JURE TIČAR, GEOGRAF IN SPELEOLOG

V ledu je časzapisan drugače

Tomaž Bukovec

V Slovenijiimamo več kot2000 smetiščv podzemlju,država pa zasanacijo teh jamne namenjapraktičnonobenih sredstev,čeprav seproblematikezaveda.Ti odpadki sonemalokrattempi ranebombe zapodzemno vodo.»Institucije v Sloveniji se problemaonesnaženosti jam zavedajo, a gane rešujejo. V naši državi je onesna-ženih vsaj 2000 jam. Država pa tejproblematiki ne namenja praktičnonobenih sredstev, ampak gre ob ra-zličnih čiščenjih večinoma za pa-dalske akcije, ki jih izvajamo jamar-ji, in nekaj čiščenj v okviru različnihprojektov. Država se po eni stranivede kot tisti, ki so odvrgli smeti v

jame. Česar ne vidiš, tega ni...«pravi mladi geograf Jure Tičar.Zaposlen je kot asistent in mladi ra-ziskovalec na Geografskem inštitu-tu Antona Melika ZRC SAZU,predvsem pa je zapisan naravi inpodzemlju, ki ob tem združuje svo-je poklicno delo na področju geo-morfologije, krasoslovja, speleolo-gije, glaciologije s svojo ljubeznijodo jam in okolja. Je soustanoviteljJamarskega kluba Brežice, inštruk-tor jamarstva ter jamarski reševalecin vodja komisije za varstvo jam prijamarski zvezi Slovenije. Pred dok-torat, ki ga pripravlja, postavlja vi-soke cilje. Tudi to, da bi s verodos-tojnimi statističnimi podatki opo-zoril na obseg onesnaženja v po-dzemlju in nujnost čiščenja pred-vsem na vodovarstvenih in zaščite-nih območjih.

Smetišča pod zemljoKo govorimo o onesnaženih ja-mah, praviloma poudarjamo, daso v bližini naselij in cest.»Zanimiv je tudi podatek, da soonesnažene jame navadno pod ces-to, zaradi enostavnejšega odmeta-vanja. V Sloveniji je več kot 12.000jam, moj namen pa je pregledati vsezapisnike in dobiti določene statis-tične podatke o tej problematiki. Ja-marji v zapisnike ob prvih razisko-vanjih in tudi kasnejših zapišemoopažanja tudi glede stanja v jami.Ko bom končal ta pregled v katas-tru jam Jamarske zveze, kjer so vsizapisniki (drugi izvod hrani Inštitutza raziskovanje krasa ZRC SAZU),bom izsledke preveril tudi v naravi.Pregledali bomo sto ali dvesto jamna določenem terenu in preverilidejansko stanje v primerjavi s po-datki v katastru. S primerjavo re-

zultatov obeh analiz, bom lahkonato podal tudi natančnejšo ocenoo stanju jam v Sloveniji. Na podlagitega bom v svoji nalogi skušal po-dati tudi določene smernice gledena različna območja. Cilj moje na-loge je dodatno predstaviti proble-matiko in opozoriti javnost pa tudidržavo, ki bo potem imela številkein bo lahko podprla čiščenje jamglede na prioritete.«Včasih se kdo vpraša, zakaj delatepaniko zaradi treh starih štedilni-kov v jamah.»Stari štedilniki res ne prispevajoposebno veliko k onesnaženostipodzemnih vodotokov, so pa boljproblematični različni akumulator-ji in različne spojine, predvsem pabiološki (predvsem klavniški) inkemični odpadki, ki so skriti v tehkupih smeti. Včasih je v jame letelovse mogoče. Kemikalije, azbestnakritina in še marsikaj - vse to pa sespira v podzemlje. Različna olja alikemikalije so navadno v embalaži,vendar ta sčasoma razpade in snovizteče v podzemlje. Te smeti so ne-malokrat tempirana bomba za ka-kovost podzemne pitne vode. Tazačarani krog je vedno prisoten inna koncu morda prav tisti, ki je nekizelo strupen odpadek vrgel v jamo,potem pije vodo iz izvira, v katere-ga se je spral ta strup. Vedno se namvse vrne.«Vzbuja se vtis, da smetišča v pod-zemlju skrbijo le jamarje, državekot pravzaprav lastnice podze-mlja, pa ne.»Institucije v Sloveniji se tega pro-blema zavedajo, a ga ne rešujejo.Država tej problematiki ne na-menja praktično nobenih sredstev,ampak gre ob različnih čiščenjihvečinoma za padalske akcije, ki jihO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Nedeljski dnevnik 20.09.2017 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 5

Površina: 925 cm2 1 / 3

izvajamo sami jamarji, in nekaj čiš-čenj v okviru projektov, kot sta naprimer Life+ Kočevsko.«

Triglavski ledenik se seli vglobinoDel vaše dejavnosti je tudi razis-kovanje ledenikov.»Nedavno smo prek sodelavca dr.Matije Zorna navezali stike z uni-verzo v Ohiu in smo julija letos sku-paj izvedli terenske raziskave. Uk-varjajo se z meritvami izotopov inrazličnih kemijskih lastnosti vode,na podlagi katerih lahko določijostarost ledu in vsebnost elementov,ki so se odlagali v njem ob nastaja-nju ledu. Takšne raziskave so po-membne predvsem z vidika klimat-skih študij. Če namreč poznamopogoje v katerih je led nastajal, po-tem poznamo tudi kakšno je bilopodnebje takrat in od kod so prišlepadavine. Na tak način lahko re-konstruiramo del klimatskih do-godkov v preteklosti.«Zgodba z ledeniki v Sloveniji je,kot se zdi, končana Triglavski izgi-nja, danes je le nekoliko večja za-plata snega.»Če pogledamo širše, smo zdaj le vnekem delti med ledenimi dobamiali kakor koli to imenujemo, v ne-kem toplejšem obdobju. Je pa res,da so ti ledeniki posledica male le-dene dobe med 14. in sredino 19.stoletja, ko je zaradi nižjih povpreč-nih temperatur nastala večina tegaledu.«Je ledenik praktično zelo mlad?»Da, mlad. Ena izmed zanimivih

zgodb, ki jim sledimo, je ta, da se tikraški podi, med katere sodijo tudiTriglavski, kjer je ledenik, umikajov podzemlje. V Triglavskem breznuimamo drugo največje maso ledu vpodzemlju na svetu. Jamarjem je vpreteklosti uspelo prodreti več kot300 metrov globoko, dostopnostbrezna se ves čas spreminja, saj led,ki nastaja v vhodni dvorani, pogos-to zapre prehod v podzemlje. Kam-nina je glede na nadmorsko višinopodhlajena in razmere v teh brez-nih pripomorejo k temu, da voda,ki odteka, sproti zmrzuje. Verjetnobomo kmalu priča temu, da povr-šinskega ledenika ne bo več, ostalbo le tisti, ki je skrit v podzemlju. Vtriglavskem ledeniku naj bi bile vglavnem breznu skladovnice ledudebele po 60 in več metrov. Z izgi-njanjem ledu na površju se odpirajovedno nova brezna in v njih iščemoled iri ostanke, ki nam bodo več po-vedali o njegovem nastanku in opodnebju v preteklosti.«Geografski inštitut Antona MehkaZRC SAZU sistematično spremljadogajanje na tem ledeniku od leta1946. To je verjetno eden najsta-rejših projektov, ki ga izvaja vašinštitut.»Hkrati je tudi eden najstarejših ra-ziskovalnih projektov v Sloveniji.Meritve se opravljajo redno v zgod-njem jesenskem obdobju, ob zad-njih raziskavah pa smo želeli s po-močjo prostovoljcev na ledenikuugotoviti, kako pokrajino dojemajooni. Ledenik se hitro umika in ne-nadoma imamo na tem območju,

kjer so še pred 40 leti smučali, lekup grušča, ki počasi celo prekrivarastje. Postaja kaotično površje, kiga obiskovalci, ki ga prvič vidijo,gledajo povsem drugače kot nekdo,ki ga redno spremlja.«

Simbol, ki to morda niTriglavski ledenik je vendarle ne-kakšen slovenski simbol?»Pravzaprav se mi zdi posebno to,da ne vemo, kakšen je odnos ljudido triglavskega ledenika. Ali ga vi-dijo kot simbol ali pa gredo mimonjega ne da bi ga pogledali. Vsi poz-namo Triglav, mnogi poznajo tri-glavski ledenik in vedo za njegovokrčenje, potem pa se vedenje kon-ča. Zagotovo bi bilo zanimivo ljudipripeljati bližje in jim tam predsta-viti to zgodbo. Upam, da bomo šeujeli čas, da bodo planinci lahko vi-deli te procese, da bodo začutili, ka-ko so del spreminjajočega se oko-lja. Edina stalnost v našem okoljuje, da se spreminja. Procesi ki razta-pljajo kamnino so počasni, led pase tali hitreje. Čeprav lahko odsot-nost ledenika dojemamo kot nekajslabega lahko obenem raziskujemopokrajino, ki je povsem nova in ni-koli videna.«Pravite, da ne vemo, kakšen odnosimamo Slovenci do njega. Kje pavi vidite njegovo največjo lepoto?»V spreminjanju. Kako izginja, sespreminja v kaotično pokrajinogručastega kamna, kako počasi drsiv globino zemlje. V ledu in jamah ječas zapisan drugače.« ■

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Nedeljski dnevnik 20.09.2017

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 5

Površina: 925 cm2 2 / 3

V". . ... ~ •,"' ' . m. • lA* 1 *• " .

" * _^^_a_. ib" &_.?_«_. \sm :J V ,

v-.* • .-^-sss"?-^ / tž^SJBsr n •_ * ■ *■"•- .»" c;> "■•i_<ir_______-taJ a ° ' .Wl "SH-PI^F ' **-'it--4 ________fH_r________________PK_M__>_*^_fe t .•_ *

■

-a' 4 A^m~m~~~~mmm~~ J^mt. J- * S* _t\--. e .^ - •*> . AiV

*"•' * <_*\ ' v: ''" ■.-,■?#&" ■"- V -** ''*•,"•- f _>S_\^i^ ilifttfi_i_L\ ; '•'-"■•'•sT '"■ ■ - _.'■'" " š-''#-"' ,; -r.-.«v-

'______________ ■ " - .__ -^ '.*l&&£ij*ifi<c<

■ -^ '^_^__^_______________________________________________raiitfiM '-*" £iriH_fllflH_i^^'' ' i_________________________________________________________________N_____f___^ '._ _______________________________________Hii_ill_^^_^^^^^^^^^HHlH^^^^^^^^^H____^^^^^^^^^^^H

H-HB-K^ i__l_9_^_^_^_^_^_^__^-P? {_________________________________-_^_^_^_^_MH^»!!---^_^_^_^_^_^_^_H_H__K_&_1& ___________________________________H_Br / -^^^^^^^^^^^^^M^^^^B^^BPMSjE^fii^SsM^^^^^^^^^^^^B_____________________H_____F ' ____hI^____________________________R|P^ «* > ' _______________________________________H-^^V*____H__E__-H__1______________WHH|HkI =/ / ' • |MaM_B___________________________________________________________________H..jSor *1__fl_HI_£S__ M__________________________________l_______fti^-'''' _,^___&_H_i_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^__R*~— Am—Jmm*-

Jure Tičar: »Verjetno bomo kmalu lahko priča temu, da površinskega triglavskega ledenika ne bo več, ostal bo le tisti,ki je skrit v podzemlju.« / foto: Aljaž Celarc

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Nedeljski dnevnik 20.09.2017

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 212.000

Stran: 5

Površina: 925 cm2 3 / 3