UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIOLOGIJO

Nejc DRAGANJEC in Kaja MIVŠEK

POROČILO DISKUSIJE IZ PREDSTAVITVE SEMINARSKE NALOGE

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI IN POTENCIALNA TVEGANJA

Seminarska naloga pri predmetu Bioterorizem

(Mentor: doc. dr. Martin Batič)

Ljubljana, 25. 1. 2013

2 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

Vsebina 1 POROČILO DISKUSIJE ................................................................................................... 3

1.1 ANKETNI DEL IN ANALIZA ODGOVOROV ........................................................ 3

- »Kdo podpira GSO in tehnologije genskih sprememb? Kdo tem tehnikam načelno

nasprotuje? Kdo ostaja vzdržan?« ...................................................................................... 3

- »Koliko od vas je vseeno ali jeste GS ali ne-GS hrano? Koliko od vas GSO ne bi

nikoli jedli? Zakaj? Koliko od vas bi GSO uživali pogojno in kaj bi bilo potrebno, da vas

prepriča?« ........................................................................................................................... 4

- »Kdo bi bil pripravljen prejeti GSO zdravljenje. Npr. zdravljenje opeklin s

premazom GSO bakteriofagov, ki bi preprečevali sepso preko biokontrole patogenih in

oportunističnih bakterij? Kdo se takemu zdravljenju ne bi nikoli podvrgel? Zakaj?« ....... 5

- »Koliko vas bi kupilo GSO domačo žival? Npr. ribico z genom za fluorescenco ki bi

se lepo svetila v temi pod UV lučjo.« ................................................................................ 5

- »Koliko bi vas raje kot fungicid (škropivo za uničevanje gliv na posevkih), uporabilo

biološko kontrolo z GSO mikoparazitom? Bi koga, ki je proti, prepričali v uporabo z

mutacijo, ki bi GSO omejeval invanzivnost (npr. onemogočena samostojna

reprodukcija)?« ................................................................................................................... 6

1.2 ODPRTO VPRAŠANJE PUBLIKI ............................................................................. 6

- »Kako seznaniti nestrokovno publiko/splošno javnost s preverjenimi dejstvi in se

spopasti s strahovi in predsodki, ne glede na to v kateri stroki delujemo?« ...................... 6

3 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

1 POROČILO DISKUSIJE

Po predstavitvi seminarskega dela in vprašanjih iz publike, sva avtorja vodila diskusijo skozi

2 dela. Prvi del je bil sestavljen iz anketnih vpraševanj in glasovanja in drugi del je bilo

odprto vprašanje publiki.

1.1 ANKETNI DEL IN ANALIZA ODGOVOROV

Predavanja pri predmetu bioterorizem smo pričeli s pobudo profesorja, da se opredelimo kot

podporniki ali nasprotniki tehnologijam genskih sprememb. Na prvem predavanju je izrazito

podporo dalo 12 vprašanih, 17 jih je izrazilo nasprotovanje in 12 jih je ostalo vzdržanih (Graf

1).

Kot avtorja sklepnega dela predstavitev, naju je torej zanimalo ali se je percepcija GSO in

tehnik genskega inženiringa tekom predavanja v publiki kaj spremenila. Zastavila sva

vprašanje:

- »Kdo podpira GSO in tehnologije genskih sprememb? Kdo tem tehnikam

načelno nasprotuje? Kdo ostaja vzdržan?«

Po vprašanju se nas je 12 opredelilo kot izraziti podporniki, 1 kot izraziti nasprotnik in nihče

ni ostal vzdržan. Ta rezultat se nama je zdel zelo zanimiv, saj čeprav statistično zaradi

manjšega vzorca nima prave teže, je vseeno pokazatelj napredka v razmisleku. Rezultat

namiguje, da so slušatelji predmeta Bioterorizem izoblikovali svoje mnenje. Avtorja

špekulirava, da so pogoste diskusije pomembnih vprašanj, na predavanjih in po predstavitvah

seminarskih del, prisilile prisotne k razmisleku, refleksiji lastnih vrednot in kritičnem tehtanju

mnogokrat kontradiktornih informacij. S tem smo si študentje oblikovali lastno mnenje ter

samozavest, da to lastno mnenje tudi javno delimo.

4 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

12

1 0

vzorec: 13 vprašanih

za

proti

vzdržani

Graf 1:Podpora GSO na prvem predavanju

Diskusijo smo nadaljevali z bolj specifičnimi vprašanji, ki razkrivajo odnos do posameznih

aplikativnih možnosti za tehnologije genskih sprememb. Z GSO se trenutno najpogosteje

srečujemo v prehrani, zaradi česar sva najino naslednje vprašanje:

- »Koliko od vas je vseeno ali jeste GS ali ne-GS hrano? Koliko od vas GSO ne bi

nikoli jedli? Zakaj? Koliko od vas bi GSO uživali pogojno in kaj bi bilo potrebno,

da vas prepriča?«

Po vprašanju se je 6 poslušalcev opredelilo kot neobremenjenih z GS v svoji prehrani. 3 so se

opredelili kot taki, ki gensko spremenjenih organizmov ne trpijo v svoji prehrani in 4, ki

pogojno bi uživali gensko spremenjena živila. Na vprašanje, od česa je odvisna njihova

odločitev za ali proti uživanju GSO in kaj bi jih prepričalo, je bila soglasni odgovor da

predvsem preverjanje varnosti takih živil. Prepričale bi jih dodatne in predvsem dolgoletne

študije. Vzdržani so tudi trdili, da bolj dostopna cena in ne-uporaba kemičnih sredstev med

pridelavo GSO (npr. škropiva) ne bi imeli vpliva na njihovo odločitev. Iz tega sklepava, da je

pri prehrani še vedno glavni faktor zadržka nezaupanje in previdnost do novih hibridnih sort.

Avtorja špekulirava, da bi se zaupanje lahko zelo enostavno povečevalo z izobraževanjem in

predstavitvijo transparentnosti razvoja ter intenzivnega testiranja novega GSO pred ponudbo

na tržišču. Prav tako bi se zaupanje s časom in bolj širokim sprejemom v družbi ter ponudbo

GSO pri trgovcih povečevalo samo od sebe.

12

17

12

vzorec: 41 vprašanih

za

proti

Graf 2: Podpora GSO po zadnji predstavitvi

5 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

Graf 3: GSO v prehrani

Diskusijo smo nadaljevali z vprašanjem s področja medicine:

- »Kdo bi bil pripravljen prejeti GSO zdravljenje. Npr. zdravljenje opeklin s

premazom GSO bakteriofagov, ki bi preprečevali sepso preko biokontrole

patogenih in oportunističnih bakterij? Kdo se takemu zdravljenju ne bi nikoli

podvrgel? Zakaj?«

Na vprašanje so se nekoliko presenetljivo prav vsi vprašani opredelili kot podporniki uporabe

GSO v medicini. Ponovno to namiguje, da je zdravje glavni pomislek pri uporabi GSO. Glede

na to, da je ozaveščenost glede možnih komplikacij in stranskih učinkov uporabe GSO v

medicini dosti manjša kot pri uporabi GSO v prehrani, avtorja sklepava, da poslušalstvo

pomisleka glede zdravja ni imelo in so se tako vsi vprašani opredelili kot podporniki. Ker ni

bilo nikogar, ki bi takemu zdravljenju nasprotoval, odgovora na drugi del vprašanja (razlogi

za nasprotovanje), nisva dobila.

Naslednje vprašanje v diskusiji je bilo:

- »Koliko vas bi kupilo GSO domačo žival? Npr. ribico z genom za fluorescenco ki

bi se lepo svetila v temi pod UV lučjo.«

Od rezultatov na vsa vprašanja v diskusiji, je bil ravno rezultat na to vprašanje najbolj

presenetljiv. Avtorja sva pričakovala vsaj večinsko, če že ne absolutno podporo, vendar sta se

kot podpornika opredelila samo dva od prisotnih. Avtorja sklepava, da je bila tema in tudi

vprašanje samo premalo razloženo in zato ne povsem razumljeno. Zaradi tega so se morda pri

6

3

4

vzorec: 13 vprašanih

za

proti

pogojno

6 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

večini opredeljenih kot nasprotniki pojavili etično-moralni pomisleki in empatija do živali, ki

bi zaradi pretiranih posegov potencialno lahko trpele, pa čeprav to ni bil namen vprašanja.

Zadnje vprašanje v sklopu anketnega dela je bilo:

- »Koliko bi vas raje kot fungicid (škropivo za uničevanje gliv na posevkih),

uporabilo biološko kontrolo z GSO mikoparazitom? Bi koga, ki je proti,

prepričali v uporabo z mutacijo, ki bi GSO omejeval invazivnost (npr.

onemogočena samostojna reprodukcija)?«

To vprašanje je bilo od vseh potencialno najbolj problematično. Izpust GSO v okolje je

področje, kjer je previdnost še posebej pomembna in kjer lahko pride do katastrofalnih in

nepopravljivih posledic. Vendar sva avtorja vprašanje načrtno zastavila tako, da so tveganja

prekrita s poudarjanjem koristi za okolje v izogibanju škropiv, ki se jih drži negativna stigma.

Prav tako sva bila pripravljena dodatno opravičiti varnost takšne biokontrole z obrazložitvijo,

da GSO ne bi bil zmožen samostojnega širjenja v okolju. Kar pa ni bilo potrebno, saj so se že

v prvem delu vprašanja vsi prisotni opredelili kot podporniki uporabe GSO v biokontroli.

Avtorja sklepava, da gre v tem primeru za primerjavo med stigmatizacijo škropiv in kemičnih

pripravkov in stigmatizacijo GSO, kjer so GSO očitno vseeno bolje sprejeti in uživajo večjo

podporo.

1.2 ODPRTO VPRAŠANJE PUBLIKI

Diskusijo smo zaključili z odprtim vprašanjem:

- »Kako seznaniti nestrokovno publiko/splošno javnost s preverjenimi dejstvi in se

spopasti s strahovi in predsodki, ne glede na to v kateri stroki delujemo?«

Na vprašanje je publika ponudila kar nekaj smernic in koristnih nasvetov. Kot prvo smo se

strinjali, da gre za sistemski družbeni problem. In sicer Slovenci na splošno zaupamo znanosti

a ne verjamemo v strokovnost in verodostojnost naših znanstvenikov. Prvi korak k

približevanju množicam je torej popularizacija znanosti in predvsem znanstvenikov. Eden

izmed takih predlogov je bilo vrtenje znanstvenih novic in dosežkov na javnih zaslonih, kot so

npr. tekoči trakovi na javnem potniškem prometu.

Avtorja sva nato postavila dodatno tezo, da je potrebno strokovno javnost in strokovnjake

izobraziti za delo z ljudmi in jih ozavestiti, da so odgovorni ne le za svoje strokovno delo

ampak tudi za javno podobo in splošno percepcijo javnosti do njihove stroke. Njihova

7 Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja. Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013

odgovornost je, da se v okviru svoje stroke medijsko in vse-splošno izpostavljajo in skrbijo za

dotok kvalitetnih in verodostojnih informacij.

Ta najina teza je bila tudi sporočilo kolegom za njihovo nadaljnje udejstvovanje in je bila

sprejeta s vsesplošnim odobravanjem in podporo. Avtorja tako upava, da bo najino

seminarsko delo in diskusija prinesla napredek in korist, ne le na področju razumevanja

potencialnih tveganj GSO, ampak tudi v splošnem mišljenju in delu najinih kolegov.