Upload
ngonga
View
227
Download
4
Embed Size (px)
Citation preview
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 2 od 54
S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 1.0 UVOD
2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE
3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE
3.1 Tektonska zgradba ozemlja
3.2 Litostratigrafski opis
3.2.1 Zgornjetriasni glavni dolomit (T32+3)
3.2.2 Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J31,2)
3.2.3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J32,3)
3.2.4 Spodnjekredni apnenec (K1)
3.2.5 Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K1,2)
3.2.6 Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi
3.3 Hidrogeološki opis
3.3.1 Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica
3.3.2 Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov
3.4 Opis zakrasevanja
4.0 TERENSKE RAZISKAVE
4.1 Raziskovalne vrtine 4.2 Dinamični penetrometer 4.3 Georadarske meritve
5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH
5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase
5.2 Odsek 1 (km 0+000 do km 0+687)
5.3 Odsek 2 (km 0+687 do km 1+348)
5.4 Odsek 3 (km 1+348 do 1+784)
5.5 Odsek 4 (km 1+784 do 2+787)
5.6 Odsek 5 (km 2+787 do 5+350)
5.7 Odsek 6 (km 5+350 do km 6+696)
5.8 Odsek 7 (km 6+696 do km 8+060)
5.9 Odsek 8 (km 8+060 do km 8+790)
5.10 Odsek 9 (km 8+790 do km 9+200)
5.11 Odsek 10 (km 9+200 do km 10+133)
5.12 Odsek 11 (km 10+133 do km 10+902,98)
5.13 MRP Godovič
6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE – GODOVIČ
6.1 OČP Kalce 6.2 Prečkanje ceste Kalce – Hrušica – Col 6.3 Nasip na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470 6.4 Prečkanje ceste Godovič – Novi Svet 6.5 MRP Godovič
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 3 od 54
PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5 T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce – Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal
G. RISBE Priloga G.1: Inženirsko geološka karta območja trase plinovoda R38 Kalce - Godovič
Priloga G.2: Vzdolžni inženirsko geološki profil vzdolž trase plinovoda R38 Kalce – Godovič
Priloga G.3: Inženirsko geološki profil območja OČP Kalce
Priloga G.4: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Kalce – Hrušica
Priloga G.5: Inženirsko geološki profil območja nasipa na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470
Priloga G.6: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Godovič – Novi Svet
Priloga G.7: Inženirsko geološki profil območja MRP Godovič
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 4 od 54
GEOLOŠKO – GEOMEHANSKI ELABORAT ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA
PRENOSNI PLINOVOD R38 KALCE - GODOVIČ
Nivo obdelave: PGD - PZI
Investitor: PLINOVODI d.o.o.
Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p 3720,
1001 Ljubljana
1.0 UVOD
Na osnovi pogodbe št.: 9K-007/16-B114/154B, z dne 09.02.2016, ki jo je Geotrias d.o.o. sklenil z IBE d.d.,
Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana, smo izdelali geološko geomehanski elaborat o pogojih gradnje plinovoda
R38 na trasi Kalce – Godovič, na nivoju PZI.
Namen poročila je podati inženirsko geološke značilnosti za celotno traso s poudarkom na tistih
dejavnikih, ki na gradnjo najbolj vplivajo v smislu dodatnih tehničnih zahtev in opozoril.
Delo je obsegalo inženirsko geološki pregled trase, terenske sondažne preiskave in kabinetno obdelavo
podatkov. Pri tem smo s pridom uporabili Osnovno geološko karto, list Postojna, obsežen fond lastnih
arhivskih podatkov in tematske literature o kraških fenomenih na pregledanem območju. Pri terenskem
pregledu smo se posvetili glavnim inženirsko geološkim pojavom, poteku zakrasevanja, debelini
preperine, stabilnosti terena in določevanju poti vode.
2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE
Trasa v celoti poteka po Hotenjskem ravniku med Kalcami (približno 480m) in Godovičem (približno
595m). Od Kalc proti Hotedršici poteka sprva po gozdnem območju proti severu, nato pa po deloma
gozdnem deloma travnatem terenu ob levi strani regionalne ceste proti severozahodu. Južno od
Hotedršice trasa zavije proti zahodu v izogib vplivu Markovega brezna ter nato proti severu, kjer poteka
po zahodnem robu Hotenjskega polja. Severno od Hotedršice ponovno poteka vzdolž leve strani
regionalne ceste, pred Godovičem pa ponovno zavije proti zahodu.
Koridor trase predvidenega plinovoda poteka po ravnem do blago valovitem površju z lokalno omejenimi
dvigi in spusti reliefa. Izrazito zakrasevanje na skoraj celotni trasi ustvarja geomorfološke oblike, ki skupaj
s potekom geologije pomagajo prognozirati zakrasevanje in razmere na trasi. V splošnem lahko govorimo
o kraškem reliefu, medtem ko je fluvialni relief s površinsko drenažno mrežo redek pojav. Nastopa na
območju vršajnih naplavin Hotenjke ter ponekod na dolomitnem ozemlju (Pagonove in Anžičkove
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 5 od 54
ponikve). Na dolomitu pogosteje pride do nastanka fluvialnega reliefa z erozijskimi grapami, vendar se ta
v večji meri pojavlja vzhodno od trase, na vzhodni strani Idrijskega preloma med Hotedršico in Logatcem.
Hotenjsko podolje je nastalo vzdolž Idrijskega preloma, ki je najpomembnejši strukturni dejavnik širšega
območja. Vzhodno od prelomne cone se pobočja slemenasto dvigujejo nad podolje.
Na koridorju trase se pojavljajo številne kraške geomorfološke oblike: vrtače, dolki, suhe in slepe doline
ter jame in brezna. Pri zakrasevanju prevladuje vertikalna dimenzija, zato prevladujejo brezna, ki običajno
segajo do 20 m globoko. Ti pojavi tudi določajo obseg in naklon nagnjenega površja. Vrtače pretežno
nastajajo v apnencu, medtem ko so za dolomitno ozemlje bolj značilni dolki, podolgovate, ozke in globoke
dolini podobne depresijske oblike. Med Kalcami in Hotedršico se vrtače pojavljajo pogosteje, kar je vezano
na litološke razmere oz. na prevlado apnenca nad dolomitom. Največ dolkov najdemo v zadnjem delu
trase pred Godovičem.
Slika 1: DMR terena in potek predvidene trase
Večje in daljše depresije z občasnim tokom, ali kot ostanek delovanja nekdanjega toka so suhe doline, ki
se lahko s ponorom zaključijo v zatrepu kot slepa dolina. Daljšo suho dolino, ki je zaradi starejšega
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 6 od 54
nastanka in delovanja erozije že izgubila značilno obliko najdemo v začetnem delu odseka severno od Kalc.
Bolj izrazita suha dolina nastopa severno od Hotedršice kot podaljšek nekdanjega toka Hotenjke.
3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE
3.1 Tektonska zgradba ozemlja
V tektonskem smislu je glavni poudarek obravnavanega območja cona Idrijskega preloma, ki v dinarski
smeri (NW - SE) poteka vzdolž predlaganega koridorja. Prelom ima desnozmični mehanizem, serije kamnin
so zamaknjene za več 10 km. Pomemben je tudi Zalin prelom, ki se v isti smeri vije na razdalji 1 – 2 km
zahodno od Idrijskega. Večina trase leži v območju med obema prelomoma.
V prvem delu odseka med Kalcami in Hotedršico koridor poteka v bližini preloma, kar se odraža v večji
razpokanosti matične kamnine. V drugem delu odseka pa trasa ponekod poteka vzdolž same cone
preloma, zaradi česar je kamnina močneje tektonsko pretrta in mehansko oslabljena. Pogosto se
pojavljajo strižne razpoke dinarske in prečnodinarske smeri, vzdolž cone Idrijskega preloma pa so značilne
tudi tenzijske razpoke smeri N – S. Tektonika se odraža tudi v razporedu vrtač in dolkov vzdolž prelomnih
in razpoklinskih con, močno pa vpliva tudi na glavne smeri zakrasevanja.
Med Kalcami in Hotedršico Idrijski prelom ločuje jursko – kredne pretežno apnence na zahodu od
zgornjetriasnega dolomita na vzhodu. Med Hotedršico in Godovičem se pas krednih plasti nahaja na
vzhodni strani preloma, na zahodni strani pa se menjavajo območja krednih in zgornjetriasnih plasti.
Na obeh straneh Idrijskega preloma starejše triasne plasti Trnovskega pokrova v narivnem kontaktu ležijo
na mlajših krednih kamninah Hrušiškega pokrova.
3.2 Litostratigrafski opis
3.2.1 Zgornjetriasni glavni dolomit (T32+3)
V norijski in retijski podstopnji nastopa debeloplastovit do masiven dolomit. Mestoma je zrnat in sestoji
iz svetlejših in temnejših pasov. Značilno je, da se drobi v ostrorobe paralelepipedske drobce, kar je še
posebno značilno v pasu okrog prelomih con. Med Kalcami in Hotedršico nastopa na vzhodni strani
Idrijskega preloma, v nadaljevanju pa je v več tektonskih krpah narivno ločen od spodaj ležečega krednega
apnenca na zahodni strani preloma.
3.2.2 Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J31,2)
V spodnjem delu zgornje jurskih plasti na obravnavanem območju nastopa poseben razvoj, ki odstopa od
širšega območja, kjer nastopa svetlosiv ooliten apnenec. Prevladuje masiven do mestoma plastovit
dolomit in dolomitiziran apnenec s prehodi v dolomitno brečo z redkimi kosi apnenca. Vzdolž trase proti
severu dolomit z brečo preide v siv plastovit apnenec. Te kamnine nastopajo v začetnem delu trase, med
cesto Kalce – Hrušica in regionalno cesto proti Godoviču.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 7 od 54
3.2.3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J32,3)
V zgornjem delu zgornje jurskih plasti sledi svetlosiv apnenec v menjavanju z belim zrnatim dolomitom.
Trasa te kamnine prečka preden zavije vzdolž ceste proti Hotedršici ter v začetnem delu ob cesti.
3.2.4 Spodnjekredni apnenec (K1)
V ozkem pasu se pojavlja plastovit spodnje kredni bel do svetlosiv apnenec, ki je mestoma tudi ooliten.
Trasa ga prečka vzdolž regionalne ceste na sredini poti med Kalcami in Hotedršico, kjer se ozek pas teh
kamnin zaradi povijanja plasti navidezno razširi.
3.2.5 Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K1,2)
Ozkemu pasu spodnje krednih plasti sledi serija, ki obsega pretežni del spodnje krednih kamnih, ki se
končuje v začetnem delu zgornje krede (cenomanij). Nastopa siv do temno siv ploščat in tanko plastovit
apnenec z vložki zrnatega dolomita. Te plasti nastopajo v drugem delu trase med Kalcami in Hotedršico,
na zahodnem robu Hotenjskega polja ter na obeh straneh Idrijskega preloma med Hotedršico in
Godovičem.
3.2.6 Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi
Kvartarne nanose najdemo v večji meri le na Hotenjskem podolju kot naplavine Hotenjke in Hlevišarke ter
v manjši meri pred Godovičem v dnu ozkih suhih dolin. Drugod kvartarnih pokrovov na karti nismo
izdvajali. Predvsem v širših depresijah in izravnavah (dolki in suhe doline) se pojavlja pokrov peščenega
mulja (ilovice), bodisi kot in situ netopen ostanek raztapljanja bodisi kot nanos nekdanjih površinskih
tokov. V dnu vrtač se poleg ilovice in humusa lahko kopiči tudi karbonatni grušč. Izrazitejši pokrovi
gruščnate preperine so značilni za dolomitno površje, predvsem v bližini tektonskih con.
3.3 Hidrogeološki opis
3.3.1 Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica
Po celotnem območju močno prevladujejo generalno dobroprepustne karbonatne kamnine, ki tvorijo
kraško - razpoklinske vodonosnike. Podtalna voda se pretaka vzdolž različno odprtih razpok in medplastnih
lezik, ki se z napredovanjem vodne korozije širijo v kanale (zakrasevanje). Kraški podtalnici ne moremo
pripisati enostavne zvezne gladine kot pri medzrnskih kamninah, saj je v zakraselih kamninah voda
neenakomerno razporejena po mreži sistemov različno povezanih kanalov in razpok. Zato meja med
zasičenim in nezasičenim delom ni sklenjena ravna ploskev ampak se pojavlja kot ločene stopnjaste in
rahlo nagnjene vodne ploskve na različnih višinah. Voda v votlinah je lahko prosta ali z vseh strani pod
pritiskom na stene kanalov. Če so kanali dovolj razvejani in prevodni, je voda v medsebojni tlačni in
piezometrični odvisnosti, kar se odraža v skladnem nihanju prostih gladin. Z vidika morebitnega
onesnaženja je kraška podtalnica razmeroma ranljiva, saj je hitrost infiltracije visoka, samočistilna
sposobnost kraških vodonosnikov pa nizka v primerjavi z medzrnskimi.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 8 od 54
S sledilnimi poskusi so dokazali, da se voda s povodja Hotenjke deloma steka na vzhod proti Planinskemu
polju in Močilniku v povodju kraške Ljubljanice, deloma pa proti izviru Podroteja in Divjemu jezeru v
povodju Idrijce. To velja tako za vodo, ki priteka v ponore Hotenjke kot za vodo, ki ponika v zaledju po
celotnem povodju. Leta 1991 so v zajetju Podroteja zasledili povečane vsebnosti polikloriranih bifenilov
(PCB). Kemične analize prsti na več lokacijah v širšem napajalnem zaledju izvira so pokazale, da je največji
delež onesnaženja s PCB-ji prišel prav z območja Hotenjskega polja. Viri navajajo različne položaje
razvodnice: po Habiču je pri Hotedršici, drugi viri (ARSO) jo navajajo višje proti Godoviču.
Pomembno vlogo pri smeri toka vode v obe smeri imata coni Idrijskega in Zalinega preloma, ki
predstavljata hidrogeološko bariero, medtem ko razpoklinske cone vzdolž preloma predstavljajo območja
večje prepustnosti.
3.3.2 Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov
Na jursko - krednih apnencih in dolomitih je površinska voda skoraj povsem odsotna, podtalnica pa
razmeroma globoko. Padavinska voda hitro ponika v prepustno kamnino, ki je še zlasti plitvo pod površjem
izraziteje zakrasela. Gladina kraške podtalnice se na območju Hotenjskega podolja giblje na koti med 450
in 510 m, kar pomeni na globini 30 do 50 m med Kalcami in Hotedršico ter na globini 50 do 100 m med
Hotedršico in Godovičem.
Na triasnih dolomitih tega območja se poleg podzemnega odtoka pojavlja tudi manjši delež površinskega
odtoka. Pojavljajo se posamezni občasni izviri in močila ter bolj ali manj občasni površinski tokovi. V
dolomitih se lahko plitvo pojavlja tudi občasna viseča podtalnica, vezana na razpoklinske cone vzdolž
neprepustnih prelomnih con povsem zdrobljene kamnine. Površinski tokovi na dolomitnem ozemlju
običajno ponikajo na kontaktu z apnenci, pogosto v dnu požiralnih vrtač, ki se nadaljujejo v skrita brezna.
Stalna površinska tekoča voda se pojavlja predvsem na območju Hotedršice na aluvialnih sedimentih
rečice Hotenjke, Hlevišarke, Žejske vode in manjših potokov, ki izvirajo severovzhodno na območju
zgornjetriasnega dolomita. Na zahodnem robu ravnice Hotenjskega polja voda v več ponorih ponika v
kredne apnence. Ob močnejših in daljših nalivih ponori ne morejo sprejemati viškov vode, tako je v
preteklosti večkrat prišlo do poplavljanja na Hotenjskem polju. V Žejski dolini je bil zgrajen zadrževalnik in
struga regulirana, zato je v zadnjem času poplav občutno manj. Menimo, da je ob ekstremno vodnatih
razmerah možno prelivanje vode preko ponorov v smeri proti suhi dolini zahodno in severozahodno.
Občasni površinski tok in poplavljanje se pojavi tudi na območju Godoviča v dnu krajših suhih dolin, kjer
je dolomit prekrit s plitvimi naplavinami.
Na osnovi anketiranja lokalnega prebivalstva smo ugotovili da so pogosto poplavljena naslednja območja:
Območje Vodic, v začetnem delu trase od km 0+000 do km 0+187, s koto najvišjih poplavnih voda
491,50 m, izmerjeno septembra 2010. Glede na intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave
presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene padavine so presegale predhodne rekordne
padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm)
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 9 od 54
Območje Riharjeve senožeti (pri Andreju), okvirno med km 1+420 do km 1+550. Poplavno
območje ni dokumentirano. Pri nivoju vode 491,50 m bi bilo zalitih nekaj vrtač, oddaljenih najmanj
80 m od trase plinovoda.
3.4 Opis zakrasevanja
Ker poteka celotna trasa po ozemlju, katerega glavna karakteristika je zakrasevanje, je logično, da
pojavljanje kraških jam in brezen v večji ali manjši meri pričakujemo tudi na območju predvidene trase.
Tako je bil potek trase optimiziran glede na vplivna območja ki so jih določili okoli jamskih vhodov dosedaj
znanih jam in brezen. Teh je v bližini trase več, zbrane so v spodnji razpredelnici.
razpredelnica 1: Seznam jam po CKFF, april 2009.
katastrska
številka ime jame GK Y GK X opombe
303 Rjavčevo brezno 434.371 86.523
1756 Markov brezen 433.688 86.379
1762 Popitov brezen 431.943 89.088
1763 Šuštarjev brezen 433.780 87.000
1773 Brezno v Habjanovih kotih 433.720 86.911 občasni požiralnik
1791 Habjanov brezen 431.751 89.207 občasni požiralnik
2182 Veliko brezno v Grudnovi dolini 435.604 83.316 estavela, na dnu
voda
2183 Malo brezno v Grudnovi dolini 435.788 83.286
2421 Šebalkove ponikve 430.067 89.687 občasni požiralnik
2422 Mrzlica 430.318 89.358
2423 Brezno pri Mrzlici 430.344 89.328
2424 Jama pri Mrzlici 430.340 89.373
5207 Laniško brezno 1 435.444 82.721
7983 Pajkova polšna 434.499 85.890
Hotenjka - ponori 433.200 87.661
Poleg tega ostaja določena verjetnost nastopanja kraških jam na samem koridorju. Za napoved možnosti
nastopanja smo upoštevali izkušnje, ki smo jih pridobili s kartiranjem terena in spremljanja pojavnih oblik
na drugih podobnih situacijah.
V vzdolžnem inženirsko geološkem profilu smo označili območja z večjo verjetnostjo nastopanja zakraselih
območij. Med kartiranjem terena smo spremljali potek izrazitega zakrasevanja in nastopanja odprtih
razpok v terenu. Predvidevamo nastopanje kavern v smeri N - S dinarski in prečno dinarski smeri ter
zakrasevanje po lezikah. Taka območja smo na karti tudi označili.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 10 od 54
4.0 TERENSKE RAZISKAVE
V sklopu geološko geomehanskih raziskav smo, poleg inženirsko geološkega, hidrogeološkega in
krasoslovnega kartiranja terena, izvedli obsežen program terenskih preiskav, ki je obsegal:
Raziskovalne vrtine
Preiskave terena z dinamičnim penetrometrom
Georadarske meritve
S terenskimi raziskavami smo ugotavljali debelino preperine in kraške gline, stopnjo zakraselosti kamnine
in stabilnost terena.
4.1 Raziskovalno vrtanje
Na območju trase načrtovanega plinovoda R38 Kalce – Godovič smo izvrtali pet (5) sondažnih vrtin.
Lokacije posameznih vrtin in osnovne karakteristike so prikazane v spodnji tabeli:
zap.št. ime y x z stacionaža globina
globina
podlage
1 KG-1 436.515,3 83.584,5 490,0 km 0 + 110 5,0 0,9
2 KG-2 436.349,7 83.700,0 498,0 km 0 + 313 5,0 2,9
3 KG-3 436.217,8 83.768,9 503,1 km 0 + 463 5,0 6,0
4 KG-4 433.174,8 87.307,4 539,7 km 6 + 164 5,0 2,0
5 KG-5 430.525,9 90.017,3 569,6 km 10 + 649 5,0 2,5
Profili raziskovalnih vrtin in fotografije jeder vrtin so prikazani v prilogah T.2.1 do T.2.5 in T.3.1 do T.3.5. V
nadaljevanju podajamo kratek opis jeder vrtin.
Z vrtino KG-1 smo preiskali območje OČP Kalce:
0,00 – 0,60 m [ML-CL] humus in rdečerjava meljna glina težkognetne konsistence
0,60 – 0,95 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč
0,95 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (1,65 m – 1,85 m kaverna
zapolnjena z glino)
Vrtina je bila suha – podtalnice nismo dosegli.
Z vrtino KG-2 smo preiskali lokacijo preboja pod cesto Kalce – Hrušica. Glede na to, da je vrtina bila vrtana
na cestnem nasipu je sestava tal:
0,00 – 2,60 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč – umetni nasip
2,60 – 2,90 m [GC] apnenčev grušč z rjavo glino
2,90 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (do 3,2 m močno razpokan in
kavernozen)
Vrtina je bila suha – podtalnice nismo dosegli.
Vrtino KG-3 smo vrtali pri lomni točki LT-7. V bližini te lokacije se trasa plinovoda križa s traso daljnovoda.
Naravni teren, velika vrtača, je močno preoblikovan z umetnim nasipom:
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 11 od 54
0,00 – 0,60 m [GP] dolomitni drobljenec – tampon
0,60 – 5,20 m [GM] umetni nasip: gradbeni odpadki in izkopni material predvsem rdeč
skrilavec, razpadel v peščen melj
5,20 – 6,00 m menjava plasti rjave gline in zaglinjenega grušča – dno vrtače, originalno površje
6,00 – 8,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen
Na kontaktu nasipa in dna vrtače je povečana vlažnost.
Vrtino KG-4 smo izvrtali na Babnih lazah, jugozahodno od Hotedršice, kjer smo pričakovali večjo debelino
preperine, oz. aluvialne sedimente:
0,00 – 0,70 m [ML-CL] temnorjava meljna glina poltrdne konsistence
0,70 – 2,00 m [GP in GM] menjava plasti grušča in zameljenega grušča
2,00 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen
Podtalnice nismo dosegli – vrtina je bila suha.
Vrtina KG-5 je bila locirana v Anžičkovih ponikvah, na območju preboja ceste Godovič – Novi svet:
0,00 – 1,40 m [GM] dolomitni grušč z rjavo glino, poltrdne konsistence
1,40 – 2,50 m [CH] rjava mastna glina, poltrdne konsistence
2,50 – 5,00 m tektonsko zdrobljen dolomit, mestoma milonitiziran.
4.2 Preiskave z dinamičnim penetrometrom
Uporabili smo opremo DPL, proizvajalca Stitz Gmbh, ki je skladna s standardom SIST EN ISO 22476-2: 2005.
Preiskava poteka tako, da bat z maso 10 kg spuščamo iz višine 0,5 m na nakovalo z drogovjem, ki prodira
v zemljine. Drogovje je opremljeno s konusnim nastavkom prereza 5 cm2, vrh konusa pa je oblikovan pod
kotom 90°. Pri tem beležimo število udarcev, potrebnih za penetracijo 10 cm (število N10).
Korigirane in normalizirane vrednosti števila udarcev SPT, pridobljene na osnovi preiskav DPL so:
(N1)60= N10 x Cz x Ce x λ x Cn, kjer je
(N1)60 korigirana vrednost udarcev na 30 cm pri SPT testu
N10 izmerjena vrednost udarcev na 10 cm pri DPL testu
Cz koeficient, odvisen od vrste zemljine (3 in 1)
Ce koeficient prenosa energije (1)
λ koeficient dolžine drogovja
Ce koeficient efektivne napetosti
Oceno gostote nekoherentnih zemljin in konsistenčnega stanja koherentnih zemljin smo ovrednotili na
osnovi uveljavljenih statističnih povezav (Skempton, 1986; Terzaghi & Peck, 1946).
Rezultate meritev podajamo v grafični in tabelarni obliki v prilogah T.4.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 12 od 54
zap.št. ime y x z stacionaža globina
1 DP-1 436.558,9 83.521,7 485,3 km 0 + 033 0,8
2 DP-1A 436.525,9 83.559,3 489,5 km 0 + 082 0,8
3 DP-2A 436.420,9 83.651,5 488,7 km 0 + 228 0,6
4 DP-2 436.356,8 83.694,0 495,8 km 0 + 304 0,7
5 DP-3 436.298,4 83.728,8 494,2 km 0 + 373 1,3
6 DP-3A 436.280,4 83.747,1 496,9 km 0 + 397 2,2
7 DP-4A 436.070,2 83.883,9 515,8 km 0 + 686 2,0
8 DP-4 436.054,2 83.986,1 516,6 km 0 + 789 0,5
9 DP-5 436.040,0 84.061,6 515,9 km 0 + 869 0,5
10 DP-6 436.105,8 84.126,8 514,1 km 0 + 963 0,4
11 DP-7 436.030,3 84.369,7 498,8 km 1 + 246 0,2
12 DP-7A 436.035,5 84.448,9 499,8 km 1 + 325 0,3
13 DP-7B 436.116,4 84.771,2 496,7 km 1 + 675 0,9
14 DP-7C 436.068,7 84.864,2 497,3 km 1 + 780 0,7
15 DP-8 435.418,4 85.140,1 503,2 km 2 + 511 2,4
16 DP-9 435.071,2 85.609,5 517,9 km 3 + 102 1,2
17 DP-9A 435.001,4 85.649,6 520,3 km 3 + 183 4,0
18 DP-10 434.928,0 85.735,4 522,8 km 3 + 295 0,4
19 DP-11 434.732,0 85.957,4 527,3 km 3 + 599 0,3
20 DP-12 434.651,1 85.990,2 526,3 km 3 + 684 0,7
21 DP-13 434.385,4 86.207,3 530,5 km 4 + 040 0,5
22 DP-14 434.145,2 86.368,8 531,0 km 4 + 355 0,5
23 DP-15 433.628,7 86.305,7 533,4 km 4 + 982 0,4
24 DP-16 433.505,6 86.738,3 540,2 km 5 + 497 3,6
25 DP-17 433.481,6 86.782,9 537,6 km 5 + 548 1,0
26 DP-18A 433.294,6 87.091,9 539,5 km 5 + 912 0,4
27 DP-18 433.265,1 87.130,2 540,5 km 5 + 960 0,7
28 DP-18B 433.231,7 87.174,0 538,8 km 6 + 015 2,9
29 DP-18C 433.167,1 87.301,3 537,9 km 6 + 163 1,1
30 DP-19A 433.090,6 87.432,7 538,0 km 6 + 315 0,3
31 DP-19 433.025,8 87.539,4 538,2 km 6 + 440 2,7
32 DP-19B 432.958,2 87.718,4 539,8 km 6 + 642 1,1
33 DP-19C 433.021,2 87.809,8 545,5 km 6 + 764 1,0
34 DP-19D 433.112,7 87.964,0 540,8 km 6 + 965 0,8
35 DP-19E 433.020,9 88.042,5 545,7 km 7 + 087 2,5
36 DP-19F 432.933,6 88.135,3 540,3 km 7 + 214 1,7
37 DP-20 432.744,5 88.357,6 550,1 km 7 + 506 1,0
38 DP-20A 432.524,4 88.762,4 536,3 km 7 + 985 0,7
39 DP-20B 432.370,8 88.923,4 545,8 km 8 + 213 0,3
40 DP-21 432.143,7 89.026,3 562,1 km 8 + 468 0,6
41 DP-21A 431.896,4 89.250,2 571,9 km 8 + 807 1,1
42 DP-23 431.692,9 89.461,2 570,8 km 9 + 100 3,1
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 13 od 54
43 DP-24 430.843,9 90.005,8 605,7 km 10 + 329 0,5
44 DP-25 430.762,6 90.001,8 603,0 km 10 + 410 1,3
45 DP-26 430.700,3 89.998,7 587,5 km 10 + 473 1,3
46 DP-27 430.617,6 90.000,6 581,1 km 10 + 555 1,2
47 DP-28 430.543,6 90.009,3 567,6 km 10 + 630 0,9
Izvedenih je bilo 47 sond, globine 0,2 m do 4,0 m, V povprečju pa je bila dosežena globina 1,20 m s
standardnim odklonom 0,91 m. Večina meritev je pokazala globino kamninske podlage v razredih:
Do 0,4 m 8 meritev
Do 0,6 m 7 meritev
Do 0,8 m 8 meritev
Slika 2: histogram porazdelitve globin podlage, izmerjenih z dinamičnim penetrometrom (DPL)
V kraški glini (CH) smo namerili v povprečju N= 4 udarce za penetracijo 10 cm, kar ustreza korigiranemu
številu (N1)60= 8,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). To so
težkognetne gline z enoosno tlačno trdnostjo qu= 113 kPa, oz. nedrenirano strižno trdnostjo su= 56 kPa.
Modul stisljivosti teh materialov je Mv= 5,6 MPa.
Zaglinjeni grušči (GM in GC), ki ležijo na kontaktu s podlago ali zapolnjujejo kaverne, imajo tipično
vrednost števila udarcev N= 10 do 34 s povprečjem N= 18 udarcev, kar ustreza korigiranemu številu (N1)60=
12,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). Zaglinjeni grušči so srednje
gosti, z indeksom gostote ID= 46,1 %. Strižni kot teh materialov je f= 31°, modul elastičnosti pa E= 22 MPa.
Preperelim karbonatnim kamninam v podlagi smo v povprečju namerili število udarcev N= 80, kar ustreza
korigiranemu številu (N1)60= 57 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT).
To so zelo gosti grušči, oz. zelo visoko penetrabilna kamnina. Strižni kot teh materialov je f= 42°, modul
elastičnosti pa E> 60 MPa.
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5
št. d
ogo
dko
v
intervali globin [m]
HISTOGRAM PORAZDELITEV GLOBIN PODLAGE
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 14 od 54
4.3 Georadarske meritve
Namen georadarskih meritev je bil ugotoviti globino karbonatne podlage, oz. debelino kraških glin ki
prekrivajo površje. V primeru nenadnega in prostorsko omejenega povečanja debeline gline lahko
sklepamo na veliko verjetnost pojava razpok, kavern in podobnih vertikalnih kraških oblik, ki so skrite pod
površjem.
Glede na določene tehnične omejitve metode (ravno in gladko površje), smo preiskave omejili na območje
Babnih laz, od km 5 + 184 do km 6 + 695 (LT99A do LT110A), v skupni dolžini 1.511 m. Na tem odseku trasa
poteka po travnatem terenu, ob robu vrtač. V predhodnih fazah raziskav smo to območje označili kot
potencialno zelo zakraselo.
Poročilo o georadarskih preiskavah terena je v prilogi T.5. Rezultati preiskav so prikazani v vzdolžnem
profilu, kjer je izdvojena površinska plast gline. S pregledom profila ugotovimo območja povečane
debeline gline, oz. območja možnosti nastopanja skritih kraških oblik:
Km 5+200 – km 5 + 220
Km 5+460 – km 5 + 530
Km 5+655 – km 5 + 665
Km 5+720 – km 5 + 790
Km 5+990 – km 6 + 040
Km 6+145 – km 6 + 170
Km 6+300 – km 6 + 330
Km 6+360 – km 6 + 430
Km 6+660 – km 6 + 670
Nekateri od navedenih odsekov, se dobro ujemajo s preiskavami z dinamičnim penetrometrom:
DP-16 na stacionaži km 5 + 500; dokazana globina 3,6 m,
DP-18B na stacionaži km 6 + 015; dokazana globina 3,0 m,
KG-4 vrtina na stacionaži km 6 + 167; dokazana globina 2,0 m.
Rezultati sond DP-19 A, DP19 in DP 19B, odstopajo od rezultatov georadarskih meritev. To je verjetno
posledica mikrolokacije meritev, ki lahko odstopa od trase plinovoda za več metrov.
5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH
Celotna trasa poteka po območjih, ki jih zaznamujejo geološke, hidrogeološke in geomehanske
karakteristike, ki jih glede na prevladujočo značilnost na nekem odseku lahko združimo. Tako smo izdvojili
11 odsekov trase, opisujemo pa tudi razmere na obeh priključitvenih objektih na obeh skrajnih koncih
plinovoda.
Za posamezne odseke podajamo geološke značilnosti in zelo grobo ocenjene kategorije izkopa do vkopne
globine 1,2 m.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 15 od 54
Odsek od km do km
Dolžina odseka (m) geološki opis oznaka 3. 4. 5.
1 0+000 0+687 687 beli in sivi apnenci J31,2 0,70 0,15 0,15
2 0+687 1+348 661 beli in sivi apnenci J31,2 0,70 0,15 0,15
3 1+348 1+784 436 beli in sivi apnenci / menjava dolomita in apnenca
J31,2 /
J32,3 0,58 0,21 0,21
4 1+784 2+787 1.003 menjava dolomita in apnenca / bel apnenec
J32,3 /
K1 0,70 0,15 0,15
5 2+787 5+350 2.563 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,56 0,22 0,22
6 5+350 6+696 1.346 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,54 0,23 0,23
7 6+696 8+060 1.364 glavni dolomit T32+3 0,64 0,18 0,18
8 8+060 8+790 730 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,42 0,29 0,29
9 8+790 9+200 410 glavni dolomit / temno siv apnenec in zrnat dolomit
T32+3
/ K1,2 0,64 0,18 0,18
10 9+200 10+133 933 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,68 0,16 0,16
11 10+133 10+902,98 770 glavni dolomit T32+3 0,38 0,31 0,31
Kategorije izkopa zemljin in kamnin so ocenjene na osnovi terenskih raziskav z dinamičnim
penetrometrom in georadarskih meritev.
Vkopne brežine jarka za polaganje cevi se oblikuje v naklonu:
V preperini in grušču do 2: 1 (63°)
V apnencu in dolomitu 3: 1 do 5: 1 (71° do 79°)
5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase
Vstopna postaja je stacionirana na kraški izravnavi imenovani Vodice. Lokacijo smo preiskali s sondo DP-
1, cca 30 m od lokacije odcepa. Sonda je pokazala globino apnenčaste podlage 0,7 m. Menimo da debelina
glinenega pokrova variira med 0,5 do 1,0 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih
materialih:
III izkopna kategorija 70 %
IV izkopna kategorija 15 %
V izkopna kategorija 15 %
5.2 Odsek 1 (km 0+000 do km 0+687)
Prvi odsek v dolžini 687 m poteka po pretežno travnatem, deloma gozdnem valovitem do vrtačastem
površju z nekaj spusti in dvigi, ki so vezani na vrtače in dolke. Ozemlje gradi zgornje jurski pretežno masiven
dolomit s prehodi v brečo. Vidno je zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž dinarskih razpoklinskih con.
Kamnina je večinoma plitvo pod površjem ter ponekod razpadla v večje kose grušča. Pojavlja se nekaj
predelov, predvsem na območju dolkov in izravnav, kjer preperina lahko dosega debeline 0,5 do 2,0 m.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 16 od 54
Več preperine (do 1 m) se pojavlja tudi vzdolž poljske poti, vendar proti koncu odseka nastopa hitro
menjavanje preperinskih žepov vzdolž razpoklinskih con z vmesnimi grebeni plitve kamninske podlage.
Odsek smo preiskali s tremi vrtinami (KG-1, KG-2 in KG-3), ter sedmimi sondami DP (DP-1 do DP4A).
Na stacionaži km 0+100 do km 0+120 je predviden OČP Kalce. Objekt bo zgrajen na nasipu. Za gradnjo
nasipa predlagamo odstranitev ruše, ter stopničenje podlage. Nasip se zgradi iz karbonatnega tolčenca.
Na stacionaži km 0+310 do km 0+327 trasa plinovoda preči cesto Kalce – Hrušica. Na tem mestu je
predvideno podvrtavanje.
Trasa med km 0+440 in 0+470 (pod daljnovodom) prečka umetno nasutje, ki prekriva večjo vrtačo.
Največjo debelino nasutja vzdolž prečkanja ocenjujemo do 10 m. Nasipni material je zelo heterogen, od
kamninskega materiala in gradbenih odpadkov do organskih odpadkov (les, veje). Material ni utrjen, zato
so, v daljšem časovnem obdobju možni posedki terena.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 70 %
IV izkopna kategorija 15 %
V izkopna kategorija 15 %
5.3 Odsek 2 (km 0+687 do km 1+348)
Drugi odsek v dolžini 661 m poteka večinoma v gozdu. Trasa ves čas sledi gozdni poti v oddaljenosti 1 m
do 11 m in se izogiba vrtačam. Ozemlje gradi zgornje jurski mestoma plastovit apnenec. Vidno je
zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž razpoklinskih con, vezanih na močnejši dinarski prelom. Kamnina je
večinoma zelo plitvo pod površjem. Pokrov preperine je debel največ 0,5 m, večje debeline zasledimo le
med km 1+140 in 1+260.
Odsek smo preiskali s petimi sondami DP, ki vse kažejo da je debelina preperine največ 0,5 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 70 %
IV izkopna kategorija 15 %
V izkopna kategorija 15 %
5.4 Odsek 3 (km 1+348 do 1+784)
Na 436 m dolgem odseku trasa preide na travnato izravnavo obširnejše suhe doline in v zadnjem delu
odseka poteka vzdolž regionalne ceste. Površje je dokaj uravnano z rahlimi valovitimi spusti in dvigi
vezanimi na robove vrtač. V podlagi nastopa menjavanje zgornje jurskega plastovitega apnenca in
zrnatega dolomita. Med posameznimi izdanki kamnine se po celotnem odseku pojavlja pokrov ilovice,
deloma nanešene z nekdanjimi površinskimi tokovi, ocenjene debeline 0,5 do 1 m.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 17 od 54
Odsek 3 smo preiskali z dvema sondama DP (DP7B in DP7C), ki sta obe dokazali debelino ilovice 0,6 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 58 %
IV izkopna kategorija 21 %
V izkopna kategorija 21 %
5.5 Odsek 4 (km 1+784 do 2+787)
Odsek 4 dolžine 1003 m poteka po valovitem, dolastem in vrtačastem terenu v bližini regionalne ceste,
kjer se površje mestoma dviga in spušča v krajše in daljše vrtačaste depresije. Ozemlje sestavljajo
zgornjejurski plastovit apnenec v menjavanju z zrnatim dolomitom, ter spodnje kredni plastovit apnenec.
Izrazite so predvsem razpoklinske cone v smeri N – S, vendar jam ali brezen vzdolž trase ni opaziti. Kamnina
se pretežno nahaja plitvo pod površjem, predvsem v dnu razpotegnjenih vrtač in depresijskih izravnav je
prekrita z meljno - peščeno ilovico in gruščem v debelini 1 do 2 m.
Odsek smo preiskali s sondo DP-8, ki je dosegla karbonatno podlago v globini 1,3 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 70 %
IV izkopna kategorija 15 %
V izkopna kategorija 15 %
5.6 Odsek 5 (km 2+787 do 5+350)
Na odseku 5, dolžine 2563 m, trasa pride iz zgornje jurskih v spodnje kredne apnence. Teren je valovit in
vrtačast posameznimi krajšimi uravnavami. Kamnina je pretežno tankoplastovita do ploščata s
podrejenimi plastmi zrnatega dolomita. Izrazito je zakrasevanje vzdolž presečišča proti zahodu do
jugozahodu vpadajočih plasti in razpoklinskih con tenzijskih (smer N – S) in sintetičnih (NW – SE) razpok
vzdolž Idrijskega preloma. Opaznih je več brezen in morebitnih vhodov v zakrita brezna, predvsem med
km 2+800 in 4+400. Matična kamnina je večinoma tik pod površjem ali izdanja, več preperine z gruščem
se lahko pojavlja v širših vrtačah in uravnavah, nastalih vzdolž razpoklinskih in prelomnih con, predvsem
med km 3+070 in 3+340 ter km 3+700 in 3+850.
Odsek smo preiskali s osmimi sondami DP (DP9 do DP15). Sonde kažejo na debelino ilovnatega pokrova
0,2 m do 1,0 m, razen sonde DP9A, ki je dosegla podlago v globini 4,0 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 56 %
IV izkopna kategorija 22 %
V izkopna kategorija 22 %
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 18 od 54
5.7 Odsek 6 (km 5+350 do km 6+696)
Odsek 6 v dolžini 1346 m zaobjema večinoma ravninsko do rahlo valovito površje na zahodnem obrobju
Hotenjskega polja. Posamezne vrtače so redkeje razporejene. Mejo med ravninskim terenom in bolj
zakraselim vrtačastim območjem zahodno od trase narekuje potek prelomne cone dinarske smeri. Kredni
apnenci ponekod izdanjajo, večinoma pa ležijo plitvo pod površjem. Večjih znakov zakrasevanja vzdolž
trase ni videti, le ob globeli v bližini km 5+900 se nahaja morebiten vhod v brezno. Debelino preperinskega
pokrova prek 1 m ocenjujemo na območjih med km 5+655 in 5+790, 6+145 in 6+170 in pri koncu odseka
od 6+300 naprej. Tu se trasa približa ponorom Hotenjke in prečka suho dolino, po kateri ob izrednih
poplavah lahko pride do prelivanje vode preko ponorov. Zato je tu kamninska podlaga verjetno prekrita s
tankimi nanosi recentnih naplavin. Običajno vsakoletno poplavno območje ne sega do trase.
Na prvem delu tega odseka, do km 6 + 695 so bile izvedene georadarske meritve, ki so pokazale na
možnost nastopanja skritih kraških pojavov na odsekih:
Km 5+460 – km 5 + 530
Km 5+655 – km 5 + 665
Km 5+720 – km 5 + 790
Km 5+990 – km 6 + 040
Km 6+145 – km 6 + 170
Km 6+300 – km 6 + 330
Km 6+360 – km 6 + 430
Km 6+660 – km 6 + 670
Odsek smo preiskali tudi s devetimi sondami DP (DP16 – DP19B). Sonde DP kažejo na debelino ilovnatega
pokrova 0,3 m do 1,0 m, razen sond DP16 (3,5 m) in DP18B (2,8 m).
Nekateri od navedenih odsekov s povečano debelino ilovnatega pokrova, se dobro ujemajo s preiskavami
z dinamičnim penetrometrom:
DP-16 na stacionaži km 5 + 500; dokazana globina 3,6 m,
DP-18B na stacionaži km 6 + 015; dokazana globina 2,8 m,
KG-4 vrtina na stacionaži km 6 + 167; dokazana globina 2,0 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 54 %
IV izkopna kategorija 23 %
V izkopna kategorija 23 %
5.8 Odsek 7 (km 6+696 do km 8+060)
Odsek v dolžini 1364 m se prične ob narivnem kontaktu zgornje triasnega dolomita na kredne apnence in
poteka v nadaljevanju po začetnem vzponu po ravnem do blago nagnjenem in rahlo valovitem terenu
dolomitnem površju. Površinsko zakrasevanje je večinoma odsotno, vrtače so redkejše, zato valovitost
terena ni tako izrazita. Zaradi pretrtosti dolomita v bližini tektonskih con na površju prevladuje plast
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 19 od 54
preperine z drobci dolomitnega grušča, matična kamnina pa se nahaja na globini do 1 m. Na območju med
km 6+930 in 7+000 se trasa približa aluvialnim naplavinam, ki prekrivajo narivni kontakt med dolomitom
in apnencem. Zato je v neposredni bližini trase možno poplavljanje. Kljub slabši prepustnosti na odseku ni
opaziti površinskih voda, niti posrednih morfoloških znakov občasnih koncentriranih tokov.
Na odseku od km 7+150 do km 7+200 trasa preči suho dolino, kjer lahko pričakujemo povečano debelino
preperinskega materiala.
Odsek smo preiskali s šestimi sondami DP (DP19C do DP20A), ki kažejo na debelino ilovnatega pokrova
0,4 m do 1,0 m, razen sond DP19E (2 m) in DP19F (1,6 m), ki sta v bližini omenjene suhe doline.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 64 %
IV izkopna kategorija 18 %
V izkopna kategorija 18 %
5.9 Odsek 8 (km 8+060 do km 8+790)
V začetku krajšega 730 m dolgega odseka trasa poteka po vzhodnem robu cone Idrijskega preloma, vzdolž
razmeroma strmega pobočja, kjer so v podlagi kredni apnenci. Zaradi pretrtosti in izrazitejšega
preperevanja, je pobočje prekrito z 1 do 2 m debelim pokrovom preperinskega apnenega grušča,
pojavljajo pa se tudi drobci tektonske breče. Pobočje je v labilnem stanju, možni so plitvi zdrsi in usadi
preperine, še posebno v useku poljske poti, vzdolž katere poteka trasa. Na levi strani trase se v dnu vrtače,
ki leži na sredini prelomne cone, nahaja domnevni ponor. Sklepamo, da odvaja vodo, ki ploskovno ali
koncentrirano doteka z okoliških pobočij, predvsem vzdolž preloma z dolomitnega površja jugovzhodno.
Ob običajnih razmerah je dno vrtače suho.
Območje smo preiskali z dvema sondama insicer DP20B in DP21, ki kažeta na debelino preperine do 0,6
m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 42 %
IV izkopna kategorija 29 %
V izkopna kategorija 29 %
5.10 Odsek 9 (km 8+790 do km 9+200)
Odsek 10 v dolžini 410 m ponovno poteka po tektonski krpi iz zgornje triasnega dolomita, ki gradi
planotasto in mestoma nagnjeno površje. Desno od trase na km 8+925 se v globeli nahaja bolj ali manj
stalen izvir, iz katerega voda odteka v šibkem toku proti jugovzhodu. V začetku odseka se potoček ob robu
trase razliva v zamočvirjenem terenu in ponika na narivnem kontaktu med dolomitom in spodaj ležečim
apnencem. Ob bolj vodnatih razmerah je v depresiji na območju ponikanja možno poplavljanje, ki lahko
sega tudi do trase.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 20 od 54
Na tem odseku smo izvedli sondo DP23, ki je dosegla podlago v globini približno 3 m.
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 64 %
IV izkopna kategorija 18 %
V izkopna kategorija 18 %
5.11 Odsek 10 (km 9+200 do km 10+133)
Po ponovnem prečkanju narivnega kontakta, odsek 10, v dolžini 933 m, prečka razgibano površje s
posameznimi strmejšimi dvigi in spusti, ki ga v podlagi gradijo zmerno zakraseli tanko plastoviti kredni
apnenci. Prelomne strukture, predvsem dinarske smeri, so precej pogoste. Debelina preperine ni velika,
prek 1 m sega le v dnu vrtač, predvsem vzdolž prelomov, kjer se kopiči preperinski grušč.
Zaradi težke prehodnosti terena in zelo majhne debeline preperine, na tem odseku nismo izvajali preiskav
terena z dinamičnim penetrometrom.
III izkopna kategorija 68 %
IV izkopna kategorija 16 %
V izkopna kategorija 16 %
5.12 Odsek 11 (km 10+133 do km 10+902,98)
Zadnji odsek meri 769,98 m in v začetku znova prečka narivno cono ter do konca odseka poteka po
dolomitnem površju. Teren je razgiban z grebeni in vmesnimi dolki ali manjšimi suhimi dolinami. Nakloni
so mestoma precej strmi, razen v zadnjem delu odseka vzdolž lokalne ceste. Zaradi pestre tektonike (plitva
narivna cona, bližina Idrijske prelomne cone ter vzporednih in veznih prelomov) je dolomit oslabljen in
zdrobljen, zato se lahko tvorijo debelejši pokrovi iz drobnega meljnega dolomitnega grušča. Kjer se
preperinski grušč v debelinah do 2 m pojavlja na strmejših pobočjih, lahko prihaja do drsenja. Takšna
labilna pobočja, na kar kaže tudi stopničasta morfologija, ločimo med km 10+540 in 10+620 ter 10+710 in
10+770. Med km 10+775 in 10+800 trasa prečka stičišče dveh suhih dolin, kjer ob vodnatih razmerah teče
in poplavlja površinska voda, tla pa so pogosto zamočvirjena. Dno doline je prekrito z vsaj nekaj m debelimi
nanosi naplavin. V začetku odseka na km 10+200 se trasa povsem približa globlji udorni kotanji. Nastala je
vzdolž domnevnega dinarskega preloma, ko je ob razpokah iste smeri prišlo do vdora površja v spodaj
ležečo jamo ali brezno.
Na stacionaži km 10+656 do km 10+687 trasa plinovoda preči cesto Godovič – Novi Svet. Na tem mestu je
predvideno podvrtavanje.
Odsek smo preiskali s petimi sondami DP (DP25 do DP28) in raziskovalno vrtino KG-5. Sonde DP kažejo na
debelino preperine do 1 m, medem ko smo z vrtino KG-5, ob vznožju cestnega nasipa, navrtali 2,5 m
debelo plast ilovice.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 21 od 54
Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:
III izkopna kategorija 38 %
IV izkopna kategorija 31 %
V izkopna kategorija 31 %
5.13 MRP Godovič
Postaja bo vkopana na ravnem ozemlju zgornje triasnega dolomita. Na nivoju temeljnih tal nastopa
raščena podlaga iz nekoliko pretrtega dolomita. Debelina preperine ne presega 30 cm.
6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE – GODOVIČ
6.1 OČP Kalce
OČP Kalce bo stacionirana na pobočju z blagim naklonom proti jugovzhodu, na stacionaži km 0 + 095 do
km 0 + 118. Kota končne ureditve bo 491 m, kar je 40 cm pod koto poplavnih voda iz leta 2010. Glede na
intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene
padavine so presegale predhodne rekordne padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm).
Predviden je plato dimenzij 13,6 m x 24 m. OČP bo temeljen na nasipu višine 1 m do 1,5 m. Okolica lokacije
je zelo zakrasela, opažamo vsaj tri vrtače premera do 30 m in globine do 5 m. Tla so stabilna in dobro
nosilna. Za izgradnjo nasipa bo potrebno odstraniti humus (20 cm), plast kraške ilovice, ki je na tej lokaciji
debela 60 cm do 70 cm in plast zameljenih gruščev, ki sega do globine približno 1 m. Stopničenje podlage
ni potrebno. V kolikor v podlagi nastopajo območja zaglinjenih kavern in razpok, bo glino potrebno
odstraniti in nadomestiti s tamponom. Na tako pripravljena tla se položiti filtrni geosintetik.
V morfološkem smislu leži lokacija na grebenu, ki je dvignjen med vrtačami na vzhodni in zahodni strani.
Glavni dotoki poplavnih voda so iz jugovzhodne smeri, iz Hrušice in v manjši meri iz Grudnove doline.
Lokacija OČP je oddaljena od glavnih dotokov več kot 100 m in od Grudnove doline približno 400 m. Z
gradbenimi deli ne posegamo v območja vrtač, ki so glavni odtoki poplavnih voda.
Prostornino poplavnega območja ob poplavah septembra 2010 smo izračunali na osnovi DMR tega območja in je znašala V= 515.000 m3. Glede na to, da je prostornina nasipa za OČP približno 100 m3, jo smatramo za zanemarljivo (0,02 %).
Glede na to, da bo nasip zgrajen iz karbonatnega drobljenca, bo porozen in kot tak ne bo predstavljal ovire
za eventualne pretoke poplavnih voda na tem območju.
Za nasip se uporabi karbonatni drobljenec frakcije do 100 mm, brez glineno - peščene frakcije (φ < 2 mm).
Material se vgrajuje v plasteh po 30 cm, s sprotnim uvaljanjem. Plasti se uvalja na statični modul
deformabilnosti Ev2= 60 MPa.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 22 od 54
Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za drenirane pogoje obremenjevanja. Objekt bo
temeljen na plošči, dimenzij 9 m x 11 m, panelna ograja pa na točkovnih temeljih 0,30 m x 0,3 m. Uporabili
smo naslednje vhodne podatke:
Plošča:
b= 9 m širina temelja
L= 11 m dolžina temelja
D= 0,0 m globina temelja
f= 36° strižni kot nasipa
Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 3.264 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 2.330 kPa.
Temeljenje nasipa bo togo – posedkov ne pričakujemo.
Točkovni temelji:
b= 0,3 m širina temelja
L= 0,3 m dolžina temelja
D= 0,5 m globina temelja
f= 36° strižni kot nasipa
Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 640 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 457 kPa.
Temeljenje nasipa bo togo – posedkov ne pričakujemo.
6.2 Prečkanje ceste Kalce – Hrušica – Col
Na stacionaži km 0 + 316 do km 0 + 322 trasa plinovoda preči cesto Kalce – Hrušica. Cesta je na tem mestu
izvedena na nasipu višine do 3,0 m. Na severni strani ceste je vrtača, ki je v celoti zasuta z gradbenimi
odpadki – kamnitimi bloki premera do 0,5 m.
Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-2, globine 5 m, na območju predvidene gradbene
jame na južni strani pa smo izvedli poskus dinamične penetracije DP-2.
Sonda DP-2 kaže globino apnenčeve podlage 0,6 m, medtem ko je vrtina KG-2 navrtala podlago v globino
2,5 m. Po podatkih vrtine bo prebijanje ceste potekalo v nasipnem materialu – karbonatni grušči z rjavo
glino. Poudariti moramo da bo izkop gradbene jame na severni strani potekal v umetnem nasipu iz kosov
in blokov apnenca in gradbenih odpadkov. Velikost posameznih blokov lahko presega 0,50 m.
Vkopne brežine gradbene jame, v gruščih in nasipu, globine do 3,0 m, se lahko izvede v naklonu do 56°(1,5:
1). V apnencih so vkopne brežine lahko navpične.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 23 od 54
6.3 Nasip na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470
Na območju stacionaž km 0 + 450 do km 0 + 470 trasa plinovoda preči umetni nasip, s katerim je lastnik
zasul veliko in globoko vrtačo. Lokacija hkrati sovpada z lokacijo prečenja daljnovoda.
Geološko zgradbo nasipa smo preiskali z vrtino KG-3, globine 8 m. Ugotovili smo, da je v tej točki, umetni
nasip visok 5,2 m, pod njim pa je še 80 cm kraške ilovice in zaglinjenih gruščev, ki predstavljajo prvotno
površje. Karbonatna podlaga nastopa v globini 6,0 m.
Umetni nasip gradijo predvsem gradbeni odpadki – izkopni material »grodenskih« skrilavcev rdeče barve,
ki so razpadli v meljno peščene gline. Ta material je neutrjen in slabo nosilen.
Obstaja možnost da, zaradi meteornih voda pride do izpiranja drobne frakcije iz nasipa, kar lahko povzroči
nepredvidene posedke. Zato predlagamo, da se na lokaciji prečenja nasip izkop poglobi za vsaj 1 m. Izkopni
material se zamenja s karbonatnim drobljencem. Cev se nato položi na projektirano koto. S tem bi, po
našem mnenju izboljšali geotehnične razmere na tem območju.
Vkopne brežine jarka za polaganje plinovodne cevi se lahko izvede v nasipu, globine do 3,0 m, v naklonu
do 56°(1,5: 1).
6.4 Prečkanje ceste Godovič – Novi Svet
Na stacionaži km 10 + 668 do km 10 + 682 trasa plinovoda preči cesto Godovič – Novi Svet. Cesta je na
tem mestu izvedena delno na nasipu in delno v vkopu. Nasip dosega višino 3,0 m. Na vzhodni strani ceste
so Anžičkove ponikve, na zahodni strani ceste pa je široka kraška planota.
Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-5, globine 5 m. Do globine 2,5 m sledimo menjavo
plasti bolj in manj zaglinjenih dolomitnih gruščev, v podlagi pa nastopa tektonsko zdrobljen dolomit
(idrijski prelom), ki je mestoma milonitiziran (spremenjen v belo glino). V globini 3,5 m do 3,9 m nastopa
kraška kaverna, zapolnjena z rjavo mastno glino židke konsistence. Nekoliko vzhodneje od vrtine smo
izvedli poskus dinamične penetracije DP-28, ki kaže na globino podlage 0,8 m.
Preboj ceste bo potekal v zdrobljenem dolomitu, z enoosno tlačno trdnostjo 2 MPa do 5 MPa. Vkopne
brežine gradbene jame, globine do 3,5 m se lahko izvede v naklonu do 56°(1,5: 1).
6.5 MRP Godovič
MRP Godovič (km 10 + 896) bo locirana na kraški planoti, na pobočju in delno vkopni brežini s padom proti
severu – proti proizvodni hali tovarne Lindab IMP Klima. Pobočje je oblikovano v naklonu do 15°.. Kota
končne ureditve bo 587,81 m, zato bo potrebno plato, dimenzij 16,4 m x 11,0 m, vkopati v pobočje.
Vkopna brežina na južni strani bo visoka do 1,5 m.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 24 od 54
Teren gradijo zgornje triasni dolomiti, ki so zaradi bližine idrijskega preloma tektonsko zdrobljeni. Površino
prekriva do 30 cm debela plast preperine. Tla so stabilna in dobro nosilna. Izkop bo potekal v kamninah 4.
in 5. izkopne kategorije.
Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za nedrenirane pogoje obremenjevanja. Predvideno
je temeljenje na točkovnih temeljih. Pri tem smo uporabili naslednje vhodne podatke:
b= 0,4 m širina temelja
L= 0,4 m dolžina temelja
D= 1,00 m globina temelja
su= 1000 kPa nedrenirana strižna trdnost
Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 6.170 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 4.400 kPa.
Temeljenje objekta bo togo – posedkov ne pričakujemo.
V Ljubljani, 03.08.2016 Pripravili:
Dr. Tomaž Beguš, univ.dipl.inž.geol.
Marko Kočevar, univ.dipl.inž.geol.
Klemen Sotlar, univ.dipl.inž.geol.
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 25 od 54
PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin
T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5
T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce - Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal
GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.
R38 Kalce - Godovič Stran 26 od 54
T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5
5,0
83.584,50
436.515,30
490,00
- 1/1
KG-1
Vrtalna garnitura :
List :
Obdelali :
Datum :
Nivo vode :
Globina :
Kota vrha :
x =
y = Merilo :
Investitor :
Objekt :
GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE
1 : 50
13.04.2016
Geokop: COMACCHIO GEO 205
Marko Kočevar, udig.
Vzorec
LITOLOŠKI OPIS
GrafAC
6020
REZULTATI
PREISKAV
% jedra
SPT
LABORATORIJSKIHRQD
80 100 20 40 60 80 100
GL
OB
IN
A
40
4,0
2,0
1,0
5,0
3,0
humus
ML-CL
qu= 120 - 150 kPa
T.2.1
GM močno zameljen apnenčev grušč
apnenec - razpojan, mestoma kavernozen
5,0
83.700,00
436.349,70
- 1/1
KG-2
Vrtalna garnitura :
List :
Obdelali :
Datum :
Nivo vode :
Globina :
Kota vrha :
x =
y = Merilo :
Investitor :
Objekt :
GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE
1 : 50
15.04.2016
Marko Kočevar, udig.
Vzorec
LITOLOŠKI OPIS
GrafAC
6020
REZULTATI
PREISKAV
% jedra
SPT
LABORATORIJSKIHRQD
80 100 20 40 60 80 100
GL
OB
IN
A
40
4,0
2,0
1,0
5,0
3,0
humus
T.2.2
GM
apnenec - razpojan, mestoma kavernozen
GC
močno zameljen apnenčev grušč
apnenčev grušč z rjavo glino - stara podlaga
UMETNI NASIP
razpokan in preperel apnenec
498,00
Geokop: COMACCHIO GEO 205
8,0
83.768,90
436.217,80
- 1/1
KG-3
Vrtalna garnitura :
List :
Obdelali :
Datum :
Nivo vode :
Globina :
Kota vrha :
x =
y = Merilo :
Investitor :
Objekt :
GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE
1 : 50
16.04.2016
Marko Kočevar, udig.
Vzorec
LITOLOŠKI OPIS
GrafAC
6020
REZULTATI
PREISKAV
% jedra
SPT
LABORATORIJSKIHRQD
80 100 20 40 60 80 100
GL
OB
IN
A
40
4,0
2,0
1,0
5,0
3,0
dolomitni drobljenec
qu= 70 - 100 kPa
T.2.3
GP
GM
močno preperel rdeč skrilavec, delno spremenjen
UMETNI NASIP
UMETNI NASIP
SM
v peščen melj
rjav in siv močno zameljen grušč, potrdne do trdne
UMETNI NASIP
konsistence
6,0
7,0
močno preperel rdeč skrilavec, delno spremenjen
UMETNI NASIP
GM
v zameljen grušč
CH rjava mastna glina srednje gnetne konsistence
GC
rjava mastna glina s koci apnenca
CH rjava mastna glina poltrdne konsistence qu= 300 kPa
apnenec - razpojan, mestoma kavernozen
503,10
Geokop: COMACCHIO GEO 205
5,0
87.307,40
433.174,80
- 1/1
KG-4
Vrtalna garnitura :
List :
Obdelali :
Datum :
Nivo vode :
Globina :
Kota vrha :
x =
y = Merilo :
Investitor :
Objekt :
GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE
1 : 50
18.04.2016
Marko Kočevar, udig.
Vzorec
LITOLOŠKI OPIS
GrafAC
6020
REZULTATI
PREISKAV
% jedra
SPT
LABORATORIJSKIHRQD
80 100 20 40 60 80 100
GL
OB
IN
A
40
4,0
2,0
1,0
5,0
3,0
karbonatni grušč z zrni do 0,5 cm
qu= 250 kPa
T.2.4
GP
karbonatni grušč z rjavo meljno glino
GM
poltrdne konsistence
humus
ML-CL
temno rjava glina poltrdne konsistence
GPkarbonatni grušč z zrni do 3 cm
apnenec - kompakten, mestoma kavernozen
apnenec - razpojan in kavernozen
537,90
Geokop: COMACCHIO GEO 205