Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
Monja Krofič
NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE
GARANCIJE
DIPLOMSKO DELO
Maribor, avgust 2016
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE
GARANCIJE
Študent: Monja Krofič Študijski program: UNI PRAVO Študijska smer: korporacijsko pravo Mentorica: dr. Vesna Kranjc
Maribor, avgust 2016
Zahvala
Za vso podporo med študijem se iskreno zahvaljujem svoji družini, še posebej staršem Henriku in Mojci
ter bratu Gregorju. Za vso potrpežljivost in spodbudo se zahvaljujem tudi mojemu Gregu in prijateljici
Andreji. Naučili ste me, da znam sama, ampak da je z vami veliko lepše.
Posebna zahvala gre tudi mentorici dr. Vesni Kranjc za konstruktivno kritiko in vse nasvete pri
ustvarjanju tega diplomskega dela.
Povzetek
Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka,
ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni
strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar
ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so
pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno
neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v
slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je
že posegala na to področje.
Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti
neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za
preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve
neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo
podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri
preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na
prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv;
Abstract
This thesis is mainly focused on two different situations when independent bank guarantee
beneficiary demands payment in accordance with the guarantee. On one side, the possibilty of the
demand being made while the requirements from the guarantee itself are not being met is analyzed.
On the other side, the thesis is focused on a possibility that the requirements of the independent
guarantee are met and yet, the calling on payment is still considered unfair. On this notion, the thesis
includes the analysis on how the institute of unfair calling on bank guarantee is considered in existing
slovenian and international law and judicature.
This thesis also includes possible remedies and courses of action that can be taken by either the
guarantor or the account party against the beneficiary to either (at least temporarily) prevent the
unfair call being made or to prevent the execution of the payment or, in some cases, to block the
beneficiary from being able to obtain and use the already paid sum from the bank guarantee.
According to this, the thesis also includes the procedural means of resolving unfair calling on bank
guarantee such as court ordered restraining orders and their meaning in the context of unfair calling
on independent bank guarantees.
Keywords: guarantee, bank guarantee, independent bank guarantee, first demand guarantee, unfair
calling, guarantor;
KAZALO 1 Uvod ...........................................................................................................................................5
2 Temeljni posel in bančna garancija ..............................................................................................6
2.1 Splošno o bančni garanciji kot institutu zavarovanja plačil ...................................................6
2.2 Funkcija bančne garancije ....................................................................................................7
2.3 Akcesorna in neakcesorna narava ........................................................................................8
2.4 Pravni viri .......................................................................................................................... 10
3 Osebe v razmerjih iz bančne garancije ....................................................................................... 13
3.1 Stranki temeljnega posla ................................................................................................... 13
3.2 Banka garant, naročnik bančne garancije, upravičenec iz bančne garancije ........................ 13
4 Pogoji za vnovčitev bančne garancije ......................................................................................... 14
4.1 Pogojne in nepogojne bančne garancije ............................................................................. 15
4.2 Dokumentarni in nedokumentarni pogoji .......................................................................... 16
5 Neupravičeno izplačilo zneska iz bančne garancije..................................................................... 19
5.1 Neizpolnjevanje pogojev iz bančne garancije ..................................................................... 20
5.2 Neupravičeno izplačilo kljub izpolnjenim pogojem iz bančne garancije –unfair calling ....... 23
5.2.1 Splošno o institutu zlorabe ob vnovčitvi bančne garancije .......................................... 23
5.2.2 Primerjava ureditve instituta unfair calling v slovenskih in mednarodnih pravnih virih
26
5.2.3 Meje upoštevanja neodvisne narave bančne garancije pri presoji neupravičenosti
zahtevka (American Express Bank Ltd. v. Banco Espanol de credito) ........................................... 30
6 Zavrnitev in zadržanje izplačila v primeru neupravičenega poziva .............................................. 34
6.1 Zavrnitev izplačila .............................................................................................................. 35
6.2 Zadržanje izplačila ............................................................................................................. 36
6.2.1 Ukrepi banke garanta ................................................................................................. 36
6.2.2 Ukrepi naročnika – predlog za izdajo začasne odredbe po ZIZ..................................... 41
7 Zaključek ................................................................................................................................... 43
8 Bibliografija ............................................................................................................................... 44
5
1 Uvod
Na svetovnem trgu posluje ogromno število gospodarskih subjektov, ki svojo dejavnost bolj ali manj
uspešno uresničujejo skozi poslovanje in interakcijo z drugimi gospodarskimi subjekti. S sklepanjem
poslov in dogovarjanjem o medsebojnih obveznostih in pravicah tako ustvarjajo kontinuirano
oblikovanje novih pravil, lahko pa tudi sooblikovanje starih, že obstoječih pravil. Z njihovo
kontinuirano uporabo in prilagajanjem lahko zavedno ali nezavedno vplivajo na sodobno nacionalno
zakonodajo, ali pa kar na organizirano sodelovanje na mednarodnem trgu za oblikovanje
harmoniziranih avtonomnih pravil presojanja razmerij med gospodarskimi subjekti.
Določeni instituti, ki so bili prej vezani na posamezni trg ali nacionalni red, tako lahko dobijo na
mednarodnem trgu nove lastnosti in značilnosti, saj se razvijejo sočasno in v skladu z dejanskimi
potrebami poslovanja in tako niso vezani na domišlijo in sposobnost zakonodajalca, da vnaprej
predvidi potrebe gospodarskih subjektov na njegovem trgu.
Zavarovanja obveznosti iz temeljnega posla zgodovinsko gledano obstajajo že dolgo, predvsem v
obliki osebnih in zakonsko urejenih zavarovanj (poroštvo, ara, pogodbena kazen ipd.). Takšni instituti
so znani že iz Rimskega prava ter so še danes pogosto uporabljani, kar pa ne pomeni, da poslovna
praksa ni zahtevala novih, modernejših institutov.
Neodvisna bančna garancija je predstavnica modernega, neakcesornega zavarovanja pogodbene
obveznosti. Po svojem namenu torej pomeni zavarovanje za primer kršitve obveznosti iz temeljnega
posla, po svoji neakcesorni naravi pa (vsaj na prvi pogled) nesmiselno izključuje temeljni posel iz sfere
dokazovanja kršitve, saj se bo realizirala samo pod pogoji, ki so navedeni v garanciji sami. Potreba po
takšnem institutu je bila seveda odziv na željo gospodarskih subjektov, da bi se njihove obveznosti
lahko izpolnile s strani zanesljivih finančnih institucij v lastnem imenu ali na račun sopogodbenikov
brez odvečnega in dolgotrajnega pregledovanja in analiziranja morebitnih kršitev temeljnega posla,
kar pa je v praksi večkrat pomenilo, da se materialna resnica v imenu hitrosti poslovanja vsaj začasno
potisne na rob.
To diplomsko delo bo v nadaljevanju podrobneje predstavilo možnosti garantov in naročnikov
bančnih garancij v primerih, ko so pozivi za izplačilo neupravičeni navkljub izpolnjenim pogojem iz
bančne garancije.
6
2 Temeljni posel in bančna garancija
2.1 Splošno o bančni garanciji kot institutu zavarovanja plačil
Osebe v pravnem prometu sklepajo različne oblike poslov. Nacionalni in mednarodni predpisi različno
podrobno urejajo te posle, torej različno podrobno predpisujejo, kako so ti posli urejeni, katere so
njihove bistvene sestavine ipd. z namenom, da se varujejo interesi strank v pravnem prometu, hkrati
pa da se ohranijo pogodbe v veljavi in obveznosti iz teh pogodb oziroma poslov tudi izpolnijo.
Slovenski nacionalni predpisi kot sankcije za neizpolnitev ali napake pri izpolnitvi predvidevajo
prenehanje oz. razdor pogodbe (zaradi neizpolnitve 1 ) ter odškodninsko odgovornost (zaradi
neizpolnitve ali zaradi napak pri izpolnitvi2).
Teorija in predvsem praksa sta razvili kar nekaj različnih institutov za zavarovanje ali utrditev
obveznosti iz temeljnega posla. Glede na različne kriterije lahko delimo zavarovanja na
obligacijskopravna in stvarnopravna, akcesorna in neakcesorna, pogojna in brezpogojna. Praksa pa
prepoznava tudi plačilne instrumente z elementi zavarovanja obveznosti (dokumentarni akreditiv) ter
zavarovanja, ki postanejo samo moralna obveznost izdajatalja, so neiztožljiva, hkrati pa pomenijo
častno obveznost izpolnitve obveznosti ter s tem uresničenja zavarovanja (patronatska izjava).3
Bančna garancija spada med tista zavarovanja za pogodbene obveznosti, ki jih je razvila praksa. Je
obligacijskopravno zavarovanje in za banko garanta ob izdaji ustvarja obveznost izplačila zneska
upravičencu bančne garancije.4 Lahko je akcesorne (odvisne) ali neakcesorne (neodvisne) narave,
lahko vsebuje dodatne pogoje ali pa je brezpogojna oziroma t.i. bančna garancija na prvi poziv.
Obstajajo torej različne vrste bančnih garancij, po različnih kriterijih so se tako oblikovale prej
omenjene odvisne in neodvisne bančne garancije, pogodbene garancije, supergarancije,
protigarancije, garancije glede na naravo obveznosti iz temeljnega posla ipd.5
1 OZ, Obligacijski zakonik, Uradni List RS, št.83/2001, 28/2006 – odločba US RS, 32/2004, 40/2007, 97/2007 –
uradno prečiščeno besedilo OZ-UPB1; členi 103-111.
2 OZ, členi 100., 239.-246.
3 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 165-197.
4 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 161.
5 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 210 in 202.
7
V praksi se najpogosteje pojavlja neodvisna (neakcesorna) bančna garancija, zato bo ta oblika tudi
predstavljena v tem diplomskem delu in bo -razen v izrecno navedenih izjemah- v tem delu izraz
'bančna garancija' pomenil neodvisno bančno garancijo.
2.2 Funkcija bančne garancije
Primarna funkcija bančne garancije je seveda zavarovanje obveznosti iz temeljnega posla. Zavaruje ga
neakcesorno, to pomeni, da se upravičencu jamči izplačilo pod pogoji, ki so neodvisni od temeljnega
posla.
Gre za praktično zavarovanje, pri katerem banka garant poleg v bančni garanciji definirane
dokumentacije ne bo ugotavljala dejanske kršitve temeljnega posla. Gre torej za princip "plačaj takoj,
ugovarjaj kasneje," katerega bistvo je prav v tem, da ugotavljanje morebitnih kršitev temeljnega
posla ne zadrži izplačila garantiranega zneska.6
Pomemben namen neodvisne bančne garancije je v tem, da prepreči zavlačevanje s strani garanta: v
pravnem prometu je pomemben element hitrosti poslovanja, saj je bil to en temeljnih dejavnikov za
razvoj neodvisnih zavarovanj. V kolikor bi lahko torej garant v nedogled zavlačeval z izplačilom oz. bi
zavlačeval do tedaj, ko bi bila upravičenost/neupravičenost zahtevka nesporno ugotovljena, bi se
smisel neakcesornega zavarovanja izgubil. Eden bistvenih ciljev te oblike zavarovanja je torej
preprečiti, da bi upravičenec iz bančne garancije (tudi upnik iz temeljnega posla) nosil breme
zavlačevanja z izplačilom, kar stroka pozna tudi pod imenom "likvidnostna" funkcija bančne
garancije.7
Poleg enostavnega in hitrega poplačila je pri zavarovanju obveznosti z neodvisno bančno garancijo
pomemben tudi komercialni vidik take oblike zavarovanja, saj neplačilo finančne obveznosti s strani
finančne institucije lahko vpliva na njen ugled in s tem na tržni uspeh, prav tako pa bančno
poslovanje velja za zanesljivo in je zato riziko neplačila manjši.8
Bančna garancija za razliko od dokumentarnega akreditiva nima plačilne funkcije. To je bistvena
razlika, na podlagi katere je stroka tudi t.i. stand-by akreditivu priznala, da se presoja kot bančna
garancija ne glede na besedo 'akreditiv'. Stand-by akreditiv torej opravlja funkcijo garancije, po obliki
6 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. II.
7 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 204.
8 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. II.
8
pa ostaja akreditiv, saj so bili v praksi (predvsem poslovni praksi v ZDA) razviti z namenom, da so
lahko banke pri poslovanju zaobšle pravila, ki so jim v konkretnih primerih preprečevala izdajo
bančnih garancij, ne pa tudi dokumentarnega akreditiva.9 Prav tako kot pri bančni garanciji se tudi pri
stand-by akreditivu zahteva poziv za izplačilo ter predložitev potrebnih dokumentov in prav tako bo
zahtevani znesek izplačan samo na tej podlagi.10 Bančna garancija se torej ne smatra kot plačilno
sredstvo in se zato v teoriji še vedno lahko zahteva samo v primeru kršitve, kar je bistveno pri
presojanju neupravičenosti poziva za izplačilo.
Še ena zelo očitna funkcija neodvisne bančne garancije je primarno varovanje interesov uporabnika
oziroma upravičenca bančne garancije (upnika iz temeljnega posla). Ta funkcija se kaže predvsem v
teoretični možnosti neupravičenega izplačila (glede na temeljni posel), saj je tudi ta funkcija posledica
tega, da banka garant ne bo ugotavljala upravičenosti do zneska na podlagi pogodbe (temeljnega
posla), ampak na podlagi izpolnjevanja pogojev iz vsebine bančne garancije.
2.3 Akcesorna in neakcesorna narava
Pri določanju pravne narave bančne garancije je pomembno, kako je to zavarovanje povezano s
temeljnim poslom. V kolikor zavarovanje torej "deli usodo" obveznosti iz temeljnega posla ali iz
temeljnega posla samega, je njena narava akcesorna oz. odvisna. Eden pomembnejših vidikov
akcesornega zavarovanja je v tem, da dolžniku iz temeljnega posla pri ugovoru realizacije zavarovanja
pripadajo vsi ugovori, ki bi mu pripadajo glede na temeljni posel.11
Odvisnost obveznosti pri akcesornih zavarovanjih od temeljnega posla torej do določene mere ščiti
garanta in naročitelja bančne garancije pred neupravičenim pozivom s strani upravičenca bančne
garancije in s tem pred neupravičenim izplačilom zneska.
Neakcesorna12 narava pa nasprotno pomeni, da se zavarovanje realizira neodvisno od temeljnega
posla, torej pod lastnimi pogoji. Neodvisna bančna garancija se -kot že omenjeno- v praksi pojavlja
najpogosteje. Obveznost garanta za izpolnitev obveznosti torej obstaja ne glede na usodo temeljnega 9 Povzeto po Carr I., Stone P., International Trade Law/Indira Carr; with contributions on Private International
Law by Peter Stone, 4th edition, Routledge–Cavendish, 2010; str. 504.
10 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. II.
11 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 161.
12 Lahko tudi bančna garancija na prvi poziv, neodvisna bančna grarancija, brezpogojna bančna garancija,
garancija brez ugovora, stand-by akreditiv,... vsi ti izrazi v pravnem prometu izražajo voljo izdajatelja, da se
upravičenost izplačila ne bo presojala glede na temeljni posel, katerega obveznost je zavarovana s to bančno
garancijo.
9
posla, saj se realizira pod lastnimi pogoji, ob izpolnitvi teh pogojev (npr. predložitvi vseh potrebnih
dokumentov) pa torej nastopi obveznost garanta za plačilo obveznosti.13 Stroka se pri razlagi
povezave med temeljnim poslom in neakcesorno bančno garancijo, ki ta posel varuje, poslužuje
razlage, da je ne glede na razlog, da je bila bančna garancija sklenjena za zavarovanje konkretnega
posla, pravna vez med zavarovanjem in poslom pretrgana, ter poudarja, da je pomen obvezosti
izplačila banke garanta prav izplačilo pod lastnimi pogoji in ne šele kot posledica dokazane kršitve
temeljnega posla.
Takšna oblika bančne garancije torej pomeni veliko večjo nevarnost neupravičenih pozivov za
izplačilo garantiranih zneskov, vendar je v praksi najbolj razširjena prav zaradi hitre in enostavne
možnosti poplačila ter šele naknadnega ugotavljanja, ali je do kršitve prišlo ali ne, saj upravičencu iz
bančne garancije ne bo potrebno čakati na dejansko rešitev spora. Prav zaradi razširjene uporabe v
praksi so se proti možnosti neupravičenega poziva za izplačilo oblikovale konkretnejše rešitve,
predvsem v obliki začasnih odredb sodišč, s katerimi se poskuša preprečiti postavitev zahtevka za
izplačilo ali (v primeru že postavljenega zahtevka) preprečitev izplačila.
Ker se v praksi lahko vsebina garancije formulira prosto in ker za neodvisno bančno garancijo ni
zakonsko predvidene oblike ali vsebine, je pri presoji njene akcesornosti/neakcesornosti bistvena
formulacija zaveze v sami bančni garanciji. Samo izrazi "na prvi poziv" ali "neodvisna" lahko naravo
garancije seveda dokončno opredelijo, v kolikor nadaljnje besedilo v to opredelitev ne posega. Ne
glede na prej omenjene nazive garancije se lahko ta vseeno smatra kot akcesorna. V kolikor je iz
nadaljnjega zapisa (ter tako izražene volje izdajatelja) razvidna drugačna volja izdajatelja se šteje, da
se zaveza ne razlaga kot neakcesorna in da je potrebno pogoje iz konkretne bančne garancije
presojati glede na sfero izdajatelja bančne garancije.14
Ne glede na prej napisano se v samo obliko in vsebino neodvisne bančne garancije redno navaja
temeljni posel, ki je zavarovan s to garancijo. Navede se njegova vsebina in predmet ter datum
sklenitve. Navedba identifikacijskih podatkov temeljnega posla ne vpliva na neodvisno naravo bančne
garancije.15
13
Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str.200.
14 Povzeto po V. Kranjc, Bančna garancija – odvisna ali neodvisna pravna narava, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo,letn.27/št. 2, 2001, str. 308.
15 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 63.
10
Konkreten primer spremembe narave bančne garancije v nadaljnjem besedilu se lahko zgodi, v
kolikor je kot pogoj za izplačilo določena izjava naročnika bančne garancije, da je prišlo do kršitve pri
izpolnitvi obveznosti iz temeljnega posla. Ne glede na to, da izjava o kršitvi smiselno sovpada s
funkcijo zavarovanja obveznosti, pa pri tem pretežno ali kar direktno posega v sfero temeljnega posla
samega in zahteva opredelitev stanja temeljnega posla, zato posega v neodvisno naravo bančne
garancije ter s tem spreminja namen in naravo zavarovanja, četudi brez direktnega navajanja dejstev
iz sfere temeljnega posla.16
Za spore v zvezi z neodvisno bančno garancijo iz sodne prakse izhaja, da je lahko ločena od
temeljnega posla do te mere, ko za spor iz bančne garancije ter za spor iz temeljnega posla,
zavarovanega s to bančno garancijo, ni pristojno isto sodišče.17
2.4 Pravni viri
Institut bančne garancije je dokaj podrobno urejen v mednarodnih avtonomnih pravnih virih in
konvencijah, kar pa načeloma ne velja za institut neupravičenega poziva.
V slovenskem pravnem redu bančne garancije ureja Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)18 v
poglavju "Bančna garancija" (1083. člen do 1087. člen). Vsebinsko torej ZOR ureja pomen klavzule
"brez ugovora", "na prvi poziv", njeno obličnost, vrsto plačila, odstop pravice iz garancije in regresno
pravico garanta, v 3. odstavku 1087. člena tega poglavja pa navaja:
"Upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi
utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice."
V ZOR je torej splošno opredeljeno, da je upravičenec dolžan vrniti znesek naročitelju, če utemeljeni
razlogi na strani naročnika garancije ne potrjujejo njegove pravice do izplačila. ZOR torej predvideva
možnost, da je znesek lahko izplačan neupravičeno, ne določa pa ničesar konkretnega v zvezi z
16
Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in
socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1187.
17 VSL sklep I Cpg 403/2015, kjer je sodišče v 8. točki sklepa navedlo, da ugovor pristojnosti toženke temelji na
dogovoru o uporabi prava in pristojnosti iz temeljnega posla. Dogovor iz temeljnega posla je izhajal iz pogodbe
o prodaji delnic, v kateri je bila dogovorjena pristojnost srbskega sodišča in prava. Pritožbeno sodišče je
pritožbo zavrnilo in pritrdilo odločitvi sodišča prve stopnje, da je bančna garancija samostojna obveznost banke
garanta in ni odvisna od obveznosti iz temeljnega posla, zato ta sporazum v zvezi z bančno garancijo ne more
veljati.
18 ZOR, Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, 29/1978, 3/1985 in 57/1989.
11
ugotavljanjem (ne)upravičenosti poziva, prav tako pa ne omenja banke garanta oziroma kakršne koli
konkretne pravne podlage za preprečitev izplačila zneska po neupravičenem pozivu.
Konvencijo Združenih Narodov o neodvisnih bančnih garancijah in stand by akreditivih je sprejela
Generalna skupščina Združenih narodov leta 1995. Ta konkretizira neutemeljenost zahtevka in določa
pravico garanta, da zadrži izplačilo zneska iz bančne garancije.
Konvencija je zaenkrat ratificirana s strani osmih držav.19 V svoji vsebini natančneje ureja garancije
"na prvi poziv" in stand-by akreditive, protigarancije in potrditve zavez, podrobneje opredeli pomen
dokumentarne in neodvisne narave zaveze, njen nastanek, spremembe, prenehanje in obličnost.
Omenja tudi roke za postavitev zahteve in pregled dokumentacije ter kolizijska pravila glede uporabe
konvencije.
Glede neupravičenih pozivov sta torej najpomembnejša člena 19 in 20. Člen 19 v treh točkah določa
okoliščine, v katerih sme izdajatelj garancije zavrniti izplačilo zneska brez bojazni, da bi to vplivalo na
pravilnost izpolnitve prevzete obveznosti ali na tržni ugled. Konvencija tako ponuja pravni temelj za
zavrnitev izplačila pri očitnih zlorabah, po drugi strani pa varuje neodvisnost in likvidnost zavez iz
bančne garancije.20
V členu 20 pa konvencija kot sredstvo za preprečevanje neupravičenih pozivov in neupravičenih
izplačil ponuja možnost uporabe začasne odredbe sodišča ter uveljavlja standarde "velike verjetnosti"
obstoja enega izmed diskvalifikacijskih dejavnikov iz člena 19, "neposredna dostopnost in
prepričljivost" dokazov ter "znatna škoda", ki naj bi jo utrpela stranka v primeru odsotnosti začasne
odredbe.21
Ta konvencija s strani Slovenije torej ni ratificirana, pa tudi v kolikor bi bila, bi moral poleg tega biti za
uporabo te konvencije v razmerju prisoten tudi mednarodni element. Ne glede na to pa ostaja
nespremenjeno dejstvo, da je konvencija ponudila vodilo za razlago pomena neupravičenega poziva,
19
Zaenkrat so konvencijo ratificirale Belorusija, Ekvador, El Salvador, Gabon, Kuvajt, Liberija, Panama, Tunizija,
dodatna podpisnica pa so tudi ZDA; vir:
http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/payments/1995Convention_guarantees_status.html
(17.7.2016).
20 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. VIII.
21 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. VIII.
12
saj že s frazo the demand has no conceivable basis (zahteva za plačilo nima nobene možne osnove)
dokaj očitno opredeli, kdaj je poziv prepovedan.22
Posebna avtonomna pravila je v zvezi z bančno garancijo oblikovala tudi Mednarodna trgovinska
zbornica. Gre za Enotna pravila za garancije na prvi poziv Mednarodne trgovinske zbornice iz leta
2010, publikacija 75823, ki so nasledila pravila zbornice iz leta 1999 (publikacija 458).
Gre za kodifikacijo pravil bančne garancije, ki je v primerjavi s prejšnjo izdajo natančneje opredelila
standarde, kot so "razumna skrbnost" in "razumen čas", prav tako pa je zajela pomembnejše
postopke v zvezi s standardi za pregled predložitve ter postopke pri delnih, večkratnih in nepopolnih
zahtevah. 24
Uporaba teh pravil v konkretnem primeru je seveda nesporna, v kolikor se bančna garancija na ta
pravila sklicuje. Ne glede na to pa je stroka mnenja, da se lahko uporabo pravil MTZ utemelji tudi na
podlagi t.i. generalne klavzule25 iz 12. člena OZ, ki določa splošno podlago za uporabo poslovnih
običajev, uzanc in prakse med strankama.26
V samo bančno garancijo se ta avtonomna pravila lahko vključijo na različne načine. Najbolj
enostavno je seveda z referenco oziroma inkorporacijsko klavzulo, s katero se vprašanja iz te
konkretne bančne garancije torej ne bojo urejala po nacionalnih pravilih, ampak po zgoraj navedenih
virih. V kolikor pa niso vključena izrecno, se po slovenskem pravu preko generalne klavzule v 12.
členu OZ lahko za rešitev določenih vprašanj uporabi tudi poslovne običaje, v tem primeru torej
Enotna pravila MTZ za bančne garancije na prvi poziv (EPGP 758).27
22
Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 11.
23 ICC Uniform Rules for Demand Guarantees (URDG), Publication No. 758, 2010.
24 Povzeto po Enotna pravila za garancije na poziv z vzorčnimi obrazci, revizija 2010, Združenje bank Slovenije.
25 12. člen OZ-UPB1:
"V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama."
26 Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in
socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1183.
27 Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,
Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 99.
13
3 Osebe v razmerjih iz bančne garancije
3.1 Stranki temeljnega posla
Stranki temeljnega posla sta naročitelj bančne garancije in upravičenec bančne garancije. Za
obveznost sklenitve oz. zagotovitve zavarovanja obveznosti se stranki dogovorita ob sklenitvi
temeljnega posla.
Obveznost naročitelja bančne garancije je torej, da to garancijo za svojo obveznost priskrbi v obliki,
kot je dogovorjeno s stranko sopogodbenico. V kolikor sta se torej stranki dogovorili za neodvisno
bančno garancijo, je potrebno narediti vse, da banka sprejme obveznost plačila proti upravičencu
pod pogoji, ki veljajo za dogovorjeno vrsto bančne garancije. Upravičenec bančne garancije lahko
torej v primeru, ko je bila dogovorjena neodvisna bančna garancija, z izpolnitvijo izključno pogojev iz
te garancije postane upravičen do zneska, kar pa ne pomeni absolutne pravice do zadržanja tega
zneska. V kolikor se seveda izkažejo napake v temeljnem poslu, lahko naročitelj bančne garancije
(stranka temeljnega posla) še vedno uveljavlja vse ugovore in pravice iz temeljnega posla, upošteva
se torej izpolnjevanje teh obveznosti. Razmerje med naročiteljem in upravičencem se presoja glede
na temeljni posel, zato je lahko v primeru, da je bil znesek iz bančne garancije izplačan, posel pa
neveljaven, naročitelj bančne garancije upravičen do povrnitve zneska. Banka se tako seveda izogne
vlogi arbitra o tem, ali je temeljni posel veljaven ali ne.28
3.2 Banka garant, naročnik bančne garancije, upravičenec iz bančne
garancije
Banka garant je tista banka, ki je izdajatelj bančne garancije in ki torej ob pozivu jamči za izplačilo
zneska. Čeprav gre za izraz "bančna" garancija pa jih ne izdajajo vedno samo banke, v praksi torej
lahko takšno garancijo izdajo tudi druge institucije (zavarovalnice, investicijski skladi ipd.)29, ki so
povečini visoko likvidne in ki obveznosti redno izpolnjujejo.
Kritno razmerje med naročiteljem bančne garancije in banko garantom se vzpostavi, ko naročnik da
banki nalog za izdajo bančne garancije, banka pa nalog sprejme. Banka se torej kot promitent zaveže
naročniku bančne garancije, da bo na poziv upravičenca izplačala določen denarni znesek. Načeloma
vsebuje dogovor o vsebini in vrsti bančne garancije, lahko tudi o kritju za izdajo garancije ter
28
Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 203.
29 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. II.
14
proviziji.30 Lahko se dogovorita tudi o dodatni zavezi tretje banke, ki "konfirmira" obstoječo garancijo
s svojo zavezo, da bo izplačala zahtevani znesek, v kolikor tega ne bo storila banka garant. Obstaja pa
tudi možnost jamčevanja tretje banke za povrnitev izplačanega zneska, t.i. "protigarancija", ki je po
svoji naravi tudi neodvisna od temeljnega posla in garancije, v zvezi s katero je bila izdana.31
Dolžnost naročitelja proti banki garantu je, da ji bo v primeru realizacije zavarovanja ta znesek
povrnil, kar torej pomeni, da pridobi garant regresno pravico proti naročitelju. Zagotovilo o zadostnih
sredstvih za poplačilo regresnega zahtevka lahko banka zahteva že ob sklenitvi bančne garancije.32
Za razmerje med banko garantom in upravičencem bančne garancije načeloma velja, da gre za
enostranski33 pravni posel, saj naj bi obveznost nastala zgolj na podlagi izjave volje izdajatelja bančne
garancije, da bo v primeru poziva izplačal zahtevani znesek. Razmerje je valutno in urejeno v pravilih
o bančni garanciji.34
4 Pogoji za vnovčitev bančne garancije
Praksa je rešitev za preprečevanje neupravičenih pozivov iskala tudi v možnosti oblikovanja različnih
pogojev znotraj same bančne garancije, brez da bi to vplivalo na njeno neodvisnost oz. ločenost od
temeljnega posla.
Da je garancija od temeljnega posla neodvisna, mora biti jasno razberljivo iz samega besedila bančne
garancije. Pogoji, ki so del bančne garancije, ne smejo biti oblikovani tako, da kompromitirajo njeno
neodvisnost. Za abstraktnost zavarovanja je torej pomembno, da se pogoji, ki so navedeni v bančni
garanciji, ne izpolnjujejo odvisno od temeljnega posla. Stroka kot primerno obliko pogojev, ki ne
kompromitirajo neodvisnosti garancije, navaja npr. predložitev naslednjih dokumentov: pismeno
potrdilo nadzornega inženirja, da gradbena situacija upravičuje izplačilo, pismeno potrdilo organa, ki
30
Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 203.
31 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. III.
32 Povzeto po V. Kranjc, n.d.; str. 203.
33 VSL sklep I Cpg 1554/2013 v 7. točki razlaga drugače in navaja, da razmerje, nastalo iz bančne garancije,
temelji na treh medsebojno neodvisnih dvostranskih razmerjih, med njimi navaja tudi razmerje med
upravičencem iz bančne garancije in banko, ki nastane, ko upravičenec uveljavlja zahtevo za unovčenje
garancije, čemur pa stroka povečini ne pritrjuje.
34 Povzeto po V. Kranjc, n.d.; str. 204.
15
je vodil licitacijo, da je bi licitant izbran kot najboljši ponudnik, odločba arbitra, da je za kršitev
pogodbe kriv naročnik garancije ipd.35
Bistven pri presoji neodvisnosti postavljenih pogojev torej ni kriterij vsebine dokumentov, ki morajo
biti predloženi ob postavitvi zahtevka, ampak samo dejstvo njihove dejanske predložitve. Banka
garant ne bo preverjala vsebine dokumentacije v kolikor ta ni v njeni sferi, za izpolnitev pogojev iz
neodvisne bančne garancije je torej potreben njihov obstoj in predložitev, ne pa njihova morebitna
zakonitost ali istovetnost z dejanskim stanjem (npr. na izplačio zneska iz garancije ne vpliva niti, če je
proti odločbi, ki je v garanciji navedena kot pogoj, vložena ničnostna tožba).36
Neodvisnost bančne garancije se torej ne domneva, potrebna je jasna in nedvoumno izražena volja,
da gre za neodvisno bančno garancijo.
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni pri zahtevku za izplačilo je seveda predmet dogovora pogodbenih
strank ter banke garanta.
4.1 Pogojne in nepogojne bančne garancije
Neodvisna bančna garancija se realizira pod lastnimi pogoji, ločeno od temeljnega posla.
V praksi so se oblikovala številna pravila in smernice, kako naj bodo ti pogoji formulirani, da samo s
svojo prisotnostjo ne vplivajo na nedvoumnost neodvisne narave bančne garancije. V tem kontekstu
se lahko kot edini pogoj v bančni garanciji pojavi zahteva "na prvi poziv" oziroma "na poziv". Iz take
vsebine je mogoče razbrati, da je edini pogoj za izplačilo zneska garancije poziv upravičenca, naj se
mu znesek izplača.
Ker je poziv za izplačilo kot edini pogoj v garanciji zelo enostaven za izpolnitev, stroka takšno obliko
garancije šteje za nepogojno. V kolikor je za vsebino ali obliko poziva v vsebini garancije predpisana
določena oblika ali točen zapis, se takšna garancija še vedno smatra za nepogojno.37
V zvezi z obliko poziva za izplačilo bančne garancije vedno velja, da mora biti v pisni obliki, da mora
biti pravočasen ter da ga mora dati upravičena oseba (ali od upravičenca pooblaščena oseba), kar se
tudi šteje za bistveno sestavino bančne garancije. Za poziv tudi nepreklicno velja, da mora biti znesek
35 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. IV.
36 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. IV.
37 Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in
socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1183.
16
v pozivu po načelih strogosti in formalnosti skladen z zneskom, navedenim v bančni garanciji.38 Zaradi
njene neodvisne narave ni pomembno, ali je znesek na pozivu skladen z obveznostjo iz temeljnega
posla, mora pa se ujemati z obveznostjo v garanciji, saj ima v nasprotnem primeru banka pravico do
zavrnitve izplačila garantiranega zneska.
4.2 Dokumentarni in nedokumentarni pogoji
Iz narave in naziva bančne garancije v mednarodni praksi načeloma izhaja, da morajo biti vsi pogoji
dokumentarne narave.
Še vedno velja, da so pogoji dokumentarne narave, v kolikor je njihova izpolnitev pogojena s
predložitvijo določenega dokumenta. Vsebina zahtevanega dokumenta lahko vpliva na odvisno ali
neodvisno naravo bančne garancije, vendar to ne spremeni dejstva, da je pogoj dokumentarne
narave. Lahko pa se zgodi, da se pogoj šteje za nedokumentarnega, čeprav bi se izpolnitev v praksi
lahko dokazovala z listino, npr. določitev garantove obveznosti na podlagi prevzema blaga ali
določba, da obveznost garanta nastopi, če je ob kršitvi pogodbe nastala škoda. Pogoj prav tako ni
dokumentarne narave, čeprav se na listino dejansko nanaša - upravičenec torej celotnega pogoja ne
more dokazovati z dokumentom. Gre torej za situacijo, ko je za izpolnitev pogoja potrebno določeno
dejanje v zvezi s temeljnim poslom. Še vedno pa lahko takšen nedokumentaren pogoj postane
dokumentaren, v kolikor se kot pogoj ne navede dejanje, ampak upravičenčeva izjava o dejanju39, ki
je sama zase torej celosten dokument.
Nedokumentarne pogoje v zavarovanjih temeljnih poslov urejajo avtonomna pravila, v primeru
bančne garancije torej Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijah in stand-by akreditivih ter
Enotna pravila za bančne garancije na prvi poziv Mednarodne trgovinske zbornice.
Glede nedokumentarnih pogojev je v teh avtonomnih pravilih določeno, da so izjemoma dovoljeni v
primeru, ko je za izpolnitev pogoja v bančni garanciji določena predložitev dejstev, ki jih lahko garant
ugotovi iz lastnih evidenc40, vendar je te izjeme potrebno razlagati restriktivno. Primer dovoljenega
38 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 1184.
39 Povzeto po V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in
socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str.1186.
40 Člen 3(a) Konvencije ZN o neodvisnih garancijah: "(...) zaveza šteje za neodvisno, če garantova oziroma
izdajateljeva obveznost do upravičenca ni odvisna (a) od obstoja ali veljavnosti osnovnega posla ali druge
zaveze (ki vključuje tudi stand-by akreditiv ali neodvisno garancijo, na katero se nanaša potrditev ali
protigarancija); ali (b)..." in 7. člen Enotnih pravil za garancije na poziv MTZ, publikacija 758, revizija 2010.
17
nedokumentarnega pogoja je situacija, ko mora upravičenec pred izplačilom izdajatelju bančne
garancije deponirati določeno denarno vsoto, dokler lahko banka garant deponirani znesek potrdi iz
lastnih evidenc.41
Dokumentarna narava bančne garancije je bila z revizijo Enotnih pravil za garancije na prvi poziv
Mednarodne trgovinske zbornice (EPGP 758, revidiranih v letu 2010) še bolj poudarjena. Ta pravila
torej v členu 7 izrecno določajo, da "Garancija ne sme vsebovati nobenega pogoja, razen datuma ali
izteka določenega obdobja, ne da bi določila listino, ki mora izkazovati skladnost s tem pogojem. Če
garancija take listine ne opredeljuje, iz garantove lastne evidence ali indeksa, navedenga v garanciji,
pa se ne da ugotoviti, ali je pogoj izpolnjen, bo garant predpostavljal, da omenjeni pogoj ni naveden,
in ga ne bo upošteval, razen za namene ugotavljanja, ali podatki, ki utegnejo biti prikazani v listinah,
opredeljenih po garanciji in predloženih po garanciji, niso v nasprotju s podatki iz garancije."42
Glede ravnanja v primeru, ko je ob zahtevi za izplačilo bančni garanciji predložena listina, ki je bančna
garancija ne zahteva, pa Enotna pravila določajo, da "če bo predložena listina, ki je garancija niti ne
zahteva niti ni navedena v EPGP 758, ta ne bo upoštevana in bo vrnjena predložitelju."43
Stroka je mnenja, da so te določbe oblikovane na podlagi prej veljavne formulacije besedila
Mednarodnih običajev za stand-by akreditive (ISP 98, ki je nastalo v sodelovanju s Komisijo ZN za
mednarodno trgovinsko pravo – United Nations Commission on International Trade Law in Inštitutom
za mednarodno bančno pravo in prakso – Institute of international Banking Law and Practice), saj
prevladuje stališče, da sta si stand-by akreditiv in neodvisna bančna garancija na prvi poziv v
41 Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,
Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 101.
42 Enotna pravila za garancije na poziv; publikacija 758, revizija 2010; Združenje Bank Slovenije. Originalno
besedilo: "Article 7, Non-documentary conditions: A guarantee should not contain a condition other than a date
or the lapse of a period without specifying a document to indicate compliance with that condition. If the
guarantee does not specify any such document and the fulfillment of the condition cannot be determined frome
the guarantor's own records or from an index specified in the guarantee, then the guarantor will deem such
condition as not stated and will disregard it except for the purpose of determining whether data that may
appear in a document specified in and presented under the guarantee do not conflict with data in the
guarantee."
43 Enotna pravila za garancije na poziv; publikacija 758, revizija 2010; Združenje Bank Slovenije. Originalno
besedilo: Article 19(d) "If a document that is not required by the guarantee or referred to in these rules is
presented, it will be disregarded and may be returned to the presentor."
18
kontekstu vsebine in obveznosti dovolj podobna (oz. se lahko uporabljata kot sinonima).44 Po
njihovem mnenju se tudi (pri vsakokratni reviziji EPGP) pojavlja tendenca, da se čim več nejasnosti v
zvezi z nedokumentarno naravo pogojev razreši. Stroka opozarja, da so v takšnih primerih povečini na
slabšem prav tisti, katerim naj bi neodvisna garancija olajšala poplačilo, saj v primeru
nedokumentarnega pogoja ne morejo zagotovo predvideti, katere dokumente oz. dokazila bo banka
garant od njih zahtevala za izpolnitev pogojev, kar pa pomeni okrnjeno pravno varnost. Na posebne
težave banke garanta v primeru nedokumentarnega pogoja pa stroka opozarja tudi v kontekstu
določbe člena 20(a) EPGP 758, ki se glasi: "Če v predložitvi zahteve za plačilo ni navedeno, da bo ta
zaključena kasneje, mora garant v petih poslovalnih dneh po dnevu predložitve zahtevo pregledati in
ugotoviti, ali je ustrezna. Prenehanje veljavnosti garancije na datum predložitve ali po njem tega roka
ne skrajšuje ali nanj kako drugače vpliva. Če pa je v predložitvi navedeno, da bo kasneje dopolnjena,
zahteve ni treba pregledati, dokler predložitev ni opravljena v celoti."45
Po določbi tega člena je torej jasno, da mora banka garant vso potrebno dokumentacijo pregledati v
petih delovnih dneh, v teh dneh naj bi torej v skladu z načelom formalnosti in strogosti podrobno
analizirala predloženo dokumentacijo in preverjala dejansko stanje predložene dokumentacije in
dokazil, kar pa bi po mnenju stroke najverjetneje pripeljalo še do dodatnih zapletov, četudi se
upravičenec v morebitni kasnejši pravdi sploh ne bi skliceval na prej omenjen 7. člen EPGP 758, torej
na splošno prepoved upoštevanja nedokumentarnih pogojev. Iz sodne prakse je razvidno, da se
nedokumentarni pogoji v prometu z bančnimi garancijami v vsebino še vedno vključujejo, ne glede na
določbe avtonomnih virov. Stroka poudarja, da gre predvsem za neprimerno formulacijo pogojev v
želji, da bi banka garant pred izplačilom kar najbolj natančno preverila upravičenost zahteve za
izplačilo zneska iz bančne garancije. Posledica takšne formulacije pa ni samo v slabitvi pravne varnosti
naročnika, saj ta ne more več v zadostni meri predvideti in pripraviti zahtevane dokumentacije iz
44
Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,
Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 100;
45 Enotna pravila za garancije na poziv; publikacija 758, revizija 2010; Združenje Bank Slovenije. Originalno
besedilo: "Article 20(a): Time for examination of demand; payment
If a presentation of a demand does not indicate that it is to be completed later, the guarantor shall, within five
business days following the day of presentation, examine that demand and determine if it is a complying
demand. This period is not shortened or otherwise affected by the expiry of the guarantee on or after the date
of presentation. However, if the presentation indicates that it is to be completed later it need not be examined
until it is completed."
19
bančne garancije, ampak tudi v nasprotovanju dejstvu, da je tovrsten bančni posel primarno sklenjen
v korist upravičenca bančne garancije.46
Možnost enostavnega dokazovanja nedokumentarnega pogoja z listino pa stroka dopušča v primeru,
ko gre za notarsko listino. Ta ima v skladu z Zakonom o notariatu (ZN)47, v kolikor je sestavljena v
skladu z 68. členom48 tega zakona, pravni učinek javne listine, za katere pa velja, da so jim osebe v
pravnem prometu upravičene verjeti in lahko domnevajo resničnost tega, kar listina potrjuje.49
5 Neupravičeno izplačilo zneska iz bančne garancije
Ker gre pri izplačilu neodvisne bančne garancije za znesek, katerega izplačilo je neodvisno od
temeljnega posla, je ugotavljanje upravičenosti postavljenega zahtevka za izplačilo lahko oteženo.
Neodvisnost v tem primeru pomeni, da se ob postavitvi zahtevka ne preverja, ali je do dejanske
kršitve obveznosti iz temeljnega posla sploh prišlo. Ugotavlja se samo izpolnjevanje pogojev iz same
46 Povzeto po J. Prostor, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih garancijah,
Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str. 106 in 107.
47 ZN, Zakon o notariatu, Uradni List RS, št. 13/1994, 48/1994, 82/1994, OZ – Uradni List RS št. 83/2001,
73/2004, 98/2005, 17/2006, 115/2006, ZN-UPB3.
48 68. člen ZN:
(1) Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, z
odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s
ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji,
za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov.
(2) V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka, ki je lahko sestavljeno tudi v obliki notarskega
zapisnika o dogajanju, ki mu je notar neposredno prisostvoval, notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo
ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis
tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Potrdilo podpiše samo notar,
zapisnik pa podpišejo tudi stranke, ki so opravilu prisostvovale.
(3) Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen pravni učinek ter druge izjave strank notar
zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke
ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala, in notar. Če stranka noče podpisati
zapisnika, notar navede, da je odklonila podpis in razlog za odklonitev. Podpis stranke na notarskem zapisniku
ne vpliva na lastnost listine.
49 Povzeto po J. Prostor, n.d., str. 107.
20
bančne garancije, zato to seveda omogoča tudi neupravičeno oziroma nesporno neutemeljeno
izplačilo zneska.50
Neupravičeno izplačilo nesporno bremeni naročnika bančne garancije, saj ima garant pravico do
povrnitve izplačanega zneska z njegove strani. Vedno večkrat pa se v praksi pojavlja situacija, ko je
npr. zaradi nelikvidnosti ali insolventnosti naročnika poplačilo garanta oteženo, še posebej v
primerih, če garant tudi svoje terjatve proti naročniku ni dodatno zavaroval z drugim (odvisnim ali
neodvisnim) sredstvom, npr. protigarancijo, hipoteko, ipd.51
5.1 Neizpolnjevanje pogojev iz bančne garancije
V kolikor upravičenec bančne garancije ob svoji zahtevi za izplačilo ne izpolnjuje vseh pogojev, je
garant dolžan zavrniti izplačilo zneska. Neodvisna bančna garancija -kot že omenjeno- finančno
najbolj bremeni naročnika bančne garancije predvsem zaradi dodatnih stroškov odpiranja bančne
garancije, kot je bančna provizija ipd.
Garant ima zato dodatno dolžnost, da pri presoji izpolnjevanja pogojev s strani upravičenca le-te
presoja po načelu formalnosti in strogosti.
Kot tudi že omenjeno je torej bistveno, da je zahteva za izplačilo postavljena s strani upravičene
osebe. Navedba upravičenca za izplačilo je bistvena sestavina bančne garancije. Ker se izpolnjevanje
pogojev presoja po načelu strogosti in formalnosti ni dovolj, da zahtevo postavi od navedenega
upravičenca pooblaščena oseba. V kolikor je v bančni garanciji torej kot upravičenec naveden npr.
zakoniti zastopnik pravne osebe, od tega zastopnika pooblaščena oseba (ki ni hkrati zakoniti
zastopnik) ne mora biti upravičena postaviti zahteve za poplačilo.52
Čeprav se v poslovni praksi v bančne garancije pogosto vnaša rok veljavnosti, pa ta ni bistvena
sestavina bančne garancije. Za presojo upravičenosti izplačila pa je pomembno, da v kolikor je v
bančni garanciji postavljen rok, je potrebno za uspešno izplačilo tudi zahtevek postaviti do tega roka.
50 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 204.
51 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 60-68.
52 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 64.
21
Do roka je torej potrebno predložiti pisni poziv za izplačilo točnega zneska ter vso morebitno dodatno
dokumentacijo, določeno z vsebino bančne garancije.53
V kolikor torej zahteva ni postavljena do roka ali predložena dokumentacija ni povsem v skladu z
vsebino garancije54, je garant dolžan zavrniti zahtevo za izplačilo, saj v nasprotnem primeru lahko
tvega zavrnitev regresa s strani naročnika bančne garancije.55
Pri pregledu izpolnjevanja pogojev je garant zavezan k ustrezni skrbnosti. Ker v trenutni slovenski
veljavni zakonodaji ni specialnejših pravil o vsebini skrbnosti, s katero se opravi pregled, zato velja
splošno pravilo iz 6. člena Obligacijskega zakonika:
(1) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s
skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega
gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).
(2) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne
dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega
strokovnjaka).
Gre torej za zahtevo po izkazani skrbnosti pri istovrstnih poslih, pravilih, ki jih postavlja stroka in po
običajih. Po drugi strani pa pravila Mednarodne trgovinske zbornice in Konvencija ZN o neodvisnih
bančnih garancijah in stand-by akreditivih priznavata pregled na nivoju t.i. facial conformity56 oziroma
53 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 65.
54 Presoja po načelu formalnosti in strogosti – v kolikor je potrebno npr. z dokumentacijo dokazati, da je bilo
blago naloženo do določenega datuma, je neustrezen dokument, ki izkazuje, da je bilo blago naloženo na
kasnejši datum; tiskarske napake, ki ne povzročajo vsebinskega neskladja, ne vplivajo na veljavnost
dokumentacije, napaka v zahtevanemu znesku pa prav tako pomeni neskladno dokumentacijo, v kolikor je
znesek višji od zneska v bančni garanciji. V kolikor gre za nižji znesek od garantiranega, je potrebna vsebinska
presoja besedila bančne garancije ter ugotovitev, ali vsebina garancije to dopušča;
Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 66.
55 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str.64.
56 Člen 16, uvodna določba, Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijaj in stand-by akreditivih, originalno
besedilo konvencije: (1) The guarantor/issuer shall examine the demand and any accompanying documents in
accordance with the standard of conduct referred to in paragraph (1) of article 14. In determining whether
documents are in facial conformity with the terms and conditions of the undertaking, and are consistent with
22
skladnost on its face57, kar stroka pri nas prevaja kot "skladnost s pogoji po videzu" oz. "skladnost po
zunanjem videzu". Po mnenju stroke pa ta dva izraza predvsem poudarjata pregled s strani garanta z
visoko stopnjo skrbnosti, dodatno pa poudarjata "zunanjost" oz. vsebinsko ločenost od dejanskega
stanja v zvezi s temeljnim poslom.58
Pri presoji izpolnjevanja pogojev iz bančne garancije je torej potrebno, da je garant pozoren na
formalno skladnost predložene dokumentacije s predpisano, da je predložena vsa dokumentacija, da
je pisni poziv predložen s strani upravičene osebe ter da grant celotno dokumentacijo obravnava s
predpisano stopnjo skrbnosti.59
V kolikor garant torej izplača znesek v nasprotju s prej navedenimi standardi in predpisi, ni upravičen
do regresa izplačanega zneska s strani naročnika bančne garancije. Garant torej sme in je dolžan
zavrniti izplačilo, v kolikor je s skrbnim pregledom ugotovil neskladje predložene dokumentacije z
zahtevano.
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja primer, ko je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevek za
revizijo in pritrdilo presoji drugostopenjskega sodišča, da je sklicevanje na drugo pogodbo v vsebini
bančne garancije ter zunanje neskladje s predloženimi kopijami računov (ti so se sklicevali na drugo
pogodbo kot na tisto, ki je bila navedena v bančni garanciji) zadosten zazlog za zavrnitev izplačila
zneska iz bančne garancije.60
one another, the guarantor/issuer shall have due regard to the applicable international standard of
independent guarantee or stand-by letter of credit practice."
57 Enotna pravila za garancije na poziv, publikacija 758, revizija 2010, uvodna določba člena 19: "The guarantor
shall determine, on the basis of a presentation alone, whether it appears on its face to be a complying
presentation."
("Garant mora na podlagi predložitve sam presoditi, ali je ta po zunanjem videzu ustrezna.")
58 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 66.
59 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 64-66.
60 Sodba III Ips 70/2010, 11.10.2011, iz katere izhaja, da je sodišče na prvi stopnji pritrdilo tožbenemu zahtevku
tožeče stranke glede neupravičene zavrnitve izplačila s strani banke. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožbeni
zahtevek in v celoti ugodilo toženi stranki, torej banki garantu. Iz odločitve revizijskega sodišča torej izhaja, da
je tožena stranka dne 2.3.1995 izdala bančno garancijo, ki se je izrecno sklicevala na pogodbeni zapis z dne
28.2.1995. S to garancijo je prevzela nepreklicno obveznost izplačila v garanciji navedenega zneska pod
pogojem predložitve kopij računov, tovornih listov in ustrezne izjave upravičenca. S tem, ko je tožeča stranka
23
Tuja sodna praksa in pravni viri večine tujih jurisdikcij potrjujejo, da v kolikor je poziv banki garantu s
strani upravičenca bančne garancije neosnovan oz. očitno zlorablja pravico do izplačila, je dolžnost
banke garanta, da izplačilo zneska zavrne. V kolikor tega ne stori, je stroka mnenja, da banka garant
postane odgovorna za izplačan znesek in se s takim konkludentnim dejanjem odreče pravici do
regresa. Praktična posledica tega ravnanja je, da banki garantu za ta znesek ni dovoljeno bremeniti
naročnika bančne garancije. Poudarjajo pa, da mora biti neupravičenost oz. zloraba pravice do
izplačila banki očitna in mora obstajati v trenutku izplačila. Prej omenjena odgovornost za
neupravičeno izplačan znesek izhaja iz dolžnosti banke garanta, da vestno, s primerno skrbnostjo in v
dobri veri izpolnjuje svoje obveznosti iz mandatne pogodbe med njo in naročnikom bančne garancije
(stranko, komitentom). Zavrnitev izplačila zneska iz bančne garancije seveda ni v nasprotju z
dolžnostmi garanta do upravičenca bančne garancije, saj (v kolikor gre za očitno zlorabo pravic iz
bančne garancije) upravičenec dejansko pravice do izplačila nima. Dodatno pa stroka še poudarja
očitno, da nihče od udeležencev nima niti pravice niti dolžnosti sodelovati pri ravnanjih tretjih oseb,
ki kažejo na očitno zlorabo pravic iz bančnih poslov.61
5.2 Neupravičeno izplačilo kljub izpolnjenim pogojem iz bančne garancije –
unfair calling
5.2.1 Splošno o institutu zlorabe ob vnovčitvi bančne garancije
Smisel oziroma namen uveljavljanja zavarovanja z naslova bančne garancije je, da se zahteva izplačilo
v primeru kršitve obveznosti iz temeljnega posla. V kolikor se zahtevek za izplačilo postavi, se na
osnovi pogojev iz same (neodvisne) bančne garancije tudi realizira.
predložila kopije računov, datiranih 3.1.1995, torej iz te odločbe izhaja, da tožeča stranka ni zadostila formalni
izpolnitvi pogojev iz bančne garancije.
61 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 395: "Case law and legal writing in all jurisdictions concerned confirm the principle that if fraud by the
beneficiary is evident to the bank it owes a duty to the account party to refrain from payment. If the bank
disregards this duty, it incurs liability towards the account party, which for all practical purposes means that it
forfeits its right of reimbursement and that the bank is not allowed to debit the customer's accounts. The bank's
knowledge of fraud must exist at the time of payment. The aforementioned liability arises from the bank's
ancillary duty to carry out the contract of mandate in good faith and with due care. Discharge of this duty does
not conflict with the bank's obligations towards the beneficiary. If fraud has been established, the beneficiary
has no right to demand payment and the bank is entitled to refuse payment. Moreover, noone is entitled or
obliged to assist in fraudulent practices by third parties."
24
Ni sporno, da lahko banka garant zavrne izplačilo v primeru neizpolnjevanja pogojev iz bančne
garancije. Problemi pri izplačilu pa lahko nastanejo, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni,
vendar je očitno izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo. Banka garant v takšnem primeru
potrebuje solidne temelje za zavrnitev izplačila zahtevka, saj ga na podlagi kršitve temeljnega posla,
ki nesporno povezuje neodvisno bančno garancijo z vsebinsko presojo tega temeljnega posla, ne
more zavrniti.62
Pomembno je, da se bančna garancija presoja v kontekstu prenosa tveganja oziroma porazdelitve
rizika med strankami temeljnega posla. Neupravičenost poziva na podlagi zlorabe pravic je torej
potrebno ocenjevati na podlagi dejstva, da neodvisna bančna garancija varuje interese upravičenca
bančne garancije, torej upnika iz temeljnega posla, kar posledično pomeni višjo stopnjo rizika za
naročnika bančne garancije. Ker je ta porazdelitev tveganj bistvena značilnost bančne garancije je
torej nujno, da se morebitna neupravičenost poziva tudi presoja v tem kontekstu, brez da bi vplivala
na bistveno lastnost neodvisne bančne garancije, to je hitra kompenzacija in poplačilo v trenutku
poziva upravičenca, da naj garant izplača garantirano vsoto. V primeru neupravičenega poziva oz.
"prevare" se stroka strinja, da se situacija presoja drugače, torej da se ne strogo sledi namenu hitrega
izplačila, ampak da se (izjemoma in skozi zelo restriktivno razlago) lahko izplačilo zavrne ali zadrži.63
V večini primerov banke garanti izplačajo znesek samo na podlagi presoje dokumentacije ter pogojev
iz bančne garancije. Problem se torej pojavi, ko je izplačilo vezano na očitno neupravičen zahtevek,
npr. zahteva za izplačilo je postavljena le dan po tem, ko je bila izdana garancija za gradbeno
pogodbo – ni smiselno, da je prišlo do kršitve pri izpolnitvi temeljnega posla, saj obveznosti v tem
času absolutno še ni bilo mogoče izpolniti.64
62
Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 8.
63 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 357: "Such guarantees should be viewed as an allocation of risks between the parties to the
underlying transaction. The notion of fraud must, therefore be assessed against this background and never
applied in such a way that it virtually undoes this agreed allocation. A fundamental feature is that it provides
finantial compensation to the beneficiary independent on the accopunt party's defences from the underlying
transaction. While it is established law that an exeption to this principle is made in the event of fraud, it should
indeed be limited to exceptional case."
64 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 8.
25
Ker vedno obstaja določena stopnja rizika, da se bo zahtevek postavil neupravičeno, se kot
najučinkovitejša preventiva v praksi poslovanja navaja možnost vkalkulacije rizika zlorabe garancije
(predvsem izguba časa za naknadno izterjavo neupravičeno izplačane vsote in s tem povezani
stroški), vendar stroka opozarja, da takšen pristop lahko po nepotrebnem draži poslovanje, saj
povišanje cene v končni fazi pokrije uporabnik.65
Ne glede na to, da v večini pravni redi še nimajo izoblikovane konkretne in unificirane rešitve za
problematiko neupravičenega poziva, pa je mednarodna stroka na temelju splošnega pojmovanja
neupravičenosti poziva (poziv je neupravičen, v kolikor je očitno in nedvomno jasno, da upravičenec
nima podlage za upravičeno izplačilo zneska v povezavi s smislom temeljnega posla, kar seveda ne
pomeni, da se brez poseganja v neodvisno naravo bančne garancije takšno podlago lahko uporabi kot
razlog za zavrnitev, op.p.) analizirala različne vidike, s katerih je beneficiarjeva očitna pravica do
postavitve zahtevka za izplačilo lahko zavrnjena. Podroben pregled tuje sodne prakse in pravnih virov
je torej pokazal, da je lahko poziv upravičeno zavrnjen v naslednjih primerih:66
- naročnik bančne garancije (dolžnik iz temeljnega posla) je svojo obveznost nedvomno že
izpolnil;
- upravičenec bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) je bistveno kršil pogodbo, ki sta jo
stranki sklenili v okviru temeljnega posla;
- poziv za izplačilo bančne garancije se zahteva v zvezi s poslom, ki ga bančna garancija ne
pokriva oziroma ne izrecno navaja;
- ko obstaja pravnomočna odločba pristojnega sodišča ali arbitražnega sodišča, ki v zvezi s
temeljnim poslom že nalaga obveznost izpolnitve upravičencu bančne garancije (je torej že
odločeno "proti" upravičencu bančne garancije);
65
Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. III.
66 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 391: "Proceedings on the basis of the guiding principle as formulated in (...) that the beneficiary's
demand for payment is fraudulent if it is clearly established that it has no conceivable basis under the
underlying relationship, several instances have been examined in which the beneficiary's (apparent) right to
claim payment under the guarantee might be negated. The survey of case law and legal writings suggest that a
call could be fraudulent, in particular, a) in the event of completion of the contract by the account party, b) in
the event of breach of fundamental obligations or serious misconduct on the part of the beneficiary, c) in the
event that the guarantee has been called in relation to contracts which are not covered by the guarantee, d) in
the case of a clear judgement of a competent judicial or arbitral court on the merits against the beneficiary and
e) in respect of tender guarantees where the contract has not been awarded to the account party."
26
- v primeru 'tender' garancij67, ko se pogodba ni sklenila z upravičencem garancije;
Analiza mednarodne sodne prakse je večkrat pokazala, da sodišča načeloma niso naklonjena
razsojanju v prid naročnikov bančnih garancij in proti garantom, zato so takšni primeri izjemno redki.
V tuji literaturi se v tem konteksu predvsem omenja primer Trib. com. Lyon, 3. julija 1991, kjer je
sodišče v primeru izplačila zneska iz tenderske garancije odločilo, da je naročnik banki garantu
predložil zadostno količino dokazov o tem, da pogodba s strani upravičenca bančne garancije z njim
ni bila sklenjena, upravičenec pa je vseeno zahteval izplačilo zneska iz bančne garancije. V tem
primeru je torej sodišče presodilo, da je naročnik banki garantu predložil zadostne dokaze, ki pa jih
banka ni upoštevala oziroma ni upravičeno zavrnila in je zahtevani znesek vseeno izplačala (po
mnenju stroke iz razloga varovanja ugleda).68
5.2.2 Primerjava ureditve instituta unfair calling v slovenskih in mednarodnih
pravnih virih
Slovenski pravni red instituta neupravičenega poziva ne ureja neposredno. Kot že omenjeno, ZOR
pripoznava možnost, da banka garant znesek izplača ne glede na to, ali je bil upravičenec do njega
tudi dejansko upravičen, saj bo preverjala le izpolnitev pogojev iz bančne garancije. Zakon torej
določa dolžnost vračila neupravičeno izplačanega zneska naročniku bančne garancije, pri tem pa ne
definira ugotavljanja neupravičenosti. ZOR niti ne predvideva formalne podlage za zavrnitev izplačila
zneska s strani garanta.
67
Tenderske garancije, ang. bid bonds, tender bonds/guarantees; gre za garancijo, ki se jo sklene v okviru
razpisov (licitacij), gre za garancijo za resnost ponudbe, v praksi največkrat v znesku nekaj odstotkov licitacijske
vrednosti. Upravičenec takšne garancije je razpisnik, v kolikor izbrani ponudnik ne bi želel skleniti pogodbe pod
pogoji ponudbe. Vir: http://www.sid.si/Financiranje/Finančne-storitve-za-izvoznike-in-investitorje/Izdaja-
garancij#Tenderske (17.7.2016).
68 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 399: "Courts are most reluctant to give judgement in favour of the account party and against the
bank and examples of decisions in which the bank has been held liable are extremely rare. Trib. com. Lyon, 3
July 1991, is such an instance. In relation to a tender guarantee, the account party has presented the bank with
clear evidence that the beneficiary had not awarded the contract to him and nonetheless called the guarantee,
while the bank ignored the evidence and chose to proceed to payment with a view to its reputation."
27
Tudi samo besedilo bančne garancije ne more vsebovati določb glede obveznosti v primeru
neupravičenih pozivov, saj bi v pričakovanju, da bo garant presojal upravičenost/neupravičenost
poziva, nedopustno posegale v njeno neodvisno naravo.69
Ne glede na zgoraj napisano pa v slovenskem pravnem redu vseeno velja, da dolžnosti plačila ni v
primeru, ko gre za očitno zlorabo. Tako se podlago za zavrnitev izplačila lahko poišče v splošnem
načelu dobre vere in poštenja ter v splošni prepovedi zlorabe pravic, vendar tak način urejanja še
vedno prepušča široko možnost tolmačenja sodiščem ter s tem povečuje negotovost strank v
pravnem prometu.70
Določene primere neupravičenih pozivov je torej mogoče podrediti določbam o prepovedi zlorabe
pravice (7. člen OZ) ali določbi o prepovedi ravnanja v nasprotju s standardom vestnosti in poštenja
(5. člen OZ), čeprav se v kontekstu presoje ravnanj v zvezi s pozivom za izplačilo v slovenski sodni
praksi pojavljajo tudi izrazi, kot so "zvijačno ravnanje" ipd. Stroka je mnenja, da ta izraz ni primeren,
saj ta izraz ni sinonim za noben institut obligacijskega prava. V kolikor pa je z njim mišljen institut
"prevare" po 49. členu Obligacijskega zakonika, pa je stroka prav tako mnenja, da to ni ustrezna
pravna podlaga za preprečitev vnovčitve.71 Institut prevare iz 49. člena se nanaša na fazo sklepanja
pogodbe in zato ne predstavlja primerne podlage za presojo instituta neupravičenega poziva.72
V zvezi s 5. in 7. členom OZ je potrebno poudariti, da čeprav se sodna praksa pri opredelitvi podlage
za institut neupravičenega poziva velikokrat sklicuje na oba člena, torej na obveznost vestnega in
69 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 8.
70 Povzeto po J. Sekolec, n.d., str. V.
71 49. člen OZ:
(1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k
sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.
(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.
(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi
pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti
(4) Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga
pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.
Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 67.
72 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 11.
28
poštenega ravnanja iz 5. člena in na institut prepovedi zlorabe pravice iz 7. člena, je po mnenju stroke
zloraba pravice konkretnejše pravilo in zato pomeni ustrezno pravno podlago.73
"Prevara" se najpogosteje očita prav v primerih neodvisnih bančnih garancij, saj se te realizirajo
neodvisno od dejanskega stanja temeljnega posla.
7. člen OZ točno določa: (1) Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih.
Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli tega zakonika in z njihovim namenom. (2)
Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s
katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev. (3) Za navidezno izvrševanje pravice
gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.
Ker je garancija (akcesorna, neakcesorna ter kakršne koli druge oblike) v njenem bistvu zavarovanje iz
temeljnega posla, se to dejstvo ne spremeni samo na podlagi tega, da je zavarovanje neakcesorno in
se torej sposobno realizirati pod lastnimi pogoji. Še vedno gre za zavarovanje za primer kršitve
pogodbe iz temeljnega posla. V primeru, da je poziv za realizacijo zavarovanja postavljen brez temelja
v kršitvi pogodbe, je tak poziv v svojem smislu neupravičen, torej postavljen v nasprotju z namenom
bančne garancije. Ker je po prej omenjeni določbi izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom
prepovedano, je torej ta člen ustrezna podlaga za institut neupravičenega poziva.
Mednarodna stroka opozarja na to, da se za potrebe razlage pojmov in konceptov kot so 'prevara',
'zloraba', 'slaba vera' ipd. večkrat uporabljajo definicije, ki so za potrebe razlage prometa z bančnimi
garancijami preveč posplošene ali premalo konkretne. Prav tako opozarjajo na možnost, da so bili
takšni pravni pojmi v posameznih pravnih redih razviti v drugačnem kontekstu, ki ne nujno odgovarja
principu poslovanja z neodvisno bančno garancijo, predvsem glede na njen razvoj tekom
mednarodnega poslovanja in ne poslovanja, vezanega na specifičen trg ali pravni sistem. Nadalje
poudarjajo, da bi se v primeru razlage prej omenjenih pojmov dosegel višji nivo pravne varnosti, v
kolikor bi se lahko terminologija oblikovala v kontekstu razvoja in specifičnih značilnosti neodvisnih
bančnih garancij.74
73 Povzeto po V. Kranjc, n.d., str. 11.
74 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 357: "As allegations of fraud are nearly always made in respect of first demand guarantees, it is
justified to confine our investigation to this type if guarantee. When trying to determine what the notion of
fraud in relation to demand guarantees entails, one should not derive safe guidance from concepts such as
"fraud", "abuse", "bad faith" or "arbitrariness". They are inherently vague and general and have been
developed along national patterns which may not be suitable for demand guarantees, being a product of
29
Za razlago presoje upravičenosti poziva oziroma izplalčila bančne garancije se pogosto poudarja njen
gospodarski namen. Stroka in udeleženci v pravnem prometu z uporabo in razlago tega instituta ne
želijo omogočati neupravičenih izplačil. Prvotni gospodarski namen neodvisne bančne garancije je
zagotovo preprečevanje zadrževanja oziroma zavlačevanja z izplačilom ter posledično hitrejše in bolj
efektivno poslovanje, kar pa ne spremeni dejstva, da v primeru očitno izkazane odsotnosti kršitve
temeljnega posla upravičenec bančne garancije ne zlorablja svoje pravice.
Nasprotno temu pa je na to vprašanje konkretno poskusila odgovoriti Konvencija Združenih narodov
o neodvisnih bančnih garancijah in stand-by akreditivih. V členu 19 je torej konkretno določila izjeme
od obveze plačila iz garancije, v členu 20 pa je predvidela uporabo začasnih odredb sodišča kot
preventivo ali rešitev problematike že neupravičeno izplačanega zneska iz bančne garancije.
V konkretnem besedilu člena 19 te konvencije je navedeno, da veljajo izjeme od obveze plačila na
podlagi garancije,
"(1) Če je očitno in jasno:
(a) da katerikoli od dokumentov ni pravi ali da je ponarejen; ali
(b) da iz navedb v zahtevi za plačilo in iz priloženih dokumentov ne izhaja plačilna obveza; ali
(c) da, upoštevaje vrsto in namen zaveze, zahteva za izplačilo nima nobene možne osnove, ima
dobroverni garant oziroma izdajatelj pravico zadržati plačilo upravičencu.
(2) Sledeče so situacije, v katerih zahteva za plačilo nima nobene možne osnove v smislu točke (c) 1.
Odstavka tega člena:
(a) brez dvoma ni nastopil dogodek ali rizik, zoper katerega bi zavez avarovala upravičenca;
(b) sodišče ali arbitraža je izrekla osnovno obveznost naročitelja za neveljavno, razen če zaveza
navaja, da taka odločba sodišča ali arbitraže sodi med rizike, ki jih zaveza krije;
(c) osnovna obveznost je bila brez dvoma izpolnjena na za upravičenca zadovoljiv način;
(d) jasno je, da je upravičenec izpolnitev osnovne obveze preprečil z namernim nepravilnim
ravnanjem;
(e) upravičenec protigarancije je plačal v slabi veri kot garant oziroma izdajatelj zaveze, na katero se
protigarancija nanaša.
international trade. More importantly, these concepts have generally been applied and developed in contexts
which are quite different from demand guarantees. Instead, safer guidance could be obtained by having regard
to the specific nature and purpose of demand guarantees."
30
(3) V okoliščinah, navedenih v točkah (a), (b) in (c) 1. odstavka tega člena ima naročitelj pravico
zahtevati začasno odredbo sodišča, kakor je določeno v 20. členu."75
Ne glede na napisano pa literatura poudarja, da prepoved neupravičenega poziva v sami bančni
garanciji ne sme biti formalno ali vsebinsko opredeljena. Kakršna koli določila v vsebini bančne
garancije glede neupravičenih pozivov bi pomenilo zahtevo po dokazovanju dejstev, ki bi nedopustno
posegala v neodvisno naravo bančne garancije ter bi tako izpodbijala bistvo neakcesornega
zavarovanja, da se obveznosti iz take bančne garancije realizirajo pod lastnimi pogoji in neodvisno od
temeljnega posla.
5.2.3 Meje upoštevanja neodvisne narave bančne garancije pri presoji
neupravičenosti zahtevka (American Express Bank Ltd. v. Banco Espanol de
credito)
Teorija in praksa, tudi sodna, sta na problematiko ugotavljanja neupravičenosti poziva odgovorili z
delnim oblikovanjem mej neodvisnosti zavarovanja od temeljnega posla. Banki garantu sta torej
deloma priznali pravico do odklonitve izplačila, če je postavitev zahtevka za izplačilo nesporno
neutemeljena oz. če upravičenec nesporno zlorablja svojo pravico iz bančne garancije. Utemelji se z
75 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997; Originalno besedilo člena konvencije:
"Article 19. Exception to payment obligation
(1) If it is manifest and clear that: (a) Any document is not genuine or has been falsified; (b) No payment is due
on the basis asserted in the demand and the supporting documents; or (c) Judging by the type and purpose of
the undertaking, the demand has no conceivable basis, the guarantor/issuer, acting in good faith, has a right,
as against the beneficiary, to withhold payment.
(2) For the purposes of subparagraph (c) of paragraph (1) of this article, the following are types of situations in
which a demand has no conceivable basis: (a) The contingency or risk against which the undertaking was
designed to secure the beneficiary has undoubtedly not materialized; (b) The underlying obligation of the
principal/applicant has been declared invalid by a court or arbitral tribunal, unless the undertaking indicates
that such contingency falls within the risk to be covered by the undertaking; (c) The underlying obligation has
undoubtedly been fulfilled to the satisfaction of the beneficiary; (d) Fulfilment of the underlying obligation has
clearly been prevented by wilful misconduct of the beneficiary; (e) In the case of a demand under a counter-
guarantee, the beneficiary of the counter-guarantee has made payment in bad faith as guarantor/issuer of the
undertaking to which the counter-guarantee relates.
(3) In the circumstances set out in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of this article, the
principal/applicant is entitled to provisional court measures in accordance with article 20."
31
institutom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) in obveznostjo vestnega in poštenega ravnanja (5.
člen OZ).76
Vsekakor pa se presoja mej upravičenosti oz. neupravičenosti poziva razlikuje v razmerjih med
strankami ter v sodnem postopku77, kar je še posebej očitno v bogati mednarodni sodni praksi glede
sporov v zvezi z neodvisnimi bančnimi garancijami.
Ena od teh je tudi sodba okrožnega sodišča v New Yorku v primeru American Express Bank Ltd. proti
Banco Espanol de Credito, ki te razlike še bolj poudarja. Za samo razlago in pojmovanje bančne
garancije je pomembna iz več razlogov. Bistvo te sodbe je bilo v tem, da je sodišče – kot že omenjeno
– dokončno izenačilo neodvisno bančno garancijo z njenim (po mnenju stroke) bolj razširjenim
ekvivalentom, to je stand-by akreditivom.
Še pomembnejša pa je ta sodba zaradi njene vsebinske presoje mej neodvisnosti bančne garancije.
Do spora je v tem primeru prišlo na podlagi temeljnega posla, ki sta ga leta 1995 med seboj sklenili
vladna agencija iz Pakistana Water and Power Development Authority s špansko inženirsko družbo
Isolux Wat S.A. Predmet pogodbe je bila gradnja dveh elektrarn v vrednosti 35 milijonov USD, za
zavarovanje obveznosti iz te pogodbe pa je po nalogu banke izvajalca (Banca Espanol de Credito, v
nadaljevanju BEC) lokalna podružnica American Express bank v Pakistanu izdala dve bančni garanciji
na prvi poziv. Obe sta vsebovali potestativni pogoj, da mora upravičenec zahtevi za izplačilo priložiti
pisno izjavo o neizpolnitvi, naknadno pa je bila regresna pravica podružnice American Express Bank
krita s kontragarancijo BEC, ki je bila po navedbah prav tako neodvisna in na prvo zahtevo ter ni bila
vezana na nobeno dodatno soglasje kontragaranta, nalogodajalca kontragarancije ali tretje osebe.78
Ker je pogodba med strankama za temeljni posel vsebovala arbitražno klavzulo, je torej po nastanku
spora leta 2004 izvajalec pred arbitražo Mednarodne trgovinske zbornice (MTZ) sprožil postopek za
denarno odškodnino in vrnitev izdanih bančnih garancij, hkrati pa je pred pristojnim španskim
sodiščem uspešno zahteval prepoved izplačila zneska iz kontragarancije (prav tako neodvisne bančne
garancije na prvi poziv) z začasno odredbo.
76 Povzeto po V. Kranjc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006; str. 204.
77 VSK sklep Cpg 301/2013, kjer se pritožbeno sodišče v 8. točki pridužuje navedbam, "da je treba vsebino
temeljnega posla obravnavati vsaj toliko, da se izkristalizira, ali je dolžnik bančno garancijo skušal zlorabiti."
78 Povzeto po M. Jus, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco
Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 375.
32
Takšna situacija je postala sporna, ko je v petih mesecih po začasni odredbi ter začetku spora pred
arbitražo upravičenec dveh glavnih garancij v obvestil American Express Bank (v nadaljevanju AEB,
izdajateljico dveh glavnih garancij), da izvajalec ni izpolnil zahtevanih obveznosti. S tem je izpolnil
pogoj iz garancij, saj je njegova pisna prva zahteva za izplačilo vsebovala t.i. written statement of
default, torej pisno izjavo o neizpolnitvi obveznosti izvajalca. Ker je spor pred arbitražnim sodiščem
MTZ še tekel in ker do dokončnega izida spora še ni prišlo, je AEB za lastno zavarovanje zahtevala
izplačilo kontragarancije od BEC, ki pa je na podlagi prej omenjene začasne odredbe zavrnila izplačilo
garantiranega zneska. AEB je zato pred prej omenjenim okrožnim sodiščem v New Yorku zahtevala
izdajo sumarne sodbe (t.i. summary judgement), ki naj bi kontragarantu naložila obveznost izpolnitve
in izplačila zneska iz kontragarancije, hkrati pa je AEB tudi zahtevala izdajo ugotovitvene sodbe, da bo
v primeru izplačil glavnih garancij upravičena do regresa s strani BEC.79
Pristojna arbitraža je 6. februarja 2007 odločila, da je izvajalec pravilno izpolnil svojo obveznost in da
so očitki investitorja neutemeljeni, hkrati pa je z odločbo (ki je bila glede na pogodbo med strankama
final and binding, torej dokončna in zavezujoča) izvajalcu priznala še izplačilo zneska v višini 788.066
USD ter odredbo, da naj investitor odpove garanciji, ki sta mu bili izdani.
Za presojo mej neodvisnosti bančne garancije pri ugotavljanju upravičenosti oziroma neupravičenosti
poziva so torej pomembne ugotovitve okrožnega sodišča v New Yorku, od katerega sta bili zahtevani
sumarna in ugotovitvena sodba.
Kot že omenjeno je sodišče v skadu s pravili stroke in sodno prakso za presojo neodvisnih garancij in
kontragarancij lahko uporabi pravila o dokumentarnih akreditivih, ker garancije v takšni obliki delijo
opredelilne značilnosti s t.i. stand-by akreditivi do te mere, da so pričakovanja strank v eni in drugi
obliki zavarovanja temeljne obveznosti dovolj podobna (pričakovanje takojšnjega poplačila v primeru
predložitve vsaj navidez veljavnega potrdila, da nalogodajalec ni izpolnil svoje obveznosti) in se torej
pravila lahko uporabijo za presojo obeh zavarovanj. S tem je efektivno izenačilo stand-by akreditive in
neodvisne bančne garancije na prvi poziv.80
Glede zahteve za ugotovitev pravice do izplačila pa je sodišče (sedaj že v luči prej omenjene izdane
arbitražne odločbe) na podlagi prej obstoječe judikature ZDA uporabilo sicer pogosto, vendar
restriktivno razlagano izjemo v skladu s pravili iz členov 5 do 109 takrat veljavnega Enotnega
Trgovinskega Zakonika (Uniform Commercial Code – UCC, revidiranega leta 1995). Gre za izjemo
79 Povzeto po M. Jus, n.d., str. 375.
80 Povzeto po M. Jus, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco
Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 376.
33
glede presoje okvirov neodvisnosti bančnih garancij in kontragarancij v primerih jasnih oziroma
bistvenih prevar, ponaredkov, ali kar izkazanih očitnih zlorab pravic upravičenca bančne garancije, ki
določa, da v teh primerih lahko sodišče odstopi od splošnih okvirov samostojne pravne narave.
Sodišče je tako na tej podlagi zavrnilo izdajo sumarne in ugotovitvene sodbe, saj je presodil, da bi v
luči izdane arbitražne odločbe, ki določa obveznost upravičenca temeljnega posla, da odpove že
izdani glavni garanciji, odločitev o pravici do izplačila za AEB postali nezdružljivi z že prekludirano
pravico do zahteve za izplačilo upravičenca glavnih bančnih garancij na podlagi arbitražne odločbe.81
Sodišče bi torej v primeru, ko bi arbitražne odločbe ne upoštevalo in bi striktno sledilo pravilom o
neodvisni naravi glavnih bančnih garancij, omogočilo izplačilo na podlagi zahteve, ki pa bi bila glede
na arbitražno odločbo že prekludirana, saj je arbitraža o medsebojnih pravicah in obveznostih že
odločila. Tako bi lahko prišlo do izplačila zneska, ki naj bi varoval obveznost, ki očitno ni sporna, saj o
njej obstaja arbitražna odločba (gre torej za res iudicata), kar pa bi bilo v nasprotju z garantno
funkcijo varovanja obveznosti temeljnega posla ter bi efektivno omogočalo materialno prevaro
izdajatelja ali nalogodajalca.
Zgoraj sprejeti odločitvi pritrjuje tudi mednarodna stroka, saj pri analizi situacije, ko lahko naročnik
bančne garancije že v trenutku izplačila ali takoj po izplačilu (tudi takoj po prejemu obvestila banke
garanta, da je bil zahtevani znesek izplačan) predloži nedvoumne in jasne dokaze o tem, da
upravičenec nima več pravice do izplačila zneska iz naslova garancije, predvsem opaža naslednje:
čeprav upravičencu bančne garancije v bistvu ni potrebno dokazovati same pravice do izplačila (vsaj
ne preko izpolnitve pogojev iz bančne garancije), pa ta ne more zahtevati izplačila zneska v primeru,
ko je naročnik bančne garancije nedvomno dokazal, da upravičenec nima podlage za izplačilo.
Sodstvo ZDA je tudi poudarilo, da v kolikor bi lahko bil izplačani znesek upravičeno zahtevan v vračilo
že v trenutku zahteve za prvo izplačilo, upnik ne more izsiliti izplačila, če so vsa ta dejstva znana že
pred tem ali v trenutku zahteve za izplačilo. Drugi avtorji še poudarjajo, da bi takojšnje izplačilo (torej
prvi del koncepta "plačaj takoj, ugovarjaj kasneje") za naročnika bančne garancije ali za banko
garanta pomenilo, da mora kljub trenutno znanim dejstvom šele naknadno v zakonsko predpisanih
postopkih zahtevati vračilo izplačanega zneska, kar pa po mnenju strokovnjakov ni smiselno, v kolikor
je izid teh bodočih postopkov očiten že v trenutku zahteve za izplačilo. Vse zgoraj navedene trditve
torej poudarjajo pomemben element dokazovanja zlorabe pravice: ne glede na okoliščine in dejstva,
ki kažejo na zlorabo pravice pri zahtevi za izplačilo zneska iz bančne garancije ter ne glede na pomen
besede "prevara" oz. instituta "zlorabe pravice" je stroki skupno, da mora biti dokazovanje zlorabe
81
Povzeto po M. Jus, n.d., str. 376.
34
pravice nedvomno in jasno in da morajo biti dokazi predloženi takoj in brez potrebe po nadaljnji
preiskavi.82
Na tej podlagi je torej sodišče tudi zaključilo, da tako kot na tej podlagi upravičenec bančne garancije
nima dobroverne pravice od AEB zahtevati izplačilo zneska iz bančne garancije (kot je to takrat počel
z zahtevo za izvršbo na pakistanskem sodišču), prav tako AEB nima dobroverne pravice postaviti
zahtevka za izplačilo kontragarancije nasproti BEC, saj bi v obeh primerih šlo za neupoštevanje že
razsojene zadeve. Dejstvo, da je bilo o vprašanju že razsojeno z arbitražno odločbo je bilo torej za
okrožno sodišče v New Yorku bistveno za omejitev neodvisne narave bančne garancije ter posledično
za omejitev pravice do izplačila zneska iz teh garancij.
6 Zavrnitev in zadržanje izplačila v primeru neupravičenega poziva
Ob dogovoru, da se bo temeljni posel zavaroval z neodvisno bančno garancijo, se stranki največkrat
zavedata, da sklenitev takšnega neakcesornega zavarovanja v večini primerov pomeni soglasje
naročnika bančne garancije z izplačilom zneska iz bančne garancije brez da bi bilo potrebno
upravičencu bančne garancije posebej dokazovati, da je do kršitve v temeljnem poslu in posledično
do upravičene realizacije pogodbenega zavarovanja tudi prišlo. Zgoraj napisano je tudi neločljivo
povezano z likvidnostno funkcijo bančne garancije, torej da naj se obveznost izplačila izpolni in plačilo
realizira hitro in takoj, ko so pogoji iz garancije izpolnjeni.83
82 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 358: "However what is the situation of the account party is able to produce clear evidence thereof
immediately upon the demand of payment? One author observed that, while the beneficiary need not prove his
substantive rights, he cannot claim payment if the account party establishes beyond doubt that the beneficiary
has no right to payment. A famous American judge observed that 'If payment might have been recovered the
moment after it was made, the seller cannot coerce payment if the truth is earlier revealed.' Another author
pointed out that 'paying first' (and, hence, leaving the account party to retrieve the moneys in subsequent
proceedings) would make no sense if the outcome of 'later arguments' is already evident. These statements
reveal a most important element: whatever the notion of fraud may exactly entail, the evidence in this respect
must be clear and it should be produced immediately without extensive investigation."
83 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 357: "When agreeing to the furnishing of a first demand guarantee, the account party accepts that
the beneficiary is entitled to financial compensation without having to prove the account party's default or his
substantive right to compensation. A third characteristic of their allocation of risks is that the beneficiary is
35
V zvezi z zavrnitvijo in zadržanjem izplačil po neupravičenem pozivu torej ni pomembna samo
podlaga, na kateri garant utemelji svoje ravnanje, ampak tudi omogočanje razpolaganja z že
izplačanim zneskom s strani upravičenca.
S strani banke garanta in naročnika bančne garancije je torej bistveno, da ali vnaprej preprečita
izplačilo zahtevanega zneska ali v primeru že izplačanega zneska zahtevata njegovo vračilo. Situacija,
ko je bančna garancija že neupravičeno vnovčena, je posledično neugodna predvsem za naročnika
bančne garancije, pa tudi za garanta, ki lahko vrnitev neupravičeno izplačanega zneska sicer zahteva
po sodni poti, vendar so ti postopki lahko dolgotrajni in povezani z nesorazmernimi stroški.
Materialna zakonska pravila ter avtonomna pravila pa neposredno ne varujejo garanta in naročnika
bančne garancije, saj nikjer konkretno ne določajo takojšnje pravice ali kriterijev za zavrnitev plačila
na podlagi zlorabe pravice. V primeru očitanega neupravičenega izplačila se torej na novo odpre
vprašanje, kako je z vračilom izplačanega zneska. V primeru spora med strankama temeljnega posla
se torej tekom sodnega postopka ugotavlja obstoj in vsebina pravne podlage za odločitev, da
izplačani znesek lahko ostane pri upravičencu. Ne glede na upravičenost ali neupravičenost izplačila
pa stroka opozarja, da je čakanje naročnika na odločbo sodišča ter morebitno prisilno izvršbo dokaj
dolgotrajno in slabi njegovo pravno varnost zaradi negotovosti, ali bo upravičenec bančne garancije v
trenutku obveznosti vračila še obstajal ali če bo plačevit. Ugotavljanje dejanskega stanja kršitve v
sodnem postopku torej ponudi odgovor na to, ali je bil zahtevek za izplačilo v skladu z materialno
resnico ali ne, po drugi strani pa dolgotrajnost postopkov -preden odločbe postanejo izvršljive- po
mnenju stroke predstavlja riziko že sama po sebi iz prej omenjenih razlogov.84
6.1 Zavrnitev izplačila
Izdajatelj bančne garancije lahko oziroma ima dolžnost zavrniti izplačilo, v kolikor niso izpolnjeni
pogoji v bančni garanciji. Izpolnitev mora biti presojana v skladu z načelom formalnosti in strogosti,
saj v nasprotnem primeru banka garant lahko izgubi pravico do povrnitve izplačanega zneska s strani
naročnika bančne garancije, torej izgubi pravico do regresa.
Podobno lahko banka garant zavrne izplačilo, v kolikor so pogoji iz bančne garancije pravilno
izpolnjeni, pa je vseeno očitno in jasno, da je poziv za izplačilo postavljen neupravičeno. Takšno
izplačilo bi lahko pomenilo oškodovanje garanta, posledično pa lahko tudi oškodovanje naročnika
entitled to immediate payment once the terms and conditions of the guarantee have been fullfilled (liquidity
function)."
84 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013; str. 14.
36
bančne garancije. Literatura zato navaja, da v kolikor je relevantno dejansko stanje izkazano z visoko
stopnjo materialne resnice, največkrat z odločbo sodišča ali arbitraže, banka lahko zavrne poziv za
izplačilo, saj bi honoriranje takšne obveznosti ne bilo smiselno - jasno in nedvomno je torej izkazano,
da zavarovana obveznost ni bila kršena. Stroka pa pri tem navaja izjemo glede sodnih in arbitražnih
odločb pri dokazovanju neupravičenega poziva: v kolikor bančna garancija sama zase že pokriva
možnost neveljavnosti temeljnega posla, se torej odločbe sodišč ali arbitraže ne upoštevajo oziroma
se poziv za izplačilo zneska iz garancije v tem primeru ne šteje za neupravičen.85
6.2 Zadržanje izplačila
6.2.1 Ukrepi banke garanta
Tudi pri zadržanju izplačila velja, da v kolikor je prevara banki garantu očitna, bo naročniku bančne
garancije odgovorna za izplačilo garantiranega zneska.
V mednarodni praksi so se pogosto pojavlja razlikovanje med odgovornostjo banke garanta glede na
trenutek izplačila, torej na odgovornost pred izplačilom zahtevanega zneska in na odgovornost po
izplačilu. Praktičen pomen tega razlikovanja je s strani stroke poudarjen zaradi dveh različnih
elementov, ki jih vsebuje. Prvi element je pravilo, da v kolikor je zloraba pravice banki garantu očitna,
ta ni dolžna in ne sme opraviti izplačila zneska, drugi element pa je odgovornost banke za izplačilo, v
kolikor ga je že neupravičeno opravila, če je bila oziroma bi morala biti zloraba pravice očitna. Kot že
omenjeno je najbolj učinkovito procesno sredstvo zavarovanja v takšnih situacijah prav začasna
odredba sodišča, s katero se lahko prepreči izplačilo ali razpolaganje z že izplačanim zneskom. Drugi
element, torej odgovornost banke garanta za plačilo, očitno v tem delu nima vpliva, saj v postopku
izdajanja začasne odredbe ne prihaja do presoje odgovornosti za neupravičeno izplačilo. Namen
začasnih odredb v tej fazi torej ni določanje odgovornosti, ampak da se prepreči dejansko izplačilo v
primerih, ko je namen zlorabe instituta nedvomno izkazan. Pravilo o odgovornosti banke postane
bistveno šele v primeru, ko je banka znesek že izplačala in zahteva povračilo s strani naročnika
bančne garancije, naročnik bančne garancije pa izplačilu ugovarja in banki očita, da je znesek izplačala
neupravičeno. Prvi element, da banka v primeru očitne zlorabe pravice ni dolžna in ne sme izplačati
85
Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013; str. 12.
37
zneska, pa ima v tej fazi pomembno funkcijo prav zaradi presoje ravnanj banke ter morebitne ukrepe
nasproti banki.86
Podlago za izdajo začasne odredbe za preprečitev neupravičenega poziva in posledično
neupravičenega izplačila zneska je predvidela že Konvencija ZN o neodvisnih bančnih garancijah in
stand-by akreditivih.
V členu 20 besedila torej za uporabo začasnih odredb navaja naslednje:
"(1) če se na predlog naročitelja ali nalogodajalca dokaže velika verjetnost, da v zvezi z upravičenčevo
zahtevo ali pričakovano zahtevo za plačilo obstaja ena od okoliščin iz točk (a), (b) in (c) 1. odstavka
19. člena, lahko sodišče, na podlagi neposredno dostopnih in prepričljivih dokazov, izda začasno
odredbo, katere učinek je:
(a) da upravičenec ne dobi plačila, kar lahko vključuje tudi odredbo, da garant oziroma izdajatelj
zadrži znesek zaveze ali
(b) da se blokira znesek zaveze, plačane upravičencu, pri čemer se upošteva, ali je verjetno, da bi
naročitelj brez take začasne odredbe utrpel znatno škodo.
(2) Sodišče lahko pred izdajo začasne odredbe, opisane v 1. odstavku tega člena, naloži osebi, ki jo je
predlagala, da zagotovi varščino, ki je po mnenju sodišča primerna
(3) Sodišče ne bo izdalo začasne odredbe iz 1. odstavka tega člena, razen če gre za katerega od
razlogov iz točk (a), (b) in (c) 1. odstavka 19. člena ali če je bila zaveza uporabljena za kazniv
namen."87
86
R. Bertrams, n.d., str. 396: "Proper assessment of the practical significance and impact of the principle (...) is
promoted by making a clear distinction between the two elements which the principle encompasses: On the one
hand, the rule which merely states that if fraud is evident to the bank it must refrain from payment, and, on the
other hand, the rule that the banke is liable when it has proceededto payment while the beneficiary's fraud was
ot must have been evident to the bank. The second element has no function in applications for interlocutory
restraining orders against the bank since the object of such proceedings is not to determine liability of the bank
but to prevent payment by the bank in cases of established fraud. The first element might possibly perform a
meaningful function in such proceedings, namely in order to establish a cause of action against the bank. (...)
The second element, namely the liablility rule, only becomes relevant if the bank has actually proceeded to
payment and seeks recourse from ther account party after payment by the bank in which the account party
argues that the bank should not have payed."
38
Ta konvencija torej daje banki garantu pravno podlago za zavrnitev izplačila zneska, če je poziv za
izplačilo očitno neupravičen, ter ji tako omogoča zavrnitev izplačila brez prej omenjenega tržnega
rizika in okrnitve ugleda.
Prav tako pa ta člen predvideva konkreten institut, ki ga lahko uporabi naročnik bančne garancije, če
sumi, da bo zahtevek za izplačilo postavljen pred predvidenim rokom, pred dejansko kršitvijo
temeljnega posla ali kakorkoli drugače neupravičeno. Institut začasne odredbe je v slovenskem pravu
urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju88.
Posebna pozornost pa se v mednarodni poslovni in sodni praksi namenja tudi odgovornosti banke po
izplačilu zneska iz bančne garancije. Kot ugotavljajo različni avtorji, je očitana odgovornost banke
garanta v primeru domnevno neupravičenega izplačila največkrat zavrnjena na podlagi dejstva, da
poziv za izplačilo ni bil očitno neupravičen, torej da banka ni in ni mogla vedeti za zlorabo pravice do
izplačila, ali da zahtevek sploh ni bil neupravičen. Primer Trib. com. Marseille z dne 19.9.1991 se v
literaturi navaja kot ilustrativni primer, pri katerem je upravičenec indirektne bančne garancije uspel
z zahtevkom za izplačilo. Banka, ki je znesek izplačala, je od instruktivne banke (banke, katere
komitent je bil naročnik bančne garancije) dobila ta znesek povrnjen, instruktivna banka pa je za to
vsoto bremenila naročnika bančne garancije. Naročnik bančne garancije je naknadno na podlagi
87 Povzeto po J. Sekolec, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, Originalno besedilo člena konvencije:
"Article 20. Provisional court measures
(1) Where, on an application by the principal/applicant or the instructing party, it is shown that there is a high
probability that, with regard to a demand made, or expected to be made, by the beneficiary, one of the
circumstances referred to in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of article 19 is present, the court, on
the basis of immediately available strong evidence, may: (a) Issue a provisional order to the effect that the
beneficiary does not receive payment, including an order that the guarantor/issuer hold the amount of the
undertaking, or (b) Issue a provisional order to the effect that the proceeds of the undertaking paid to the
beneficiary are blocked, taking into account whether in the absence of such an order the principal/applicant
would be likely to suffer serious harm.
(2) The court, when issuing a provisional order referred to in paragraph (1) of this article, may require the
person applying therefor to furnish such form of security as the court deems appropriate.
(3) The court may not issue a provisional order of the kind referred to in paragraph (1) of this article based on
any objection to payment other than those referred to in subparagraphs (a), (b) and (c) of paragraph (1) of
article 19, or use of the undertaking for a criminal purpose."
88 ZIZ, zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št.3/07–uradno prečiščeno besedilo, 93/2007, 37/2008–
ZST-1, 45/2008–ZArbit, 28/2009, 51/2010, 26/2011, 17/2013 – odl. US, 45/2014 – odl. US, 53/2014, 58/2014 –
odl. US, 54/2015 in 76/2015 – odl. US.
39
sodbe pristojnega sodišča o glavnem sporu (o temeljnem poslu), v kateri je sodišče odločilo, da
upravičenec iz bančne garancije do tega zneska ni bil upravičen in razsodilo, da mora izplačani znesek
vrniti, namesto od sopogodbenika iz temeljnega posla zahteval povračilo vsote od svoje (instruktivne)
banke. Zahteva za vrnitev zneska s strani banke garanta je bila zavrnjena, saj banka garant ni in niti
ne bi mogla vedeti za zlorabo pravice do izplačila, saj ta ni bila očitna in je bila priznana šele tekom
sodnega postopka, torej ne takoj in ne v skladu s pravilom, da mora biti zloraba pravice očitna brez
podrobne in dodatne preiskave. Odločitev torej še dodatno potrjuje, da banka ni odgovorna za
izplačani znesek, če v času izplačila ne gre za očitno zlorabo pravice in da se sodiščem tako stroga
presoja o tem, kaj je banki garantu lahko "jasno" in "nedvomno očitno", zdi popolnoma pravilna.89
Mednarodna poslovna praksa in stroka pa v povezavi z zgoraj napisanim sprejemata stališče, da
dejstvo, da banka ni dolžna in ne sme izplačati zneska iz bančne garancije v primeru očitne zlorabe
pravice do izplačila, nikakor ne sme vplivati na dolžnost banke glede ugotavljanja dejstev v zvezi z
domnevno zlorabo pravice do izplačila. Po mnenju stroke torej to pravilo ne sme predvidevati ali
implicirati bolj aktivne vloge banke v fazi preverjanja in ugotavljanja dejstev, ki potrjujejo ali
izpodbijajo zlorabo pravice do izplačila. Večina mednarodnih pravnih strokovnjakov je tako mnenja,
da aktivna vloga banke garanta pri ugotavljanju dejstev ne more in ne sme biti pogoj pri ugotavljanju
zlorabe pravice do izplačila, in da je na strani naročnika bančne garancije, da predloži ustrezno
dokumentacijo in jasne in nedvoumne dokaze o neupravičenosti poziva. V primeru Turkiye Is Bankasi
v. Bank of China90 je tudi poudarjeno, da ni banka tista, ki bo odgovorna za ugotavljanje dejstev v
89 R. Bertrams, Bank Guarantees In International Trade, 3rd revised ed., The Hague: Kluwer Law International,
2004, str. 396: "In the proceedings last mentioned, so called 'after-payment' cases, liability of the bank has
repeatedly been rejected on the grounds that teh beneficiary's call was not fraudulent or, if so, that the bank
had no actual or constructive knowledge thereof. Trib. com. Marseille, 19 september 1991, is a most illustrative
example. The beneficiary of an indirect guarantee obtained payment, whereafter the issuing bank received
reimbursement from the instructing bank which debited the accounts of the account party. The account party
subsequently obtained a court judgement in main proceedings in which the beneficiary's call was held to be
fraudulent and the beneficiary was ordered to repay the amount collected under the guarantee. The account
party sought, however, to recover it from his (the instructing) bank. This claim was rejected because there was
no evidence that, at the time of payment, the issuing bank was aware of beneficiary's fraud and even less
evidence that the instructing bank had clear knowledge of the beneficiary's fraud and the issuing bank's
awareness thereof. The point is that the significance of the principle relating to the bank's liability is thoroughly
– and quite correctly – eroded by the premise that the beneficiary's fraud must have been evident to the bank
prior to payment. Courts are extremely reluctant to accept that such a situation has occurred and this reserve is
understandable and fitting."
90 Turkiye Is Bankasi AS v Bank of China [1996] 2 Lloyd's Rep 611 (QB), [1998] 1 Lloyd's Rep 250 (CA).
40
zvezi z obtožbami med strankama temeljnega posla. Poudarili so, da v kolikor ena od strank meni, da
je druga ravnala v nasprotju s pravili in torej zlorabila pravico do izplačila, je njena dolžnost, da o tem
banki predloži dokaze in da se od banke ne pričakuje samostojno dokazovanje očitane zlorabe
pravice. Prav tako izrecno poudarjajo vlogo banke garanta, ki bi v primeru, da bi sprejela odgovornost
dokazovanja neupravičenosti poziva, nase prevzela odgovornost odločanja o tem, ali so očitki kršitve
temeljnega posla (iz katerega potem najverjetneje izhaja podlaga za očitek o neupravičenosti poziva)
upravičeni ali ne, posledično pa bi tako banka efektivno pristala v vlogi sodišča in de facto odločala o
tem, ali je prišlo do kršitve pravic in dolžnosti iz temeljnega posla.91
Splošno sprejeto stališče je torej, da je v odsotnosti jasnih in očitnih dokazov zloraba pravice do
izplačila večji problem za naročnika bančne garancije kot za banko garanta. Stroka dodatno poudarja,
da se poslovanje banke (ter posledično izpolnjevanja njenih obveznosti) ne sme zadrževati na račun
časa, v katerem bi naročnik bančne garancije pridobival dokaze o neupravičenosti poziva, saj bi to
nasprotovalu pomenu realizacije neodvisne bančne garancije pod lastnimi pogoji. Pogoj za pravilno
ravnanje banke v trenutku zahteve za izplačilo je torej subjektivni test ravnanja v dobri veri. Če torej
banka v dobri veri presodi, da predloženi dokazi zlorabe pravice ne izkazujejo nedvoumno in jasno,
ima pravico honorirati obveznost in znesek iz bančne garancije izplačati.92
91 Bertrams Roeland I.V.F., Bank guarantees in international trade, 3rd revised ed., TheHague:
Kluwerlawinternational, 2004, str. 397: "Thus, there are countless statements to the effect that the bank is not
concerned with the underlying relationship or with disputes and differences of opinion between the account
party and beneficiary, that the bank owes no duty to enquire or todecide the (im)property of the beneficiary's
demand for payment and that it is for the account party to adduce clear and convincing eidence of fraud and to
disepl any doubts in this respect. In Turkiye Is Bankasi v. Bank of China this basic principle was put this way: "It is
simply not for the bankd to make enquiries about the allegations that are being made one side against the
other, if one side wishes to establish that a demand is frauduletn it must put the irrefutable evidence in front of
the bank. It must not simply make allegations and expect the bank to check whether those allefations are
founded or not", and "It is not the role of a bank to examine the merits of allegations and counter allegations of
breach of contract. To hold otherwise would place banks in a position where they would in effect have to act as
courts in deciding whether to make payments or not."
92 R. Bertrams, n.d., str. 399:"The bank's only duty is to act in good faith, which is a subjective test. Accordingly,
if the bank determines in good faith that the evidence of fraud is insufficient, it is entitled to pay in its
relationship with the account party. On the other hand, if the bank considers the evidence adequate, it would
not act in good faith if it were to honour a demand for payment."
41
6.2.2 Ukrepi naročnika – predlog za izdajo začasne odredbe po ZIZ
Konvencija ZN o neodvisnih garancijah in stand-by akreditivih je v zvezi z določanjem pravic garanta v
primeru neupravičenega poziva izjema, saj direktno določa pravico garanta, da plačilo zahtevanega
zneska zadrži, ne določa pa ničesar konkretnega ali dodatnega v zvezi z obveznostjo vrnitve
neupravičeno izplačanega zneska. V praksi je torej pogosto, da banke ne presojajo upravičenosti
pozivov oz. jih ne zavračajo samo po lastni presoji.93
Ker materialna zakonska pravila torej ne vsebujejo konkretnih določb v zvezi s preprečitvijo izplačila
neupravičeno postavljenega zahtevka, je praksa poiskala rešitev v procesnih pravilih. Rešitev z
možnostjo izdaje začasne odredbe predvideva Konvencija ZN o bančnih garancijah in stand-by
akreditivih v 20. členu, kjer v prvem odstavku določa, da se s to odredbo lahko doseže predhodna
preprečitev izplačila zneska, pravica ali dolžnost zadržanja zneska s strani garanta ter neposredna
blokada že izplačanega zneska.
Stroka v tem kontekstu poudarja diskrecijsko pravico banke garanta, torej pravico do lastne odločitve
glede izplačila, ko banka sumi, da je poziv za izplačilo zneska iz bančne garancije postavljen
neupravičeno. Dodatno pa stroka poudarja, da se na podlagi priznane diskrecijske pravice banki
nasprotno ne sme pripisati dodatne dolžnosti ugotavljanja, ali je poziv za izplačilo dejansko
postavljen upravičeno ali ne. Razlog za takšno razumevanje je mednarodna poslovna in sodna praksa
poiskala v tem, da banke garanti v danih situacijah največkrat ne morejo pravilno in nedvoumno
presoditi, da je naročnik bančne garancije predložil zadostno število materialnih dokazov o dovolj
verjetni neupravičenosti poziva za izplačilo s strani upravičenca. Banka garant namesto lastnih metod
presojanja upravičenosti poziva bolj potrebuje dodatna sredstva za zaščito pred neupravičenimi
izplačili. V obstoječih pravnih redih je bilo torej potrebno poiskati dovolj trdno podlago, da lahko
banka garant zahtevo za izplačilo utemeljeno zavrne. Najpogosteje se zato v praksi dogaja, da se
naročnik bančne garancije posluži prav sodne prepovedi izplačila. Edini pogoj za pravilno ravnanje
banke je v tem primeru subjektivni test ravnanja v dobri veri. Če torej banka v dobri veri presodi, da
predloženi dokazi s strani naročnika bančne garancije zlorabe pravice ne izkazujejo nedvoumno in
jasno, ne bo odgovorna za znesek izplačila oziroma bo ohranila regresno pravico do naročnika bančne
garancije. Prav tako pa se v primeru, da je neupravičenost po mnenju banke izkazana z dovolj visoko
verjetnostjo, zavrnitev izplačila ne bo štela kot neizpolnitev obveznosti iz bančne garancije. Pri tem pa
93 Povzeto po V. Kranjc, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki,
davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str. 68.
42
stroka izrecno poudarja, da samo dvom v upravičenost poziva ne zadostuje, pomembno je izkazati
visoko verjetnost, da je poziv za izplačilo neupravičen.94
Dejstvo, da banki garantu ni v interesu podrobno preverjati dejstev v zvezi z upravičenostjo ali
neupravičenostjo poziva za izplačilo in lastnost bančne garancije, da je primarno namenjena
varovanju interesov upravičenca bančne garancije, sta v praksi pomenila potrebo po enostavnejši
rešitvi. Konvencija ZN o garancijah na poziv in stand-by akreditivih je v primeru suma, da je poziv za
izplačilo neupravičen, podlago za zavrnitev izplačila poiskala v procesnopravnem zavarovanju z
začasno sodno odredbo. Slovenski pravni red ta institut prav tako pozna. Kot že omenjeno je začasna
odredba v slovenskem pravu urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V praksi se ta pravila
uporabljajo za različne oblike terjatev, zakon pa na tem mestu izrecno loči izdajo začasnih odredb za
zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. V kontekstu neupravičenega poziva za izplačilo bančne
garancije torej ta pravila predstavljajo podlago za pravno varstvo banke garanta in naročnika bančne
garancije (pred pravnomočno odločbo sodišča v morebitni pravdi) v primerih, ko je z zadostno
verjetnostjo izkazano, da je poziv za izplačilo s strani upnika postavljen neupravičeno.95
94 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 13.
95 Povzeto po V. Kranjc, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 15 in 16.
43
7 Zaključek
Za potrebe poslovanja in dokler se stranki strinjata o vidikih zavarovanja in izpolnjevanja obveznosti
iz temeljnega posla, predstavlja neodvisna bančna garancija dodatno varnost za izpolnitev, ki je hkrati
hitra v poplačilu in po splošnem prepričanju cenejša od ostalih zavarovanj. Ker gre za poslovanje z
dokumenti, je pogoje iz bančne garancije relativno enostavno izpolniti, s strani banke garanta pa
relativno enostavno preveriti. Razen zahteve, da se dokumentacija pregleda s potrebno skrbnostjo
ter da morajo dejstva v zahtevku za izplačilo strogo formalno ustrezati dejstvom iz bančne garancije
to zavarovanje pomeni objektivno pravico do izplačila, ne glede na vsebinsko presojo izpolnitve ali
pravilnosti izpolnitve.
Čeprav se je diplomsko delo samo osredotočalo na neupravičene pozive, pa je potrebno vseeno
poudariti, da se v praksi večinoma zahtevki postavljajo upravičeno, sodišča pa so v splošnem
nenaklonjena pripisovanju krivde za neupravičeno izplačilo bankam. Banke garanti torej v imenu
naročnikov bančnih garancij izplačujejo zahtevane zneske brez da bi se pretirano spuščale v analizo
upravičenosti zahteve, saj s tem namenom storitve garancije tudi ponujajo, definitvno pa se ne
spuščajo v analizo argumentov izven svoje sfere. Zavedajo se, da je garantom in naročnikom v
interesu, da se zahtevki znotraj sfere dejavnosti banke garanta ter z dokumentacijo lahko preverijo
jasno in enostavno, kaj več od tega pa je potrebno prepustiti presoji v sodnem postopku. Naročniki
bančnih garancij se v večini tudi zavedajo, da – v kolikor si je nasprotna stranka izpogajala
zavarovanje obveznosti iz temeljnega posla – to za njih pomeni večji riziko, da bo zahteva za izplačilo
in posledično njihova obveznost regresa do banke garanta dejansko neupravičena ter da bo potrebno
za vračilo tega zneska čakati na pravnomočno sodno odločbo ali končno arbitražno odločbo, v
skrajnem primeru pa celo na prisilno izvršbo, zato se v praksi ob sumu in oceni, da so dokazi o
neupravičenosti poziva dovolj trdni, dokaj hitro poslužujejo zahtev za izdajo začasne odredbe na
pristojnem sodišču.
Sklep diplomskega dela je torej, da tudi za (kot že omenjeno na prvi pogled nesmiselni) institut
neodvisne bančne garancije, ki ob površnem razumevanju morda kar sam zase omogoča
neupravičeno izplačilo oziroma ravnanje v nasprotju z bistvom garancije kot zavarovanjem v primeru
kršitve, obstajajo metode, razlage in sredstva, ki omogočajo strankam hitro poplačilo in enostavno
poslovanje na eni strani, ter dokaj učinkovito razumevanje pravega pomena tega instituta s strani
stroke in sredstva za preprečevanje zlorab pravic in neupravičenih pozivov na drugi strani.
44
8 Bibliografija
Literatura:
Bertrams Roeland I.V.F., Bank Guarantees In International Trade: the law and practice of
independent (first demand) guarantees and stand-by letters of credit in civil law and common law
jurisdictions, 3rd Revised Ed., TheHague: Kluwer Law International, 2004.
Carr Indira, Stone Peter, International trade law/Indira Carr; with contributions on Private
International law by Peter Stone, 4th edition, Routledge – Cavendish, 2010.
Gasar Ivanka, EPGP 758 - Enotna pravila za garancije na poziv z vzorčnimi obrazci, revizija 2010,
Združenje bank Slovenije – GIZ, Ljubljana, 2010.
Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2006.
Jus Miran, Ameriška judikatura (akreditivi in bančne garancije): American Express Bank v. Banco
Espanol de credito, Pravnik: revija za pravno teorijo in prakso, letn. 2013/št. 5-6, str. 373-385.
Kranjc Vesna, Bančna garancija – odvisna ali neodvisna pravna narava, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn.27/št. 2, 2001, str. 305-309.
Kranjc Vesna, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in
socialno pravo, 38/št. 6/7, 2012, str. 1181-1190.
Kranjc Vesna, Zavrnitev plačila bančne garancije, 20. posvetovanje Gospodarski subjekti na trgu –
aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni
postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta: Inštitut za gospodarsko pravo, 2012, str.
60-68.
Kranjc Vesna, Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo: revija za
gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 39/št. 1, 2013, str. 5-20.
45
Prostor Jerneja, Nedokumentarni pogoji v dokumentarnih akreditivih in neodvisnih bančnih
garancijah, Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, letn. 37/št. 1, 2011, str.
97-110.
Sekolec Jernej, »Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje«: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv,
Pravna praksa, Priloga 3/1997, str. I-VIII.
Sodna praksa:
VSK sklep Cpg 301/2013 z dne 09.01.2014
Sodba III Ips 70/2010 z dne 11.10.2011
VSL sklep I Cpg 1554/2013 z dne 11.12.2013
VSL sklep I Cpg 403/2015 z dne 22.4.2015
Drugi viri:
Ur. spletna stran Mednarodne trgovinske zbornice (International Chamber of Commerce - ICC):
http://www.iccwbo.org/ (28.9.2015)
SID Banka, Finančne storitve za izvoznike in investitorje, izdaja garancij, URL:
http://www.sid.si/Financiranje/Finančne-storitve-za-izvoznike-in-investitorje/Izdaja-
garancij#Tenderske (17.7.2016)
Uradna spletna stran Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (United Nations
Commission on International Trade Law - UNCITRAL), podrobnosti Konvencije ZN o neodvisnih
bančnih garancijah in stand-by akreditivih, URL:
http://www.uncitral.org/uncitral/en/uncitral_texts/payments/1995Convention_guarantees_status.h
tml (17.7.2016)