GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST

Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog, 1,2,3

1 Avtorica Fit metodologije in mednarodnega projekta Fit Slovenija 2 Mednarodna predavateljica

3 Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta Predavateljica na podiplomskem študiju na ketedri za družinsko medicino

GIBALNA/ŠPORTNAAKTIVNOST ZA ZDRAVJE

Oblika Opis

GIBALNA ŠPORTNAAKTIVNOST inŠPORTNA REKREACIJA

1. Vodene gibalne/športne aktivnosti (vadba za otroke z metodologijo DGI, splošna vadba, aerobna vadba, plavanje, nogomet, rokomet, košarka, … katerih namen je izboljšati splošno telesno zmogljivost, razviti oziroma izboljšati in ohranjati motorične sposobnosti, sprostitev, druženje in s tem razvoj timskega dela,…

2. Individualne oblike gibalne/športne aktivnosti, kot so hoja, tek, tek na smučeh, kolesarjenje, fitness, planinarjenje,… katerih namen je izboljšati/ ohranjati splošno telesno zmogljivost, razviti/ izboljšati in ohranjati motorične sposobnosti, sprostitev,…

TRANSPORTNE OBLIKE GIBANJA

Gre za gibalno dejavnost, ki je vezana na transport v vsakodnevnem življenju – hoja, tek, rolkanje, kolesarjenje v šolo, vrtec, službo, k prijateljem, na vodeno vadbo ali trening… peš po nakupih,…

DELOVNE/REKREATIVNE DEJAVNOSTI

Gre za gibalno dejavnost, ki povezuje opravljanje koristnega dela z rekreacijo posameznika, družine, prijateljev; Sem prištevamo vrtnarjenje, aktivna košnja, aktiven sprehod s psom, lopatanje snega, pomivanje oken, tal ali pranje avtomobila,…

TRANSPORTNE/ GIBALNE DEJAVNOSTI NA DELOVNEM MESTU

Gre za dejavnost, ki je povezana z gibalno dejavnostjo službenem času –hoja po stopnicah (namesto dvigala), spreminjanje položaja telesa (sede, stoje, krepitev mišic,…),… ter gibalne dejavnosti povezane z posameznimi poklici (vzgojitelj, učitelj, zdravstveni delavec, pleskar, mizar, zidar,…);

MPFS Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

DEFINICIJE GIBALNE/ŠPORTNE

AKTIVNOSTIZMERNA GIBALNA /ŠPORTNA A. INTENZIVNA GIBALNA/ŠPORTNA A.

Aktivira med 40% in 60%max. aerobne kapacitete (VO2max).Nekoliko hitrejše dihamo, imamo

višji srčni utrip in čutimo rahlo ogretost,nikakor ne smemo biti ZADIHANI in

se MOČNO ZNOJITI.

Pri le-tej pride do kontinuiranega, skladnega krčenja velikih mišic, ki

aktivirajo več kot 60%max. aerobne kapacitete (VO2max).Intenzivno dihamo, imamo povišan

srčni utrip in se znojimo. Nismo oz. smo rahlo ZADIHANI.

Zmerna aerobna vadba, kolesarjenje (<20km/h), hitra hoja, zmerno plavanje, golf, splošna vadba, planinarjenje, ples,

zmerno igranje iger z žogo, hoja po stopnicah, aktivna gospodinjska in hišna dela,

aktivno igranje golfa in namiznega tenisa,…

Tek, aerobna vadba, kolesarjenje (>20km/h), aktivno plavanje,

aktivna splošna vadba, alpinizem, aktivno igranje iger z žogo, hoja po

stopnicah, težja gospodinjska in hišna dela,smučanje, tek na smučeh, veslanje, tenis…

MPFS

Vir: CDC, ACSM, WHO

Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

MPFS

Otroci niso “mini” odrasli!

Aerobna zmogljivost dobro razvita – srednje intenzivna, kontinuirana vadba.

Slabe anaerobne kapacitete – nizka toleranca vadbe, kjer je potrebna hitrost, moč (šprint).

Slaba termoregulacija (pregrevanje – toplotni šok). Hitro pride do dehidracije. Neekonomični gibi zaradi slabe koordinacije, neproporcionalnosti

telesa - pomen vadbe tehnike, koordinacije. Slabša razgradnja maščob – prej porabijo energijo. Ker imajo slabo razvit anaerobni metabolizem tvorijo malo laktata,

zato ne “čutijo”, kdaj so mišice preobremenjene – odrasle zaustavi bolečina! Zato so nagnjeni k pregrevanju in dehidraciji.

Anaerobne, intenzivne aktivnosti otroke zelo izčrpajo! Poudarek na razvoju različnih spretnosti – motoričnih veščin,

koordinaciji, tehniki, manj na intenzivnosti.

Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

Koliko gibalne/športne aktivnosti potrebujejo otroci?

Količina/vsak dan min. 60 min

Oblika/ kontinuirana individualna in vodena

Vsaj 3x/teden min. 60 minut

AEROBNA AKTIVNOST, kot je hoja, tek, različne gibalne igre, kolesarjenje, rolanje,…

V kombinaciji z aerobno aktivnostjo vsak dan

KREPITEV MIŠIC; plazenje, lazenje, plezanje, dvigovanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, hoja navkreber in navzdol…

V kombinaciji z aerobno aktivnostjo vsak dan

KREPITEV KOSTI; sonožni poskoki, druge vrste poskokov, tek

MPFS

Vir: CDC, ACSM

Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

Oblika gibalne/športne aktivnosti

Otroci

Zmerno-intenzivnaoblika

- Aktivna rekreacija, kot je pohodništvo, deskanje, rolkanje, vožnja s skirojem- Kolesarjenje- Hoja v vrtec/šolo

Visoko-intenzivnaoblika

- Aktivne gibalne igre, ki vključujejo tek in lovljenje (t.i. elementarne tekalne igre)- Kolesarjenje po zahtevnejših površinah- Preskakovanje kolebnice v obliki različnih elementarnih tekalnih in elementarnih skupinskih iger- Borilne veščine, kot so judo, karate- Tek po neravnih površinah - Športi, kot so hokej na ledu ali travi, igre z žogo, plavanje, tenis, smučanje, gimnastika,…

Krepitev mišic - Različne gibalne igre, ki vključujejo plazenje ali lazenje (t.i. elementarne skupinske igre)- Plezanje po plezalih, vrveh, žrdeh,…- Vztrajnostne gibalne naloge z lastno telesno težo- Trebušnjaki (priporočljivo v obliki elementarne gibalne igre)- Gimnastika

Krepitev kosti - Različne gibalne igre, ki vključujejo skoke in poskoke (t.i. elementarne tekalne in elementarne skupinske igre)- Skakanje, galopiranja, hopsanje (po neravnih površinah in v obliki elementarnih spupinskih iger)- Preskakovanje kolebnice v obliki različnih elementarnih tekalnih in elementarnih skupinskih iger- Športi, kot so gimnastika, košarka, odbojka, tenis,…

MPFS Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog

• Fiziološko gledano ima vsak otrok potrebo po gibanju in sicer vsakih 10 minut. Na ta način bo razvil elementarna gibalna znanja (gibalne vzorce).

• V kolikor želimo, da razvije kompleksna gibalna znanja (gibalne stereotipe) mu moramo omogočiti najmanj 1 uro vodene vadbe na dan z ustrezno metodologijo in didaktiko!

• Ker je še posebno buren v prvih treh letih življenja mora otrok nenehno vaditi (prijemati, hoditi, teči, skakati, plezati, plaziti, metati,…), sicer lahko zaostane v razvoju!

• Kar zamudi v prvih letih gibalnega razvoja, lahko vsaj v osnovah razvije tudi kasneje, vendar pa je to povezano z večjimi težavami pri usvajanju gibanj in z daljšim časovnim obdobjem zavestnega učenja, pri katerem igra izjemno vlogo ustrezna metodologija.

Gibalni razvoj je rezultat zorenja in učenja otrok

MPFS

MPFS Barbara Konda, univ.dipl.fiziolog