št. 02, Januar 2012

št. 02 | januar 2012

KS VELIKI GABER05 OČISTIMO SLOVENIJO 2012

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA10 GAB‘R ‘MA TALENT

DRUŠTVA IZ NAŠEGA KRAJA SE PREDSTAVLJAJO17 RASTOČA KNJIGA VELIKI GABER Z OKOLICO

10 NAGRADA NA NATEČAJU

20 SKRB ZA ŽIVALI 25 ŽIGA PANDUR 26 MOTORISTIČNINAVDUŠENEC

UREDNIŠTVO IN VSEBINSKA ZASNOVA

Boris Praznik, Borut Sever, Matej Štepec, Lucija

Marolt,

FOTOGRAFIJE

Zasebni arhiv, Fotolia, Freedigitalphotos.net,

FOTO-N, Grega Stopar

NASLOVNICA

www.fotolia.com

OBLIKOVNA ZASNOVA

Nina Nahtigal za Studio Creadrom d.o.o.

www.studiocreadrom.com

TEHNIČNA IZVEDBA, TISK

Tiskarna Ozimek Tone Ozimek s.p.

NASLOV IN IZDAJATELJ

KS Veliki Gaber

Veliki Gaber 8213

Slovenija

E: ks.veliki.gaber@gmail.com

2

ELEKTROMEHANIKA SIMON LOŠDORFER S.P.

SILVIA TRKMAN S.P.

Donatorji

0303 UvUvUvodododnanana b b besesedede aaa

044 KrKrKrajajajevevevnanana ss skukukupnpnpnososo tt VeVeVe iliki Gaber

04 AkAkktititivnvnvnososostitt vvv K K KSS VeV liliikikiki GGGabaa er

04 ObObObisisi k k k Dedkkka a a Mraza v KS Veliki Gaber

05 OčOčOčisisistitimo Slooovenijo 2012

06 ObObObčičičinsnsnskikiki k k kotototičičičekekek

06 ŠiŠiŠiroror kokokopapapasososovvvno omommrežje

08 UtUtUtririr nkn i iz ššolle in vrtcaca

08 ZdZdZddrararaavjvjvje inn d d dobobbroro p ppočutje

08 EKO O O kokokoleedadadarrr

09 BiBiBililil s smomom na smučučučanaa jju

09 Stopimo skupaj v praznični čas

10 Gab‘r ‘ma talent

10 Nagrada na natečaju “Čas za ustvarjajajanjje”ee

10 Tekmovanje za Cankarjevo priznannnjejee

11 V svetu vil in vilincev

11 Haiku

12 Društva iz našega kraja se predstavljajo

12 PGD Zagorica pri Velikem GabruIntervju z g. Marjanom Anžlovarjem

13 PND 2011

13 Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Trebnje

14 Društvo upokojencev Veliki Gaber v skrbi za starejše

15 KORK Veliki Gaber

16 Dejavnosti DU veliki Gaber

17 Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico

18 Dobrodelnost animatorjev iz župnije V.Gaber

18 Koroška doživetja konjeniškega društva Gomoo biščščšče

20 SkSkrbrb zza a žiživavalili

212 ViVinsnsskaka kk kleelett KoKoozlzlzleveve čačar

2222 ŽiŽivlvlvv jejjenjnjnje ee jeejeeej p potoooottrereebnbnb oo zgzgrarararaaaaaabbibibbitititititittititi z z z z z z z zz zz zaa aa aaaaa jajajajajaajaajaaaajcjcjcjjjjcjcjjjjjjj a,a,a,a,a,a,a,a,a,, i ii i i ii i iintntntntntntntntntntntnttttn erererereererererereervjvjvjvjvjvjvjvjvjvjvjjvjvjvjjvjjvju u uu u u uuuu u uuu u u zz z zz zzzz zzz MaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMaMMMMMaMaM rjrjrjrjrjrjrjrjrjrjrrjananananananannananaananno o ooooo GGrGrGrGrGGGrGrGGrGG čmčmčmčmčmčmčmmmčmmmčmčč anananananannnnnnnnnnaa

2323232323323232 PrPrPPrPrPPP ededstavavitittttteveveveveev p p p p ppododddjejeejeeetjtjtjtjtjtjtjtjtjtja aa aaa OrOrOrOrOrOrOrOrOOrOOOrOrOrOOO kokokokokokokokokokokkokokkokokkokkokokokk plplplplplpplpplplplplpplppplplllpplplp asasasaaasasasasasassasasasasasasasast t ttt t tt tt tt tttttt d.d.d.d.d.d.d.dd.dd.d.dd.d.d.d.d.dd.d.dd.d o.o.o.o.o.ooooo.ooooo.oo.o.o.ooo o.oo.o.o.oo.ooooo.oo.o.oooooooo..o

242424242422 GoGGoGGoGoGoGoGoGoGoGoGoGoGoGGoGGooGorsrsssrrsrsrsssskkkokokokokokokookokokooo k k kk k ololololo esesesesararararststststtvovovooooovooooooooooo

22252525525252525 ŽiŽiŽiŽiŽiŽiŽiŽiŽŽŽŽiŽŽŽŽŽŽŽ gagagagagagaggagagagagaggagaggaagagaaggaggggggg PPPPPPP P PP PPPPPananananaanannanannanaananannannnanana dudududududdudduddduddudududddduuddudddurr

262622622626266266 ZgZgZgZgZgZgZgZgZgZgZgZgZgZZgZgZgZgZgZggZZggZggggggggodododododooddodoo babababababababbbababababababaababaababbbbbabba momomomomomomomommommomomomomomomommomoomooomomomomoomomototototototototototototototototottottotototoriririririiriirirriiririrrrririrriririrrrirrrr ststststsststststststststsstststsstststststststststttttssssstičičiičččičččččččččičiččččččičččiičččičiičnenenenenenenenneneneneneneneneneneneneeneneenennnneennn gagagagagagagagagagagagagagaggagagagagaggagggaggagagaga nn nnnnn n nnn nn nnn n n nnn nnnnnnnnnnnnnnnavavavavavavavavavavavvvavavavavavavavvvvvaavvvaavdududdddudududdudddudududdudddudddddddddudddd šešeššešešeššešešeššeššešeešešešeešeešeeešešeeeeššeešš ncncncncncncncnncncncncncncccnnncnnnnncncnncnncncaaaaaaaaaaaaaa

292929292929292929292922929 NaNaNaNaNaNaNaNaNaaNaNaNaNaNaNaNaaNaNaNaNaNaaaNNNaNaNaaNaaN ppppppoppopopopoopoppoopppoppppopopopopopoppppppoop vevvevevevevevvvevvvevevvevvevvevevevevevevevv dndddndndndddnddndddndnddddndndnddnikikikikikikikikikikikkikkiiiiiik pp p p p pppp ppppppp ppppp p pppppppppririrririrrirririririrr rererererererererereeeeeeerereerereeeereeeeeeeeeereddididididddiddddddididididdidddidddidddiddddididdd teteteteteteteteteteteeteteteeeteetetettetteeeeteeeeeeeev vv v v vvvvv vvvvvvv v vvvvvv vvvvvvv iniinininnininininininininninininininnninninininninninnn ddd d ddddd ddddddd dddddd dddd dogogooogogogoggogogogoogogogogogogoogogoogooo ododododododododododododddododododododdodododoodododddddododdooodddodkokokkokkkkokokkkokokokookokokokkkokokkokokkkkkkkkookokkokookokkoov v vvvvv v v v vvvvvvvvvv v vvvvv jajajajajajajajajajaajajajajjajajajajajjajjajjjajaannnnnnnnnunnnunuunnunnnuunununnunnnnuararaararaarararararrarararrrrrrrrrrrrarrrrrrrrrrra - - - --- mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmajajajajajajajajajajaaajaajajajajaajajajajaajaajaj 2 2 2 222 2 22 22 22222 22 22222 2 222 001001010101010101010100101101001010 2222222222222222222222

3030303030303030003030303303030303333333330333 FoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFoFFoFoFoFoFoFoFooFoFFoFoFoFooooFoooFFFototototototottotototototototototototootottotoootttottototoooo kk k kkk kkkkk kkk kkkkkkk kkototototototototooototootototootototototottotoootooooootttttotičičičičičiččičičičiččiččičiččččiičččččekekkekekekekkekekeekekekeeekeekkkkkk

št. 02, Januar 2012

Spoštovane krajanke in krajani!

Ob izidu druge številke Gabrov list bi vam rad najprej zaželel zdravo, uspešno in zadovoljno leto 2012.

Prav tako hitro kot se je obrnilo obdobje treh mesecev in izid nove številke

se je obrnilo tudi leto. Prav je, da si v tem času sežemo v roke in si zaželimo

vse dobro v prihajajočem letu. Jaz pa bi ob tej priložnosti izkoristil to

priložnost, da se zahvalim za nazaj.

V prvi vrsti gre zahvala vsem svetnikom KS Veliki Gaber, ker so se vedno odzvali in bili

pripravljeni pomagati pri projektih v KS.

Vse ustvarjalce Gabrovega lista nas je skrbelo, da bomo težko zapolnili glasilo s članki,

vendar naša aktivna društva poskrbijo, da imamo člankov dovolj, prav tako pridno

pišejo vzgojiteljice našega vrtca, učiteljice iz šole in ne nazadnje tudi svetniki KS, ki

prav tako skrbijo, da noben kotiček glasila ne ostane prazen.

Iskrena zahvala gre našim društvom, ki nas s svojo neustavljivo energijo presenečajo

na vsakem koraku. V prvi vrsti je seveda to Društvo upokojencev, ki nas je oktobra

seznanilo oz. smo bili priča odprtju Rastoče knjige, ki ima zelo velik pomen za naš kraj.

KUD dr. Petra Držaja je aktivno že od leta 1900, za sabo pa ima 18 uspešno izpeljanih

prireditev z naslovom Pesem nas druži. Tudi letos smo si ušesa lahko odpočili s

poslušanjem ubranih glasov. V upanju, da se bo tradicija nadaljevala, jim želim še veliko

zapetih pesmi.

Nepozabno decembrsko nedeljsko popoldne za starejše s kratkim programom in

odlično pogostitvijo je pripravila tudi krajevna organizacija rdečega križa KORK Veliki

Gaber.

Ne nazadnje gre zahvala tudi vsem ostalim društvom, ki s svojimi aktivnostmi in

nesebično pomočjo skrbijo, da je v naši KS vse bolj prijetno, da se družimo in ustvarjamo

skupaj.

Mislim, da je potrebno omeniti tudi stavbo krajevne skupnosti, ki krasi samo

središčeVelikega Gabra. Stavba, ki je nekaj let nazaj propadala, ki so ji bili šteti dnevi, je

sedaj zaživela v pravi podobi. Obnovljena znotraj in zunaj je res lahko v ponos našemu

kraju. Za to, da je stavba zaživela in postala uporaben in dobro izkoriščen prostor, gre

vsa zahvala bivšemu predsedniku KS g. Stanetu Zorcu, ki se je s svojo pozitivno energijo,

odločnostjo in predvsem voljo do dela lotil prenove ter jo tudi uspešno zaključil.

Upam in želim, da si bomo v letu 2012 znali dneve narediti še lepše, predvsem pa jih

preživeti z ljudmi, ki jih imamo radi.

V KS pa bomo veseli vsake ideje, pobude in vzpodbude za nadaljnje delo. Vse ideje in

predloge nam lahko napišete na našo elektronsko pošto ks.veliki.gaber@gmail.com.

Predsednik sveta KS Veliki Gaber

Boris Praznik

UV

OD

NA

BES

EDA

3

Aktivnosti v KSVeliki Gaber

Obisk Dedka Mraza v KS Veliki Gaber

KS

VEL

IKI G

AB

ER

4

V zadnjem tromesečju od izida prve številke smo uspešno realizirali naslednja dela:

Obvestilo vsem društvom

Vsem društvom v krajevni

skupnosti Veliki Gaber, sporočam,

da morajo svoje programe glede

aktivnosti in delovanja v letu

2012 ter prošnje za sofi nanciranje

dogodkov in aktivnosti, s

strani Krajevne skupnosti Veliki

Gaber, priglasiti najkasneje do

31.03.2012. Po tem roku namreč

ne bo več mogoče dodatno

razporejati višino sredstev, ki so

v proračunu krajevne skupnosti

namenjena za sofi nanciranje

dejavnosti društev na območju KS

Veliki Gaber.

asvaltiranje ceste pri Štepcu v Zagorici

asvaltiranje ceste pri Fortunatu na Gombiščah

asvaltiranje ceste pri Julči na Medvedjeku

odvodnjavanje vode z izdelavo mulde pri Curkovih, in pri ekološkem otoku

na Medvedjeku

obsek vejevja ob cesti v Stehanji vasi

sanacija razpok na cestišču v vasi Cesta

Naročena pa je izvedba javne razsvetljave in mulde v dolžini 200m v Stehanji

vasi. Ta dela se bodo realizirala takoj, ko bo to dopuščalo vreme.

Glavna aktivnost v tem obdobju pa bo nedvomno to, da poskrbimo pluženje

za vse ceste, ki so v naši lasti.

Dedek Mraz in njegovi pomočniki so zapregli konje, obesili na

sani velike svetilke in se odpravili iz zasneženih gora.

“Nismo ničesar pozabili?” je vprašal Dedek Mraz. “Ničesar!” so odgovorili.Dedek Mraz je na vrta svoje kolibe obesil velik napis:* Sem

pri otrocih v Velikem Gabru.* Nato je zažvižgal konjičkom,

kraguljčki so zazvončkljali in dogodivščina se je začela. Sani

so drsele po belem snegu in mesečini, kakor bi plavale po

veliki mlečni reki. V diru so se spustili z gora in že od daleč

zagledali razsvetljeno stavbo KS v Velikem Gabru, kamor so

bili namenjeni.

Veliki množici radovednih otrok v dvorani, je pred prihodom

dobrega starega decembrskega moža, čas krajšala čebelica

Lili. Ves čas je pridno nabirala cvetlični med za svoje gozdne

prijatelje. Za ježka, za kosmatinca medveda in ostale. Matica

jo je vztrajno opominjala po telefonu, na katerih cvetlicah naj

nabere cvetlični prah, da bo potem lahko izdelala odličen med

za imenovane prijatelje. Na koncu je cvetličnega prahu nabrala

toliko, daje kozarček medu namenila tudi dedku Mrazu.

Radovednim otročičkom, katerih oči so se svetile od

nestrpnosti kdaj vendar bodo zaslišali glas dobrega moža,

je čas tekel s hitrostjo polža. Čebelica Lili je to opazila, zato

je predlagala naj ga pokličejo. In otroci so zakričali v en glas

prvič: “Dedek Mraz!” Nič ni bilo ne slišati niti videti. Zakričali

so drugič: “Dedek Mraz!” Zopet nič. Medtem se je dobri stari

mož trudil s parkiranjem sani, saj je bilo pred stavbo ogromno

avtomobilov in prostora je primanjkovalo. Ko se je iz dvorane

zaslišalo v tretje:*Dedek Mraz*, je po stopnicah sopihal in že

pozdravljal sam dedek Mraz s pomočnico snežinko. Otrokom

je zastal dih. Končno so si oddahnili. Potem jih je samo še

zanimal pleten koš z darili. Dedek Mraz jih je povprašal, če so

bili kaj pridni in želel je, da mu zapojejo kako pesmico.

Vsi so v en glas zakričali, da so bili letos še posebej pridni,

da pesmico pa prav tako znajo. In tako so po odpeti pesmici

komaj čakali, da dedek Mraz prične deliti darila. Tako mu res ni

preostalo drugega kot to, da pohiti. Konec koncev ga je čakala

na drugem mestu oz kraju nova množica nestrpnih otrok. Na

koncu jim je še obljubil, da če bodo naslednje leto prav tako

pridni ali pa še malce bolj, jih zopet obišče.

Avtor: S.P.

št. 02, Januar 2012

Očistimo Slovenijo 2012

KS

VEL

IKI G

AB

ER

5

Na dan 24. marec 2012 bo drugič v zgodovini

Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska

okoljska akcija čiščenja odpadkov. Prostovoljci bodo

do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih

odlagališč v digitalnem registru, ki je bil ustvarjen tekom

lanskega projekta Očistimo Slovenijo. V marcu pa bodo

prostovoljci s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili

komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol,

vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se širi na globalno

raven, in sicer v sklop globalne pobude World Cleanup 2012.

Slovenski prostovoljci bodo del večmilijonske množice, ki

bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla

enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah iz

celega sveta.

Ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo 2012 in predsednica

društva Ekologi brez meja Petra Matos je na novinarski

konferenci 10. 1. 2012 poudarila zaupanje organizatorjev,

da je Slovenija ponovno sposobna doseči energijo iz leta

2010. Janez Matos pa je dodal: »Med vzroki za veliko število

divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje

nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še

pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik

delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost,

da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako

pripomore k pospeševanju reševanja te problematike.

Register je namreč idealna osnova za ažurno in ekspeditivno

delo inšpektorjev.” Prijava odlagališč je anonimna in poteka

na spletni strani www.ocistimo.si, kjer si lahko vsak naloži

tudi aplikacijo za prijavo divjih odlagališč preko mobilnega

telefona. “Vsako prijavljeno odlagališče bo prišlo v poštev za

čiščenje v akciji Očistimo Slovenijo 2012,” je še dodal Matos.

Na tem mestu vabimo vse občane, da sodelujejo in prijavijo

divja odlagališča, ki še niso registrirana:

to lahko storijo preko spletne strani

www.ocistimo.si ali brezplačne telefonske številke 080 2262.

Problematika divjih odlagališč

Večino materiala na odlagališčih predstavljajo gradbeni in

organski odpadki, okoli 10 % pa je komunalnih odpadkov.

Skoraj 20 % odpadkov je nevarnih okolju, živalim in človeku.

Velik delež se jih nahaja na vodovarstvenih območjih. Ker

predstavljajo grožnjo za onesnaženje podtalnice, ki je glavni

vir pitne vode v Sloveniji, jih je zato nujno potrebno sanirati.

Na dan čiščenja bomo prostovoljci pobirali le komunalne in

kosovne odpadke, gradbeni in nevarni odpadki pa se bodo

popisali in register predali državnemu inšpektoratu.

K projektu je kot častni pokrovitelj pristopil tudi predsednik

Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter 18 ambasadorjev

projekta, prepoznavnih osebnosti v slovenskem prostoru, ki se

bodo prostovoljno vključili v posamezne aktivnosti projekta

in ga tako še bolj popestrili.

Organizacija projekta se že odvija v več kot 100 občinah,

kjer je odziv povečini pozitiven. Po akciji leta 2010 delovanje

aktivistov ni zamrlo. Ugotavljajo, da je več občin po akciji leta

2010 sprejelo dodatne ukrepe na področju okoljevarstva in

da se je stanje na področju divjega odlaganja ter ravnanja

z odpadki vsaj delno spremenilo. Tudi ljudje postajamo

bolj pozorni na divja odlagališča. Več kot polovica letošnjih

občinskih koordinatorjev je pri projektu sodelovala že prvič.

V primerjavi s pripravami na akcijo leta 2010, ko so v januarju

organizacijo na lokalni ravni šele zagnali, tokrat priprave

potekajo bolj gladko, saj občine in prostovoljci vedo, za kaj gre

in kaj to zanje pomeni.

Leta 2010 je sodelovalo prek 270.000 prebivalk in prebivalcev

Slovenije. Z doslej verjetno največjo ekipo prostovoljcev,

strokovnjakov, članov nevladnih organizacij, podjetij,

prostovoljskih društev, tabornikov, skavtov, vojske in drugih

akterjev slovenske družbe smo v enem dnevu počistili

odpadke, ki so odvrženi v gozdovih, na hribovskih poteh,

obrežjih rek in morja, ob poteh in cestah v urbanem okolju in

tudi v naseljih in vaseh.

“Med vzroki za veliko število divjih odlagališč je treba posebej poudariti nekaznovanje nelegalnega odlaganja. Inšpekcijski nadzor je zaenkrat še pomanjkljiv, zato se storilcev ne odkrije, če pa se jih, se velik delež kazni sploh ne izterja. Projekt je idealna priložnost, da vsak od nas prijavi divja odlagališča, ki jih pozna in tako pripomore k pospeševanju reševanja te problematike.” pravi Janez Matos

Ena izmed uspešno zaključenih čistilnih akcij v Zagorici

(Foto: M. Štepec)

Zemljevid registriranih divjih odlagališč in očiščene lokacije

(Vir: www.geopedia.si)

PR

EDST

AV

ITEV

KS

VEL

IKI G

AB

ER

6

(salonitkam), ki naj jih odstranjujejo

zgolj za to usposobljeni. Pri odvozu

odpadkov naj bi sodelovala Komunala

Trebnje d.o.o. na podoben način kot v

letu 2010.

Informacije o samem poteku čistilne

akcije bodo še objavljeni v medijih,

lahko pa projekt spremljate tudi na

spletni strani www.ocistimo.si.

Za dodatne informacije, predloge in komentarje na projekt lahko pišete na lokalno@ocistimo.si.

Se vidimo 24. 3. 2012!

Vir: www.ocistimo.si

Avtor: Matej Štepec

Akcije smo se leta 2010 udeležili tudi po

vaseh KS Veliki Gaber, kjer smo uspeli

odpeljati velike količine odpadkov.

Med drugim se je več lokacij uspelo

popolnoma očistiti. Čiščenju pa je

sledila zaslužena malica.

V preteklem letu je bilo ŽAL pri delu v gozdu in na sprehodih po gozdnih poteh ponovno možno opaziti številne na novo odvržene smeti - plastenke, časopise, motorna olja, gume, gradbene odpadke in nepredstavljivo – tudi razpadajoče klavniške odpadke! Ali to sodi v gozd? Morali se bomo zavedati, da je narava naša velika dnevna soba in nihče izmed nas si ne želi tega v svojem domu!

Organizacija akcije

Akcija Očistimo Slovenijo 2012 je

organizirana na občinski ravni.

Vsaka občina naj bi določila svojega

koordinatorja akcije, ki je odgovoren

za aktiviranje in povezovanje občine,

komunale, društev, šol, vrtcev in

občanov. V občini Trebnje ta oseba

še ni dokončno določena. Če imate

kakršno koli vprašanje v zvezi z akcijo, se

boste lahko obrnili nanj. Na nacionalni

ravni akcijo koordiniramo prostovoljci,

združeni v društvu Ekologi brez meja.

Spletna stran www.ocistimo.si in

register divjih odlagališč razkriva, da so

divja odlagališča na območju KS Veliki

Gaber v večini primerov že evidentirana.

Potrebna je zgolj organizacija in

izvedba čiščenja. V primerih, ko gre za

več kubičnih metrov materiala je nujno

potrebna tudi mehanizacija kot so vitli

za poteg in dobra zaščitna oprema

udeležencev (rokavice, delovna obleka,

obutev). Odpadke je potrebno v čim

večji meri fi zično ločevati na čisto in

neblatno plastiko (rumene vreče),

embalažo barv, olj, škropiv in čisti

(rdeče vreče), steklovino (zelene vrečke),

mešane odpadke (črne vrečke), gume

ločeno, ločeno tudi kosovne odpadke

in kovino ter gospodinjske aparate.

Posebna pozornost velja nevarnim

odpadkom in azbestnim ploščam

št. 02, Januar 2012

OB

ČIN

SK

I KO

TIČ

EK

7

Veliko aktivnosti je v naši krajevni skupnosti, povezanih z

Občino Trebnje. Kar nekaj projektov je, ki bi jih radi izvedli,

lahko rečemo, da so nujno potrebni uresničitve, vendar ima

vse niti v rokah občina.

Nedvomno bi bilo potrebno začeti z:

1. izgradnjo pločnika Medvedjek –Mali Gaber,

2. obnovo ceste Veliki Gaber–Bič in

3. širitvijo vrtca Sončnica Veliki Gaber.

Širokopasovno omrežjeV občini Trebnje se je septembra 2011 pričela gradnja

odprtega širokopasovnega - optičnega omrežja elektronskih

komunikacij, ki bo naročnikom omogočil dostop do sodobnih

telekomunikacijskih rešitev, večjih hitrosti interneta, IP

telefonije in IP televizije.

Izgradnja celotnega omrežja naj bi se po pogodbi zaključila

v 18 mesecih. O priklopih na omrežje se bodo zainteresirani

pogovarjali neposredno z izvajalcem del, podjetjem GVO

d.o.o.

Informacije s strani Občine Trebnje:

Ime in priimek E-pošta Telefon

Jože Povšič, v.d.

direktorja OUjoze.povsic@trebnje.si 07/34 81 102

Janja Fink janja.fi nk@trebnje.si 07/34 81 145

Za vsa tehnična in izvedbena vprašanja v zvezi z izgradnjo

odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij

v občini Trebnje je na voljo vodja projekta s strani izvajalca

GVO d.o.o.:

Ime in priimek E-pošta Telefon

Boštjan Kolar bostjan.kolar@telekom.si02/333-26-12

031/235- 615

Vsa gospodinjstva v občini so bila predhodno o gradnji s

strani izvajalca del, podjetja GVO d.o.o. seznanjena preko

informativne zloženke. Vpogled na predvideno traso je

občanom na voljo preko občinske spletne strani v aplikaciji

PISO.

Modri in rdeči kvadratki

V aplikaciji PISO je mogoče natančno videti z rdečimi in

modrimi kvadratki označena gospodinjstva na območju

izvedbe projekta. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo je na podlagi obstoječih sivih in belih lis določilo

v občini Trebnje 1089 gospodinjstev ter v občini Mirna 301

gospodinjstvo, ki bodo imela možnost prednostne priključitve

v prvi fazi, to je takoj po končani izgradnji. Ta gospodinjstva

so v aplikaciji označena z rdečimi kvadratki. Ostala

gospodinjstva, ki so v aplikaciji označena z modrimi kvadratki,

pa bodo imela možnost priključitve ob predhodni potrditvi

priklopa s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in

tehnologijo. Ministrstvo bo soglasje izdalo na podlagi prijave

zainteresiranih uporabnikov za priklop Telekomu.

Predvidena trasa širokopasovnega omrežja

Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TREBNJE

Pomembno je poudariti, da se za priklop na optično omrežje

odloči vsako gospodinjstvo zase in da imajo možnost priklopa

vsi. Prednost bodo imela gospodinjstva, ki so označena z rdečo,

modra pa takoj po pridobitvi soglasja s strani ministrstva.

V času izgradnje priklop cenejši

Cena priklopa za tiste, ki so po določilih ministrstva upravičeni

do takojšnjega priklopa (rdeči kvadratki), znaša 192 EUR. V ceni

je zajet izkop od glavnega voda do objekta, položitev kabla

do objekta ter vgradnja hišne omarice. Ravno toliko bodo za

priklop plačala gospodinjstva v drugi fazi priklapljanja (modri

kvadratki). Tako bo znašalo plačilo zanje ob prijavi najprej

132 evrov, po prejemu soglasja za priklop s strani ministrstva

pa bo potrebno doplačati še 60 evrov. Omenjene cene

bodo veljale le za tiste, ki se bodo za priklop odločili v času

gradnje optičnega omrežja. Po izgradnji oziroma po zaključku

investicije, to je po preteku 18 mesecev od začetka gradnje,

bo cena priključka obračunana po dejanskih stroških posegov

v prostor in priključitve.

Spletna stran Občine Trebnje nudi povezavo do prostorsko

dobro predstavljivega in ažurnega vpogleda predvidene trase

optičnega omrežja v trebanjski občini, ki je v fazi gradnje.

Načrt predvidenih tras je javnosti dostopen v spletni aplikaciji

PISO, Prostorsko–informacijskem sistemu občin, ki poleg

obravnavanega nudi še veliko drugih zelo uporabnih in

enostavno dostopnih podatkov (natančni letalski posnetki,

kataster, infrastruktura …). Uporaba je enostavna, saj aplikacija

ne zahteva namestitve programov ali registracije uporabnika.

Natančna navodila so priložena.

Avtor: Boris Praznik, Vir: internet

V občinskem svetu imamo iz Velikega Gabra kar tri svetnike

in ob tej priliki bi jih rad opomnil, da smo jih izvolili mi, zato

da bodo s skupnimi močmi naredili čim več koristnega za

naš kraj.

Naj te besede ne izzvenijo kot kritika, temveč kot velika

vzpodbuda, da bomo skupaj dosegli, da čim več zastavljenih

projektov ugleda luč sveta.

Avtor: Boris Praznik

8

EKO koledarZdravje in dobro počutje

Koledar je nastajal od sredine oktobra do sredine decembra.

Vsebuje 12 eko nasvetov, enega za vsak mesec v letu, koledar

pa bo otroke in starše vsak mesec opominjal nanje in na koncu

leta bodo tako že podzavestno izvajali 12 opravil v skladu z

varovanjem okolja. Pomembno je, da se otroci in starši

pogovarjajo o vsebini nasvetov in jih spoštujejo.

Tudi pri zasnovi in izdelavi koledarja smo se poskušali vesti

»eko«. Koledar je zasnovan tako, da se ga lahko uporablja v

nedogled, ne glede na koledarsko leto. S tem smo želeli doseči,

da ga starši po enem letu ne bodo zavrgli in bodo poskrbeli,

da bo na Zemlji en odpadek manj. Pri izdelavi eko koledarja

smo poskusili uporabiti čim več odpadnega materiala. Osnova

za koledar je iverna plošča, na kateri so bile nekoč razstavljene

keramične ploščice, prav tako pa sta uporabljena papir in

valovita lepenka nastala kot odpadek pri proizvodnji. Tulci

so nastali iz odpadne embalaže. V njem so shranjeni lističi z

eko nasveti, številkami, dnevi v tednu in meseci. Meseci so

poimenovani tudi s skoraj pozabljenimi slovenskimi imeni.

Na tulcih je znak za recikliranje, saj želiva, da bi otroci ta znak

prepoznali kjer koli in se zavedali njegove pomembnosti.

Koledar je zasnovan tako, da so otroci lahko sodelovali pri

njegovi izdelavi ter da razumejo njegov pomen, prav tako

pa je koledar lahko ob redni uporabi učni pripomoček za

poimenovanje dnevov v tednu in mesecev v letu.

Bodite tudi vi »eko«!

Avtorji: Tanja Novak in Metka Nose

V sklopu eko projekta smo se v skupini Zajčki

prijavili na nagradni natečaj »Modri Jan potuje in

okoljevarstvene naloge podeljuje«, ki ga organizira

Holding Slovenske elektrarne in Modri sklad. Glavni

cilj Modrega Jana je okoljevarstveno osveščanje

otrok. V skupini smo se odločili, da izdelamo eko

koledar za vsakega otroka po sebej.

UTR

INK

I IZ

ŠO

LE IN

VR

TCA

To je rdeča nit letošnjega projekta Zdravje v vrtcu, v katerega

smo vključeni otroci in odrasli našega vrtca Sončnica pri OŠ

Veliki Gaber. V mesecu novembru smo v skupini drugega

starostnega obdobja – Kužki spoznavali, kaj vse vpliva na naše

zdravje in kako poskrbeti, da ostanemo zdravi. Pri tem so nam

prijazno svetovali in pomagali zdravstveni uslužbenci, ki smo

jih spoznali ob različnih obiskih.

O higieni in zdravem načinu življenja smo se pogovarjali z

višjo medicinsko sestro Slavico Adamič iz ZD Trebnje, ki je

otrokom tudi predstavila lutkovni fi lm z naslovom Dobili

bomo dojenčka.

Vse informacije o zobni higieni in preventivi smo dobili ob

srečanjih z zobno asistentko - preventivno sestro, gospo

Bernardo Sever, ki prihaja v naš vrtec. Otrokom je nazorno

prikazala, kako se pravilno umiva zobe. Še več zanimivih

izkušenj pa so otroci dobili ob samem obisku preventivne

ambulante v ZD Trebnje, kamor smo bili povabljeni.

To pa ni bilo edino »zdravniško » povabilo, na katerega smo se

z veseljem odzvali. Markova mamica Marjana Hribar, ki je po

poklicu medicinska sestra in je zaposlena v Splošni bolnišnici

Novo mesto, nam je najprej v vrtcu predstavila svoj poklic,

potem pa organizirala zanimiv ogled te ustanove. Prijazno

zdravniško osebje nam je predstavilo delo reševalne službe.

Videli smo tudi veliko pralnico in kuhinjo. Dalj časa smo se

zadržali v mavčarni in na otroškem oddelku.

Otrokom smo s tem obiskom zmanjšali strah pred zdravnikom

in bolnico, ki je včasih prisoten. Vsem, ki so nam omogočili

spoznati in doživeti veliko dobrega in zdravega, se iskreno

zahvaljujemo.

Avtor: vzgojiteljica Martina Mole

št. 02, Januar 2012 9

UTR

INK

I IZ

ŠO

LE IN

VR

TCA

Bili smo na smučanju Stopimo skupaj v praznični časV torek, 3. 1. 2012, smo se učenci 9. razreda OŠ Veliki Gaber

že zelo zgodaj odpravili na pot proti Rogli. Ko smo prispeli

v CŠOD Gorenje, smo razpakirali, uredili potrebne stvari ter

se odpeljali na Roglo. Izbirali smo lahko med tremi vrstami

smučanja (alpsko smučanje, nordijsko smučanje ter bordanje).

Na Rogli smo se glede na našo izbiro razdelili v skupine in z

učitelji odšli na smučišče. Pri nordijskem smučanju smo bili

vsi prvič na tekaških smučeh, zato je bilo iz začetka kar nekaj

padcev. Seveda smo se najprej naučili nekaj potrebnih gibov

na progi za začetnike. Zatem smo se lahko tudi prosto smučali

po tisti progi. Tako je potekal vsak dan do druge ure popoldne,

le da smo vsak dan ubrali kakšno težjo in daljšo pot. Zadnja

dva dni smo se lahko tudi sankali, kar pa je bilo še posebej

zabavno.

V domu smo imeli po kosilu in popoldanskem počitku dve

šolski uri, prvi dan fi s pravila in pravila hišnega reda v domu,

drugi dan kamnine, tretji dan pa smo si ogledali vas, v kateri

smo te dni prebivali. Po večerji smo vsak dan pisali dnevnike in

jih vsak dan tudi nekaj prebrali ob druženju v večnamenskem

prostoru v kleti z učenci iz OŠ Preserje. Potem smo imeli

vsak dan drugo dejavnost. V torek smo se tako odpravili na

nočni pohod, naslednji dan smo imeli družabne in športne

igre, predzadnji dan pa zaključni večer skupaj z učenci iz OŠ

Preserje.

V kleti smo tako imeli najprej predstavitev sob (vsaka soba

je morala pripraviti neko točko), nato pa še ples in druženje

ob glasbi. Ob deseti uri je sledilo spanje. Ja, in v petek, na naš

zadnji dan, je zjutraj seveda najprej sledilo pakiranje, zatem

pa po zajtrku, kot ponavadi, smučanje na Rogli. Po smučanju

smo imeli v domu kosilo, zatem pa je sledil odhod proti domu

oz. OŠ Veliki Gaber.

Tako je minilo naše zadnje daljše osnovnošolsko druženje.

Ostali nam bodo lepi spomini …

Avtor: Tjaša Zupančič, 9. razred OŠ Veliki Gaber,

Mentorica Olga Podpadec

V petek, 9. 12. 2011, se je v telovadnici OŠ Veliki Gaber

odvijala praznična prireditev z bazarjem. Prireditev je bila

nekaj posebnega predvsem za najmlajše učence, prvošolce,

saj so uradno postali člani šolske skupnosti. Za pestrost

programa so poskrbeli učenci pod vodstvom mentorjev. Z

izvedbo glasbene pravljice Rdeča kapica so nam pričarali

pravljično-zimski čas, čas ko so babice ob ognjiščih svojim

vnukom pripovedovale pravljice. Člani šolske skupnosti pa so

z dramatizacijo prikazali življenje na šoli in na duhovit način

prvošolčkom pokazali, kaj vse jih še čaka naslednjih devet let.

Postati član šolske skupnosti je resna stvar, zato so morali novi

člani tudi obljubiti, da bodo: vseh devet let pridno hodili v

šolo, vsak dan pisali domače naloge in se pridno učili, pazljivo

poslušali učitelje in starše …

Po prireditvi pa se je v šolski jedilnici odvijal pravi praznični

sejem. Učenci so v sklopu tehniškega dne, ki je potekal 6.

12. 2011, skupaj z mentorji izdelali lične izdelke, namenjene

prodaji. Izdelali so najrazličnejše stvari: hranilnike, slike,

voščilnice, božične okraske in namizne dekoracije, pekli so

piškote, sejali božično žito … Izdelki so bili všečni in skrbno

narejeni, kar dokazuje prodaja in izkupiček celotnega bazarja,

ki je namenjen šolskemu skladu.

Avtor: Manca Černe

Gab‘r ‘ma talent

Tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Nagrada na natečaju “Čas za ustvarjanje”

V letošnjem šolskem letu so se učenci devetega razreda z razrednikom Matjažem Lavrihom odločili

izpeljati projekt Gab’r ‘ma talent. V novembru in decembru so potekale avdicije, na katerih so prijavljeni

učenci pokazali svoj talent.

UTR

INK

I IZ

ŠO

LE IN

VR

TCA

Ocenjevali so jih trije člani žirije (dva

predstavnika učiteljev in predstavnik

učencev). Žirija je po predstavitvi vseh

prijavljenih izbrala osem najboljših

talentov, ki so se uvrstili na fi nalno

prireditev, ki je potekala 23. 12. 2011. Na

njej so nastopili: Šolska punca, Hulahop

Lara, Zlata roža, Guapa, harmonikar

Nejc, harmonikar Matej, The Minute

in Šolarke. Finalno prireditev so si

ogledali vsi učenci šole in starejše

skupine otrok iz vrtca. Finalisti so

pripravili odlične nastope in tako žirija

kot gledalci so imeli težko nalogo, ko so

odločali o zmagovalcu. Seštevek glasov

internetnega glasovanja, glasovanja

žirije in rezultatov »aplavz metra« je

dal nespornega zmagovalca. Zmagala

je plesna skupina Guapa. Nagrade

za nastopajoče in dobitke za ostale

nagradne igre so prispevali: Gostilna in

pizzeria P’r Hladet, Fitnes center Klepec,

Golf vadišče Trebnje, Be-fi t SKI servis.

Po koncu prireditve je potekal tudi

Otroci skupine Zajčki so sodelovali na ustvarjalno-nagradnem

likovnem natečaju “Čas za ustvarajanje” na temo “Pisani

travnik”, ki ga je organiziralo podjetje Eurocom v sodelovanju

s portalom Ringaraja in podjetjem Jolly. Poslali smo nekaj

likovnih del v različnih tehnikah.

Na natečaju je sodelovalo kar 1873 otrok s svojimi risbami

in ponosni smo, da je bila risba naše Tince izbrana med

deset najboljših likovnih del. Čestitamo, Tinca! Prejela

bo lepo darilo podjetja Jolly, prav tako pa bo naša skupina

nagrajena s kompletom trirobih barvic Jolly, v katerem je 96

barvic.

Avtorji: Tanja Novak in Metka Nose

srečelov, ki so ga organizirali učenci

devetega razreda. S pomočjo mnogih

donatorjev, ki se jim na tem mestu še

enkrat zahvaljujemo, so zbrali veliko

raznovrstnih dobitkov. Glavno nagrado

srečelova (pisalna miza po meri) je

prispevalo Mizarstvo Ozimek, prejela pa

jo je učenka prvega razreda Neža Sever.

S prireditvijo in srečelovom so učenci

slovesno zaključili zadnji šolski dan v

letu 2011.

Učencem devetega razreda in

njihovemu razredniku se zahvaljujemo

in čestitamo za dobro idejo, izvedbo

celotnega projekta ter prireditve. V

prihodnje si želimo še veliko podobnih

dogodkov, ki popestrijo življenje na šoli.

Več o poteku tekmovanja Gab’r ma

talent si lahko ogledate na spletni strani

http://talent.os-velikigaber.si .

Avtorji : Manca Černe

Tinca Potrbin,

3 leta

Mentorica:

Tanja Novak

8. decembra 2011 smo tudi na naši šoli organizirali šolsko

tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je

rekordno število učencev od 2. do 9. razreda s svojimi

mentoricami. Učenci so morali prebrati predpisane, starosti

primerne knjige in jih raziskovati. Na tekmovanju so po danih

navodilih ustvarjali razlagalne spise na dane naslove. To je bila

zahtevna naloga! Mnogim je kljub strogim kriterijem dobro

uspelo in so osvojili bronasto priznanje.

Učenka Urša Glavič iz 8. razreda in učenca Sandi Selan in

Klemen Pevec iz 9. razreda pa so osvojili dovolj točk in se

uvrstili na področno tekmovanje, ki bo 26. januarja v Novem

mestu.

Vsem tekmovalcem, zlasti pa dobotnikom priznanj iskreno

čestitamo, prvim trem pa želimo tudi uspešne priprave in

dobre razultate. Vsi učenci so zmagovalci že zato, ker so

posegli po knjigah in jih tudi prebrali.

Avtor: mentorica Olga Podpadec

10

št. 02, Januar 2012

V svetu vil in vilincev

Haiku

UTR

INK

I IZ

ŠO

LE IN

VR

TCA

11

Strokovne delavke vrtca Sončnica pri OŠ Veliki Gaber smo

otroke v prazničnem decembru popeljale v čudoviti pravljični

svet. S pomočjo pravljic o vilah in vilincih so otroci vstopili

v svet domišljije, ki nudi nešteto možnosti za ustvarjanje in

doživljanje na vseh področjih.

V petek, 16. 12. 2011, smo povabili v vrtec otroke in starše na

prednovoletno srečanje. V programu so nastopili otroci Cici

pevskega zbora našega vrtca, ki ga vodita mentorici Petra

Pograjc in Vanja Slak. Skupina prizadevnih mamic – Katarina

Zajc, Martina Travnik, Angelca Trlep, Simona Reberšak, Ksenija

Grošelj in naša vzgojiteljica Barbara Matjaž – so nastopile

v lutkovni predstavi. Vila, ki je nastopala v predstavi, je vse

prisotne povabila v VILINSKO VAS, v katero se je spremenila

šolska telovadnica.

Otroci in starši, ki so se v velikem številu odzvali našemu

povabilu, so obiskali vilinsko knjižnico, šolo, čevljarno in

različne ustvarjalnice. Ko so si otroci s pomočjo staršev izdelali

pripomočke in vilinska oblačila, so se podali v čarobni vilinski

gozd, v katerem je bilo slišati zvoke iz narave, povezane s

svetlobnimi efekti. Ob gozdu sta stali veliki lutki vila in vilinec,

ki so ju s pomočjo odraslih okrasili otroci. Med nami sta bila še

ves praznični čas.

Ob odhodu so otroci zavrteli še kolo sreče, ki je vsakemu

otroku prineslo dobitek. Vse dobitke smo pripravile in izdelale

strokovne delavke vrtca. Da pa ni nihče ostal žejen in lačen,

jih je v vilinski slaščičarni čakalo sladko presenečenje. Postregli

smo s pecivom in naravnim sokom iz pomaranč in limon. Vse

smo napekli in pripravili po igralnicah skupaj z otroki.

Pa naj še kdo reče, da ni to res čarobni čas!

Avtor: vzgojiteljica Martina Mole

V torek, 20. 12. 2011, je gospa Mira

Grahek učencem od 7. do 9. razreda

OŠ Veliki Gaber predstavila japonsko

umetnost pesnjenja kratkih, največkrat

nerimanih pesmi, ki jih imenujejo haiku.

Učence je navdušila, da so tudi sami

poizkusili. Nastali so pravi mali biserčki.

Preberite in poizkusite še vi. Le tri vrstice

in mnogo vsebine …

Tisoč listov leži na tleh,

jesen je bila tukaj …

Kje je zdaj vzdušje poletja?

Urša Glavič, 8. razred

Morje modro nas vabi,

vse bolj je toplo,

le modre oči varajo!

Urša Glavič, 8. razred

Srce se zaljubi,

cvetlice cveto,

zaljubljena pomlad.

Urša Glavič, 8. razred

Bela odeja pred hišo,

snežak na vrtu,

v tvojem srcu led.

Urša Glavič, 8. razred

Ljubezen je kot USB ključek:

naložim in prenesem

in jo imam. Sanja Grm, 8. razred

Modro nebo ptice krasijo,

v gozdu listi šumijo,

v mestih sivine strašijo.

Sanja Grm, 8. razred

Mladi smo,

čustva menjavamo –

kot spodnje perilo.

Sanja Grm, 8. razred

Pokrajina je bela.

Nebo je oblačno.

Prišla je zima.

Zala Curk, 7. razred

Je tih deževen dan.

Dežne kaplje močijo suha tla.

Rastline so srečne.

Zala Curk, 7. razred

Ogromno srce,

cesta našega življenja,

naša pot in sreča.

Tjaša Zupančič, 9. razred

Ljubezen je prava le ena,

prijateljstvo najboljše eno,

žalosti tako ogromno …

Tjaša Zupančič, 9. razred

Vrtnica rdeča

tam v tvoji roki

se razcveta.

Tjaša Zupančič, 9. razred

Poglej:

tam za zasneženimi gorami

sonce zahaja.

Tjaša Zupančič, 9. razred

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

12

PGD Zagorica pri Velikem GabruIntervju z dolgoletnim predsednikom društva

Marjanom Anžlovarjem

Ideja o ustanovitvi gasilskega društva se je med vaščani

Biča, Dobravice, Pristavice, Zagorice in Velikih Dol pojavila v

začetku petdesetih let 20. stoletja zaradi vse večje potrebe

po varnosti pred požari in drugimi naravnimi nesrečami.

Sklenili so, da se po zgledu okoliških krajev z organiziranimi

gasilskimi društvi, kot na primer Sela pri Šumberku (1926), Dob

(1930) in Veliki Gaber (1935), tudi sami organizirajo v gasilsko

društvo. Želja po lastnem gasilskem društvu se je realizirala

leta 1956. Glavni pobudniki ustanovitve društva so bili Anton

Sever, po domače Mejačev iz Pristavice (r. 1930), Anton Kanc

st., po domače Sravinov iz Pristavice (1906–1989), Milan Pevec,

po domače Jakapov iz Zagorice (1933–1986), Jože Sever, po

domače Severjev iz Zagorice (1932–1957), Franc Lavš, po

domače Lavšev iz Zagorice (r. 1932). Razvoj Prostovoljnega

gasilskega društva Zagorica od samega začetka je bilo

podrobno s številnim slikovnim materialom predstavljeno v

knjižici Petinštirideset let Prostovoljnega društva Zagorica

pri Velikem Gabru, ki ga je leta 2002 izdalo gasilsko društvo.

O razvoju zadnjih treh desetletjih in načrtih v prihodnje pa

smo se pogovarjali z dolgoletnim predsednikom društva

Marjanom Anžlovarjem.

V: Na kakšen način in v kakšni družbi ste vstopili v leto

2012?

O: Moram reči, da smo v leto 2012 zakoračili tako kot se za

gasilce spodobi. Organizirali smo silvestrovanje v prostorih

našega doma in odziv je bil kar velik, kajti našega srečanja se

je udeležilo kar 30 naših krajanov. Večer smo začeli z nočnim

pohodom na Sela pri Šumberku, nadaljevali pa z dobro hrano

in pijačo v domu, tako da smo brez problema zdržali do

zgodnjih jutranjih ur novega leta.

V: Ali ima lahko gasilsko društvo tudi še danes takšno

povezovalno vlogo med ljudmi kot nekoč?

O: Moje mišljenje je še vedno, da ima gasilstvo v našem kraju

pozitivno povezovalno vlogo, kajti večina naših družin je

takšnih, ki imajo člane v naši stanovski organizaciji in po delu

našega društva se tudi odraža celoten utrip našega kraja.

V: Kaj je bil razlog, da ste vstopili v gasilsko društvo?

O: Če se ozrem v čas, ko sem se sam včlanil v gasilske vrste,

to je bilo leta 1972, bi bilo kar malo čudno, da ne bi tudi jaz

postal gasilec, kajti zame je bilo biti gasilec nekaj, na kar sem

bil ponosen, in zato sem s ponosom oblekel tudi prvo gasilsko

svečano uniformo.

V: Ali so se operativne aktivnosti društva (izvajanje

požarne zaščite) kaj spremenila od takrat, ko ste začeli

operativno delovati v društvu do danes?

O: Na področju operative so se stvari do danes kar precej

spremenile. Že sama požarna varnost v našem kraju je veliko

boljša v primerjavi s časom mojega vstopa v gasilske vrste. Da

pa niti ne omenjam vso sodobnejšo opremo in pa vedno bolj

izobražen gasilski kader.

V: Kaj bi rekli, v čem je glavni napredek gasilskega društva

Zagorica v zadnjih 30-ih letih?

O: Naše gasilsko društvo si je vsa ta leta prizadevalo izboljšati

rezultate na operativnem kot tudi na gospodarskem področju,

kot je urejanje gasilskega doma in njegove okolice. Tako vsako

leto dajemo velik poudarek na izobraževanju našega članstva.

Seveda pa je prav, da na tem mestu pohvalim zelo dobro delo z

mladimi, kar dokazujejo tudi z dobrimi tekmovalnimi rezultati

tako na občinskem nivoju kot tudi širše. Imamo tudi zelo

aktivne in delavne gasilke in pa tudi lepo število organiziranih

veteranov, ki ob pripravi letnih prireditev in delavnih akcijah

z veseljem priskočijo na pomoč za kar smo jim zelo hvaležni.

V: Kakšen je vaš pogled na povezovanje in sodelovanje

s sosednjimi gasilskimi društvi, kot so PGD Veliki Gaber,

PGD Sela pri Šumberku, PGD Log, PGD Dob in drugimi?

O: PGD Zagorica spada v en požarni sektor skupaj s PGD

Veliki Gaber, Sela pri Šumberku in pa Log. Skupaj pokrivamo

skrajni zahodni del trebanjske občine in naše gasilske zveze.

Zavedamo se, da mora biti naše sodelovanje dobro, če

hočemo, da je skupno požarno območje dobro pokrito in

požarno varno. Seveda pa imamo dobre odnose tudi z društvi

kot so PGD Dob, Radohova vas, Šentvid pri Stični in Hrastov

Dol, kajti zavedamo se, da ogenj ne pozna občinskih meja.

V preteklem letu so prizadevni člani gasilskega društva

Zagorica uspeli izvesti kar nekaj obnovitvenih del.

Če se na kratko ozrem na preteklo leto, lahko ugotovim, da smo

bili zelo aktivni na operativnem kakor tudi na gospodarskem

področju. Že sam pogled na okolico doma nam pove, da smo

naredili nov nadstrešek poleg doma, asfaltirali okolico in uredili

igrišče ali prostor za razne društvene in vaške dejavnosti.

Tu je prav, da se zahvalim tudi naši krajevni skupnosti za

razumevanje in pomoč. Za adaptacijo našega doma pa smo

pripravili tudi vso potrebno dokumentacijo.

V: Kakšni so načrti društva v letu 2012?

O: Tudi za leto 2012 imamo kar velike načrte, predvsem na

gospodarskem področju. Kot sem že omenil, gremo v zunanjo

adaptacijo doma, kakor tudi notranjih prostorov. Radi bi

prišli do urejene velike dvorane, ki nam je nujno potrebna

za gasilske, kakor tudi za vaške dejavnosti. Seveda pa ne

bomo pozabili na izobraževanje našega članstva, kot tudi

na urejenost voznega parka in gasilske opreme, kajti le na ta

način bo društvo služilo svojemu namenu.

Zagoriški gasilci s prvo motorno brizgalno »Savica« okoli leta 1959. Original

hrani družina Kanc, Pristavica pri Velikem Gabru 22.

št. 02, Januar 2012

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

13

PND 2011

V: Kdaj bo gasilska veselica?

O: Da, tudi letos nameravamo izpeljati gasilsko veselico,

in sicer tretjo soboto v juniju – 23. 6. 2012, seveda vedno

pripravimo tudi bogat srečelov in s tem pridobimo vsaj nekaj

sredstev, ki nam omogočijo realizirati zastavljene cilje. V

naše društvo je včlanjenih preko 130 članov in z veliko mero

zagnanosti in razumevanja upam, da bo tudi leto 2012 za naše

društvo uspešno. Pa naj se poslovim z gasilskim pozdravom

»NA POMOČ«!

Avtor: Matej Štepec

Ob prevzemu gasilskega praporja leta 1996.

V soboto, 26. 11. 2011, je KUD dr. Petra Držaja

organiziral tradicionalno prireditev Pesem nas

druži, ki je bila letos že 18. zapovrstjo.

Pevke ŽePZ dr. Petra Držaja so predstavile svoj nov

repertoar, s katerim so nas popeljale od pomladi s

pesmijo Ne čakaj na maj pa vse tja do zime s pesmijo

Naj sneži.

Predstavile so se tudi članice glasbene skupine Zvezdice.

Z večglasnim petjem in instrumentalno spremljavo so

dodale lep košček k mozaiku glasbenega večera.

Da ne bi cel večer poslušali samo petje, pa so poskrbeli

učenci Osnovne šole Veliki Gaber z igrico Pozdravčki,

s katero so nam na hudomušen način predstavili, kaj

pomenijo nekateri pozdravi, ki se jih uporablja še dan

danes.

Za vse te točke se moramo zahvaliti zborovodkinji

in umetniški vodji glasbene skupine Zvezdice Fani

Anžlovar. Brez njene potrpežljivosti in trdega dela

ne bi mogli uživati v tako pestrem večeru. Zahvala pa

gre seveda tudi mentorici gledališke skupine Justini

Zupančič, saj nam je s svojo ustvarjalnostjo in učenci

polepšala večer.

Gost večera je bila moška vokalna skupina Pushluschtae.

S svojim ubranim petjem in imitiranjem instrumentov

so navdušili še tako zadržanega poslušalca. Poleg petja

smo lahko v njihovem nastopu opazili še hudomušne

plesne in dramske vložke, ki so razmigali smejalne mišice

vseh obiskovalcev prireditve.

Povezovalka programa je bila Polona Simonišek. Tudi

njej bi se radi zahvalili za dobro opravljeno delo.

Zahvala pa gre tudi naši zvesti publiki, ki nas podpira in

redno obiskuje naše prireditve že vsa ta leta ustvarjanja.

Se vidimo na naslednjem kulturno obarvanem večeru!

Avtor: Nives Ramač

Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov Trebnje

Zveza delovnih invalidov Slovenije in Društvo invalidov

Trebnje obvešča delovne in brezposelne invalide, da bomo

ustanovili Aktiv delovnih invalidov v začetku leta 2012.

Pobude in pristopne izjave v članstvo aktiva sprejemamo na

sedežu DI Trebnje, Goliev trg 5:

• v času uradnih ur vsako sredo od 09.00 do 11.00 ure,

• v mesecu januarju in februarju tudi od 14.00 do 17.00 ure.

Informacije o Aktivu delovnih invalidov dobite na:

T: 07 30 45 613 v času uradnih ur,

E: adi.trebnje@gmail.com.

KAJ JE AKTIV?

Aktiv je običajna organizacijska oblika, ki deluje v podjetju,

društvu invalidov in združuje delovne invalide. V aktiv vstopajo

posamezniki prostovoljno z željo po uveljavitvi osebnih ali

skupnih interesov na področju zaposlovanja invalidov.

DEJAVNOSTI AKTIVA:

• poročanje o problematiki zaposlenih in brezposelnih

invalidov,

• uresničevanje pravice do pridobitve potrebnih informacij

(tudi usmerjanje delodajalcev, sindikatov),

• možnosti različne pomoči posameznikom (pravna pomoč,

osebno posredovanje, javna razgrnitev problema …),

• razvoj novih oblik aktiviranja brezposelnih delovnih

invalidov,

• zagotavljanje novih neformalnih oblik izobraževanja in

usposabljanja v sodelovanju s partnerskimi institucijami na

lokalni ravni in v lokalni skupnosti,

• usposobitev invalidov pri uporabi komunikacijske in

informacijske tehnologije.

CILJI AKTIVA:

• enake možnosti za invalide na delovnem mestu,

• povečati zaposlitvene možnosti invalidov,

• vzpodbuditi varno, zdravo in dostopno delovno mesto.

Januar 2012 Društvo invalidov TrebnjeGoliev trg 5, 8210 TrebnjeE: d.i.trebnje@gmail.com, T: 07 30 45 613

P

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

14

Društvo upokojencev Veliki Gaber v skrbi za starejše

Društvo upokojencev Veliki Gaber se je pridružilo

vseslovenskemu projektu »Starejši za višjo kakovost življenja

doma«, katerega nosilec sta Zveza društev upokojencev

Slovenije in Slovenska fi lantropija, delno pa ga fi nancirata na

osnovi razpisov za izvajanje socialnih programov Ministrstvo

za delo, družino in socialne zadeve ter FIHO Fundacija

invalidskih in humanitarnih organizacij. Strokovno mnenje k

projektu je izdala Socialna zbornica Slovenije.

Projekt se izvaja od leta 2004. Izvajanje projekta poteka v

skladu s Pravilnikom o varovanju osebnih podatkov.

Namen projekta• vključiti VSE starejše nad 69 let, ki živijo v naši občini ne

glede na članstvo v Društvu upokojencev;

• spoznati njihove potrebe;

• poiskati tiste, ki ne zmorejo sami ali ne vedo za možne

oblike pomoči;

• vzpostaviti stalen pretok informacij med javnimi službami

– občino, Centrom za socialno delo, Zdravstvenim domom/

patronažno službo, Domom starejših občanov, ki izvaja

organizirano pomoč na domu, in lokalnimi društvi, ki imajo

v svojem programu skrb za starejše: Rdeč križ, Karitas in

drugi;

• organizirati pomoč v lastnih vrstah: obiski, svetovanje,

vključitev v aktivnosti društva;

• seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja starejših, ki

živijo doma.

Cilji projekta• izboljšati kakovost pomoči starejšim na domu;

• izboljšati pretok informacij o pomoči potrebnih med

javnimi službami in društvi;

• razširiti aktivnosti društva upokojencev z vključevanjem

vseh starejših v njihovem okolju;

• seznanjati starejše z njihovimi pravicami in programi za

starejše;

• povečati obseg medsebojne pomoči starejših;

• izboljšati sodelovanje med društvi in povečati

medgeneracijsko sodelovanje;

• razvijati prostovoljstvo.

Na območju DU Veliki Gaber so ciljna skupina vsi krajani KS

Veliki Gaber in KS Sela pri Šumberku, starejši od 69 let. V DU

Veliki Gaber je vključenih 210 krajanov, od tega 91 starejših od

69 let. Še 95 pa je takih, ki v društvo niso vključeni.

Za vse starejše od 69 let smo pripravili vprašalnike. Z njimi so

prostovoljci prvič obiskali 165 starejših. Opravili pa smo tudi 61

ponovnih obiskov. Nudili smo preko 80 pomoči – od druženja

do prevoza k zdravniku in seveda v trgovino ter tudi v cerkev.

Pomagali smo pri manjših hišnih opravilih, prinašali hrano

iz trgovine in posredovali tudi pri pomembnejši strokovni

pomoči ter v enem primeru celo uredili vse potrebno, da se je

naša članica v svoje in naše veliko veselje preselila v varovano

stanovanje.

Naši prostovoljci obiskujejo tudi starejše krajane, ki jesen

življenja preživljajo v domovih za ostarele.

Še posebno pozornost posvetimo starejšim od 80 let, ki jih je

v članskih vrstah že 30.

V te številke pa niso vključeni številni obiski ob praznovanjih

rojstnih dnevov, niti redne tedenske skupine za samopomoč,

in veliko drugih obiskov, kratkotrajnih srečanj in manjših

pomoči, ki jih prostovoljci z visoko razvitim čutom za humanost

enostavno ne evidentirajo in niso vključeni v evidence.

V izvajanje programa je vključenih 15 prostovoljcev pod

vodstvom koordinatorice. V izjemno veselje mi je, ko se pri

srečanju s koordinatoricami drugih društev lahko pohvalim,

da so v naših prostovoljskih vrstah tudi štirje moški. Le malo

kje je tako. Ponuja se ugotovitev, da v naši družbi velja skrito

pravilo, da prostovoljstvo pripada le ženskam. Pa ni tako. V

prenekaterem primeru moški prostovoljec delo veliko lažje in

bolje opravi.

Načrtovalci aktivnosti se zavedamo, da lahko le informiran in

dobro podučen prostovoljec svoje delo opravi kar se da dobro,

pomaga starejšim z nasveti in tudi sam doživlja zadovoljstvo

pri svojem humanem delu.

Zato skušamo opraviti čim več izobraževanj in intervizijskih

srečanj. Poleg rednih mesečnih srečanj smo med drugim

tudi letos organizirali seminar za prostovoljce. Še posebej

smo počaščeni, da sta si vzeli čas in nam prišli v društvene

prostore predavati o ciljih in dosedanjih rezultatih projekta

predsednica projekta na državni ravni gospa Rožca Šonc in

pokrajinska koordinatorica za Dolenjsko in Belo Krajino gospa

Nada Povše.

V septembru pa se je del skupine prostovoljcev odzval

povabilu Pokrajinske zveze društev upokojencev in smo se

tako udeležili srečanja s prostovoljci Severno primorske regije

v Idriji. Strokovna ekskurzija z ogledom idrijskih znamenitosti

(Antonijev rov v rudniku živega srebra, akvarij, muzej, voden

ogled po mestu, čipkarska šola …), zavedanje biti enakovreden

del več sto zbranih prostovoljcev, poslušanje zahvalne besede

vodstva ZDUS so tvorili resnično neprecenljivo doživetje in

nagrada za dosedanje delo. Še nekaj je neprecenljivo na takih

številčnih srečanjih prostovoljcev. Ozračje namreč »kar poka«,

nabito je s premnogimi idejami in iskanji možnosti za dajanje

pomoči potrebnim.

Predavanju strokovnjaka pozorno prisluhnemo

št. 02, Januar 2012

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

15

KORK Veliki Gaber

V decembru smo se prostovoljci programa Starejši za starejše

srečali na zadnjem letošnjem sestanku. Pregledali smo

delo minevajočega leta. Posebno pozornost smo namenili

spremenjeni zakonodaji v zvezi s socialnimi transferji. Z delom

smo zadovoljni in odločeni delati kot prostovoljci za dobro

starejših tudi v prihodnjem letu.

V Društvu upokojencev Veliki Gaber si želimo, da nihče od

starejših krajanov ne bi bil osamljen in pozabljen. Vsaj ne s

strani svojih vrstnikov – upokojencev.

Dolgost življenja nam je prinesla tudi toliko modrosti, da se

zavedamo tega, da so želje, še posebej neuresničene, pogosto

samo cokla, v prazno izgubljena energija. Le dobra dela

štejejo.

V imenu prostovoljcev programa »Starejši za starejše« si

upam trditi, da tudi v prihodnje ne bomo šteli prostovoljno

opravljenih ur dela, ne prevoženih kilometrov, ne prijaznih

besed, ne nasmehov, ki jih bomo posvečali svojim starejšim

kolegom in drug drugemu. Tako bomo morda nekoč v

prihodnje s skupnimi močmi našo željo tudi uresničili. V to

srčno verjamemo!

Vodstvu Občine Trebnje in Krajevne skupnosti Veliki Gaber pa

se za moralno in fi nančno podporo iskreno zahvaljujemo.

Vsem želim zdravo leto 2012 in ravno prav sreče. Toliko, da

bi se vsak dan v hvaležnosti zavedali, da se je za vse blagre,

zdravje, duševni mir in dobre medsebojne odnose vredno

truditi.

Avtor: Silva Koreveckoordinatorica programa Starejši za starejše v DU Veliki Gaber

Pred vhodom v rudniški rov (Čelada je obvezna.)

V naši krajevni skupnosti deluje tudi KORK in smo

na področju sociale ter humanosti zelo aktivni.

Naše delo in naloge se odvijajo skozi celo leto. Tako smo

v preteklem letu v krajevni skupnosti mesečno oskrbovali

44 oseb, od tega 6 družin s šoloobveznimi otroki, delili

intervencijsko hrano in pomagali eni družini pri plačilu

položnic.

V mesecu juniju smo v akciji »Drobtinica« v sodelovanju z

OŠ Veliki Gaber pod vodstvom učiteljic in otrok razveselili

krajanko, kateri smo predali zbrana živila.

Obiskali smo kar nekaj krajanov ob jubilejih, naredili preko

300 ur prostovoljnega dela, izpeljali jesenske in spomladanske

meritve sladkorja, krvnega tlaka in holesterola ter za krajane

pripravili brezplačna strokovna predavanja.

V mesecu marcu smo v goste povabili primarija Boris

Cibica, dr. med., ki je bil 17 let predsednik Kardiološke

sekcije Slovenskega zdravniškega društva, 10 let predsednik

Internistične sekcije, sodeloval je pri ustanovitvi društva za

zdravje srca in ožilja, dolga leta je bil njegov predsednik, še

danes je podpredsednik, izdal je veliko publikacij o visokem

krvnem tlaku.

Naslednja gostja, ki nam je predavala, je strokovnjakinja za

delo z ženskami in otroki – žrtvami nasilja, ga. Dalida Horvat,

članica društva SOS telefon. Ona nam je v mesecu aprilu

povedala veliko o nasilju v družini, kaj nasilje sploh je, kakršno

nasilje poznamo, kako se zaščititi, pomagati drug drugemu,

hkrati pa je podala mnogo koristnih nasvetov.

V mesecu novembru pa smo na temo rak debelega črevesa

in danke, ki je po pogostosti v Sloveniji prvi rak, če štejemo

moško in žensko populacijo skupaj, saj vsako leto za njim zboli

več kot 1400 ljudi, veliko zvedeli od doc. dr. Janje Ocvirk, dr.

med., specialistke, internistke in onkologinje z Onkološkega

inštituta Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem rakov prebavil

in kožnega melanoma. Poleg nje je ga. Ivka Glas, predsednica

združenja Europacolon Slovenija, na kratko predstavila tudi

delovanje združenja.

Že tradicionalno pa smo prvo nedeljo v decembru izpeljali

srečanje starejših krajanov. Letošnje je bilo še bolj posebno,

saj smo v goste povabili vse, ki so na kakršen koli način pustili

pečat v naši krajevni skupnosti. Vse ki so bili na predsedniških

položajih, župnike, oba župana, središče dogodka pa so bile

naše jubilantke, katere štejejo vse že kar nekaj čez 90 let.

Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je srečanja udeležilo

80 krajanov. Prijeten kulturni program so oblikovali mirnopeški

harmonikaši in učenci OŠ Velik Gaber.

Leto 2011 smo zaključili z obiski in obdaritvijo naših krajanov,

stiskom rok in lepimi željami za novo leto, v katerega smo že

vstopili.

V njem tudi vam želimo obilo notranjega miru, zdravja, osebne

sreče in čim več prijetnih ter uspešnih dni.

Avtor: Mojca Smolič

Sre

čan

je s

tare

jših

KO

RK

16

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO Dejavnosti DU veliki Gaber

V prvi številki glasila Gabrov list smo predstavili dejavnosti, ki

so v našem društvu že delovale, in tudi načrtovane dejavnosti.

O delovanju našega DU bomo krajane seznanjali v rednih

prispevkih v glasilu.

V sodelovanju s Krajevno skupnostjo smo v predvidenem

roku uresničili načrtovani program prejšnjega leta. Po že

ustaljenem programu redno potekajo različne dejavnosti, kot

so ročna dela, športno-rekreativne dejavnosti, knjižničarstvo,

pevske vaje mešanega pevskega zbora in projekt Starejši za

starejše.

V posameznih športnih panogah, kot so kegljanje, streljanje z

zračno puško, pikado, šah itd., se že odvijajo redne vadbe za

društvena tekmovanja v regiji.

Mešani pevski zbor Večerna zarja, ki ga vodi zborovodja Stane

Fux, je že imel nekaj nastopov. Pevske vaje potekajo enkrat

tedensko ob torkih.

Krožek Ročna dela in slikarstvo uspešno deluje. Lani so na

F3ŽO (Festivalu za tretje življenjsko obdobje) v Cankarjevem

domu pripravili razstavo svojih izdelkov in predstavili naše

društvo.

Zelo pomemben projekt na kulturnem področju in pomembno

obeležje za naš kraj pa je v lanski jeseni zaznamovalo odprtje

Rastoče knjige Veliki Gaber z okolico. Dr. Gabrijelčič, oče rastoče

knjige, je ob odprtju dejal: »Današnji dan ni pomemben samo

za vaš kraj. Veliki Gaber bo sedaj vpisan v Društvo rastoče

knjige Slovenije, kjer ste enakovredni z vsemi večjimi kraji, ki

so že uspeli odpreti rastočo knjigo.«

Toplo jesen smo zaključili z enodnevnim izletom na otok Krk,

meddržavnim srečanjem dveh društev z enakimi interesi,

ki nam je ob gostoljubnosti naših sosedov pokazalo pravo

pot in smisel povezovanja starejših generacij. Pod njihovim

vodstvom smo si ogledali veliko zanimivosti otoka.

V novembru smo preživeli sedem dni v Izoli, letovanja se

je udeležilo kar 50 članov društva. Prav v hotelu Delfi n

smo naredili prve korake folklornih plesov pod vodstvom

mentorjev Anice in Jožeta Zakrajšek, ki sta nad 30 let vodila

folkloro v zamejstvu, sedaj pa sta postala naša člana DU.

Od tedaj naprej vztrajno vadimo, ustanovili smo folklorno

skupino, ki tudi nosi ime Večerna zarja. Imeli smo že prvi

nastop s spremljavo harmonike. Vaje imamo vsak torek zvečer.

V novembru smo se preko CIK-a Trebnje vključili v program UŽU

IP (usposabljanje za življenjsko uspešnost – izzivi podeželja).

Z zadostno udeležbo so nam omogočena brezplačna

predavanja izbranih tem, kot so: zdrava prehrana, zdravilna

zelišča, osnove tujega jezika, razne delavnice ročnih del ipd.

Udeleženci tega programa dobivajo nadgradnjo svojemu

znanju, ki ga bodo lahko posredovali mlajšim generacijam.

Prav tako brezplačno smo se lahko vključili v 60-urni tečaj

računalništva za člane DU. Tečaj poteka v osnovni šoli pod

strokovnim vodstvom.

Prednovoletno srečanje smo imeli na Turistični kmetiji Fajdiga

v Temenici. Udeležba je bila polnoštevilna. Naše druženje

smo popestrili s petjem, folkloro, harmoniko, skečem in

srečelovom.

Konec decembra smo se upokojenci iz cele Slovenije odzvali

ugodni ponudbi termalnega zdravilišča Reumal v Fojnici, blizu

Sarajeva. Prijetno presenečeni smo bili nad tako kvalitetno

zdravstveno in gostinsko ponudbo. Termalna voda je v sestavi

raznovrstnih mineralov še posebej učinkovita pri zdravljenju

določenih bolezni.

Učna pot Ivana Zorca je po programu izvedena do določene

stopnje. Narejeni so znaki, table, vris trase. Po učni poti Ivana

Zorca se bomo skupaj z učenci osnovne šole prvič podali

spomladi, na dan treh generacij.

V programu za letošnje leto imamo tudi izdelavo načrta za

približno 18 km dolgo pešpot Ivana Zorca, ki bo potekala skozi

tri občine: Trebnje, Ivančna Gorica in Šmartno. S sodelovanjem

krajevne skupnosti naj bi bil načrt izveden ob 60-letnici

pisateljeve smrti, to bo 30. julija 2012, takrat naj bi izšla tudi

zloženka.

Že več let je tiha želja večine krajanov, posebno starejših,

da bi v Velikem Gabru zgradili dom za starejše krajane ali

vsaj dnevni center, kjer bi bilo zagotovljeno dnevno varstvo

starejših krajanov, hkrati pa tudi medgeneracijska povezava.

Ta projekt, ki smo ga v letošnjem letu zastavili skupaj s

krajevno skupnostjo, bo zelo zahteven. Pričakujemo dober

odziv krajanov v tako pomembni odločitvi za naš kraj, za vse

sedanje in poznejše generacije.

Občni zbor DU Veliki Gaber bo 26. februarja na Turistični

kmetiji Fajdiga v Temenici.

Več pa v naslednji številki glasila Gabrov list.

Avtor: Joži ŠtrempfeljPredsednica DU Veliki Gaber

št. 02, Januar 2012 17

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico

V rastočo knjigo Veliki Gaber in okolico so se zapisali:

Jožef Rosina (1810-1889), organizator političnega življenja

Franc Zorec (1854-1930), duhovnik in karikaturist

Franjo Neubauer (1872-1945), pesnik in duhovnik

Ivan Zorec (1880-1952), pisatelj-pripovednik

Jožef Rozman (1902-1959), duhovnik

Dr. Peter Držaj (1913-1944), partizanski zdravnik

Peter Podobnik (1943), učitelj in ravnatelj

Anton Fortuna (1943), kmetovalec

Ivan Jagodic (1954), nekdanji župnik v Velikem Gabru

» Številno smo Slovenci majhni, imamo pa velike ljudi, ki so veliko naredili. Rastoča knjiga je povabilo mladim in starejšim, da je vsak dan pomemben da nekaj dajo svojim bližnjim in okolici,» je med drugimi dejal

idejni oče rastoče knjige Janez Gabrijelčič.

Rastoča knjiga je živ organizem ki organsko raste v skladu

z svojo brezčasnostjo in neskončno dobrohotnostjo ter

dobronamernostjo.

Rastoča knjiga, je knjiga in med nami biva.Kot listina, kot dar rodov, kot dragocena, neminljiva,kot živ simbol, kot kruh in sol… Tone Pavček

Ob 10. Obletnici tega pomembnega vseslovenskega

inovativnega projekta se pojavila ideja, da bi organizirali

enodnevne izlete za vse ljubitelje rastoče knjige.

Obiskali bi vse kraje ki imajo rastočo knjigo. Med njimi je sedaj

tudi Veliki Gaber.

1. Pot se začne v Ljubljani pri Deklici z rastočo knjigo,

Brižinskih spomenikih in Združenimi rastočimi knjigami

sveta v Zupančičevi jami.

2. Nadaljuje se po avtocesti do Ivančne Gorice, postanek

v Stični v samostanu, ogled drugi najpomembnejši

srednjeveški rokopis-Stiški rokopis. ( V pripravi je tudi

ustanovitev rastoče knjige Stična).

3. Pot se nadaljuje po stari cesti do Velikega Gabra, kjer bo

ogled rastoče knjige Veliki Gaber z okolico.

4. Naprej po stari cesti s postankom pri spomeniku,

obeležju vojne za Slovenijo.

5. Naslednji postanek je v Trebnjem, ogled rastoče knjige

Trebnje, oziroma rastočo knjigo temeniške in mirenske

doline.

6. Pot do Šentruperta bo vodila skozi slikovito dolenjsko

pokrajino Čatež pod Zaplazom.

7. Ogled rastoče knjige v Šentrupertu in rastoče knjige

svetovne mladinske književnosti.

8. Pot se nadaljuje v Sevnico-ogled rastoče knjige Sevnica.

9. Zadnja pot vodi do šole v Brusnicah pri Novem mestu.

Ogled rastoče knjige Brusnice in Brusničarke z rastočo

knjigo.

Vabimo vse ki si želijo ogledati rastočo knjigo Veliki Gaber z

okolico, da je to možno v času ko je odprta knjižnica Ivana

Zorca, to je vsako sredo popoldan.

Avtor: Joži Štrempfelj, vodja projekta

Je najlepša povest našega kraja, ki se začenja v davni preteklosti, je nedokončana zgodba napisana od

ljudi, ki so v našem kraju pustili pomemben pečat. Je projekt ponosnega srečavanja s preteklostjo in

pogumnega načrtovanja prihodnosti našega kraja. To je knjiga, ki bo rastla in bo dala možnost tudi vam,

da vstopite v njeno vsebino.

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO Dobrodelnost animatorjev iz župnije V.Gaber

Koroška doživetja konjeniškega društva Gombišče

Nekateri se gotovo sprašujete, kdo sploh

je animator. Animator je tisti, ki živi in dela

z mladimi. Je tisti, ki otroku prinaša radost,

veselje, mir in upanje. Daje mu ljubezen in mu

razodeva svojo vero.

Animatorji iz župnije Veliki Gaber smo v letu 2011 postali zelo

dejavni. Poleg oratorijev (velikonočni, adventni in poletni

oratorij), ki jih vsakoletno pripravljamo za otroke, smo se

v mesecu decembru, mesecu obdarovanj in praznovanj,

odločili, da tudi mi naredimo nekaj dobrega za sočloveka.

Odločili smo se, da bomo mladi deklici Klari iz Straže pri Novem

mestu pomagali pri nakupu novega invalidskega vozička. Cel

december smo se animatorji dobivali v naši animatorski sobi

v župnišču in si večere krajšali s šivanjem unikatnih angelčkov.

Angelčke smo nato prodajali po simbolični ceni 1 evro ob

nedeljah pred cerkvijo sv. Urha v Velikem Gabru. Po vsaki

prodaji smo dobili še večjo vzpodbudo in tedensko sešili še

več angelčkov. Na koncu se je naš trud poplačal in tako smo

lahko Klari odnesli 250 evrov. Res, da ni vsota zelo velika, je pa

toliko večja, saj je v njej delček našega dela in truda, ki smo ga

vložili v to akcijo.

Klara nas je v petek, 30. decembra 2011, tik pred novim letom,

skupaj s svojo družino na svojem domu zelo prijazno sprejela

in prevzela denar, ki ga še kako potrebuje. Starši pa so nas

dodobra obložili z bogato praznično mizo, mi pa smo veselo

klepetali s Klaro in o njej ter njenem življenju izvedeli veliko

nam novega.

Od Klare smo odhajali veseli in srečni, saj smo storili nekaj

dobrega za njo in hkrati tudi zase. Sedaj pa že iščemo nove

ideje in predloge, da bi še komu polepšali dan, če že ne kar

celo življenje.

Avtor: vodja animatorjev Mojca Praznik

18

V jutranjih urah smo prispeli v Savinjsko dolino, kjer nas je

pričakal lastnik najlepše konjeniške kmetije v občini Žalec,

in sicer Turistične kmetije Ušen. Kmetija Ušen se ponaša z

velikimi prostornimi in urejenimi boksi za 26 rekreativnih

in športnih konj ter urejeno okolico. Imajo dva velika hleva,

sprehajalno napravo za konje, pokrito jahalnico v izmeri 25 x

55 m, zunanjo manežo in izpuste za njihove konje. V novejšem

hlevu, zgrajenim pred nedavnim, imajo tudi kopalnico za

konje in solarij. Ukvarjajo se v večji meri s treniranjem konj v

preskakovanju ovir, njihov glavni trener pa je znan tekmovalec

v preskakovanju ovir Andrej Kučer, ki ima tudi sam na kmetiji

v lasti šest konj. Po končanem ogledu so nas člani družine

pogostili z domačimi dobrotami, čajem in kavo.

Pot smo nadaljevali po slikoviti koroški pokrajini, polni pobočij

in dolin, mimo Črne na Koroškem, rojstnem kraju naših

smučarskih asov Tine Maze in Aleša Gorze. Videli smo hrib, kjer

sta Tina in Aleš začela s prvimi smučarskimi zavoji. Visoko nad

hribom so jima Črnjani tudi postavili tablo, na kateri piše »zlata

Tina in Aleš«. V Črni smo videli tudi rudarski muzej na prostem.

Odpeljali smo se v nekaj minut oddaljeno Mežico, deželo kralja

Matjaža, ki jo je med drugim zaznamovala tamkajšnja ruda.

Rudnik cinka in svinca Mežica je eden najstarejših rudnikov

v Evropi, rudna bogastva pod Peco so namreč izkoriščali že

Rimljani; od leta 1665 pa se je rudarjenje v Mežiški dolini zelo

razširilo. Pod Peco so koroški rudarji skopali več kot 800 km

rudniških rovov, za turistični ogled pa je danes urejenih le

1 % rudniških poti. Najprej smo si ogledali rudarski muzej, v

katerem smo v prvih dveh nadstropjih videli kamnine, ki so

jih pridobivali v rudniku, v zgornjem delu muzeja pa je pravo

V sredini meseca oktobra smo člani konjeniškega društva odšli odkrivat skrite kotičke Koroške, čudovite

dežele v objemu Pece, Uršlje gore in Pohorja. Dežela Koroška je nam bolj ali manj nepoznana, vendar v

sebi skriva veliko čudes, ki jih pod Peco še vedno varuje kralj Matjaž.

Urejena in čista notranjost hleva Turistične kmetije Ušen.

št. 02, Januar 2012 19

rudarsko stanovanje, v katerem so prebivale rudarske družine.

Stanovanja so bila skromna, imela so spalnico in kuhinjo z

manjšim dnevnim prostorom. To pa je bilo tudi za tiste čase

vse, kar so si lahko privoščili. V rudnik smo vstopili s pravim

rudarskim vlakom.

Po petnajstminutni vožnji smo prispeli v skrivnostni podzemni

svet rudnika Mežica in se sprehodili skozi rove. Podoživljali

smo, kako je v različnih zgodovinskih obdobjih potekalo

težaško delo rudarjev globoko pod zemljo. Delali so tudi

otroci in žene. Z zvočno simulacijo so nam tudi ponazorili,

kako zadoni miniranje v primeru, če je rudar 75 metrov stran

od mesta, kjer poteka miniranje. Zanimivo pa je bilo tudi

dejstvo, ki nam ga je povedal vodič, da v primeru, da bi se

ravno v tistem času zgodil potres, ko bi bili v rudniku, za nas

ne bi bilo nobene nevarnosti, saj je svinčena in cinkova ruda

tako trdna, da se ob potresu ne bi mogla prelomiti in tako bi

mi ostali »na varnem«, reševati pa bi morali ljudi na prostem.

Ob prihodu na svetlobo se nam je že pošteno mudilo novim

dogodivščinam naproti, zato smo pohiteli v smeri proti

Dravogradu, in sicer s tokom reke Meže proti njenemu izlivu

v reko Dravo, kjer nas je čakala vesela druščina fl osarjev. S

splavom smo splavarili po reki Dravi. Tam smo imeli fl osarsko

malico, zabavali so nas Flosarski muzikanti, ki še zdaleč niso

presegli kvalitete našega društvenega ansambla Veseli

konjeniki. Tam pa smo jim mi, Dolenjci, pokazali, kaj je prava

»fešta«, čeprav priznam, da tudi srčni Korošci znajo narediti

pravi žur. Na koncu je eno od naših članic doletel tudi pravi

fl osarski krst in s tem je postala »čist taprava« fl osarka.

Iz Dravograda nas je pot vodila do znane koroške pivovarne

– Človeška ribica (human fi sh brewery), kjer smo si ogledali

varjenje naravnega piva, ki ni takšnega okusa, kot ga poznamo

mi v Sloveniji, ampak gre za pivo, katerega sestavine uvažajo

iz tujine, največ iz Irske. Degustirali smo tri vrste piva, zraven

pa so nas pogostili še s tradicionalnim koroškim prigrizkom –

grumpom.

Na poti domov smo se ustavili še na Trojanah in se najedli

slastnih krofov. Polni nepozabnih in bogatih doživetij smo

se v večernih urah vrnili na Dolenjsko in dan zaključili z

večerjo. Izlet je vodila gospa Maja Kos, ki nas je s svojo besedo

popeljala skozi idilično Koroško in smo ji za njeno vodenje in

trud izredno hvaležni ter upamo, da nam v tem letu ponovno

pripravi zanimiv izletniški program. Zahvala pa gre seveda

tudi našemu predsedniku društva Gusteljnu Pekolju in Maji

Kolenc, ki sta nas »pocrkljala« z izletniško malico in pijačo ter

organizirala vse potrebno, da smo se imeli lepo.

Upam, da bomo to leto spet ponovili naše druženje z

obiskom kakšnega skritega kotička naše lepe Slovenije!

Avtor: Lucija Marolt

Fantje znajo poskrbeti za »dolenjsko fešto« na avtobusu.

DR

UŠ

TVA

IZ N

AŠ

EG

A K

RA

JA S

E P

RE

DS

TAV

LJA

JO

Gustelj osvaja rudarsko ženo

»Gasilska« pred vstopom v podzemni svet

Degustacija piva in grumpa

SK

RA

B Z

A Ž

IVA

LI Skrb za živali

Kot odgovorna in skrbna lastnica živali vse prevečkrat okoli

sebe vidim ljudi, ki jim do živali ni mar. Z mislijo zakaj je

tako, sem se že dolgo nazaj prenehala ukvarjati. Tega pač ne

razumem in tudi nikoli ne bom. Od živali se lahko naučimo

veliko več, kot pa si lahko mislimo. Ne učijo nas računanja,

branja, pisanja in ostalih osnovnih tehnik komuniciranja.

Naučijo pa nas, da moramo dojemati svet s čutili, v osebah

videti pozitivne stvari, biti zvesti najprej samemu sebi, nato

tudi drugim in biti zadovoljni z malenkostmi, ki polepšajo naš

vsak dan.

Poleti sem sama imela v našem kraju kar nekaj dela z

izgubljenimi psi. Vsem naokoli je bilo malo mar, zakaj nek kuža

hodi po sredini ceste in nekaj išče, zakaj se eden od kužkov

skoraj štiri tedne potika naokoli. Vseeno pa je okoli mene nekaj

ljudi, ki mi pri tovrstnih akcijah pomagajo in še vedno sem

našla rešitev, kako izgubljencem pomagati. S pomočjo moje

sestre sva našli dom že kar nekaj kosmatincem. Samo v enem

samem primeru sem morala poklicati za pomoč zavetišče, saj

kužka zaradi nezaupljivosti nisem upala pretirano omejevati.

Naj povem, da je za naše območje v primerih izgubljenih

ali najdenih psov pristojno Zavetišče Meli Center Trebnje.

Obstajajo pa seveda tudi društva za zaščito živali in eno

takih je Društvo za zaščito živali Novo mesto, ki je neprofi tno,

nevladno prostovoljno združenje fi zičnih oseb, ki se združujejo

z namenom zaščite vseh vrst živali, zaščite njihovega življenja,

zdravja in dobrega počutja.

Z namenom, da bi bilo našim živalskim bitjem

bolje, navajam nekaj napotkov kaj storiti v primeru,

če opazimo zapuščeno žival.

Če opazite mačko ali psa, ki se potepa brez nadzora, deluje

zmedeno in izgubljeno, se najprej prepričajte, da res ni v

bližini njegovega skrbnika. Če je žival sestradana, bolna,

ranjena ali se več dni zadržuje na določenem kraju, potem je

velika verjetnost, da se je izgubila ali jo je skrbnik zavrgel.

1. Povprašajte v bližnji okolici, ali kdo pozna mačko ali psa.

Poskusite žival pridržati ali začasno namestiti na varen

prostor, kajti na ulici bo samo še v večji nevarnosti.

2. Če ima žival ovratnico, poglejte, ali ima morda obesek s

podatki, ali je morda tetovirana ipd.

3. Posredujte objavo na radijske postaje, pustite vašo

telefonsko številko za informacije.

Radio Krka 07/337 20 40 ali 07/337 20 41

Radio Sraka 07/334 22 74

Studio D 07/373 10 20 ali 07/373 10 19

Radio Zeleni val 01/ 78 60 460, 01/ 78 64 243

4. Pokličite na Veterino Trebnje na tel. št. 07/3482120

(24-urni telefon) ali pa žival kar odpeljite tja, kjer se

lahko prepričate, ali kdo mogoče pogreša žival, prijazni

veterinarji pa bodo tudi pogledali, ali ima žival čip, in

celo poklicali v zavetišče, ali se je kdo javil, da pogreša

svojo žival.

5. Obvestite lokalno zavetišče za zapuščene živali. Po

zakonu so dolžni poskrbeti za odvoz in namestitev

izgubljene ali zavržene živali, in sicer v 24-ih urah. Če ste

našli muco, so zelo veseli, če ji boste nudili začasen dom,

dokler se ne najde star ali nov lastnik.

6. Če imate možnost, razobesite letake s sliko najdene živali

in svojo telefonsko številko po avtobusnih postajah,

cestnih lučeh …, na mestih, kjer bi ga „sprehajalci“ lahko

videli. Svoje prijatelje obvestite preko elektronske pošte.

7. Če se po vseh poskusih iskanja in 8 dneh čakanja nihče

ne javi, lahko žival obdržite ali pa ji skupaj z društvom

za zaščito živali najdete nove skrbnike. Tudi po kužka/

mačko lahko greste v zavetišče že po osmih dneh,

vendar se po naših izkušnjah lastnikom običajno čisto

nič ne mudi priti po žival v zavetišče, tako da bi ga lahko

zahtevali nazaj tudi po nekaj tednih.

Vsekakor je naša dolžnost in moralna obveza, da prevzemamo

odgovornost do svoje okolice in do svojih živali. Če ste pravi

ljubitelj živali in ste dobro premislili, da bi v svojem življenju

imeli psička ali muco, potem boste naredili največ, če posvojite

žival iz zavetišča ali preko društva za zaščito živali. Če pa

niste prepričani, da lahko prevzamete skrb za žival za vse dni

njenega življenja, se raje za lastništvo živali ne odločajte! Pri

nas je namreč še vedno premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni

nuditi topel dom živali, ki čaka na novega lastnika. Da ne

omenjam lastnikov, ki mislijo, da če žival privežejo na verigo

ali pa dajo v premajhen pesjak, da s tem naredijo vse.

V novem letu, v katerega smo vstopili, smo si zaželeli same lepe reči, stisnili roko eden drugemu in si

voščili vse najbolje. Vse lepo in prav. Vendar z željo, da bi tako kot sočloveku želimo vse dobro, želeli tudi

drugim živim bitjem okoli nas, imam ob tej priložnosti namen povedati nekaj besed, ki so namenjene

samo našim živalskim prijateljem, ki delijo svet z nami.

Foto

: fre

ed

igit

alp

ho

tos.

ne

t

20

št. 02, Januar 2012

VIN

SK

A K

LET

KO

ZLE

VČ

AR

Vinska klet Kozlevčar

Tudi, ko starši po večkratnem pregovarjanju s svojimi otroki

ustrežejo svoji ali njihovi želji po novem hišnem ljubljenčku, je

potrebno vedeti kar nekaj stvari:

• Pes mora imeti primeren prostor za svoje bivanje. Mora

imeti zavetje pred vročino, mrazom itd.

• Opraviti je potrebno vsa zahtevana cepljenja in zdravljenja

proti parazitom.

• Mačke in pse je potrebno sterilizirati oz. kastrirati, saj bomo

le tako zmanjšali število brezdomnih živali in bolezni, ki

krožijo med njimi.

• Potrebno je tudi premisliti, kako in kdo bo za žival skrbel,

ko bomo odšli na dopust, žival pa pustili doma.

• Žival mora imeti kvalitetno hrano in NE ostankov z mize.

• Pes vsakodnevno potrebuje zadosti gibanja, prav tako tudi

muca potrebuje obilo pozornosti in reda – vse to koristi

tudi vam in vaši družini.

• Vsekakor pa je priporočljivo psa peljati v pasjo šolo, tudi če

je samo mala šola, da se tako vi kot on naučite socialnega

obnašanja.

Foto

: FO

TO-N

Ko se srečata navdušenje in znanje, se rodijo

odlični rezultati

Franc Kozlevčar je vinogradnik in vinar, ki se že od mladosti

ukvarja z vinogradništvom, zadnjih dvajset let pa intenzivno

tudi s kletarstvom, na kar kažejo številne medalje in priznanja,

ki jih s svojim vinom dosega na raznih ocenjevanjih.

V njegovi kleti zorijo vina, ki na Dolenjskem dosegajo

vrhunske ocene in medalje, nekatera med njimi pa segajo v

sam svetovni vrh. Kozlevčar vzgaja vina beli pinot, sauvignon,

rizling, kraljevino, cviček, modri pinot, modro frankinjo in

vinsko posebnost modro frankinjo barik v francoskih hrastovih

sodih. Poleg omenjenih vin so letos v vinski kleti Kozlevčar tudi

rosse iz modre frankinje, polsladek rumeni muškat, polsladka

penina iz belega pinota in zlata penina s 24-karatnim zlatimi

lističi.

Vinogradi so pretežno novi in ležijo na sončni legi

Medvedjeka. Gorica, ki je bila obdana z obzidjem varujočega

gradu, stoječega na vrhu Medvedjeka, je bila posajena s trto

že pred mnogimi leti. Obzidje je varovalo pred napadi Turkov,

v grajski kleti pa je zorela vinska kapljica. Pred devetdesetimi

leti je prišla trtna uš in uničila trto, zato so takrat na tem

območju zasadili šmarnico, sedaj pa je spet posajena žlahtna

sorta. Medvedjek ima tudi zgodovino, ki so jo zaznamovali

stiški opatje. Vinogradniki, ki so sodelovali s pletarskimi

vinogradniškimi opati, so imeli to vinsko gorico Medvedjek

v najemu in so pridelovali kakovostno grozdje tako kot v

Pletarjih.

Zadnja leta je Franc Kozlevčar kakovost svojih vin preizkusil

tudi na mednarodnih ocenjevanjih in pri tem dosegel

zavidljive rezultate. Modra frankinja barik letnik 2004 je leta

2008 dosegla na največjem mednarodnem ocenjevanju, kjer

je sodelovalo kar 60 držav iz vsega sveta, drugo mesto (tik za

Francijo), leta 2009 pa je postala modra frankinja barik letnik

2006 svetovni prvak. Klet pa je pridobila še tri vina, ki se jih

dobi le v redkih kleteh, in to so rosse frankinja, rumeni muškat

in posladka penina iz belega pinota ter penina iz belega

pinota s 24-karatnimi zlatimi lističi.

• Ob vsakodnevnem sprehodu v urbanem naselju pa je

seveda nujno potrebno pobirati iztrebke in jih odložiti med

odpadke.

Ob tej priložnosti bi se sama rada zahvalila vsem mojim

sokrajanom, ki so rešili katerokoli žival in ki bodo tudi v

nadaljnje pripravljeni na taka dejanja. Naj omenim samo dve

družini, za katere sama vem, da so obdržali kužka, ki se jim je

»pritepel« k hiši. To so Stojan Kozlevčar z družino, ki je obdržal

kužka, ki sedaj dopolnjuje njihov prosti čas, in Kastelčevi iz

Malih Dol, ki so pred kratkim na cesti na poti domov pobrali

premraženo in shirano psičko ter jo kljub temu da enega

psa že imajo, obdržali. Želim si vse več takšnih dobrih ljudi!

Opravičujem pa se vsem tistim, ki ste tudi že pomagali

zavrženi živali s ceste, pa za vas ne vem in vas nisem omenila.

Hvala vsem!

Za konec naj napišem le še tole: Ne sprašujte se znova

in znova, ali živali razumejo, ali govorijo v svojem jeziku.

Seveda, saj so živa bitja! Raje se vprašajte, ali trpijo!

Avtor: Lucija Marolt

Ob obisku obiskovalec najprej opazi novo razširjeno parkirišče,

ki lahko sprejme in pogosti tudi cel avtobus obiskovalcev

– Vinska klet Kozlevčar je tudi v ponudbi Regijske mreže

tematskih poti – in obnovljeno zunanjost objekta ter seveda

urejen vinograd, ki se spušča od kleti po jugozahodnem

pobočju Medvedjeka. Ob vstopu v notranjost kleti se odpre

pogled na prostorni vinski hram, ki je opremljen s sodobnimi

napravami za nadzor temperature v kleti, domišljeno osvetlitev

in seveda s številnimi vinskimi cisternami kot tudi hrastovimi

sodi barik. Še predno se dobro zavemo, že poskušamo prvo,

drugo, tretjo vrsto vina in z zanimanjem slediom predstavitvi

postopkov pridelave in predelave vin, ki jih Franc Kozlevčar

z velikim zanosom in doživetostjo predstavlja in tako vsakič

znova širi navdušenje, znanje in zavedanje o vinogradništvu,

kletarstvu in ne nazadnje o kulturi pitja vina.

Franc Kozlevčar vabi vse ljubitelje vin na pokušino in kupico

pozitivne energije za vašo dušo, hkrati pa se lahko osvežite

še z izvirno vodo iz globin Medvedjeka, kot so to ugotovili že

mnogi obiskovalci kleti, med katerimi so bili tudi veleposlaniki

Irske, Romunije, Španije, Portugalske in Japonske.

Vinska klet Kozlevčar

Martinja vas 40 (Medvedjek), 8213 Veliki Gaber

T: 031 388 388, E: vinski.tempelj@gmail.com

Avtor: Brigita Kozlevčar Žorga

21

PO

GO

VAR

JALI

SM

O S

E Z

MA

RJA

NO

GR

ČM

AN Življenje je potrebno zgrabiti za jajca

V: Nam lahko predstaviš, kako je lahko dekle brez

poznanstev in s skromnimi fi nančnimi zmožnostmi

uspela priti iz Velikih Dol na velike televizijske zaslone?

O: » (ha, ha) Ja, do te službe na televizijskih zaslonih sem

res prišla čisto brez poznanstev in brez denarja. Mogoče tiči

skrivnost v tem, da sem si takšno delo od nekdaj želela. In

zgodila so se mi čudna naključja, ki so me pripeljala točno sem,

kjer sem danes. Po končani srednji ekonomski šoli, nisem bila

v prvo sprejeta na novinarstvo, zato sem bolj za šalo kot zares

vpisala študij grškega in latinskega jezika, vmes pa pridno

hodila na študentski servis oprezat za primerno delo. In zgodil

se je mali čudež. Potrebovali so nekoga, ki obvlada slepo

desetprstno tipkanje – in voila! Zgodba je stekla. Naročnik

dela je bil namreč Tone Fornezzi – Tof in čez nekaj tednov smo

že delali prve reportaže, pokrivali različne akcije Nedeljskega

dnevnika in na pragu dvajsetih sem tudi pričela s prvimi

intervjuji politikov, glasbenikov in medijskih zvezd. Vmes

sem na Filozofski fakulteti končala študij slovenskega jezika

in sociologije kulture, kar se mi je zdelo še najboljši približek

temu, kar želim početi v življenju – pisati zgodbe, opazovati

družbo in jo razstavljati na prafaktorje. Po nekajletnem

delu pri Nedeljskem dnevniku sem bila kot raziskovalna

novinarka povabljena na Televizijo Slovenija, kjer sem pričela

soustvarjati popularno oddajo Tistega lepega popoldneva

skupaj z Ladom Bizovičarjem in Anjo Tomažin. Za TLP sem v

rubriki Človeški faktor tudi pripravljala zgodbe o človeških

ekscentrikih in bila kasneje tudi avtorica Sošolcev iz 5. razreda

pri oddaji Hri-bar. Skratka – delo na nacionalni televiziji mi je

kar naenkrat steklo, vse se mi je dogajalo zelo spontano, kot

posledica trdega dela in strasti, ki jo nenehno vnašam v to, kar

počnem. Tudi v turistično oddajo Na lepše, ki je trenutno moja

glavna okupacija.

V: Kako izgleda posneti eno takšno 20-minutno oddajo

Na lepše?

O: Priprave se pričnejo že kak teden pred snemanjem.

Potrebno je narediti raziskavo, kontaktirati sogovornike,

uskladiti termine. Navadno gremo na teren trije - snemalec,

asistent in jaz. Pred snemanjem je tudi potrebno psihološko

pripraviti sogovornike, saj pogosto snemamo z ljudmi, ki se

prvič soočajo z nastopom pred kamero, potrebno je omiliti

njihovo nezaupanje pa tudi strah. Skratka, včasih je na

snemanju potrebno biti dober psiholog, da človeka primerno

zgneteš (ha, ha), da se sprosti in odpre. Še zlasti je bilo to

pomembno pri snemanju oddaje Na svoji zemlji, kjer smo

snemali življenjske zgodbe in usode ljudi iz vasi, ki dobesedno

izumirajo.

To so bile zelo intimne zgodbe, zelo osebna pričevanja o

zgodovinskem spominu neke vasi, predvsem pa izjemne

zgodbe, ki jih je pričevalcem prinašalo življenje. Še danes se

mi zdijo njihova življenja in izkušnje zelo dragocene. Mogoče

zato, ker me po malem spominjajo na moje otroštvo. Zgodbe

prežete z nostalgijo – velike zgodbe malih ljudi, vasi, ki

izginjajo … taka žalobna romantika, ki pa se dotakne gledalce

pred televizijskimi zasloni - se vam ne zdi?

V: Kako to, da si se odločila v okviru oddaje Na svoji

zemlji posneti tudi prispevek o svoji domači vasi Velikih

Dolah?

O: Zato, ker je moje delo način življenja. Živim, to kar delam

in obratno. Oddaja Nedeljsko popoldne se je iztekala in

imela sem moralni dolg, da posnamem tudi svojo vas – zelo

prvinski prostor, kjer so se rojevala moja prva prijateljstva

in otroške igre. V zgodbo moje vasi sem skušala ujeti – bolj

preteklost kot sedanjost, hotela sem pokazati izginjajoče

sledove arhitekture, kot pomnik nekih časov, ki nam vse bolj

drsijo iz spomina. Pa bogate zgodbe mojih vaščanov, njihove

spomine, ki mi pomagajo razumeti prostor, kjer živim. Svojo

prihodnost si namreč predstavljam tukaj. Všeč mi je, da se s

sosedi poznamo, ne maram brezimnosti mesta.

Menim, da je moralni dolg nas mladih, da prinesemo neko

novo obliko življenja v naše vasi. Zdi se mi, da je življenje na

vasi lahko zelo kreativno in ustvarjalno. Neprecenljivo je, da

Marjana Grčman je za neki zbornik takole opisala s čim se ukvarja v svojem življenju. Dela v turistični

redakciji nacionalne televizije in njena služba je, da potuje. Skoraj polovico tedna je na poti. Hodi na izlete

in pri tem portretira ljudi. Na trak kamere riše njihova življenja, njihovo žalost in spomine. In jih sprašuje

stvari, ki jih že davno ni nihče. Hodi v že pozabljene vasi, kjer se hiše posedajo same vase in tu živijo

ljudje, ki dišijo po prvi košnji in mastni zemlji. Ljudje, ki živijo tako, kot minevajo letni časi. Z gubami, ki so

zgovornejše od besed.

Foto

: arh

iv M

arja

ne

Grč

man

22

» Vsako življenje je tako veličastno. Iz zgodb portretirancev sem spoznala, da življenje zaznamuje samo troje – dom, ljubezen in hrepenenje. «

št. 02, Januar 2012

PR

ED

STA

VIT

EV

PO

DJE

TJA

OR

KO

PLA

ST

Orkoplast d.o.o.sem tu lahko sama z naravo, da si tu lahko zbistrim misli in

razmišljam. Tu lahko lahko pišem nove scenarije, tu lahko

ustvarjam, kajti ta prostor me ne sili uspeti za vsako ceno. Tu

si lahko oddahnem od vsega, kar je preveč. Podeželje je zame

prostor prihodnosti, kjer se lahko realizirajo različni projekti –

od alternativnih oblik kmetovanja, turizma, glasbe … veliko

potencialov še skriva.

V: Kaj je potrebno, da neka vaška skupnost živi in se

razvija?

O: Dobrega leaderja, ki zna s svojo karizmo povezovati ljudi za

skupno stvar, da jih zna navdušiti. Ljudje smo postali preveč

individualisti. Čas nas sili v to. Mogoče so danes bolj kot

kadarkoli potrebni interni vaški dogodki, ki povezujejo – kot

na primer včasih ličkanje, petje in razni vaški obredi, srečanja.

Morali bi potrebo po skupnih akcijah in druženju odeti v

sodobnejši imidž. Fino se mi zdi, da se po nekaterih vaseh

mladi ukvarjajo s preoblikovanjem ljudskih pesmi in stare

etno-folk glasbe, prav tako mi je fi no obujanje starih običajev

– mlade generacije jim namreč dajo drugačno podobo. Super

je tudi, ko vidim, da se ponekod ustanavljajo mali muzeji, v

katerih so zbrani predmeti, ki so nekoč oblikovali zgodovino

vasi. S takšnimi koraki se ustvarja kolektivni spomin in odnos

do preteklosti, iz katere raste naša sedanjost. Pri razvoju

skupnosti pa je nujna močna prostovoljna baza, vendar bi

morali biti pobudniki mladi. Povezati bi se morali v nekakšne

kreativne skupine, morali bi pričeti ustvarjati lastne projekte in

pisati lastno zgodovino. Vas z bogatim družabnim dogajanjem

ustvarja kvalitetno življenje za vse.

V: Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

O: V načrtu imam posneti serijo dokumentarnih fi lmov

na temo minljivosti življenja, običajev in obredih, ki so se

izvajali ob smrti. Tukaj tudi izkoriščam priložnost in vse bralce

pozivam, da v kolikor poznajo zlasti kakšne napeve in pesmi,

ki so se pele ob smrti in obredih bedenja ob pokojniku, da me

kontaktirajo.

Avtor: Matej Štepec

Začetki segajo v leto 1974, ko je Anton Zupančič v

obrtni delavnici začel z izdelavo orodij. Z leti nabiranja

izkušenj in pridobivanja znanja na področju orodjarstva

je pridobil zadovoljne stranke, ki nam sledijo še danes.

Leta 2003 smo ustanovili podjetje Orkoplast, d. o. o., s

katerim nadaljujemo prvotno dejavnost – orodjarstvo, ki

jo dopolnjujemo s proizvodnim delom. S poznavanjem

orodja in tehnologije se odraža velika prednost v celoviti

ponudbi na enem mestu, od sodelovanja s kupcem pri

zasnovi izdelka do končne produkcije le-tega.

Vseskozi vlagamo v razvoj in posodabljanje strojnega

parka, ki je podlaga za kontinuirano in ekonomsko

vzdržno rast podjetja. Naš strojni park obsega klasične

obdelovalne stroje, CNC obdelovalne stroje, stiskalnice

itd. Vsa ta oprema nam omogoča izdelovanje orodij

do dimenzije 1700 x 700 mm. Z investicijo v nov

obdelovalni center, ki se zaključuje v začetku tega leta,

pa povečujemo zmogljivost izdelave orodij do dimenzije

3000 x 1600 mm.

Konstruiramo in kvalitetno izdelamo orodja za

preoblikovanje pločevine (progresivna orodja, orodja za

globoko vlečenje pločevine, prebijalna orodja, krivilna

orodja). Izdelano orodje preizkusimo na naših strojih in

naredimo prvo serijo izdelkov.

Sodelujemo s proizvajalci električnega orodja,

gospodinjskih aparatov, avdio/video komponent,

zaščit … Z nekaterimi kupci razvijamo nove koncepte

s pomočjo prototipnih orodij in izdelkov. Izdelujemo

različne vpenjalne naprave, odvijalne naprave, strojne

dele itd.

Kupci nam zaupajo sodelovanje pri samem razvoju

izdelka, njihovi optimizaciji in implementaciji v

proizvodnjo kakor tudi proizvodnjo manjših in večjih

serij izdelkov. Proizvodnjo zagotavljamo s stiskalnicami

z zmogljivostmi do 40.000 kN.

Naše konkurenčne prednosti so kakovostna izvedba

zastavljenega projekta, motivacija zaposlenih, sodoben

strojni park in zdravi temelji.

DOSEŽKI SO ZA NAS MOTIVACIJA ZA PRIHODNJE IZZIVE.Orkoplast, d. o. o.

23

Gorsko kolesarstvo

GO

RS

KO

KO

LES

AR

ST

VO

24

Gorsko kolesarstvo je ena od vrste kolesarstva, ki

poteka izven urejenih poti, največkrat po gozdnih

poteh. Začetki gorskega kolesarstva segajo v

ZDA v pozna 60. leta 20. stoletja. Takšna oblika

kolesarjenja pa se je v Sloveniji začela nekje v

sredini 80-ih let 20. stoletja.

Začetniki v gorskem kolesarstvu so uporabljali

za svoje podvige klasična kolesa za tisti čas,

danes pa se gorsko kolo razlikuje od ostalih koles

po močnejšem okvirju, prednjem in zadnjem

vzmetenju, ki olajša premagovanje neravnin na

terenu, močnejših zavor za lažje kontroliranje

hitrosti, širše gume s profi lom za lažjo vožnjo

po mehkih podlagah, ter na splošno močnejše

komponente.

4-kros 4-kros je dirka na izpadanje. Sočasno štartajo štirje tekmovalci

na isti progi, ki vsebuje mnogo skokov, naklonov in grbin. Iz

vsake vožnje se v nadaljnje tekmovanje uvrstita le prva dva

v posamezni vožnji. Velikokrat se zgodi, da se tekmovalci

zaletijo drug v drugega, ali pa se celo dobesedno zapletejo

med seboj, kar naredi tekmo še posebej zanimivo.

SpustSpust je disciplina, ki poteka samo po hribu navzdol. Na

progi je veliko naravnih preprek (kamni, korenine, strmine) in

skokov, katere mora kolesar premagati v najkrajšem možnem

času. Največkrat se tekme izvajajo v smučarskih središčih v

poletnem času, kjer uporabljajo smučarske žičnice za prevoz

navzgor. Je izjemno tehnično zahtevna in adrenalinska

disciplina ter najbolj atraktivna za gledalce.

Netekmovalne zvrstiPri netekmovalnih zvrsteh pa zvrsti nimajo točnih ločnic,

vendar jih lahko delimo na turno kolesarsko, vsegorsko

kolesarstvo, enduro, akrobatsko skakanje (dirt jumping)…

Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji v porastu, tako rekreacijsko

kot tudi tekmovalno. Rekreacijsko gorsko kolesarstvo postaja

tudi vse bolj turistična aktivnost prav zaradi vseh lepot, ki jih

ponuja Slovenija. Za tekmovalni del skrbi okoli 20 klubov in

društev, ki so člani Odbora za gorsko kolesarstvo.

Avtor: Žiga Pandur

ih

Samo gorsko kolesarstvo ima veliko različnih disciplin, v

grobem pa jih lahko delimo na tekmovalne in netekmovalne

zvrsti.

Med tekmovalne discipline štejemo olimpijski kros, maraton,

spust in 4-kros. Olimpijski kros je edina olimpijska disciplina

gorskega kolesarstva. Tekmovalci s skupinskim startom se

pomerijo na razgibani progi, ki je polna strmih vzponov in

bolj ali manj tehničnih spustov. Podlage so lahko različne od

makedama, travnika, gozdnih poti, enoslednic (»singlov«).

Dirke so navadno dolge okrog dveh ur.

Slovenija ima v tej disciplini zelo uspešne tekmovalke,

najuspešnejša je dvakratna svetovna prvakinja

(mladinska in pri mlajših članicah) Tanja Žakelj in

Blaža Klemenčič, obe pa se redno uvrščata med prvo

deseterico v svetovnem pokalu.

Z odličnimi uvrstitvami sta Sloveniji privozili kvoto 2

tekmovalk v disciplini olimpijski kros za letošnje olimpijske

igre v Londonu.

št. 02, Januar 2012

• Nastopi v svetovnem pokalu 2011 (Škotska, Avstrija,

Kanada, ZDA, Italija in Francija). V škotskem Fort Williamu

se je uvrstil v fi nale;

•

• V mladinski konkurenci je leta 2009 že dosegel zmago

v evropskem pokalu (Bischofsmais, Nemčija), skupno je

osvojil 3. mesto v evropskem pokalu, dosegel je prvo in

edino mladinsko slovensko uvrstitev v fi nale svetovnega

pokala med člani (elite), 10. mesto na Evropskem

prvenstvu, 21. mesto na svetovnem prvenstvu (Canberra,

Avstralija)…«

Komisija je določila, da za te uspehe dobi priznanje Športni

znak, ki mu je bil podeljen dne 15. 12. 2011.

» Priznanje sem prejel iz rok legendarnega olimpijca, enega od prvih dveh članov Hiše slavnih slovenskega športa, gospoda Mira Cerarja kar mi pomeni veliko motivacijo in podporo za nadaljnje delo. « pravi Žiga.

S tekmovanji v letošnji sezoni začenja Žiga že marca v

Južnoafriški Republiki na tekmi Svetovnega pokala. Letos

se bo udeležil vseh tekem za Svetovni pokal, Svetovnega

prvenstva ter nekaj tekem Evropskega pokala, mednarodnih

in domačih tekmovanj. V imenu Gabrovega lista mu želimo

vso srečo na tekmovanjih!

Avtor: Matej Štepec

GO

RS

KO

KO

LES

AR

ST

VO

Žiga Pandur Žiga tekmuje v disciplini spust štiri leta, zadnji dve

leti je tudi član mednarodne ekipe Unior Tools

Team, s katero nastopa na svetovnih pokalih in

ostalih mednarodnih tekmah.

Odbor za gorsko kolesarstvo pri Kolesarski zvezi Slovenije je

v Predlogu za podelitev nagrad »Športnik leta« za leto 2011 v

Občini Trebnje in Občini Mirna zapisal kot dokazilo o dosežkih

in uvrstitvah na tekmovanjih naslednjo vsebino:

»Športna panoga in klub za katerega nastopa kandidat:

gorsko kolesarstvo, DH (KD Rajd / Unior Tools Team)

• 35. mesto na Svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu

(Champery, Švica). To je 2. najboljša slovenska uvrstitev

v zgodovini svetovnih prvenstev, ekipno je Slovenija

dosegla 11. mesto;

• 10. mesto v skupnem seštevku Evropskega pokala IXS.

Točke je osvojilo 188 tekmovalcev, še precej več pa jih

je ostalo brez točk. V tem pokalu so poleg evropskih

tekmovalcev nastopali tudi tekmovalci iz Avstralije, Nove

Zelandije, ZDA, Kanade, Južnoafriške Republike, Irana…

• 2. mesto na mednarodni UCI class 2 dirki (Psunj, Hrvaška);

• Tekmovalec mednarodne profesionalne ekipe Unior Tools

Team;

25

Foto

: Gre

ga

Sto

par

Janez je eden teh vztrajnih,potrpežljivih, entuziastičnih,

delovnih in ne nazadnje, srečnih ljudi.

Začelo se je v mladosti, ob koncu osnovne šole,tam nekje

okrog leta šestdesetega, ko so se nekateri starejši fantje

premožnejših staršev že vozili z motorji. Pa jih je Janez

opazoval, občudoval in včasih le nabral korajžo in katerega

poprosil, če mu prelepo brneče vozilo posodi vsaj za eno

vožnjo po peščenem dvorišču. Pa ni šlo. Nič ni bilo z izposojo

motorja. Takrat se je odločil. Od prve plače naprej bo varčeval

za svoj moped. Težka je bila. Plače je bilo 18.000 dinarjev, za

pol leta star moped pa je sorodnik zahteval 150.000 dinarjev.

Toda s pridnim delom in služenjem denarja kjer je le bilo

mogoče si je 16 letni Janez kupil svoj prvi Tomos T-12.

Koliko veselja, sreče in tudi občudovanja vrstnikov ter njegovih

osem bratov in sester je bil deležen.

Pa lep in za tiste čase tudi hiter je bil njegov moped. Samo

dobro urco vožnje iz takrat cca 50 km oddaljenega Velikega

Gabra čez Višnjegorski klanec do Ljubljane- do delovnega

mesta je potreboval. Ja, takrat je bila še dovoljena vožnja z

mopedi po avtocesti.

Mladina vseh časov si je podobna. Želi si več in več. Nekateri

se boste še spomnili izložbe v Ljubljani med Figovcem in

Delavskim domom v kateri sta se šopirila nova NSU MAX

in NSU PRIMA. Prava paša za oči in vznemirjenje za srce. Saj

ni trajalo dolgo. Janezovega Tomosa je kmalu nadomestil

močnejši NSU MAX 175. Ni bil nov, toda bil je pravi lepotec.

Nudil je mnogo ur mehaničnega treninga. Saj je bilo

enostavno. S preprostim orodjem je bilo mogoče vse postoriti

in tudi lesena šupa je bila čisto dovolj razkošna delavnica. Pa

kako lep glas je imel. Takega, ki te zastrupi za vse življenje.

Prava narodno zabavna glasba iz gramofona, vonj po domači

mamini juhi in še zadnje »štelanje« užiga pred popoldansko

26

ZG

OD

BA

MO

TOR

IST

IČN

EG

A N

AV

DU

ŠE

NC

A Zgodba motorističnega navdušenca

vožnjo so bili popolna sreča nedeljskega dopoldneva. Toda

leta 1966 je bilo treba na služenje vojaškega roka. Janez je

svojega maxa spravil po lestvi na podstreho kjer je bil varno

pospravljen pred mlajšimi brati in ga je tam počakal vseh 18

mesecev do vrnitve iz JLA.

Takrat proti letu 1970 pa je čestito mesto na naših cestah že

pripadalo Fičku. No ja, priznajmo, da je bil ta veliko bolj prijazen

za prevažanje deklet in tudi Janez je sledil napredku. Maxsa

je zamenjal Fičko in v nadaljnjih letih ustvarjanja družine in

gradnje novega doma so motorje zamenjali avtomobili.

Naslednjih 20 let je Janez posvetil družini in mehaničnemu ter

kovinarskemu poklicu v službi. Toda z vsakim privitim vijakom

je rasla tudi želja po motorju. Ko se je leta 1985 z mlado

družino preselil iz Ljubljane v novi dom se je Maxu in mopedu

za 12 letnega sina pridružil še BMW in prvi PUCH.

S Panonio, ki jo je leta 1985 rešil gotovega rjastega propada

izpod napušča neke železniške postaje, pa se je začelo zares.

Ob podpori, pomoči in vspodbudi družine je v 25 letih z

veliko mero znanja, vztrajnosti in ne nazadnje vloženega

denarja nastala družinska zbirka večjih in manjših motociklov

starodobnikov, ki so vsak trenutek pripravljeni, da jih

»zakurblamo« in popeljemo na klubska srečanja ali spominske

vožnje.

Le malokdo je tako srečen, da ga navdušenje iz mladosti spremlja vse

življenje. Še več, se krepi in nadgrajuje z novimi znanji in spoznanji ter preide

v hobi kateremu so posvečeni vse misli in trenutki, ki jih ob ustvarjanju

doma, skrbi za družino, strokovnem izpopolnjevanju in službenih obveznosti

natrpan vsakdan še dopušča.

Brat Tone pri kontroli olja.

PANONIA DE LUXE letnik 1952

…. in ji dodala prikolico

Takole sta jo s sinom Damjanom

po dolgih urah drgnjenja osvo-

bodila kupa rje..

….in danes se jo da peljati tudi

takole.

št. 02, Januar 2012št. 02, Januar 2012 27

Na stotine delovnih in neprespanih ur je vtkanih v vsak

motocikel. Tisti, ki ste se že sami preizkusili v restavriranju

veste kako hitro mine čas, ko razmišljaš na kakšen način bi

sam naredil nek manjkajoči del, ki ga v naših trgovinah ni

mogoče dobiti in bi bilo potrebno ponj na različne sejme. Ni

dolgo tega, ko so bili tudi pri nas drugačni časi. Ne taki, kot so

danes, ko je s pomočjo spleta cel svet ena sama trgovina. Če

si že vedel kakšen kos potrebuješ in si skupčkal dovolj denarja

zanj, si se moral ubadati še z mislijo kako boš kupljeno prinesel

čez mejo, posebno večje dele. Na BMW-jevih auspuhih smo

v avtobusu držali noge, za vsak slučaj. Naslednjič pa sva

sedež odložila prav korajžno kar v prtljažnik avtobusa. In

glej ga šmenta, prav v tisti zavitek se je carinik zagledal. In

carina je bila dražja od cene sedeža. Za BMW-jem je počasi

nastajal Triumph. Ta lepotec nam je šele delal težave. Vsega

razmontiranega, z drobovino v lesenem zaboju, brez sedeža, s

namontiranimi traktorskimi deli in vsega strganega in rjastega

smo izvlekli iz razpadajoče drvarnice. Pa se nameniva eno leto

na sejmu v Nemčiji kupiti špice za oba kolesa. Drago, toda

takole na klocih motor ne more stati. Štiri zavitke sva jih kupila.

Še enkrat vprašava, če je vse rihtig. Vsa vesela, da sva kljub

visoki ceni le dobila prave, jih dava v nahrbtnik poleg ostalih

drobnarij, pa domov. Kot se majhen otrok veseli bonbonov,

tako sva midva še isti večer z veseljem razložila kupljeno po

mizi. Glej ga šmenta. Špice v dveh zavitkih so bile prekratke.

In kaj je preostalo v tistih socialističnih časih? Čakati na izlet

naslednjega leta. To je samo majhen delček zgodb nastajanja

zbirke. Prav vsak motor ima svojo in danes, ko gledam dvajset

in več let nazaj je ena zanimivejša od druge. Takrat pa ni bilo

vedno tako.

Pred dvajsetimi leti so bili motocikli zapostavljeni, nič vredni.

Toda, ko si se pojavil kot kupec so nenadoma vsakemu

gospodarju pomenili tako vrednost, ne glede na to ali ga je bilo

potrebno skopati iz starega sena v skednju, izpod starih drv ali

iz zasutega vodnjaka, vsega polomljenega in oropanega. Če

si ga hotel imeti, si ga pač moral dobro plačati. Potem pa v

akcijo za rezervnimi deli. Kolesa so bila navadno nameščena

na starih šajtrgah, sedeži pribiti na lesenih drogovih otroških

gugalnic, luči razbite

In tudi ti rezervni deli so imeli za lastnika visoko vrednost.

Ko si že kupil in v prikolici in zabojih pripeljal v svojo delavnico

glavnino motocikla je bila prva skrb pridobiti dokumentacijo.

Večina lastnikov prometnega dovoljenja ni imela, saj so

motocikli pogosto šli »iz rok v roke« ali pa ga med staro

dokumentacijo niso našli.

V takem primeru se je restavratorstvo zaključilo s pridobitvijo

odločbe o dodelitvi statusa starodobnika na Ministrstvu za

promet, ki je služila kot podlaga za registracijo in pridobitev

prometnega dovoljenja.

Levo pod nastreškom džip MAHINDRA letnik 1972; V ozadju eden redkih ZASTAVA 616, letnik 1977;

Na fotografi jah je del družinske zbirke

Takole je v dobrem četrt stoletja nastala družinska zbirka večjih in

manjših starih motociklov.

Nekaj se jih je v zadnjem letu še pridružilo.

Nekaj takšnih pa še čaka na svojo priložnost.

28

Vem, da je po naši deželici Sloveniji še veliko posameznikov,

ki imajo ne le take, tudi večje in mnogo dragocenejše zbirke.

Verjamem pa tudi, da je le malo takih katerih zbirka je nastala

z njihovimi rokami, vztrajnostjo in njihovim znanjem, ne le z

denarnico.

Ne glede na način nastajanja zbirke, vsem, ki so našo kulturno

dediščino rešili gotovega rjastega propada vse spoštovanje in

pohvalo.

Pa se včasih v teh dolgih zimskih dneh z možem sprašujeva

ali je bilo vredno? Nimamo vikenda. Naš vikend je v motorjih.

Zagotovo sta bila tudi sin Damjan in hči Janja v svoji mladosti

na njihov račun vsaj kdaj prikrajšana za kakšno sladkost.

V tej naši ljubi Sloveniji imamo srečo. Noben letni čas ne traja

prav dolgo. Za zimo pride pomlad. Z pomladjo naši motocikli

oživijo. Vse je potrebno speljati na plano. Ko očiščeni zimskega

prahu in usedline v »forgazarjih« in s ta pravo iskro zaropotajo

vsak z sebi značilnim glasom, ko se zasveti pločevina in

zadišijo bencinski hlapi čisto gor v prvo nadstropje in se njihov

vonj pomeša z vonjem dobrega kosila, dobimo odgovor: da,

vredno je.

Veliko veselih nedeljskih popoldnevov smo že preživeli na

račun starih lepotcev in veliko lepih spominov je vezanih

nanje.

Še ena resnica oz. spoznanje je pomembno. Resnica, da v

restavratorstvu en sam človek le težko doseže uspehe, če

nima podpore družine, predvsem partnerja. Ali je v hiši prepir,

ali pa nekaj časa celo živijo v navideznem miru, vsak z svojim

veseljem. Toda življenje drug mimo drugega ne prinaša

trajne sreče. Ko sem spoznala, da bodo ob moji podpori,

vspodbudi in pomoči moževe lastnosti pridnost, vztrajnost,

potrpežljivost, znanje in ročne spretnosti prinesle rezultate

vsem nam v veselje, sem se hitro odločila.

ZG

OD

BA

MO

TOR

IST

IČN

EG

A N

AV

DU

ŠE

NC

A

So pa tile stari motocikli ravno prav hitri, da si

z vetrom v laseh kdaj pa kdaj očistimo slabo

razpoloženje in nezdrave misli.

Če sem ob prebiranju tega članka komu polepšala dragoceni

čas, je bil moj namen dosežen.

Hvala vsem, ki delite veselje z nami!

Avtor: Silva Korevec

Res da je grmelo in smrdelo, toda z Markom v prikolici je bilo vedno

veselo.

To pa je že druga zgodba. Včasih vsak s svojim, najraje pa skupaj.

Toda…pri tej hitrosti ne sme biti vetra v laseh. So pa včasih mušice v

očeh.

št. 02, Januar 2012 29

Napovednik prireditev in dogodkov januar - maj 2012

DATUM IN URA DOGODEK LOKACIJA

20. 1. 2012

10.00 h

Predavanje: Izboljšajmo kakovost voluminozne krme

in prehrana krav molznic. Predaval bo Stane Bevc,

specialist za živinorejo KGZS - Zavod Novo mesto.

Velika predavalnica CIK, Trebnje

20. 1. 2012

12.00 h

Predavanje: Kako registrirati dopolnilno dejavnost na

kmetiji - obrati za živila živalskega izvora. Predavala

bo Anja Mežan, KGZS - Zavod Novo mesto, izpostava

Trebnje.

Velika predavalnica CIK, Trebnje

28. 1. 2012

16.00 hZbor mladih PGD Zagorica Gasilski dom PGD Zagorica

29. 1. 2012

Pohod Planinskega društva Trebnje iz Temenice na

Čatež. Čas hoje je 4 ure. Vodnika bosta Janez Zajc in

Marjeta Martinčič.

Temenica - Debeli hrib (503m) -

Primskovo - Zaplaški hrib (609m) -

Čatež

29. 1. 2011

14.00 hObčni zbor PGD Veliki Gaber Gasilski dom PGD Veliki Gaber

31. 1. 2012

10.00 h

Predavanje: Davčno knjigovodstvo na kmetiji. Predaval

bo Damijan Vrtin, specialist za ekonomiko - KGZS -

Zavod Novo mesto.

Velika predavalnica CIK, Trebnje

4. 2. 2012

16.00 hZbor mladih PGD Veliki Gaber Gasilski dom PGD Veliki Gaber

4. 2. 2012

19.00 h

Občni zbor Društva podeželskih žena Tavžentroža v

Galaksiji, TrebnjeGalaksija Trebnje

12. 2. 2012

14.00 hObčni zbor PGD Zagorica Gasilski dom PGD Zagorica

26. 2. 2012 Občni zbor Društva upokojencev Veliki Gaber Turistična kmetija Fajdiga, Temenica

24. 3. 2012 Očistimo Slovenijo v enem dnevu KS Veliki Gaber

31. 3. 2012 Velikonočni oratorij v župniji Veliki Gaber Veliki Gaber

Spomladi Po učni poti Ivana Zorca ob dnevu treh generacij Veliki Gaber

Prireditelji si pridržujejo pravico do sprememb.

Za prejemanje podrobnejših informacij o prireditvah v obliki tedenskega Napovednika dogodkov v občini Trebnje pošljite

e-mail: OBVEŠČANJE na E: tic@trebnje.si ali pokličite na T: 07 34 81 128 (TIC Trebnje).

SVETNIKI KS

IME NASLOV P. ST. POŠTA FUNKCIJA

Andrej PEKOLJ Zagorica 27 8213 Veliki Gaber računovodja

Boris PRAZNIK Veliki gaber 86 8213 Veliki Gaber predsednik sveta ks

Anton TURK Zagorica pri Vel. Gabru 7 8213 Veliki Gaber Zagorica

Anton LAVRIH Žubina 28 8213 Veliki Gaber Žubina

Mitja JERAS Medvedjek 32 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber

Lucija MAROLT Veliki Gaber 71 8213 Veliki Gaber Veliki Gaber

Jože VERBIČ Mali Gaber 23 8213 Veliki Gaber Cesta, Mali Gaber

Matej ŠTEPEC Zagorica pri Vel. Gabru 37 8213 Veliki Gaber Zagorica

Janez BREGAR Stehanja vas 14 8213 Veliki Gaber Stehanja vas, Gombišče

Borut SEVER Bič 3 8213 Veliki Gaber Bič, Pristavica

NA

PO

VE

DN

IK P

RIR

ED

ITE

V IN

DO

GO

DK

OV

/ S

VE

TN

IKI

30

FO

TO K

OT

IČE

K Foto kotiček

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. in 2. Smučanje na Rogli

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. in 2. Zdravje in dobro počutje

UTRINKI IZ ŠOLE IN VRTCA / 1. Učiteljice in pobudnice akcije Drobtinica, 2. Vrtec

Ker smo v uredništvo prejeli kar nekaj zanimivih fotografi j, jih z veseljem objavljamo tudi na naših zadnjih straneh, da ne bomo

izpustili kakšnega ovekovečenega dogodka.

št. 02, Januar 2012št.št. 02, 02, JanuJanuananJann ar 2ar 2ar 2012012012 31

FO

TO K

OT

IČE

K

KORK / 1. dr. Cibic in 2. dr. Janja Ocvirk

DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO / 1. in 2. Društvo upokojencev

DRUŠTVA SE PREDSTAVIJO / 1. in 2. Rastoča knjiga

Srečno in zdravo2012!