Slide 1Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog, 1,2,3
1 Avtorica Fit metodologije in mednarodnega projekta Fit Slovenija 2 Mednarodna predavateljica
3 Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta Predavateljica na podiplomskem študiju na ketedri za druinsko medicino
GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST ZA ZDRAVJE
1. Vodene gibalne/športne aktivnosti (vadba za otroke z metodologijo DGI, splošna vadba, aerobna vadba, plavanje, nogomet, rokomet, košarka, … katerih namen je izboljšati splošno telesno zmogljivost, razviti oziroma izboljšati in ohranjati motorine sposobnosti, sprostitev, druenje in s tem razvoj timskega dela,…
2. Individualne oblike gibalne/športne aktivnosti, kot so hoja, tek, tek na smueh, kolesarjenje, fitness, planinarjenje,… katerih namen je izboljšati/ ohranjati splošno telesno zmogljivost, razviti/ izboljšati in ohranjati motorine sposobnosti, sprostitev,…
TRANSPORTNE OBLIKE GIBANJA
Gre za gibalno dejavnost, ki je vezana na transport v vsakodnevnem ivljenju – hoja, tek, rolkanje, kolesarjenje v šolo, vrtec, slubo, k prijateljem, na vodeno vadbo ali trening… peš po nakupih,…
DELOVNE/ REKREATIVNE DEJAVNOSTI
Gre za gibalno dejavnost, ki povezuje opravljanje koristnega dela z rekreacijo posameznika, druine, prijateljev; Sem prištevamo vrtnarjenje, aktivna košnja, aktiven sprehod s psom, lopatanje snega, pomivanje oken, tal ali pranje avtomobila,…
TRANSPORTNE/ GIBALNE DEJAVNOSTI NA DELOVNEM MESTU
Gre za dejavnost, ki je povezana z gibalno dejavnostjo slubenem asu – hoja po stopnicah (namesto dvigala), spreminjanje poloaja telesa (sede, stoje, krepitev mišic,…),… ter gibalne dejavnosti povezane z posameznimi poklici (vzgojitelj, uitelj, zdravstveni delavec, pleskar, mizar, zidar,…);
MPFS Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog
AKTIVNOSTI ZMERNA GIBALNA /ŠPORTNA A. INTENZIVNA GIBALNA/ŠPORTNA A.
Aktivira med 40% in 60% max. aerobne kapacitete (VO2max). Nekoliko hitrejše dihamo, imamo
višji srni utrip in utimo rahlo ogretost, nikakor ne smemo biti ZADIHANI in
se MONO ZNOJITI.
Pri le-tej pride do kontinuiranega, skladnega krenja velikih mišic, ki
aktivirajo ve kot 60% max. aerobne kapacitete (VO2max). Intenzivno dihamo, imamo povišan
srni utrip in se znojimo. Nismo oz. smo rahlo ZADIHANI.
Zmerna aerobna vadba, kolesarjenje (<20km/h), hitra hoja, zmerno plavanje, golf, splošna vadba, planinarjenje, ples,
zmerno igranje iger z ogo, hoja po stopnicah, aktivna gospodinjska in hišna dela,
aktivno igranje golfa in namiznega tenisa,…
Tek, aerobna vadba, kolesarjenje (>20km/h), aktivno plavanje,
aktivna splošna vadba, alpinizem, aktivno igranje iger z ogo, hoja po
stopnicah, teja gospodinjska in hišna dela, smuanje, tek na smueh, veslanje, tenis…
MPFS
Aerobna zmogljivost dobro razvita – srednje intenzivna, kontinuirana vadba.
Slabe anaerobne kapacitete – nizka toleranca vadbe, kjer je potrebna hitrost, mo (šprint).
Slaba termoregulacija (pregrevanje – toplotni šok). Hitro pride do dehidracije. Neekonomini gibi zaradi slabe koordinacije, neproporcionalnosti
telesa - pomen vadbe tehnike, koordinacije. Slabša razgradnja mašob – prej porabijo energijo. Ker imajo slabo razvit anaerobni metabolizem tvorijo malo laktata,
zato ne “utijo”, kdaj so mišice preobremenjene – odrasle zaustavi boleina! Zato so nagnjeni k pregrevanju in dehidraciji.
Anaerobne, intenzivne aktivnosti otroke zelo izrpajo! Poudarek na razvoju razlinih spretnosti – motorinih vešin,
koordinaciji, tehniki, manj na intenzivnosti.
Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog
Koliina/ vsak dan min. 60 min
Oblika/ kontinuirana individualna in vodena
Vsaj 3x/teden min. 60 minut
AEROBNA AKTIVNOST, kot je hoja, tek, razline gibalne igre, kolesarjenje, rolanje,…
V kombinaciji z aerobno aktivnostjo vsak dan
KREPITEV MIŠIC; plazenje, lazenje, plezanje, dvigovanje, spušanje, potiskanje, vleenje, hoja navkreber in navzdol…
V kombinaciji z aerobno aktivnostjo vsak dan
KREPITEV KOSTI; sononi poskoki, druge vrste poskokov, tek
MPFS
- Aktivna rekreacija, kot je pohodništvo, deskanje, rolkanje, vonja s skirojem - Kolesarjenje - Hoja v vrtec/šolo
Visoko-intenzivna oblika
- Aktivne gibalne igre, ki vkljuujejo tek in lovljenje (t.i. elementarne tekalne igre) - Kolesarjenje po zahtevnejših površinah - Preskakovanje kolebnice v obliki razlinih elementarnih tekalnih in elementarnih skupinskih iger - Borilne vešine, kot so judo, karate - Tek po neravnih površinah - Športi, kot so hokej na ledu ali travi, igre z ogo, plavanje, tenis, smuanje, gimnastika,…
Krepitev mišic - Razline gibalne igre, ki vkljuujejo plazenje ali lazenje (t.i. elementarne skupinske igre) - Plezanje po plezalih, vrveh, rdeh,… - Vztrajnostne gibalne naloge z lastno telesno teo - Trebušnjaki (priporoljivo v obliki elementarne gibalne igre) - Gimnastika
Krepitev kosti - Razline gibalne igre, ki vkljuujejo skoke in poskoke (t.i. elementarne tekalne in elementarne skupinske igre) - Skakanje, galopiranja, hopsanje (po neravnih površinah in v obliki elementarnih spupinskih iger) - Preskakovanje kolebnice v obliki razlinih elementarnih tekalnih in elementarnih skupinskih iger - Športi, kot so gimnastika, košarka, odbojka, tenis,…
MPFS Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog
Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog
• Fiziološko gledano ima vsak otrok potrebo po gibanju in sicer vsakih 10 minut. Na ta nain bo razvil elementarna gibalna znanja (gibalne vzorce).
• V kolikor elimo, da razvije kompleksna gibalna znanja (gibalne stereotipe) mu moramo omogoiti najmanj 1 uro vodene vadbe na dan z ustrezno metodologijo in didaktiko!
• Ker je še posebno buren v prvih treh letih ivljenja mora otrok nenehno vaditi (prijemati, hoditi, tei, skakati, plezati, plaziti, metati,…), sicer lahko zaostane v razvoju!
• Kar zamudi v prvih letih gibalnega razvoja, lahko vsaj v osnovah razvije tudi kasneje, vendar pa je to povezano z vejimi teavami pri usvajanju gibanj in z daljšim asovnim obdobjem zavestnega uenja, pri katerem igra izjemno vlogo ustrezna metodologija.
Gibalni razvoj je rezultat zorenja in uenja otrok
MPFS