GEO PROJEKTNI DAN DINOZAVRI - izumrlo življenje na Zemlji

Pripravili: mag. Mojca Bedjanič (Zavod RS za varstvo narave), Lenka Rojs (Zavod RS za varstvo narave), mag. Matija Križnar (Prirodoslovni muzej Slovenije), mag. Suzana Fajmut Štrucl (Podzemlje Pece d.o.o., turistični rudnik in muzej), Društvo študentov geologije Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani

Fotografije: dr. Tea Kolar Jurkovšek, dr. Walter Poltnig, Vojko Strahovnik, arhiv Podzemlje Pece d.o.o., turistični rudnik in muzej, mag. Mojca Bedjanič, P. Petschnig & Ch. Kucher, Lenka Rojs, mag. Matija Križnar

Ilustracije: Samo Jenčič Ideje in koristne povezave: http://www.oum.ox.ac.uk/thezone/fossils/inverts/index.htm

http://www.nps.gov/brca/forteachers/paleoact7.htm

http://www.zrsvn.si/sl/

http://www2.pms-lj.si/

http://www.geopark.si/

http://www.ucmp.berkeley.edu/fosrec/Learning.html

http://edtech.kennesaw.edu/web/dinos.html

http://www.discoveryeducation.com/teachers/free-lesson-plans/the-fossil-record.cfm

Vrtce, osnovne in srednje šole

na območju Geoparka Karavanke

vabimo k izvedbi

»GEO PROJEKTNEGA DNE«

tokrat na temo

»DINOZAVRI – izumrlo življenje na Zemlji«

V šolskem letu 2012/2013 želimo skupaj z vami nadaljevati dobre prakse izobraževalnih aktivnosti v

Geoparku Karavanke, ki jih izvajamo pod sloganom »Zabavno, poučno, nič mučno«. Zato vas tudi v

prihajajočem šolskem letu vabimo, da na vaši šoli oz. vrtcu organizirate geo projektni dan.

V preteklem šolskem letu so številne šole in vrtci izvajali geo projekte, enodnevne in tudi celoletne,

ter v Tednu Geoparka 2012 predstavile izvrstne rezultate. Zato bi radi, da naše dobro skupno delo

preraste v stalno sodelovanje šol oz. vrtcev in Geoparka Karavanke. Kot novo temo geo projektnega

dne predlagamo

»Dinozavri – izumrlo življenje na Zemlji«.

Seveda smo vam strokovno in vsebinsko vedno na voljo. V mesecu septembru bomo organizirali

delavnico na kateri bomo s skupnimi močmi oblikovali program aktivnosti geo projektnega dne.

Z namenom spodbujanja čezmejnega povezovanja, spoznavanja drugih kultur, jezikov in pokrajine,

predlagamo tudi, da na vaši šoli organizirate mednarodni izmenjave učencev/šol in vrtcev iz območja

Geoparka Karavanke.

Veselimo se sodelovanja z vami!

V imenu Geoparka Karavanke:

- mag. Suzana Fajmut Štrucl, Podzemlje Pece d.o.o.

- mag. Mojca Bedjanič, ZRSVN, OE Maribor

- mag. Gerald Hartmann, RMK

Vabimo vas na izobraževalno delavnico v okviru prijave

GEO PROJEKTNEGA DNE na temo

»DINOZAVRI – IZUMRLO ŽIVLJENJE NA ZEMLJI«,

ki bo 7. novembra s pričetkom ob 14. uri v Ljudski šoli v Žitari vasi (Avstrijska

Koroška).

Tudi v letošnjem letu bo v Geoparku Karavanke »Zabavno, poučno in nič mučno«, predvsem z vašo

pomočjo. V prihajajočem šolskem letu 2012/13 razpisujemo novo temo geo projektnih dni:

»Dinozavri – izumrlo življenje na Zemlji«.

Prav področje geologije, ki ga imenujemo paleontologija, je za nas posebej zanimivo, saj nam

razkriva, kdo so naši predniki, katera živa bitja so nekoč živela na Zemlji in zakaj jih danes ni več.

Veliko nam povedo o procesih v notranjosti Zemlje, pa tudi o podnebnih spremembah in dogajanju v

vesolju.

Kot uvod in pomoč za izvedbo geo projektnega dneva tudi tokrat organiziramo skupno delavnico za

vzgojitelje in učitelje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, na kateri boste lahko dopolnili znanje o fosilih in

življenju v preteklosti ter izmenjali ideje za program aktivnosti geo projektnega dne.

Na delavnici nam bo predaval paleontolog mag. Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije,

ki nam bo odgovoril na nekatera bistvena vprašanja, ki zanimajo dinozavrske navdušence in opisal

način raziskovanja in odkrivanja novih fosilov. Sledila pa bo še kratka predstavitev različnih

eksperimentalnih nalog.

Vabimo vse vzgojitelje in učitelje, ki ste pripravljeni v vašem vrtcu ali na vaši šoli organizirati geo

projektni dan ter tako popestriti izobraževalni program vrtcev in šol na območju Geoparka

Karavanke. Rezultati geo projektnih dni bodo tudi naslednje leto predstavljeni v okviru Tedna

Geoparka 2013.

V lanskem šolskem letu se je na pobudo Geoparka odzvalo precej šol in vrtcev, ki so izvajale različne

zanimive aktivnosti na temo »Voda in kamen – neločljivo povezana dela narave«. V prilogi vam

pošiljamo še Novičke, kjer so predstavljene vse lanskoletne aktivnosti. Izkušnje odlično pripravljenih

projektov s strani sodelujočih šol in vrtcev v lanskem letu, bodo tudi dobra osnova pripravo novih

programov.

Vaše prijave na delavnico »Dinozavri – izumrlo življenje na Zemlji«

sprejemamo do 02. novembra 2012 na naslov zrsvn.oemb@zrsvn.si

Geopark Karavanke v sklopu izobraževalnih aktivnosti pod sloganom »Zabavno, poučno, nič mučno«

v informacijskem centru Geoparka (Podzemlje Pece, Glančnik 8, Mežica) izvaja tudi geo-delavnice in

nudi izobraževalne vodene obiske po geo-točkah in geo-poteh za različne starostne skupine.

Več informacij o Geoparku Karavanke si lahko preberete tudi na spletni strani www.geopark.si, ali pa

se obrnete na nas preko elektronske pošte ali telefona:

V pričakovanju našega ponovnega srečanja in skupnega sodelovanja vas pozdravlja ekipa Geoparka!

1,2,3, …DINOZAVER Poveži števila od 1 do 54!

DINO POKRIVALO Potrebuješ:

- risalni list - škarje - lepilo - barvice

Pobarvaj model dinozavra. Nato ga izreži. Na trak, ki predstavlja dinozavrov trup, pritrdi glavo, rep in okončine. Oba konca traku prilepi in dobil si dinozavrovo pokrivalo.

DINO VOŠČILNICA Potrebuješ:

- barvne liste - škarje - lepilo - svinčnik

Preloži barvni list na polovico. Nariši telo dinozavra in ga izreži. Prilepi še glavo in rep ter napiši dino voščilo.

DINO POGRINJEK

Potrebuješ:

- škarje - lepilo - papirnate krožnike

Preloži papirnati krožnik na polovico in ga prereži. Iz preostale polovice izreži noge, glavo in ret ter jih prilepi na dinozavrovo telo. Dino piknik se lahko prične.

DINO MOBILE

Potrebuješ:

- škarje - lepilo - barvne liste - vrvico - lesene palčke

Iz barvnega papirja izreži in zgubaj letečega dinozavra. Pritrdi ga na vrvico, ki jo priveži na leseno palčko. Dobil si letečega dinozavra. Na leseno palčko lahko pritrdiš še več dinozavrov in dobiš dino mobile.

DINO POBARVANKA

Pobarvaj dinozavra!

DINO ODTIS Potrebuješ:

- gobico za umivanje posode - lonček - vodene barvice - čopič - list papirja

Gobico za pomivanje posode pomoči v barvo in nato naredi odtis na list papirja. Dobil si dino glavo. Naredi še en odtis za trup ter doriši še rep in zobe.

PRERIŠI DINOZAVRA

NAZAJ V PRETEKLOST!

Fosili so okamneli ostanki rastlin ali živali, njihovi sledovi ali odtisi, ohranjeni v sedimentni kamnini. Kako pa se žival ali rastlina spremeni v fosil si je zelo težko predstavljati. Ta igra te popelje milijone let nazaj v času, popelje te po korakih procesa fosilizacije in spoznaš pa tudi nevarnosti katerim je izpostavljen organizem preden »postane« fosil.

Potrebuješ:

- igralno ploščo - igralno kocko - igralne figurice (glino, lupino školjke, lupino polža, …mavec) - kartončki z opisi fosilov (glej naslednji dve strani)

Lupino polža, školjke, …vtisni v glino in vanjo vlij cementno raztopino. Počakaj, da se strdi, nato ga previdno stresi iz kalupa. Dobil si fosil – kameno jedro, ki ponazarja školjčno lupino in odtis (v glini). Pobarvaj fosil in ga uporabi kot igralno figurico. Igra se lahko prične. Vrzi igralno kocko in sledi navodilom na igralni plošči. Na polju s fotografijo prepoznaj fosil. Lahko si pomagaš z opisi fosilov na kartončkih! Vsak neuspel poskus te vrne eno polje nazaj. Igralno ploščo lahko tudi pobarvaš!

Vretence plazilca, ki je živel v morju in je bil po obliki podoben današnjemu delfinu.

Piškotom podobne ploščice so nekoč sestavljale peclje morskih

organizmov, ki imajo zaradi svoje oblike ime po roži. To so

morske ______.

Pri recentnih je hišica

enodelna, spiralno zavita in predstavlja ogrodje

organizma. Živijo v sladkih vodah, morju in na kopnem.

Izumrla skupina morskih živali, svoje ime so dobili po spiralni obliki, saj spominjajo na ovnove rogove.

So najštevilčnejša skupina vretenčarjev, za fosilno najdbo pa je potrebno veliko sreče.

Izumrla skupina morskih živali, najbližji sodobni

sorodniki so lignji, hobotnice in sipe.

Za njih je pogosto značilna lupina iz dveh delov, ki jo

zapirajo močne mišice. Veliko vrst je primernih za prehrano.

Spadajo med iglokožce. Njihovo telo je bolj ali manj kroglasto, lahko je sploščeno in poraslo z

dolgimi _________.

Del čeljusti ali pokrovčka pri amonitih se imenuje (HITPA)

________ (preberi nazaj).

So največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev, ki zajema več kot štiri petine vseh danes živečih mehkužcev.

__________ ali luknjičarke so praživali, ki imajo spiralno

zavito ali ravno hišico s številnimi kamricami.

SESTAVLJANKA

Paleontologija je veda o življenju in razvoju živega sveta v geološki zgodovini. Paleontolog je strokovnjak za fosilne ostanke. Naloga paleontologa je, da najde ostanke okamnelega življenja na Zemlji. Začetna odkritja fosilov so običajno najbolj vznemirljivi, pa tudi najlažji del dela, ki ga opravlja paleontolog. Pravo delo se prične, ko so fosili pripeljani v laboratorij. Že na nahajališču je potrebno temeljito zabeležiti vse podatke in fotografirati najdbo. V laboratoriju sledi prepariranje, postopek pri katerem na različne načine s fosila odstranimo prikamnino. Sledi zaščita fosila, njegova znanstvena obdelava, pri kateri sestavimo dele fosila in določimo vrsto. Poišči dele fosila! Očisti ga prikamnine (peska)! Sestavi fosil! Poišči dele fosila! Očisti ga prikamnine (peska)! Sestavi fosil! Doriši manjkajoče dele in obriši fosil na list! Primerjaj svoj fosil s fosilom na ilustraciji! Zabavno, poučno, nič mučno: Ali je bil fosil, ki si ga narisal enak tistemu na sliki? In ostalim, ki so jih narisali tvoji kolegi? Kako paleontologi vedo, kakšni so izgledali organizmi v geološki preteklosti? Ali je pomembno v kakšni kamnini so bili najdeni fosili? V katerih kamninah jih pogosto najdemo? Kako paleontologi vedo, da so sestavili skupaj prave dele? Kaj se zgodi, če kasneje ugotovijo, da so se zmotili? Kaj nam povedo najdbe fosilov?

NASTANEK ZEMLJE V ENEM LETU Zemlja je nastala pred 4,6 milijardami let, prvi znani fosili so stari 3,9 milijarde let, prve dvoživke so se pojavile pred 400 milijoni let, prvi dinozavri pred 235 milijoni let, pred 198 milijoni let prve ptice in sesalci. Homo sapiens (sodobni človek) je živel približno med 120. 000 in še danes poseljuje Zemljo. Kako bi bila videti zgodovina Zemlje, če bi od njenega začetka do tega trenutka minilo 356 dni? V tabeli so podani datumi nekaterih dogodkov, ki so se zgodili v geološki preteklosti. V geološki koledar vriši pravilne dogodke!

GEOLOŠKI KOLEDAR Pobarvaj geološki koledar, vsako obdobje z drugo barvo. Obdobja so med seboj ločena s črtkano črto. PREDKAMBRIJ: od 1. januarja do 18. novembra – pobarvaj ga z svetlo rjavo. PALEOZOIK : začne se 18. novembra s kambrijem in konča 13. decembra ob koncu perma. Paleozoik je razdeljen na krajše periode: kambrij (olivno zeleno), ordovicij (olivno zeleno), silur (olivno zeleno), devon (svetlo rjava), karbon (svetlo siva), perm (roza). MEZOZOIK: začne s triasom 12. decembra in konča ob koncu krede 26. decembra. Delimo ga na trias (svetlo modra/svetlo vijolična), jura (temno modra), kreda (turkizno modra). KENOZOIK: začne se 26. decembra. Delimo ga na terciar (temno rumena), ki se konča 29. decembra in kvartar, ki traja vse do danes (bela). Zabavno, poučno, nič mučno: Oglej si geološko karto Geoparka Karavanke! Ali najdeš najstarejše in najmlajše kamnine? Katere kamnine gradijo okolico tvojega doma/vrtca/šole?

Vir: Geološka karta Slovenije. 2000. Šolska karta 1: 5000 000, Geodetski zavod Slovenije.

GEOLOŠKA ČASOVNICA Spoznaj življenje na Zemlji, kot se je pojavljalo in izginjalo v njeni 4,6 milijarde let dolgi zgodovini. To dobo obstoja našega planeta ponazarja 100 metrov dolga vrvica s katero je predstavljen časovni razpon dobe v katerih so se pojavljale posamezne rastlinske in živalske vrste. Cilj: prikazati zgodovino Zemlje, razvoj in izumiranje posameznih vrst in nastanek različnih vrst fosilov. Potrebuješ:

- 100 metrov vrvice

- 100 metrov dolg meter ali nogometno igrišče

- 1 uro in 50 minut (60 minut za pripravo, 30 minut za izvedbo, 20 minut za razpravo)

- iz seznama izberi eno rastlinsko ali živalsko vrsto in razišči, kako dolgo je živela na

Zemlji,

- kako dolgo je živela glede na starost Zemlje (npr. Zemlja je 100 krat starejša kot

….)?

- kolikšen del vrvice predstavlja obdobje obstoja tvoje vrste, (100 metrov vrvice

pomeni starost Zemlje 4,6 milijarde let), odreži ustrezno dolžino vrvice.

- Vzemi 100 metrov vrvice. Aktivnost izvajaj na dovolj veliki odprti površini, najbolj primerno je nogometno igrišče. S pomočjo metra izmeri dolžino 100 metrov (100 metrska vrvica predstavlja celotno zgodovino Zemlje ali 4,6 milijarde let). Pretvori leta v metre, nato preberi razlago.

- V skupini imate različne vrste živih bitij. Začnete pri predkambriju in nadaljujete proti najmlajši dobi. Vsak določi življenjsko dobo svoje vrste in svoj del vrvice v pravilni dolžini in na pravem mestu položi ob celotno dolžino vrvice ter jo raztegne do mesta, ki predstavlja točko izumrtja njegove vrste ali do konca vrvice, če živi še danes (100 m).

Zabavno, poučno, nič mučno:

- Na katerih točkah vrvice je izumrlo največ vrst (torej v katerih geoloških obdobjih)?

- Ali mora biti vrsta velika, močna in inteligentna, da preživi?

- V katero obdobje bi se vrnil, če bi lahko uporabili časovni stroj in zakaj?

enocelične

cianobakterije

amebe

alge

trilobiti

primitivne ribe

korale

morski psi

primitivne

rastline

raki vitičnjaki

pajki

škorpijoni

dvoživke

močvirni gozdovi

kačji pastirji

ščurki

iglavci

Sesalci:

Lycaenops

dinozavri

kuščarjem podobnimi

plazilci

želvam

podobnimi rastlinojedi

listavci

dinozavri

ptice

cvetnice

človek

sesalci

krokodili

travišča

kiti

netopirji

PREDKAMBRIJ (4,6 milijarde-600 milijonov let): Pojav enoceličnih cianobakterij. Te so skoraj 2 milijardi let edine poseljevale oceane

pod atmosfero brez kisika. Vršile so fotosintezo, pri čemer so porabljale ogljikov dioksid iz ozračja in kot stranski proizvod izločale kisik. Ta kisik se je postopoma vezal v svetovne oceane in atmosfero. Obogatitev atmosfere in oceanov s kisikom je privedlo do razvoja bolj kompleksnih enoceličnih organizmov, kot so amebe. Enocelične cianobakterije predstavljajo prve evidentirane fosile.

1,5 MILIJARDE LET: Cianobakterije niso razpadle, ampak so jih pogoltnile amebe, ki so jim omogočile

preživetje pod njihovo močnejšo membrano. V zameno za »zaščito« so jih cianobakterije oskrbovale z energijo fotosinteze. Razvijati so se pričele alge.

800 MILIJONOV LET:

Razvili so se večcelični organizmi. Do paleozoika (600 – 245 milijonov let) je nastopila

eksplozija življenja na Zemlji. Razvili so se trilobiti, primitivne ribe, korale in tudi

morski psi. Življenje se je razvijalo v oceanih in morjih, vse dokler se ne pojavijo prve

primitivne vrste rastlin. Pred 375 milijoni let so na kopno prodrli raki vitičnjaki, pajki

in škorpijoni.

MLAJŠI PALEOZOIK: Iz rib pljučaric so se razvile prve dvoživke, ki so se selile na kopno. Kopno so pokrili

primitivni močvirni gozdovi. Ti gozdovi so proizvajali ogromne količine kisika, ki so

omogočile razvoj velikih žuželk.

Razvili so se orjaški členonožci, vključno z kačjimi pastirji v velikosti jastreba, ščurki v

velikosti podgane in do 3 metre dolgi morski škorpijoni, ki so na koncu izumrli na

račun dvoživk in njihovih potomcev.

Do konca paleozoika pred 245 milijoni let so se razvila iglasta drevesa in prve oblike

vretenčarjev.

Zgodnji predniki sesalcev, kot so volku podobni Lycaenops in Dimetrodon z jadru

podobnimi izrastki na hrbtu, so prevladali nad velikimi želvam podobnimi rastlinojedi

in majhnimi kuščarjem podobnimi plazilci.

KONEC PALEOZOIKA – MEZOZOIK: To obdobje (245 – 65 milijonov let) zaznamuje največje izumiranje vrst v zgodovini

Zemlje. Izumrla so vsa živa bitja morij in oceanov, vključno s trilobiti. Velike

spremembe so se dogajale tudi na kopnem. Prostor so prevzeli dinozavri, ki so

povzročili nazadovanje prvih sesalcev. Naslednjih 200 milijonov let so dinozavri

obvladovali kopno. V morju in oceanih so vladali veliki morski plazilci ihtiozavri in

plesiozavri, v zraku pa so leteli pterozavri.

Večina vrst dinozavrov je živela le nekaj milijonov let in nato izumrla ali se razvila v

nove oblike.

Pred 185 milijoni let se razvijejo prvi predniki ptic.

V sredini tega obdobja se je razvila večina rastlinskih vrst, iz katerih izhajajo danes

živeče.

V zgodnjem mezozoiku se pojavijo prvi listavci, v poznem pa prve cvetnice.

KENOZOIK (65 MILIJONOV LET – DANES): Pred 65 milijoni let je prišlo do velikega izumiranja vrst. Vzrokov je več (padec

meteorita, …). V katastrofi so razen krokodilov izumrle vse na kopnem živeče vrste

težje od 18 kg.

V naslednjem obdobju, imenovanem kenozoik, ki se je pričelo pred 65 milijoni let so

se ponovno razvijali sesalci.

Njihov uspešen razvoj je povezan predvsem s travišči, ki so se pojavila pred 30

milijoni let. Prehranjevanje s travo jim je omogočilo, da so nekateri dosegli izjemno

velikost (skoraj bi dosegli velikost dinozavrov).

V morjih so se razvili sesalci – kiti (današnji sinji kit, ki predstavlja najtežjo kadarkoli

živečo živalsko vrsto).

Do konca ledene dobe – pred 15000 leti je na kopnem izumrlo še mnogo drugih vrst

(razen velikih sesalcev).

V kenozoiku se pojavijo netopirji.

Predniki današnjega človeka so se na Zemlji pojavili šele pred 2 milijonoma let.

Vendar smo na Zemlji pustili največji pečat (razen morda z izjemo cianobakterij).

Upajmo da nas lasten uspeh, tako kot cianobakterije, ne bo vodil do lastnega

izumrtja…