Forma viva Portorož 2015Mestna galerija PiranRdeča nit

Piranski dnevi arhitektureGalerija Herman Pečarič PiranDeset očiGalerija Loža KoperNataša Segulin

❚ O

bčas

nik

Oba

lnih

gal

erij

Pira

n in

Gle

dališ

ča K

oper

❚❚

Letn

ik X

III ❚

Šte

vilk

a 4

❚ O

ktob

er 2

015

❚❚

Brez

plač

ni iz

vod

❚ IS

SN 1

854–

0449

❚

Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA TISKOVINA

2

Mladi kiparji so ustvarjali skulpture za lucijski park

Forma viva Portorož 2015_stARTup

Občina Piran je zaklad kotičkov neokrnjene narave, kjer so na voljo neomejeni trenutki tišine, spokojnosti in raz­mišljanja. Obdaja vas mirno ali razburkano morje in zrak z okusom po soli. Krajanke in krajane ter obiskovalke in

obiskovalce pa v našem prostoru pričaka tudi Forma viva, prostor, kjer vašo domišljijo buri istrski kamen, preoblikovan v čudovite skulpture.

Kamnite mojstrovine so v petdesetih letih neprekinjenega delova­nja mednarodnega simpozija Forma viva ustvarjali kiparji iz več kot 30 držav z vseh koncev sveta. Kulturno dediščino slovenske Istre so obogatili z več kot sto kipi, ki krasijo mediteranski park na polotoku

Seča, srečujemo pa jih tudi v parkih in središčih Pirana, Izole in Kopra. Tokratne skulpture bomo po zaključku letošnjega simpozija lahko občudovali v Parku Sonce v Luciji.

A to niso le kipi, ki krasijo Sečo, naše mesto in slovensko Istro. So skulpture, ki nastajajo v sproščenem vzdušju, med kramljanjem z mimoidočimi in s stapljanjem različnih kultur avtorjev, ki so mesec dni ustvarjali in v kamnu upodabljali svoje misli. Ideje mladih avtorjev bodo dan za dnem navdihovale mladino in otroke, ki prosti čas ak­tivno preživljajo na igriščih v parku. Naj jih spremlja misel, da je ves svet njihovo igrišče, ki ga lahko oblikuje moč njihove ustvarjalnosti. ❚ Peter Bossman, župan Občine Piran

14. september—17. oktober 2015Zaključek: sobota, 17. oktober 2015, ob 17. uri, Mestni park Sonce Lucija

Uradni fotograf mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož 2015_stARTup je Jadran Rusjan, član in predsed­nik Foto kluba Portorož.

3

Miha Pečar (Koper, 1977) je po končanem študiju na Fakulteti za pomor­stvo v Portorožu pet let delal na prekooceanskih ladjah kot častnik stroja. Za kiparstvo se je začel zanimati leta 2005, nato pa se je preselil v Carra­ro (Italija), kjer je vpisal študij kiparstva na tamkajšnji Akademiji za likov­no umetnost. Leta 2013 je z odliko diplomiral na prvi stopnji (profesor Franco Mauro Franchi), trenutno na tej akademiji zaključuje študij kipar­stva na drugi stopnji. V sklopu programa Erasmus je akademsko leto 2014–2015 opravil na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi. Sode­loval je na različnih kiparskih simpozijih tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 2007 je na tekmovanju Trofeo di Natale con Arte 2007 v Trstu prejel drugo nagrado za kiparstvo. Sodeloval je na skupinskih razstavah v Slo­veniji, Italiji, Poljski in Hrvaški. V letih 2014 in 2015 je bil na Punti v Piranu mentor udeležencem kiparske delavnice KUD Korenina.

Marko Zelenko (Koper, 1982) je leta 2010 dokončal študij na Akade­miji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Udeležil se je števil­nih kiparskih šol in delavnic v Sloveniji in na Hrvaškem, eno akadem­sko leto pa je po programu študijske izmenjave preživel v Španiji, kjer je obiskoval Akademijo za likovno umetnost v španskem mestu Elche (Erasmus). Do danes je imel že več osebnih razstav v Sloveniji in šte­vilne skupinske razstave v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Sodeloval je na mednarodnih kiparskih simpozijih v Sloveniji in na tujem. Leta 2011 je prejel nagrado ZDSLU za mladega avtorja na razstavi Majski salon 2011 v Delavskem domu Trbovlje. Od leta 2008 dalje sodeluje v vlogi mentorja ali vodje pri različnih likovnih, kiparskih in kamnoseš­kih delavnicah za otroke in odrasle v Sloveniji in na Hrvaškem. Vodil je tudi suhozidne delavnice v Gračišču (2013). Med leti 2011 in 2013 je bil član komisije za mlade na Ex temporu Grožnjan. Je eden od usta­novnih članov izolskega društva Kvart – Vizualna kultura in umetnost, ki druži mlade akademske umetnike in kulturne delavce s širokim na­borom izkušenj na različnih področjih. Od leta 2012 kot zunanji sode­lavec sodeluje z Restavratorskim centrom ZVKDS Ljubljana.

Italijanski kipar Renzo Durante (Nardò, Lecce, Italija, 1980) se je po koncu šolanja na Srednji šoli za umetnost v kraju Lecce, smer plastična dekoracija, preselil v Toskano. V Firencah je svoje pridobljeno znanje poglabljal v različnih kamnoseških delavnicah, podjetjih, ki so obdelovala marmor in kamen pietra serena. Leta 2005 se je vrnil v domači kraj Leve­rano, kjer je nadaljeval s klesanjem marmorja in drugih zvrsti kamna, vključno z »živim« kamnom – skalovjem. Svoje raziskovanje plastičnega materiala je razširil tudi na les. Njegova biografija beleži sodelovanja na mednarodnih likovnih prireditvah (Artita, Slovenija, 2008) oziroma kipar­skih simpozijih na Hrvaškem in po Italiji. S svojo skulpturo Guerriero (Bo­jevnik) se je leta 2009 uvrstil med finaliste tekmovanja ob praznovanju stote obletnice umetniške smeri futurizem v mestu Giulianova blizu Tera­ma (Italija). Na mednarodnem simpoziju kamnitih skulptur Santa Maria del Portosalvo (Giulianova) je dve leti za tem (2011) osvojil prvo mesto. V Italiji je zabeležil dve osebni kiparski razstavi in sodelovanje na števil­nih skupinskih razstavah. Njegova dela se nahajajo v zasebnih in javnih zbirkah po Italiji in v tujini. Občasno se ukvarja tudi z restavratorstvom.

Trije kiparji, Renzo Durante (Italija), Miha Pečar in Marko Zelenko (Slove­nija), so v svojih osnutkih poskušali prisluhniti posebnostim mladega par­

ka, čeprav so bili prisiljeni skulpture kasneje, v procesu nastajanja, prilagoditi omejenim formatom razpoložljivega kamnitega gradiva. Zaradi omejenih stroškov so udeleženci sim­pozija v letu 2015 lahko izbirali gradivo za ob­delavo le med že obstoječimi kosi kamni tega gradiva (kanfanar) na seškem delovišču.

Prvotno horizontalno zasnovana skulptura Renza Duranteja je dobila bolj vertikalen za­gon, v katerem je italijanski avtor ohranil za­miš ljeno polnost in ritmični preplet organskih oblik. Skulptura ob vznožju travnate vzpe tine na nek način povzema talno shemo zavitih po ti v parku, po drugi strani pa njena aluzivno speljana forma in v njej ujeta arha ič na ener­gija ponujata aktiven dialog z obis ko valci.

Miha Pečar je avtorsko interpretacijo naravnega pojava (voda) zastavil v formalno eno stavni obliki, ki je obenem konkretna in abstraktna. Rahlo ukrivljena oblika skulpture opisuje drsečo vodno kapljo. Shematska risba vdolbin in utorov (ponazarja molekulo vode, osnovne delce te snovi), v katere se bodo na zglajeni površini zgornjega dela lovile dežne kapljice, je avtorjeva nadgradnja tematske iz­točnice: izziv in obenem poklon neukrot ljivi moči narave.

Na podlagi razpoložljivega kamnitega ma­teriala na seškem delovišču je svojo skulpturo premišljeno zasnoval Marko Zelenko. Njena rahlo nabrekla elipsasta oziroma ovalna forma se idealno staplja s spiralno igro poti in vzpe­tin v parku. Na videz popolno obliko na robo­vih načenjajo drobne razjede, vrtine in kanali. Vizualno rahljajo celotno podobo talne pla­stike, znotraj katere je avtor prikrito vtkal

svojo zgodbo, ki jo razberemo v naslovu dela: Monument neznanemu padlemu morskemu datlju.

Z zadnjimi skulpturami se je Forma viva še bolj kapilarno vpela v okolje (nahaja se v ne­posredni bližini osrednjega parka skulptur na pol otoku Seča), kjer se v vozlišču ži vah nega dnev ne ga utripa urbanega naselja odpira pri­ložnost soočanja umetnosti s širokim krogom javnosti. Kamnite skulpture vstopajo na raz­sežno območ je novega mest nega parka, da bi spodbudile aktiven dialog z uporabniki, jav­no stjo, oziroma poglobile odnos med umet­niškimi deli in prostorskim kontekstom ter njegovo socialno dimenzijo. Ob naključnih obiskovalcih, turistih, bodo te plastike nago­varjale zlasti tamkajšnje prebivalce. ❚ Majda Božeglav Japelj (iz teksta v katalogu Forma viva Portorož - Portorose 2015_stARTup)

Foto

: Jad

ran

Rusj

an

4

Otroci na Forma vivi Portorož Delavnice

V času mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož 2015_stARTup so Obalne galerije Piran pripra-vile obširen pedagoški program, namenjen vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom ter družinam. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj se je na delavnice prijavilo skoraj 400 otrok različnih starosti.

V klesanju siporeksa so se preizkusili še učenci OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Elvire Vatovec Prade in njena podružnična šola Sveti Anton, OŠ Sečovlje in OŠ Mateja Balote Buje s Hrvaške ter italijanski osnovni šoli Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana ter Edmondo De Amicis iz Buj na Hrvaškem. Na ogled parka Forma viva Portorož je prišla tudi OŠ Livade Izola.

Otroci iz vrtca Morje iz Lucije so kamen pobliže spoznali na delavnici Od kamna do kolaža v Mestnem parku Sonce v Luciji, prvi razredi OŠ Lucija pa so v taistem parku gradili z baloni. ❚ Ksenija Rakar

Lucijski osnovni šoli (4. razredi) je bilo vreme bolj naklonjeno. Kipar Miha Pečar nam je najprej razložil, kaj je kiparski simpozij in kaj počne kipar, nato pa nam je predstavil letošnje udeležence kiparskega simpozija in njihove skulpture, ki so šele dobivale svojo podobo.

Dobili smo kose siporeksa in se po krajšem premi­sleku lotili klesanja s klasičnim kiparskim orodjem – s špico, z dletom in s kladivom. No ja, nekateri smo se morali znajti s tem, kar smo pač imeli na razpolago.

Mentorja Miha Pečar in Marko Zelenko sta nas skrb­no nadzorovala ter nam pridno svetovala, kam in kako naj udarimo, da se bo odlomil pravi košček. Na pomoč pa je priskočil tudi italijanski kipar Renzo Durante. Tudi mi smo si za spomin natisnili majčko, pri tem pa še vadili italijanščino z umetnico Miriam Elettro Vaccari.

Portoroška podružnična šola Ciril Kosmač Piran (od 1. do 4. razreda) se je odločila, da bo pobližje spoznala letošnje udeležence simpo zi­ja in se preizkusila v oblikovanju gline. Kipar Miha Pečar je učencem predstavil delo kipar­jev, jim pokazal, kakšna orodja uporabljajo in jim razložil, kaj je kiparski simpozij. Z vreme­nom nismo imeli sreče, saj nas je dež kmalu na podil s Forme vive Portorož nazaj v šolo.

Pa ne v šolske klopi! Tu sta nam kiparja Miha Pečar in Marko Zelenko delila praktične nasvete, kako oblikovati glino. Od “ta pravih” kiparjev se pa res veliko naučiš! Tako smo bili zaposleni, da je dan še prehitro minil.

Najbolj zabavno pa je bilo, ko smo si lahko sami natisnili spominček na majčko. Italijan­ska umetnica Miriam Elettra Vaccari nam je pokazala postopek sitotiska. Ste vedeli, da mo­ramo barvo najprej posušiti in nato zlikati, če želimo, da se barva ne izpere ob prvem pranju?

Foto

: Jad

ran

Rusj

an

5

Rdeča nitSkupinska razstava

Mestna galerija, PiranOdprtje: petek, 16. oktober 2015, ob 19. uriTrajanje: 16. oktober 2015—24. januar 2016

V razstavnih prostorih Mestne gale­rije Piran bo od 16. oktobra 2015 do 24. januarja 2016 na ogled med narodna razstava sodobne

tekstilne umetnosti z naslovom Rdeča nit. Razstava, ki združuje tekstilne ustvarjalce dveh sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške, je bila v manjšem obsegu prvič predstav­ljena leta 2014 v zagrebški galeriji Karas. Je plod sodelovanja tekstilne sekcije hrvaškega društva ULUPUH in slovenskega projekta Moč niti, nastalega leta 2010 pod okriljem Društva oblikovalcev Slovenije.

Tekstil, večinoma interpretiran kot mate­rial, uporabljan v uporabne in dekorativne namene, postaja vse bolj prepoznaven tudi kot likovni medij, sposoben izpovedne in poetične pretvorbe avtorske misli v izvirno umetniško stvaritev.

Avtorje, ki izhajajo iz različnih področij likovnega ustvarjanja, na razstavi povezuje skupni izrazni medij – tekstilna nit, ena izmed prvin v tekstilni ustvarjalnosti.

Premišljen nabor del na široko odstira pogled na tekstilno ustvarjalnost. Seznani nas s tekstilnimi razmišljanji na področju uporabnih umetnosti (oblikovanje, arhitek­tura …) in hkrati predstavi moč umetniške izpovednosti, ki jo v sebi nosi tekstilno vlakno. Polja raziskovanja prehajajo med različnimi materiali in tehnikami, ki so lah­ko tekstilne ali netekstilne narave in jih avtorji na inovativne načine interpretirajo skozi specifičnosti tekstilnega vizualno­ taktilnega jezika.

Tekstilni medij se nam tako s pomočjo tradicionalnih tekstilnih tehnik na eni stra­ni ter sodobnih interpretacij in tehnologij na drugi odkriva v novih kreativnih načinih,

Avtorji iz Hrvaške: Matija Čop, Duje Kodžoman, Jadranka Hlupić Dujmušić in Petra Krpan, Ivan Midžić, Vesna Pleše, Valentina Stepan, Sanja Šebalj, Josipa Štefanec, Marjana Tkalec Avtorji iz Slovenije: Anda Klančič, Eta Sadar Breznik, Jana Mršnik in Vesna Štih, Urh Sobočan, Oloop, Marjeta Godler, Elena Fajt, Saba Skaberne, Ksenija Baraga

ki ga lahko umeščajo v polja oblikovanja, arhi­tekture in umetnosti.

Nit je glede na področja, iz katerih izhajajo posamezni ustvarjalci, uporabljena in interpre­tirana različno: kot linija, ki ustvarja risbo, kot vez, ki spaja dve enoti, kot materija, ki ustvari površino, kot zapis, ki se vije skozi prepleteno strukturo …

Simbolika niti je brezmejna. V svoji brez­mejnosti pa hkrati namiguje prav na mejo,

linijo, ki po eni strani razmejuje dve deželi, po drugi pa ju zbližuje in povezuje.

Ker se naslanja na projekt Moč niti, nosi razstava naslov Rdeča nit, s čimer nadaljuje misli prejšnje razstave. Orisuje željo, da bi sporočila nitnih zapisov našla pot v nove krea tivne podvige in bi takšno sodelovanje postalo tradicionalno.

Ob razstavi je izšel katalog v štirih jezikih. ❚ Jana Mršnik

Napovedujemo Napovedujemo

Moj atelje v nočiTematska razstava iz Zbirke Herman Pečaričin drugih zbirk iz Slovenije

Galerija Herman Pečarič, PiranOdprtje: petek, 11. december 2015Trajanje: 11. december 2015—april 2016

V Obalnih galerijah Piran hranimo likovno zbirko Hermana Pečariča (1908–1981), ki jo je primorski umetnik leta 1983 podaril občini Piran. V istoimenski galeriji zato vsako leto pripravimo razstavo, s katero želimo raziskovati in poglab­ljati pomen in umetniško vrednost likovnega opusa tega ustvarjalca. Na skupinski razstavi Moj atelje v noči bo izpo­stavljen motiv interjerja. Čeprav je avtor širši javnosti prepo­znaven po upodabljanju krajinske motivike, pa zbirka hrani tudi nekaj del z opisom notranjščine. Motiv interjerja je bil v zgodnjih umetnostnih obdobjih bolj postranskega značaja, saj je služil zgolj kot ozadje portretu ali za okolje figure in je šele z barokom pridobil enakovreden pomen z drugimi motivi. Posebno mesto znotraj tega okvira imajo upodobit­ve, namenjene opisu umetniškega ateljeja, studia, ki posega na območje intimnega in neposredno doživetega upodab­ljanja ustvarjalne atmosfere posameznega ustvarjalca.

Razstava je zamišljena kot skupinski pro­jekt. K sodelovanju so povabljene galerijske in muzejske ustanove, ki v svojih zbirkah hranijo dela s podobno motiviko. ❚

Rok ZelenkoPregledna razstava slik

Galerija Loža, KoperOdprtje: petek, 27. november 2015, ob 19. uri. Trajanje: 27. november 2015— 24. januar 2016

Marjan Dovjak, Atelje II, 1970, akril na platnu, 115 x 134,5 cm. Foto: Dejan Habicht. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana

6

Vprašanje forme in dogodek = prilastitev forme

Nataša Segulin v najnovejših delih foto-grafira Formo (jekleno vrv v premcu ladje, skriv nost ne zanke v vodi, zabojnike, stop nice in žerjave, kolesa in hodnike, stolpe, križe in cevi in znamenja v pristanišču, kupe oglja), a vendar tudi migotanje

čistih likov v morskem ogledalu in valovanje in odsevanje svetlobe v pliv­kanju in mrgolenju mehke vodne površine, sevajoča bar vasta tkanina, ki se loči od ostalih črno be lih (u)podobitev … V osnovi jo zanima »poezija« kroga, čistih linij in elipse in kvadrata, njihova žariščna točka, njihovo »gonilo«, samo dejna vzmet, ki oblikuje likovni Dogodek … Dogodek na Natašinih fotografijah je – kot bi rekel filo zof – nekakšna ireduktibilna sin-gularnost, ne kak šen »strdek«, ki je predstavnik in pred stav ništ vo predstav, ki nam jih zdaj umetnica naslika. Fotografija je dogodek kot pokrivanje praznine, za in izza »naslikanih« predmetov in stvari, dogodek je bistveni odnos do teh stvari in zdaj pripada le relaciji med fotografinjo, njenim zunanje­notranjim pogledom, in pa gledalcem. Dogodek je ohranjanje simbolnosti podobe, njen smisel in »sponka« za priključek k gledanju navidez prazne in izpraznjene vsebine. Dogodek, ki ga vzpostavi Nataša Segulin V pristanu, podpira formo, ki ni nikakor prazna, izpraznjena in

Brez naslova, 2015, akril na platnu, 60 x 50 cmRok Kleva Ivančić — Rodil se je v Kopru. Leta 2012 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljub ljani. Prav tako tu nadaljuje magistrski študij. Živi in ustvarja v Ljubljani ter Strunjanu.

Atlas, 2015, olje na platnu, 50 x 60 cmRihard Lobenwein — Rodil se je v Kopru. Leta 2013 je iz umetnostne zgodovine diplomiral na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, pro­gram Dediščina Evrope in Sredozemlja. Leta 2015 je magistriral iz slikarstva na ljubljanski Šoli za risanje in slikanje Arthouse. Živi in ustvarja v Strunjanu.

Obujena harmonija, 2014, olje na platnu, 100 x 62 cmNik Anikis Skušek — Rodil se je v Celju. Leta 2012 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno končuje magistrski študij slikarstva. Izpopolnjuje se še na Angel Academy of Art v Firencah. Živi in ustvarja v Firencah.

Confini, 2015, kamen, les, vrvica, 48 x 36 x25, instalacija, detajl Miriam Elettra Vaccari — Rodila se je v Schiu (Vicenza, Italija). Leta 2012 je diplomirala iz kiparstva na Akademiji lepih umetnosti v Carrari, kjer nadaljuje študij magisterija. V šolskem letu 2014/15 se je študijsko izpopolnjevala na specialki na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi. Živi in ustvarja v Portorožu.

L’alba insospettabile, 2015, mešana teh nika na papirju, 50 x 35 cmZarja Ražman — Rodila se je v Kopru. Leta 2014 je diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Živi in ustvarja v Izoli ter Benetkah.

Deset očiSkupinska razstava

Galerija Herman Pečarič, Piran9. oktober—8. november 2015

Rok Kleva Ivančić, Zarja Ražman, Rihard Lobenwein, Miriam Elettra Vaccari, Nik Anikis Skušek

Pomenljivo poimenovana razstava Deset oči daje vpogled v pet avtorskih govoric ustvar­jalcev mlajše generacije iz našega ožjega okolja, tudi pripadnikov manjšine. Kustosinji razstave sta Fulvia Zudič in Nives Marvin: Obalne galerije Piran tako nadaljujejo tradi­cionalno sodelovanje s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran /Associazione Comu­

nità degli Italiani Pirano/ in s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran /Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana Pirano/. ❚

votla, ampak poudarjena, subjektivirana, »duhovna«. Nekakšna nostal­gija je v vseh teh fotografiranih predmetih, nekakšno domotožje in otož­nost, a to je že lastnost karak terja – značaja tistega, ki nam približa od­nose in reči v koprskem zalivu. Dogodek je torej, po Badiouju »molčeči vrinek nevedene resnice«, ki zanjo filozofija najde prav poseben smisel, saj se naveže na (nič glasno in kričeče) notranjo tihoto same ustvarjalke. … Njen notranji pogled je tukaj instrument, skozi katerega se uteleša lumen – lux, svetloba, ki omogoča, da sem s pogledom (a tudi zdaj besedo, če mi dovolite – razstavim, razdelim Lacan) foto­grafiran. ❚ Andrej Medved

Nataša Segulin V pristanuFotografije

Galerija Loža, Koper6.—21. november 2015Odprtje: petek, 6. november 2015, ob 19. uri

7

33. piranski dnevi arhitekture in nagrada piranesi

Mednarodna arhitekturna konferenca, spremljevalne razstave ter podelitev mednarodne nagrade Piranesi

Piran, 21. november 2015Konferenca: Gledališče TartiniRazstava: Monfort Portorož

Častni pokrovitelj: predsednik vlade RS dr. Miro Cerar

21. novembra bo v Piranu potekala že 33. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Invencija in tradicija v arhitekturi. Konferenca se bo zaključila ob 20. uri v razstavišču Monfort v Portorožu s slovesno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2015 in z odprtjem šest spremljevalnih arhitekturnih razstav, med katerimi je najpomembnejša prav razstava za nagrado Piranesi 2015.

Tema: Invencija in tradicija v arhitekturi

Kdaj se konča tradicija in kje se začne invencija? In kje se konča invencija in kdaj se pokaže tradicija? Dva obraza vsakokratne sedanjosti. Tako kot je prihodnost vedno sestavljena iz vseh preteklosti – daljnih in bližnjih – je tudi v vsakem človekovem delovanju invencija le novi odraz vsega tistega, kar je bilo do tedaj doseženo, torej novi obraz tradicije! Vsa dobra tradicija je bila zgrajena iz invencij in uspešne inovacije lahko izhajajo edinole iz dobrega dela tradicije. Tradicija je nekaj, čemur ne moremo ubežati. Tudi če smo se ji želeli povsem izogniti, se zopet pokaže v svoji odsotnosti. Kot je navzoča v vsaki inovaciji, spregovori tudi v njenem zanikanju. ❚ prof. Jurij Kobe

Program

7 predavanj_8 predavateljev

❚ Boris Bežan, MX_SI, Mehika, Slovenija❚ András Ferkai, Madžarska❚ Sonja Gasparin, Beny Meier, Gasparin & Meier Architekturbüro, Avstrija❚ Meritxell Inaraja, MI, Španija❚ José Esteves de Matos, De Matos Ryan, Velika Britanija❚ Idis Turato, Hrvaška❚ David Lorente Ibáñez, Harquitectes, Španija

2 predstavitvi

❚ Martin Pelcl, Maribor❚ Technische Universität Graz/Gradec, Avstrija

1 podelitev mednarodne nagrade Piranesi

6 arhitekturnih razstav

❚ Piranesi 2015, Monfort, Portorož❚ Juta Krulc: Življenje z vrtovi, Center arhitekture in Galerija Dessa, Galerija Herman Pečarič, Piran❚ Vizije prostora: z drobnimi koraki med morjem in oblaki, Občina Piran in Andraž Starčič,

Galerija Herman Pečarič, Piran❚ Most za Most, študentska delavnica, FA Ljubljana, seminar Krušec, Monfort, Portorož❚ Stojnice ob obali, študentska delavnica, Občina Piran, OGP in FA Ljubljana,

mentorja Matej Blenkuš, Mitja Zorc, Monfort, Portorož❚ Minevanja, Polona Mlakar Baldasin, fotografska razstava, Galerija Meduza, Koper

2 spremljevalna dogodka

❚ Fabianieva ulica, delavnica za otroke, vodi Špela Kuhar, Center arhitekture, Mestna knjižnica Piran ❚ Arhitekturne ikone 20. stoletja, predavanje arhitekta Roberta Potokarja, Mestna knjižnica Piran

1 PDA večerno druženje

S hladno toplim bifejem kuharskega mojstra Boruta Jovana in živo glasbo

Informacije in prijava ter fotografije so na www.pida.si ❚Minevanja, razstava zapuščenih žirovskih hiš

Boris Bežan, Center Federico García Lorca, Granada, Španija, 2015

David Lorente, Harquitectes, Hiša 1014, Granollers, Barcelona, Španija, 2014

Foto: Pedro Pegenaute

Foto: Adrià Goula

Foto: Polona Mlakar Baldasin

8

Foto

: Jad

ran

Rusj

an

Zgodilo se je … Ex-tempore Piran 2015 in spremljevalni dogodki