Ivan vrbanËI», mIra prel, jelka veIt

Glasba 8SamOStOjnI DelOvnI zvezek za GlaSbO

v OSmem razreDU OSnOvne ©Ole

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/sola in www.emka.si

GLASBA 8

Samostojni delovni zvezek za glasbo v osmem razredu osnovne šole

Avtorji: mag. Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit

Ilustratorji: Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister

Recenzenti: dr. Martin Kramar, mag. Simona Moličnik, Palmira Klobas Pečnik

Uredila: Metka Pušenjak

Lektoriral: Tine Logar

Notografiral: Andrej Lenarčič

Slikovno gradivo: arhiv MKZ, arhiv GNI ZRC SAZU, Rokopisna in Glasbena zbirka NUK,

Narodna galerija Ljubljana in drugi viri

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012Za založbo: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan Švigelj

Vodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat

Oprema: Pavle Učakar

Prelom in priprava za tisk: Peter Svetek

Tisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012

Naklada: 1500 izvodov

1. natis

Samostojni delovni zvezek je tiskan na okolju prijaznem papirju.

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega av-torskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78(075.2)(076)

VRBANČIČ, Ivan Glasba 8. Samostojni delovni zvezek za glasbo v osmem razredu osnovne šole / Ivan Vrbančič, Mira Prel, Jelka Veit ; [ilustratorji Matjaž Schmidt, Zvonko Čoh, Robert Fister ; slikovno gradivo arhiv MKZ ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012

ISBN 978-961-01-2143-5 1. Prel, Mira 2. Veit, Jelka 261560064

1 GLAS BA KLA SI CIZ MA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

1.1 Za čet ki kla si ciz ma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61.2 Glas ba du naj skih kla si cistov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 • Jo seph Ha ydn • Wolf gang Ama de us Mo zart • Ludwig van Be et ho ven1.3 Kla si ci zem na Slo ven skem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

2 GLAS BA RO MAN TI KE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

2.1 Za čet ki ro man ti ke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 2.2 Glas be ne ob li ke ro man ti ke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 • sa mo spev • uver tu ra • sim fo nič na pes ni tev • kla vir ska mi ni atu ra2.3 Moj ster sa mo spe va Franz Schu bert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 2.4 Sim fo nič na pes ni tev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 2.5 Ope ra v ro man ti ki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 2.6 Ba let Pet ra Ilji ča Čaj kov ske ga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 2.7 Na cio nal ne šo le . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 • Bedr ˇ ich Sme ta na • An to nin Dvor ˇ ak • Fré dé ric Cho pin • Franz Liszt • Ed vard Gri eg • Modest Petrovič Musorgski2.8 Slo ven ska glas ba v 19. sto let ju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 • Anton Foerster • Benjamin Ipavec • Davorin Jenko • Fran Gerbič • Viktor Parma2.9 Za bav na glas ba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 • plesna glas ba • ope re ta

PESMARICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

VSE­BI­NA

UPORABLJENI SIMBOLIUPORABLJENI SIMBOLI

pojemo

poslušamo

analiziramo glasbena dela

pojemo in igramo

igramo na glasbila

iščemo nova znanja in spoznanja

plešemo

ob glasbi se telesno izražamo

uporaba pesmarice Zapojmo in zaigrajmo

uporaba Glasbenega slovarčka

6

Iz obra žen ci in umet ni ki te ga ča sa so raz vi li nov po gled na svet, na ra vo in člo ve ka. Po slu šaj zvoč na pri me ra in ju primerjaj med seboj.

• Ugo­to­vi­in­za­pi­ši­ne­kaj­raz­lik­med­pred­va­ja­ni­ma­od­lom­ko­ma.­

Na tanč no si oglej sli ki ki pov in ju pri mer jaj s ki pi ba roč nih ki par jev. Ugo to vi raz li ke med nji mi.

1.1­ZA­ČEt­KI­KLA­SI­CIZ­MA

Tu di v sli kar stvu so se ka za le zna čil nos ti no ve ga sloga, kar lah ko vi diš tudi na spod njih sli kah.

1. G. F. Hän del: Su ita za Čem ba lo Št. 2, F-dur2. W. a. mo zart: So na ta za kla vir, G-dur

Mi che lan ge lo: Da vidApo lon

J. L. David: Madame RecamierJ. H. W. Tischbein: Goethe v Champagni

Prvi predvajani odlomek je iz obdobja baroka, izvaja ga čembalo, drugi je iz obdobja klasicizma, izvaja ga klavir.

7

Pri mer jaj glas bo s sli kar stvom in ar hi tek tu ro.Umet ni ki so se v tem ča su po nov no za če li zgle do va ti po sta ro grš ki umet nos ti. Oglej si spod nji sli ki, ki pri ka zu je ta mo goč no ar hi tek tu ro iz raz lič nih ob do bij.

Tem pelj v Ag ri gen tu (Sicilija)

Fa sa da cer kve sv. Magdalene v Pa ri zu, zgra je na v le tih 1807–1824.

Pri mer jaj od lom ka iz dveh zna nih pes mi.

Johann Wolfgang Go et he:

�Na�ra�va�in�umet�nost�–�vsa�ka�za�se,�ka�kor�da�dru�ga�dru�gi�se�pro�ti�vi;�ven�dar�med�sa�bo,�vem,�sta�ne�loč�lji�vi�in�vsa�ka�me�ena�ko�ve�že�na�se.(Prevod: Jan ko Gla zer)

Schil ler je vo Odo ra dos ti je uglas bil Lud wig van Be et ho ven v 9. sim fo ni ji.V ča su zdru že va nja ev rop skih dr žav konec 20. stoletja je po sta la him na.

• Kak­šno­je­spo­ro­či­lo­Ode­ra­dos­ti? ­

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 78.

Friedrich Schil ler:

Ra�dost,�od�Bo�ga�edi�na,�hčer�ka�ti�eli�zij�ska,�v�tvo�je�hra�me�nas�sto�pi�nja�vo�di,�o,�Bo�žan�stve�na!�Tvoji�čari�časa�teku�so�pregnali�kru�to�noč;�člo�vek�spet�je�brat�člo�ve�ku,�ko�der�ve�je�tvo�ja�moč.(Prevod: Pa vle Ob lak)

Povezanost med ljudmi, upoštevanje različnosti, spoštovanje ...

9

Pr vi ve li ki skla da telj kla si ciz ma je bil avstrijski skladatelj Jo seph Ha ydn. Nje go va skla da telj ska ustvar jal nost je zajemala vsa pod roč ja vo kal ne, vo kal no-in štru men tal ne in in štru men tal ne glas be.

Po slu šaj na sled njo sklad bo in ugo tovi njene zna čil nos ti.

• Za­ka­te­ro­glasbilo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­

• Kak­šen­je­tem­po?­

Ob po nov nem po slu ša nju si po sku šaj za pom ni ti me lo di jo, ki jo v glas bi ime nu je mo te ma. Po navadi se v skladbah večkrat ponavlja.

Sku paj s so šol ci za poj me lo di jo.

• Si­sli­šal­ra­zen­za­čet­ne­te­me­še­kak­šno­zna­čil­no­me­lo­di­jo?­

• V­čem­se­me­lo­di­ji­raz­li­ku­je­ta?­

Za pis obeh tem si oglej v not nem za pi su.

1.2­GLAS­BA­DU­NAJ­SKIH­KLA­SI­CIStOV

6. j. Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (1. sta vek – do tak ta 45)7. j. Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (1. sta vek)

jo seph Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (1. sta vek)

Raz lič nost tem ime nu je mo v glas bi nas prot je ali kon trast. Kon trast ni zna či len le za glas bo, kot po jem se po jav lja tu di v na ra vi in živ lje nju. Da boš laž e ra zu mel po jem kon trast v glas bi, ga po sku si pri mer ja ti s kon tras ti barv.

Oblika sklad be, ki si jo po slu šal, se ime nu je so na ta. V ob dob ju kla si ciz ma ima tri do šti ri stav ke. Oblikovana je podobno kot sim fo ni ja ali kon cert, le da je namenjena manjšim zasedbam ali klavirju.

Po slu šaj ce lot ni pr vi sta vek Ha yd no ve so na te, sprem ljaj do ga ja nje ob she mi in ponovi, kaj po me ni jo iz ra zi eks po zi ci ja, most (med ig ra), iz pe lja va, re pri za, ko da (coda).

• Joseph Haydn

Joseph Haydn

& œT & œ œ œ œ# œ

Za klavir.

Tempo je hiter.

Da.

V ritmu in značaju.

10

jo seph Ha ydn: Go Dal ni kvar tet št. 5, »Škr janČ kov kvar tet« (1. sta vek)

Za po red je: eks po zi ci ja, iz pe lja va, re pri za in ko da v is tem stav ku ime nu je mo so nat na ob li ka. Navadno gre za prvi stavek. Stav ki se med seboj razlikujejo po obliki in izrazu.

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK 4. STA VEK

SO NAT NA PE SEM SKA OB LIKA, ME NU ET RON DOOB LI KA TE MA Z VA RI ACI JA MI SCHER ZO SO NAT NA OB LI KA

TEM PO: HI TER TEM PO: PO ČASEN TEM PO: SRED NJI TEM PO: HI TER

Po slu šaj krat ke od lom ke stav kov Ha yd no ve So na te št. 48 v C-du ru in ugo to vi njihove zna čil nos ti.

• Kak­šen­je­zna­čaj­drugega­stav­ka­v­pri­me­rja­vi­s­pr­vim­in­tret­jim?­

Pri sluh ni na sled nji sklad bi.

• Ko­li­ko­glasbil­si­pre­poz­nal­na­po­snet­ku­in­ka­te­re?

Sklad bo so iz ved la šti ri go da la: dve vio li ni (ima ta ena ko zvoč no bar vo, za to je nju na pre poz nav nost pri po slu ša nju ne ko li ko tež ja), vio la in vio lon če lo.

8. j. Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (2. sta vek – od lo mek)9. j. Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (3. sta vek – od lo mek)

10. j. Ha ydn: So na ta Št. 48, c-dur (4. sta vek – od lo mek)12. j. Ha ydn: Go Dal ni kvar tet Št. 5, »Škr janč kov kvar tet«

(1. sta vek – prva in druga tema)

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­ta­ko­in­štru­men­tal­no­za­sed­bo?­

• Prečrtaj­sliko­glasbila,­ki­ne­sodi­v­godalni­kvartet.­

Go dal ni kvar tet ima vzde vek »Škr janč kov kvar tet«. Ob ponovnem poslušanju spremljaj potek glasbe ob notnem za pi su.

violina viola violončelo

SONATA

Drugi stavek je umirjen.

Štiri inštrumente: dve violini, violo, violončelo.

Godalni kvartet.violina

11

Z dvi gom ro ke na ka ži za če tek pr ve in na to za če tek dru ge te me.

• Kaj­je­za­drugo­te­mo­po­se­bej­zna­čil­no?­Za­pi­ši.­

• Ob­po­slu­ša­nju­ugo­to­vi, ­za­kaj­je­sklad­ba­do­bi­la­vzde­vek­»Škrjančkovkvartet«.­

Pri sluh ni krat kim od lom kom preosta lih stav kov in iz preglednice so nat ne ga cik lu sa ugo to vi podobnosti.

13. j. Ha ydn: Go Dal ni kvar tet Št. 5, »Škr janč kov kvartet« (2. sta vek – od lo mek)14. j. Ha ydn: Go Dal ni kvar tet Št. 5, »Škr janč kov kvartet« (3. sta vek – od lo mek)15. j. Ha ydn: Go Dal ni kvar tet Št. 5, »Škr janč kov kvartet« (4. sta vek – od lo mek)16. j. Ha ydn: SeHt, Wie Die StrenGe Winter FlieHt (Glej, ka ko iz gi nja stro ga zi ma),

recitativ št. 1 iz oratorija letni časi

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK 4. STA VEK

AL LEG RO MO DE RA TO ADA GIO CAN TA BI LE AL LEG RETTO VI VA CE (FI NA LE)SO NAT NA OB LI KA PE SEM SKA OB LI KA ME NU ET TO RON DO

TEM PO: HI TER TEM PO: PO ČASEN TEM PO: HI TER TEM PO: HI TER

Za pi ši zna čaj vseh šti rih stav kov kvar te ta:

1.­sta­vek,­Al­leg­ro­mo­de­ra­to­

2.­sta­vek,­Ada­gio­can­ta­bi­le­

3.­sta­vek,­Al­leg­ret­to­(M e­nu­et­to)­

4.­sta­vek,­Vi­va­ce­(F i­na­le) ­

V uč be ni ku pre be ri za ni mi vos ti iz življenja skla da te lja Jo sep ha Ha yd na. Med naj bolj poznana Ha yd no va de la sodi ora to rij Let ni ča si. Ora to rij je velika vo kal no-in štru men tal-na glas be na ob li ka za so lis te, zbor in or kes ter z na bož no ali s po svet no vse bi no.Let ni ča si – Po mlad, Po let je, Je sen in Zi ma so hval ni ca na ra vi in predstavljajo občutja lju di v po sa-mez nih ob dob jih le ta.

Po kraj ši uver tu ri, ki v glasbi nakazuje pre hod iz zi me v po mlad, kot je za pi sal sam skla da telj, se pred sta vi jo posamezne ose be: kmet Si mon, nje go va hčer ka Han na in mla di kmet Lu kas:

Si mon:���Glej,�ka�ko�iz�gi�nja�stro�ga�zi�ma!� Lu kas:�� �Glej,�ka�ko�po�ostrih�ska�lah�že�iz�gi�nja�sneg.�� Se�li�se�v�dalj�ne�kra�je!� Ha nna: Glej,�ka�ko�od�ju�ga�la�hen�vet�rič�po�nu�ja�po�mlad.� Na�njen�klic�� pri�ha�ja�jo�div�je�hru�me�če�ne�vih�te�� s�straš�nim�tu�lje�njem!

GODALNI KVARTET

Triole.

Zaradi značilne igre violine, ki poskuša posnemati škrjančka.

vesel, razigran

miren, razmišljajoč

plesni

živahen

12

Doživljanje pomladi dopolni zbor kme tov s prijaznim pozdravom Komm, holder Lenz (Prid’, ljuba pomlad).

17. j. Ha ydn: komm, HolDer lenz! (Prid’, ljuba pomlad), zbor kme tov št. 2 iz oratorija letni časi

jo seph Ha ydn: komm, HolDer lenz! (Pri d’, lju ba po mlad), zbor kme tov št. 2 iz letnih časov

Ce lot na Po mlad je po sve če na na ra vi in do ga ja nju v njej. Glas ba pri na ša po do be pr še nja vo de, skak lja nja ovac, pla va nje ri bic, bren ča nja če bel, pr hu ta nja ptic.

• Kdo­so­bi­li­iz­ va­jal­ci­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka?­

• Za­pi­ši­svo­je­ob­čut­ke­in­do­ži v­lja­nje­ob­po­slu­ša­nju­glas­be.Ilu

stra

cija

: Z. Č

oh

Pomlad

Luca

s va

n Va

lcke

nbor

ch

Mešani pevski zbor in orkester.

Vesela glasba, pomirjujoča ...

13

jo seph Ha ydn: acH! DaS un Ge Wit ter nacHt! (ah, ne na vad na noč), zbor št. 10 iz letnih časov

Poletje za če nja sklad ba s pre bu ja njem dne va v jut ra njem svi tu, s pet jem pe te li na in sonč nim vzho-dom. Vro či na na raš ča, ljud je iš če jo sen co in gozd ni hlad, po tok žu bo ri. Pri jet no po let no raz po lo ­že n je pre ki ne ne vih ta z blis ki, gr me njem in pa da vi na mi. Glas ba do se že vi šek z mogočno vlogo zbo ra in na sled njo te mo:

18. j. Ha ydn: acH! DaS un Ge Wit ter nacHt! (ah, ne na vad na noč), zbor št. 10 iz oratorija letni časi

Pri sluh ni glas be ne mu do ga ja nju, ki opi su je po let no ne vih to.

Smi sel ni pre vod: Se�tre�se�svet,�vso�zem�ljo�ma�je�do�dna�mor�ja.�Gorje�nam!�Gorje�nam!

Ob po slu ša nju si ugo to vil, da je Po let je se stav lje no iz dveh de lov.

• S­kak­šni­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­po­na­zo­ril­ne­vih­to­(blis­ka­nje,­gr­me­nje,­dež,­strah)?­

Poletje

Za Jesen so zna čil ne spre mem be v na ra vi, po sprav lja nje pri del kov, lov, v vi no rod nih po kra ji nah tr ga-tev, praz nik vi na.

Ilust

raci

je: Z

. Čoh

Luca

s va

n Va

lcke

nbor

chZ udarci na pavke ter s hitrimi pasažami godal in pihal.

14

Tret ji del Letnih časov z naslovom Jesen se kon ča z zbo rom lov cev Hört, hört das Laute getöne (Poslušaj, poslušaj zvoke, ki zvenijo tam v gozdu) in z ve se lim zbo rom Juhhe, der Wein ist da (Juhej, vino je tu).

jo seph Ha ydn: jeSenSko liStje Slovensko besedilo: Pavle Oblak

19. j. Ha ydn: juH He, Der We in iSt Da (juhej, vino je tu), zbor št. 31 iz oratorija letni časi

jo seph Ha ydn: juH He, Der We in iSt Da (juhej, vino je tu), zbor št. 31

Jesen

Smi sel ni pre vod: Ju�hej,�ju�hej,�vi�no�je�tu;�so�pol�ne�ču�ta�re,�ve�se�lje�naj�ži�vi�–�ju�hej,�ju�hej,�juh,�prav�glas�no�vris�kaj�mo!

• Si­bil­kdaj­je­se­ni­na­tr­gat­vi? ­Kak­šno­­je­bi­lo­raz­po­lo­že­nje? ­

• S­ka­te­ri­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­do­se­gel­ve­se­lo­raz­po­lo­že­nje? ­Za­pi­ši­svo­je­ugo­to­vit­ve.

Zapoj s sošolci.

Luca

s va

n Va

lcke

nbor

chS hitrim tempom, z besedilom (juhu!) ...

1621. W. a. mo zart: ma li Po te PuH

Čudežni otrok je bil vzdevek za velikega skladatelja klasicizma Wolfganga Amadeusa Mozarta. Po slu šaj njegovo zna no pes mi co in jo po notnem zapisu zapoj.

Wolfgang amadeus mozart: ma li Po te PuH Slovensko besedilo: Jože Humer

Družina Mozart

Mali Mozart

• Kaj­že­veš­o­Mo­zar­tu­in­nje­go­vi­glas­bi?­­Katere­njegove­skladbe­že­poznaš?

• Wolfgang Amadeus Mozart

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Mozart je ustvarjal glasbo že kot otrok in je bil

slaven v času svojega življenja, a premalo cenjen.

Poznam:

Očetov nasvet ...

18

Wolf gang Ama de us Mo zart je po se gel sko raj na vsa pod roč ja glas be ne ga ustvar ja nja. Eno naj us peš nej ših je ustvarjanje oper. Ne ka te re njegove opere še danes sodijo v t. i. že lez ni re per to ar naj več jih oper nih hiš po sve tu. Ope ro kot glas be no ob li ko si že spoz nal, več o zna čil nos tih ope re v kla si ciz mu in še po se bej o Mo zar to vih ope rah, pre be ri v uč be ni ku.

Med naj po gos te je iz va ja ne Mo zar to ve ope re so di Figarova svatba.Po slu šaj arijo bis tro um nega slu žab nika Fi ga ra, ki pri kri to gro zi svo je mu gos po dar ju gro fu Al ma vi vi.

Wolf gang ama de us mo zart: Se vu ol bal la re, SiG nor con ti no (Če bi plesali, ljubi grofiček), arija Figara iz Figarove svatbe

Na da lje va nje Če�bi�pa�ra�di�slaj�še�za�ba�ve,be se di la: v�čud�ne�zmeš�nja�ve�vas�za�vr�tim.��� Te�ne�ugna�ne�va�še�na�ka�ne�bom�raz�voz�lal,�� s�skri�to�za�se�do,�s�hli�nje�no�hva�lo,�� s�pik�ro�be�se�do,�z�ra�dost�no�ša�lo,�� vse�te�zvi�ja�če�v�koš�bom�ugnal!��� Če�bi�ple�sa�li,�lju�bi�gro�fi�ček,�� koj�vam�kot�pti�ček�za�žvr�go�lim,�� da�v�brk�za�žgo�lim!

Ari ja ima več de lov.

• Kaj­je­zna­čil­no­za­nje? ­

25. W. a. mo zart: Se vu ol bal la re, SiG nor con ti no (Če bi plesali, ljubi grofiček), arija Figara iz opere Figarova svatba

Scenski prizor iz opere

Sprememba taktovskega načina, značaja ...

19

V pre gled ni co vpi ši posamezne de le z ve li ki mi čr ka mi abe ce de.

ČE BI PLE SA LI … TE NEUGNANE … ČE BI PLE SA LI …TAKT: TAKT: TAKT: TEM PO: AL LEG RET TO TEM PO: PRES TO TEM PO: AL LEG RET TO

Ob kro ži be se de, s ka te ri mi bi ozna čil zna čaj Fi ga ra.

• ša­ljiv,­ža­los­ten, ­upor­niš­ki, ­gro­zeč,­po­mir­ju­joč,­lju­bez­niv

S sošolci za pojte prvi del ari je.

Prisluhni celotnemu re ci ta ti vu in ari ji gro fi ce, ki je za pi sa na z be se di lom.

Ari ja: Kam�pre�slad�ki�so�šli�tre�nut�ki,�ko�mi�ves�še�vdan�je�bil?�Kje,�oh,�raj�ski�zdaj�so�ob�čut�ki,�ko�mi�dvom�ne�znan�je�bil?�Oh,�za�kaj�v�pe�kel�spre�me�nil�se�zame�je�ves�ta�raj!�A�če�vse�pre�šlo�se�daj�je,�naj�ugas�ne�spo�min�ta�vsaj!�O,�če�bi�zves�to�ba�mo�ja�mog�la�to�do�se�či�kdaj,�da�vr�ni�la�du�ša�tvo�ja�k�me�ni�spet�bi�se�na�zaj!�

Prisluhni du etu Su za ne in Fi ga ra, ki se pri prav lja ta na po ro ko.

Med Mo zar to ve naj bolj zna ne ari je sodi ka va ti na Fi ga ra, v ka te ri pri po ve du je Ke ru bi nu o vo jaš kem živ lje nju. Ob poslušanju arije sledi notnemu zapisu.

Wolf gang ama de us mo zart: mar Si Če Sa boŠ tamkaj PoGreŠal, ari ja iz Figarove svatbe

26. W. a. mo zart: Do ve So no i bei mo men ti (Pre slad ki so šli tre nut ki), arija grofice iz opere Figarova svatba

27. W. a. mo zart: cHinQue ... Dieci ... venti ... (Pet ... deset ... dvajset ...), duet Suzane in Figara, iz opere Figarova svatba

28. W. a. mo zart: non Piu anDrai FarFallone amoroSo (mar si če sa boš tamkaj pogrešal), arija Figara iz opere Figarova svatba

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

kavatina – mala lirična skladba za solistično petje

34

24

34

A B A

21

• Ka­te­ro­glasbilo­je­ig­ralo­so­lo?­

• Ko­li­ko­za­čet­nih­tak­tov­je­za­ig­ral­or­kes­ter,­pre­den­se­je­ogla­sil­kla­vir? ­Po­ma­gaj­si­z­not­nim­za­pi­som.

• Ali­sta­or­kes­ter­in­kla­vir­ig­ra­la­ena­ko­me­lo­di­jo?­

• V­kak­šnem­tem­pu­je­glas­ba?­

Ob kro ži ustrez ne be se de ali do pi ši še svo je.

• Ka­ko­bi­ozna­čil­zna­čaj­me­lo­di­je? ­

­ ig­ri­vo­–­tr­do­–­spev­no­–­raz­bi­jaš­ko­–­než­no­–­pri­po­ved­no­–­li­rič­no

Sku paj s so šol ci in sošolkami te mo za poj ali zai graj. Sprem ljaj glas bo s svo ji mi gi bi, kot da bi imel vlo go di ri gen ta.

Po slu šaj še kra tek od lo mek prvega in tretjega stav ka.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­prvi­sta­vek?­

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­za­tem­po­al­leg­ro­vi­va­ce­as­sai?

Ob kro ži pra vil ne tr dit ve, do daj še svo je.

• Sklad­ba­je­bi­la:­hit­ra,­po­čas­na,­ve­se­la,­raz­po­sa­je­na,­otož­na,­vir­tu­oz­na,­ ­.

Pri mer jaj dru gi in tret ji sta vek Kon cer ta za kla vir.

Ob li ko va nost kon cer ta pri ka zu je na sled nja preglednica. Dopiši manjkajoče podatke.

30. W. a. mo zart: kon cert za kla vir in or keS ter št. 21, c-dur (1. sta vek – od lo mek)31. W. a. mo zart: kon cert za kla vir in or keS ter št. 21, c-dur (3. sta vek – od lo mek)

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK

TEM PO: AL LEG RO MA ES TO SO TEM PO: AN DAN TE TEM PO: AL LEG RO VI VA CE AS SAIOB LI KA: SO NAT NA OB LI KA: PE SEM SKA OB LI KA: RON DO

ZNA ČAJ: ZNA ČAJ: ZNA ČAJ:

Muziciranje v klasicizmu

KONCERT

Pri sluh ni od lom ku zna ne Mo zar to ve skladbe.

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­or­kes­ter,­ki­si­ga­sli­šal?­

• Ka­ko­se­ime­nu­je­sklad­ba,­ki­jo­ig­ra­sim­fo­nič­ni­or­kes­ter­in­se­pra­vi­lo­ma­zač­ne­v­hit­rem­tem­pu?­

Klavir.

Da.

V srednje hitrem tempu.

V hitrem tempu.

Zelo hitro in živahno.

živahno, razigrano mirno odločno, veselo

Simfonični orkester.

Imenuje se simfonija.

23

23

Prisluhni 3. stavku Simfonije. Ugotovi glasbeno obliko.

• Kateri­ples­se­je­razvil­iz­omenjene­oblike­(ali­iz­nje)?­

33. W. a. mo zart: Sim Fo ni ja Št. 41, c-dur, »jupiter« (2. sta vek – od lo mek)34. W. a. mo zart: Sim Fo ni ja Št. 41, c-dur, »jupiter« (3. sta vek – od lo mek)35. W. a. mo zart: Sim Fo ni ja Št. 41, c-dur, »jupiter« (4. sta vek – od lo mek)

Wolf gang ama de us mo zart: Sim Fo ni ja št. 41, c-dur (4. sta vek – od lo mek)

Zad nje mu stav ku Mo zar to ve Sim fo ni je v C-du ru so za ra di izjemnega skla da telj ske ga mojstr stva do da li vzde vek »Ju pi ter«.

Po slu šaj od lo mek in pozorno spremljaj pred vsem za čet no, os nov no te mo.

Ob za pi sa ni te mi se v stav ku po ja vi jo še šti ri te me, ki jih skla da telj moj strs ko pre ple ta. De lo je vr hu nec kla si ciz ma in ce lot ne sim fo nič ne ustvar jal nos ti.

Navdušeno občinstvona koncertuNavdušeno občinstvona koncertu

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK 4. STA VEK

SO NAT NA OB LI KA PESEMSKA OBLIKA MENUET RONDO TE MA Z VA RI ACI JA MI SCHER ZO SO NAT NA OB LI KA

TEM PO: HI TER TEM PO: POČASEN TEM PO: SREDNJI TEM PO: HI TER

KLASICISTIČNA SIMFONIJA

Menuet.

Valček.

24

Lud wig van Be et ho ven so di med velike skla da te lje glas be ne umet nos ti.

lud wig van be et ho ven: Sim Fo ni ja št. 9, d-mol (4. sta vek, tak ti 92–180)

• Kdo­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­

• Si­pre­poz­nal­me­lo­di­jo?­

Po slu šaj, ka ko me lo di jo za po je jo so lis ti in pev ski zbor ob sprem lja vi or kes tra.

• Ugo­to­vi, ­kaj­je­za­sim­fo­nič­no­de­lo­neo­bi­čaj­no­v­4.­stav­ku­Be­et­hov­no­ve­9.­sim­fo­ni­je.

• Lud wig van Be et ho ven

Lud wig van Be et ho ven

Skladatelj je v pismu zapisal, da ob razglasitvi častnega članstva, podarja partituro svoje 6. simfonije.

Prisluhni melodiji.

Rokopis Beethovnovega pisma Filharmonični družbi v Ljubljani

36. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 9, d-mol (4. sta vek – od lo mek od 92. do 180. takta)37. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 9, d-mol (4. sta vek – od lo mek od 237. do 292. takta)

Solisti, zbor in orkester.

Skladatelj je dodal inštrumentom še vokalni del.

Da.

25

• Po­čem­je­znan­za­če­tek?­

Uvod ni mo tiv za poj in ugo to vi, iz ko li kih to nov je se stav ljen.

»Ta ko tr ka uso da na vra ta!« ga je označil skla da telj. Ob spoz na va nju Beethovnove življenjske poti boš razumel njegovo usodo.

Pri sluh ni še za čet ku 5. sim fo ni je.

lud wig van be et ho ven: Sim Fo ni ja št. 5, c-mol (1. sta vek)

• Pre­glej­not­ni­za­pis­in­ugo­to­vi, ­ko­li­ko­krat­se­za­čet­ni­mo­tiv­po­no­vi:­

• V­čem­se­mo­tiva­v­10.­in­12.­tak­tu­raz­li­ku­jeta­od­preosta­lih?­

Za so nat no ob li ko je zna či len kon trast med 1. in 2. te mo.

Te mo sku paj s so šol ci za poj.

Slušni aparat L. v. Beethovna

38. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 5, c-mol (1. sta vek – od lo mek)

Dru gi sta vek za če nja skla da telj s te mo, ki jo je na da lje val z va ri aci ja mi.

lud wig van be et ho ven: Sim Fo ni ja št. 5, c-mol (2. sta vek)

Uvod ni mo tiv je skla da telj raz ši ril v na sled njo te mo:

Po značilnih štirih tonih, za katere je skladatelj dejal, da označujejo usodo, ki trka na vrata.

Sedemkrat.

Motiva sta obrnjena.

26

39. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 5, c-mol (2. sta vek – od lo mek)40. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 5, c-mol (3. sta vek – od lo mek)41. l. van be et ho ven: Sim Fo ni ja Št. 5, c-mol (4. sta vek – od lo mek)

42. robin thic ke: WHen i Get you alo ne

lud wig van be et ho ven: Sim Fo ni ja št. 5, c-mol (3. sta vek)

Tret ji sta vek je skla da telj ime no val Scher zo. V za čet ku je ne ko li ko za dr žan, na to se lah kot no raz ži vi v triu.

Pri sluh ni za čet ku stav ka in ugo to vi, na kaj te spo mi nja na sled nji mo tiv.

lud wig van be et ho ven: Sim Fo ni ja št. 5, c-mol (4. sta vek)

Če tr ti sta vek ima so nat no ob li ko. Za če nja se z mo goč no te mo v tro bi lih – kot zma go slav je nad člo ve ko vo uso do. Sle di kon trast na dru ga te ma.

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK 4. STA VEK

AL LEG RO CON BRIO AN DAN TE CON MO TO AL LEG RO AL LEG ROSO NAT NA OB LI KA TE MA Z VA RI ACI JA MI SCHER ZO SO NAT NA OB LI KA

TEM PO: HI TER TEM PO: SRED NJI TEM PO: HI TER TEM PO: HI TER

Oglej si zgradbo Be et hov no ve 5. sim fo ni je.

Te ma prvega stav ka 5. sim fo ni je je za ni mi va tu di za iz va jal ce za bav ne glas be. Po slu šaj od lo mek.

• Ali­na­posnetku­prepoznaš­osnovni­motiv,­­ki­ga­je­skladatelj­uporabil­v­svojem­delu?­

• Opiši­razlike.­

SIMFONIJA

Da.

Razlika je v izvedbi glasbil, tudi ritma oz. sloga.

27

Kot us pe šen pi anist je Be et ho ven pi sal tu di glas bo za kla vir. Pri sluh ni dvo go vo ru kla vir jain or kes tra v na sled njem od lom ku.

lud wig van be et ho ven: kon cert za kla vir in or keS ter št. 4, G-dur (2. sta vek)

• Ali­bi­ig­ro­or­kes­tra­in­kla­vir­ja­res­lah­ko­ime­no­va­li­dvo­go­vor? ­Za­kaj?­

• Ka­te­ra­in­štru­men­tal­na­sku­pi­na­»se­po­go­var­ja«­s­kla­vir­jem?­

• Ig­ra­or­kes­ter­eno-­ali­več­glas­no?­

Eno glas no ig ro ce lot ne ga or kes tra v ok ta vah (tudi petje pevcev) ime nu je mo uni so no.

• S­ka­te­ri­mi­glas­be­ni­mi­sred­stvi­je­skla­da­telj­ustva­ril­ta­ko­raz­lič­ni­raz­po­lo­že­nji­obeh­»so­go­vor­ni­kov«?­

43. l. van be et ho ven: kon cert za kla vir in or keS ter Št. 4, G-dur (2. sta vek – od lo mek)

Beethovnov klavir

Zato, ker sta igrala orkester in klavir izmenično in v kontrastni dinamiki.

Z različno dinamiko (f–p), ritmom in značajem.

Godala.

Igra enoglasno v oktavah.

28

Na drugi sta vek se na ve zu je tretji sta vek. Po slu šaj za če tek. Kak­šen­je­tem­po­za­čet­ka­3.­stav­ka?­

Rit mič ni vzo rec za čet ka 3. stav ka iz va jaj s plos ka njem, tr ka njem ali palička mi.

Prisluhni za čet ku vseh treh stav kov, oglej si zgrad bo kon cer ta in ugo tav ljaj raz li ke med po sa mez ni mi stav ki.

SO NAT NI CIK LUS

1. STA VEK 2. STA VEK 3. STA VEK

AL LEG RO MO DE RA TO AN DAN TE CON MO TO VI VA CESO NAT NA OB LI KA PE SEM SKA OB LI KA RON DO

TEM PO: HI TER TEM PO: SREDNJI TEM PO: HI TER

Med priljubljenimi in pogosto izvajanimi Beethovnovimi klavirskimi sonatami je tudi »Patetična sonata«.

lud wig van be et ho ven: So na ta, c-mol, »Pa te tiČ na« (uvod in 1. sta vek)

44. l. van be et ho ven: kon cert za kla vir in or keS ter Št. 4, G-dur (1. sta vek – odlomek)45. l. van be et ho ven: kon cert za kla vir in or keS ter Št. 4, G-dur (3. sta vek – odlomek)

46. l. van be et ho ven: So na ta Št. 8, c-mol »Pa te tiČ na« (uvod in 1. sta vek)

• Ka­te­ro­glasbilo­je­iz­ va­jalo­sklad­bo?­

• V­kak­šnem­tem­pu­je­pi­anist­iz­ ve­del­uvod­in­v­kak­šnem­na­da­lje­va­nje? ­

Po slu šaj za če tek sklad be še en krat in si oglej od lo mek not ne ga za pi sa uvo da in not na za pi sa obeh tem.

KONCERT

Hiter.

Klavir.

Uvod v počasnem tempu in tema

v hitrem tempu.

29

• Pod­čr­taj­iz­ra­ze,­s­ka­te­ri­mi­lahko­ozna­čiš­zna­čaj­glas­be­v­uvod­nem­Gra­ve: ­­ve­se­lo­–­ža­lost­no­–­trp­ko­–­raz­ig­ra­no­–­vih­ra­vo­–­po­ska­ku­jo­če­–­tr­pe­če­–­za­miš­lje­no­…­

• Še­sam­poišči­ne­kaj­ustrez­nih­iz­ra­zov­in­jih­za­pi­ši.­

Sklad ba je na sta la v ča su, ko je skla da telj iz gub ljal sluh. Da vid Ewen je za pi sal, da »zve ni jo akor di kot ne iz mer no gor je«. Be et ho ven je ime no val so na to »Pa te tič na«.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­pa­te­tič­en? ­

47. l. van be et ho ven: So na ta c-mol »Patetična« (2. sta vek – od lo mek)48. l. van be et ho ven: So na ta c-mol »Patetična« (3. sta vek – od lo mek)

lud wig van be et ho ven: So na ta, c-mol (2. sta vek)

Dru gi sta vek se zač ne s spev no te mo.

Tret ji sta vek ima ob li ko ron do ja.

• Ko­li­ko­različnih­tem­ima­rondo?­

Od go vor lah ko naj deš v na sled njih not nih za pi sih.

Beethoven s prijatelji

Vzneseno, nekoliko pretirano ...

Pretirano navdušen, vznesen ...

Tri teme.

30

Te me so ozna če ne z velikimi čr ka mi raz lič nih bar v:

pr va te ma A dru ga te ma B tret ja te ma C

Zgrad ba ron do ja je raz vid na iz na sled nje she me:

RONDO

A B A C A

Med te ma mi boš sli šal dalj še ali kraj še pre ho de.

Ustva ri mo svoj rit mič ni ron do in ga zapišimo.

Te ma A: rit mič ni vzo rec igra jo palič ke Te ma B: rit mič ni vzo rec ig ra tam bu rin Te ma C: rit mič ni vzo rec ig ra mali bo ben

A

B

C

Zapisane teme izvajaj v obliki rondoja.

Karik

at

ura skladatelja

Ritem v osminkah.

Ritem v polovinkah.

Ritem v četrtinkah.

31

Lud wig van Be et ho ven je pi sal tu di pes mi in sa mo spe ve.

Spremljaj z orffovimi glasbili. Obrni na stran 89.

V učbeniku, šolski knjiž ni ci ali na spletu po iš či po dat ke o skla da te lju in dopolni preglednico.

LUD WIG VAN BE ET HO VEN

ŽIVLJENJE: DELA: POSLUŠALI SMO: ZANIMIVOSTI S SPLETNIH STRANI:

Drugo Beethovnovo pe sem, Hvalnica naravi iz 6. simfonije, najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 53.

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

lud wig van be et ho ven: mrak Slovensko besedilo: Jožica Pirc

Skladatelj se je rodil v Bonnu leta 1770, glasbeni družini flamskega porekla.Njegovo življenje je bilo polno zapletov, trpel je zaradi naglušnosti.

9 simfonij ... Patetično sonato ...

32

V tem ča su se je na na ših tleh raz mah ni lo kul tur no živ lje nje. V ob dob ju raz svet ljen stva se začne raz vi ja ti dra ma ti ka in slo ven sko gle da liš če. Po mem ben li te rar ni ustvar ja lec te ga ča sa je bil An ton To maž Lin hart iz Ra dov lji ce, ki je na pi sal tu di dve pes mi in ju uglas bil.

Spoz naj nje go vo Pe sem.

1.3­KLA­SI­CI­ZEM­NA­SLO­VEN­SKEM

an ton to maž lin hart: Pe Sem

49. a. t. lin hart: Pe Sem50. j. krst nik no vak: ČaSt in Hvala vSelej Dala iz scenske glasbe Figaro

Ugo to vi.

• Po­ob­li­ki­je­bi­la­sklad­ba:­su­ita­–­kon­cert­–­ari­ja­–­ko­rač­ni­ca­–­sa­mo­spev­–­fu­ga­–­so­na­ta­–­mo­tet.

• Kdo­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­

Be se di lo in glas bo je na pi sal An ton To maž Lin hart. Zna ni sta nje go vi ko me di ji Žu pa no va Mic ka inTa ve se li dan ali Ma ti ček se že ni. Lin hart je za svo joko me di jo Ma ti ček se že ni upo ra bil zgod bo opre me te nem Fi ga ru fran cos ke ga pi sa te ljaPierra-Augusta Be aumar cha isa. Pre ne sel joje v na še oko lje.Slo ven ski skla da telj Ja nez Krst nik No vak je za njona pi sal scen sko glas bo in ji dal na slov Figaro.

Scenski prizor iz Figara

An ton To maž Lin hart

Solist (tenor) in klavir (pianist).

34

Kla si ci zem so na Slo ven skem za zna mo va li še ne ka te ri dru gi skla da te lji. Po slu šaj kraj ši od lo mek iz skladbe Va len ti na Lech ner ja.

• Kdo­so­bi­li­iz­va­jal­ci?­

• V­katerem­je­zi­ku­so­pe­li? ­

Pri sluh ni še Sim fo ni ji Leopolda Ferdinanda Schwerdta.

• Za­kak­šno­za­sed­bo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­

• Je­bil­tem­po­ves­čas­enak­ali­se­je­spre­mi­njal?­

Preberi še nekaj zanimivosti iz tega obdobja.

52. v. lech ner: oF Fer to ri um in FeS to re Sur rec tio niS (Darovanje za praznik vstajenja)

53. l. F. Schwerdt: Sim Fo ni ja, es-dur (1. sta vek – od lo mek)

Rokopis A. T. Linharta iz njegove razprave o slovenski zgodovini

Solisti, zbor in orkester.

Peli so v latinskem jeziku.

Za godala in pihala.

Tempo je bil ves čas enak.

36

Ob poslušanju izbranih glasbenih primerov iz obdobja romantike, ugotovi njihove značilnosti.

Prisluhni od lom koma zna nih skladb in ju pri mer jaj.

• Kaj­ima­ta­glas­be­ni­de­li­skup­ne­ga?

• Kam­bi­po­slogovnih­zn a­čil­nos­tih­uvrs­til­pr­vi­od­lo­mek?­Za­kaj?

• V­čem­se­dru­gi­od­lo­mek­raz­li­ku­je­od­pr­ve­ga?

Oglej si spodnjo sli ko in jo primerjaj s sliko Goethe v Champagni iz poglavja Glasba klasicizma.

•V­čem­se­sli­ki­raz­li­ku­je­ta?­

2.1­ZA­ČEt­KI­RO­MAN­tI­KE

V ča su ro man ti ke je na našem ozemlju ustvar jal pes nik Fran ce Pre še ren.

• Ali­po­zn aš­kako­nje­go­vo­pe­sem?­Naštej­naslove.­

Sijajen virtuoz in pi anist, ki je uvedel novosti v klavirski tehniki,je bil romantični skladatelj Frédéric Cho pin.

Poslušaj klavirsko skladbo.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­bil­iz­ ve­den­val­ček?­

• Ali­bi­lah­ko­ob­Cho­pi­no­vem­valč­ku­za­ple­sal? ­Po­jas­ni.­

Krat ke kla vir ske sklad be, kot je pred va ja ni val ček, se ime nu je jo kla vir ske mi ni atu re.

54. j. Ha ydn: Sim Fo ni ja Št. 94 »z udarcem na pavke« G-dur (2. sta vek – od lo mek)55. r. Stra uss: ta ko je Go vo ril za ra tuS tra (uvodni odlomek)

56. F. cho pin: val Ček, Des-dur, št. 1, »mi nut ni«

Eugè ne De lac ro ix: Svoboda vodi ljudstvo

Obe glasbeni deli sta napisani za simfonični orkester.

V klasicizem, zaradi značilne teme.

Po izvajalni zasedbi: velik simfonični orkester in orgle, po značaju ...

Po vsebini, barvi in v upodabljanju podrobnosti.

Zdravljica, Soldaška ...

V hitrem tempu.

Ne, ker je koncertni valček.

37

Nem ški skla da telj Ri chard Stra uss v svo ji sim fo nič ni pes nit vi pri po ve du je zgod bo o per zij skem pre ro ku Za ra tus tri. Os nov ne mis li je po vzel po knji gi Fri ed ri cha Ni etzscheja z is tim na slo vom Tako je govoril Zaratustrain sam na pi sal pro gramsko vsebino za glasbo.

Pr vi od sta vek: O�on�stran�cih.�Sonč�ni�vzhod.�Člo�vek�ču�ti�bož�jo�moč��� (an�dan�te�re�li�gi�oso).�To�da�člo�vek�še�ved�no�hre�pe�ni.�Vr�že�se�v�strast.��

Dru gi od sta vek: O�ve�li�kem�hre�pe�ne�nju.�Ne�naj�de�mi�ru.�� Za�te�če�se�k�zna�nos�ti�in�za�man�sku�ša�v�fu�gi�tret�je�ga�od�stav�ka��� re�ši�ti�prob�lem�živ�lje�nja.�Po�tem�se�ogla�si�pri�je�ten�ples,��� člo�vek�po�sta�ne�oseb�nost�in�nje�go�va�du�ša�pla�va�kviš�ku�…

Po slu šaj Ples no in Me seč ni ko vo pe sem.

Sku paj s so šol ci zai graj od lo mek iz te sim fo nič ne pes nit ve.Obrni na stran 93.

Glas bo, ki jo navdihne ideja ali zunanji dogodek, ime nu je mo pro gram ska glas ba. Še posebej je značilna za obdobje ro man ti ke. Spomni se naslovov skladb z zunajglasbeno vsebino iz prejšnjih šolskih let.

• Zapiši­nekaj­naslovov.­

57. r. Stra uss: ta ko je Go vo ril za ra tuS tra (od lo mek)58. r. Stra uss: PleS na Pe Sem (od lo mek), me SeČ ni ko va Pe Sem (od lo mek)

iz simfonične pesnitve tako je govoril zaratustra59. G. ver di: naPitnica iz opere traviata

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Pri sluh ni še od lom ku iz zna ne ope re italijanskega skladatelja Giuseppa Verdija. Operni ustvarjalci tega obdobja vključujejo v svoja dela motive ljudske melodike.

• Ali­si­pre­poz­nal­na­slov­glas­be­ne­ga­de­la?­

• Kdo­so­bi­li­iz­va­jal­ci?­

Scenski prizor iz opere Traviata

B. Smetana: Vltava

G. Holst: Planeti

Da.

Dva solista (sopran in tenor), zbor in orkester

38

jo han nes brahms: GauDeamuS iGitur (od lo mek)

Vsa ko slogovno ob dob je pri na ša no ve glas be ne ob li ke. Tu di v času ro man tike so se raz vi le no ve.

Po slu šaj od lo mek na sled nje sklad be in ugo to vi, za ka te ro glas be no ob li ko gre.

• Ko­li­ko­iz­ va­jal­cev­si­sli­šal?­

• Ka­te­ro­glasbilo­je­sprem­ljalo­pev­ca?­

Sa mo spev je glas be na ob li ka za pev ca so lis ta in naj več krat kla vir sko sprem lja vo.

Po slu šaj na sled njo sklad bo, oglej si del not ne ga za pi sa in se jo na uči pe ti. Pe sem je postala ma tu rant ska him na. Izvira iz leta 1287; leta 1794 je nastalamelodija. Johannes Brahms jo je uporabil kot temo v svoji Akademski uverturi.

60. b. ipa vec: Če na Po lja ne ro Sa Pa De61. j. brahms: aka Dem Ska uver tu ra (od lo mek)

62. b. Sme ta na: iz ČeŠ kiH lo Gov in Ga jev (od lo mek)

2.2­GLAS­BE­NE­OB­LI­KE­RO­MAN­tI­KE

• Kateri­or­kes­ter­je­iz­ va­jal­sklad­bo?­

• Za­pi­ši­ustrezne­izraze,­s­katerimi­bi­označil­značaj­glasbe:­

Sli šal si od lo mek uver tu re.

• Kaj­je­uvertura?­

Johannes Brahms

Prevod: 1. Veselimo�torej�se,� � mlada�nam�je�duša.� � Po�prijetnostih�mladosti,� � po�nadložni�bo�starosti� � vse�nas�krila�ruša.

2.

• samospev

• uvertura

Dva izvajalca.

Spremljal ga je klavir.

Naj žive profesorji,

vsa akademija.

Ud naj slednji njen živi,

naj živijo udje vsi,

trajno naj cvetijo.

Simfonični orkester.

Slovesno, mogočno, odločno ...

Uvodni del glasbenega dela (npr. opere) ali samostojno glasbeno delo.

39

ro bert Schu mann: Div ji jez Dec

63. r. Schu mann: Div ji jez Dec

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Robert Schumann

Ob posnetku izvajaj ritmično spremljavo.

ro bert Schu mann: Div ji jez Dec

Naslednji od lo mek je iz ciklusa simfonična pesnitev Moja domovinačeškega skladatelja Bedr ˇ icha Smetane.

• Za­kateri­iz­ va­jal­ni­se­stav­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?

Simfonična pesnitev je enostavčna orkestrska skladba z neglasbeno vsebino – programska glasba.

Sledi not nemu za pisu na sled nje sklad be in ugo tav ljaj zna čil nos ti skladbe.

• klavirska miniatura

• simfonična pesnitev

Za simfonični orkester.

40

Razmisli in odgovori.

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­vi­va­ce­na­začetku­skladbe?­

• Kaj­po­me­ni­jo­pi­ke­nad­no­ta­mi­in­pod­njimi?­

• Iz­ko­li­ko­de­lov­je­sklad­ba­se­stav­lje­na?­

• V­čem­se­je­spre­me­nil­sred­nji­del?­

RE NE SAN SA SIM FO NI JA – SU ITA – MO TET – SA MO SPEV – MA ŠA – SO NA TA – KON CERT – MAD RI GAL – OPE RA

BA ROK SU ITA – MO TET – SA MO SPEV – KON CERT – OPE RA – MA ŠA – UVER TU RA – CON CER TO GROS SO – GO DAL NI KVAR TET – PA SI JON – MAD RI GAL – KANTATA – SIM FO NI JA – VA RI ACI JE – ORATORIJ

KLA SI CI ZEM MA ŠA – SIM FO NIČNA PES NI TEV – SIM FO NI JA – SO NA TA – KORAL – SOLISTIČNI KON CERT – OPE RA – CON CER TO GROS SO – ORA TO RIJ – SU ITA – UVER TU RA – GO DAL NI KVAR TET

RO MAN TI KA SA MO SPEV – KO RAL – MA ŠA – SIM FO NI JA – UVER TU RA – OPE RA – SIM FO NIČNA PES NI TEV – MAD RI GAL – VA RI ACI JE – KON CERT – RAPSODIJA – KLA VIR SKA MI NI ATU RA – ORA TO RIJ – GO DAL NI KVAR TET – OPE RE TA

Skladatelj z ženo Claro Wick

Pri mer jaj pr vi in zad nji del sklad be.

• Ka­ko­bi­z­ve­li­ki­mi­čr­ka­mi­abe­ce­de­ozna­čil­ob­li­ko­sklad­be?­

Skla da te lji ro man ti ke so ra di ustvar ja li krat ke sklad be – mi ni atu re.

V spodnji preglednici ob kro ži glas be ne ob li ke, ki so nastale v po sa mez nihslogovnih ob dob jih.

Živahno.

Staccato – kratki toni.

A B A

Moduliral je v dur, kar pomeni, da gre za

spremembo tonalitete (iz mola v dur).

A B A

41

Eden pr vih skla da te ljev ro man ti ke je bil av strij ski skla da telj Franz Schu bert. Po se gel je na mno ga pod roč ja glas be ne ga ustvar ja nja.

Prisluhni dvema odlomkoma.

2.3­MOJ­StER­SA­MO­SPE­VA­FRANZ­SCHU­BERt

Franz Schu bert: Sim Fo ni ja št. 8, h-mol, »ne Do kon Ča na« (1. sta vek)

64. F. Schu bert: Sim Fo ni ja Št. 8, h-mol, »nedokončana« (1. sta vek – od lo mek)65. F. Schu bert: Sim Fo ni ja Št. 8, h-mol, »nedokončana« (2. sta vek – od lo mek)

• Za­kak­šno­in­štru­men­tal­no­za­sed­bo­je­na­pi­san­pred­va­ja­ni­od­lo­mek?­

• Pod­čr­taj­iz­ra­ze,­ki­po­tvo­jem­mne­nju­naj­bolj­ustre­za­jo­zna­ča­ju­pred­va­ja­ne­glas­be:

­ raz­po­sa­je­no­–­meh­ko­–­ostro­–­za­spa­no­–­ve­se­lo­–­raz­ig­ra­no­–­umir­je­no­–­trp­ko­–­na­ga­ji­vo­–­ža­lost­no

• Kak­šen­je­bil­tem­po?­

Sli šal si 1. in 2. te mo Schu ber to ve sim fo ni je.

Po slu šaj kraj ši od lo mek dru ge ga stav ka Schu ber to ve sim fo ni je.

Franz Schu bert: Sim Fo ni ja št. 8, h-mol, »ne Do kon Ča na« (2. sta vek)

Franz Schubert

Skla da telj je ustvaril le dva stavka, za to je dobila ime »Nedokončana«.

Za simfonični orkester.

Srednje hiter.

42

Schu bert je na pi sal tu di ve li ko kla vir skih skladb. Prisluhni eni od njih.

• Za­ka­te­ro­glasbilo­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­

Po sku si raz lo ži ti po seb ne glas be ne ozna ke, ki jih najdeš v notnem zapisu.

Skla da telj jo je naslovil Glasbeni trenutki (Moments musicaux).

Franz Schu bert je bil velik moj ster sa mo spe va.

Prisluhni in zapoj.

66. F. Schu bert: mo mentS mu Si ca uX (Glasbeni trenutki)67. F. Schu bert: Div ja ro Ži ca

Franz Schu bert: mo mentS mu Si ca uX (Glasbeni trenutki)

Franz Schu bert: Div ja ro Ži ca (odlomek iz samospeva)

Samospev najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 57.

• Je­bi­la­me­lo­di­ja­v­vsaki­ki­ti­ci­ena­ka­ali­dru­gač­na?­

Ob li ko sa mo spe va, v ka te ri ima jo vse ki ti ce ena ko me lo di jo, ime nu je mo ki tič ni sa mo spev.

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Za klavir.

V vsaki kitici je enaka.

43

Spreminjanje glavne melodije (teme) v drugem delu označuje značaj samospeva, ki ga zato imenujemo va ri ira ni ki tič ni sa mo spev.

Sa mo spev Pos trv spa da med Schu ber to ve naj bolj zna ne sa mo spe ve.

Če si na tanč no opa zo val not ni za pis in po slu šal iz ved bo, si ugo to vil po seb nost.

• Kaj­se­je­spre­me­ni­lo­v­primerjavi­s­samospevom­Divja­rožica?­

Ozna či del not ne ga za pisa, kjer si opa zil spre mem bo.

• Ka­ko­v­glas­bi­ime­nu­je­mo­spreminjanje­me­lo­di­je,­­rit­ma­ali­har­mo­ni­je­(spom­ni­se­Mo­zar­ta)? ­

68. F. Schu bert: PoS trv, sa mo spev

Franz Schu bert: PoS trv

Naslovna stran Schubertove Postrvi

Spremenila se je melodija v 3. kitici (mol).

Imenujemo variiranje – variacija.

44

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 94.

69. F. Schu bert: klavirSki kvintet PoStrv, a-dur (odlomek)

»Šubertijada«

Franz Schubert je samospev Postrv preoblikoval v klavirski kvintet.

Pod slike glasbil napiši, katera glasbila igrajo v klavirskem kvintetu.

klavir 1. violina 2. violina viola violončelo

46

Zna šel se je pred so diš čem, kjer so ga ob so di li na smrt.

Fi lis tre je izzval z ne zas li ša nimi, spor nimi izjavami, jih zme del in sprl med se boj.

Pre pus til jih je na dalj nji uso di.

Ve se lo je po žviž ga val po ulič no po pev ko.

A hu mor ja, polnega ra do ži vos ti in ve se lja, ni mo go če uni či ti.

Svojo vedoželjnost poteši v uč be ni ku.

• Kaj­je­zunajglasbena­vse­bi­na?­

• Na­štej­ne­kaj­zunajglas­be­nih­vse­bin. ­

• Kaj­je­sim­fo­nič­na­pes­ni­tev?­

Ilust

raci

je: Z

. Čoh

filister – ozkosrčen človek, ravnodušen do kulturnih vrednot

Vsebina, ki opisuje dogodek, osebo, pojav ...

Vltava, ki opisuje reko ...

Orkestralna skladba, najpogosteje s programsko vsebino.

4771. G. ver di: SlavnoStna koraČnica iz opere aida

Glasbeno obliko ope re in nje ne zna čil nos ti si spoz nal že v ba ro ku in klasicizmu. Pri sluh ni na sled nje mu od lom ku in sle di not ne mu za pi su.

2.5­OPE­RA­V­RO­MAN­tI­KI

Gi usep pe ver di: Slav noSt na ko raČni ca iz opere aida

• Ka­te­ra­glasbila­so­pre­vla­do­va­la­v­pred­va­ja­nem­od­lom­ku?

• Kak­šen­je­bil­zna­čaj­glas­be,­ki­si­jo­po­slu­šal? ­

• Za­ka­te­re­pri­lož­nos­ti­se­iz­ va­ja­ko­rač­ni­ca?­

Slav nost no ko rač ni co iz ope re Aida je na pi sal ita li jan ski skla da telj Gi usep pe Ver di.

Vse bi na ope re Aida

Ra�da�mes,�po�velj�nik�egip�tov�ske�voj�ske,�se��od�prav�lja�na�voj�no�z�Etio�pci.�Am�ne�ris,�hčer�ka��egip�tov�ske�ga�kra�lja,�je�lju�bo�sum�na,�ker�se��je�splet�la�vez�med�eti�op�sko�suž�njo�Aido�in��po�velj�ni�kom.�–�Ra�da�mes�se�vr�ne�iz�voj�ne��kot�zma�go�va�lec,�s�se�boj�pri�pe�lje�šte�vil�ne��ujet�ni�ke,�med�nji�mi�Amo�nas�ra,�Aidi�ne�ga��oče�ta,�eti�op�ske�ga�kra�lja,�ki�osta�ne�v��egip�čan�skem�ujet�ništ�vu.�–�Na�pri�go�var�ja�nje��oče�ta�iz�ve�Aida�od�Ra�da�me�sa�za�skriv�no�pot��v�Etio�pi�jo,�ki�je�ni�so�za�sed�li�egip�tov�ski�vo�ja�ki.��Po�go�vor�–�iz�da�jo�vo�jaš�ke�skriv�nos�ti�–�sli�ši�ta��Am�ne�ris�in�sve�če�nik�Ram�fis.�Ra�da�mes,��za�sa�čen�pri�iz�da�ji,�ji�ma�iz�ro�či�meč.�Ob�so�di�jo��ga�na�smrt�–�ži�ve�ga�za�zi�da�jo�v�grob�ni�co.��Ne�da�bi�za�to�ve�del,�se�je�v�grob�ni�co�skri�la��tu�di�Aida,�ki�ho�če�umre�ti�s�svo�jim�lju�bim.�

Scenski prizor iz opere Aida

Gi usep pe Ver di

• Giuseppe Verdi

Prevladujejo trobila.

Svečan, slavnosten ...

Za slavnostne sprevode, korakanje vojakov na državnih svečanostih ...

49

Pr vi ne ope re iz prej šnjih ob do bij (re ci ta ti vi, ari je, zbo ri …) so v ro man tič ni ope ri po ve za ne v ve li ke sce ne.Or kes trs ka sprem lja va je bar vi ta in iz ra ža zna ča je oseb.Me lo di ka arij je spev na, iz po ved na.Ope re se de li jo na ve li ke (grand opéra), ko mič ne, li rič ne, re alis tič ne (ve ri zem).

Znamenita opera iz stare babilonske in hebrejske zgodovine nosi naslov po babilonskem kralju Nabuccu.

Odlomek iz opere Nabucco najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 61.

Razmisli in odgovori.

• Ka­ko­se­ime­nu­je­be­se­di­lo­ope­re? ­

• Ka­ko­se­ime­nu­je­uvod­ni­del­ope­re? ­

• Opi­ši­de­lo­ko­reo­gra­fa.­

• Ari­ja­je­

• Re­ci­ta­tiv­je­

• Sce­no­graf­je­

• Kos­tu­mo­graf­je­

Med izjemne oper ne skla da te lje 19. sto let ja sodi nem ški skla da teljRi chard Wag ner. Vse bin e za svo je šte vil ne ope re je iskal v nem ški zgo do vi ni in mi to lo gi ji. Ena ta kih oper je Moj stri pev ci nürn ber ški.

Scenski prizor iz glasbene drame Mojstri pevci nürnberški

Richard Wagner

• Richard Wagner

Imenuje se libreto.

Uvertura.

Pripravlja plesne dele v operi oz. samostojne baletne predstave.

samostojna solistična skladba s spremljavo glasbil.

način petja s poudarkom na besedilu.

strokovnjak, ki oblikuje odrsko sceno.

strokovnjak, ki oblikuje oblačila (kostume) pevcem in drugim nastopajočim igralcem.

51

richard Wag ner: morGenlicH leucHtenD (Svetlikajo se boljši časi) arija Stolzinga

• Ka­te­ri­moš­ki­glas­po­je­Hans­Sachs?­ Sledi zma go val na pe sem tek mo va nja, ki jo je za pel vi tez Stol zing. Oglej si kra tek not ni za pis.

• Ka­te­ri­moš­ki­glas­je­pel­ari­jo?­

Stol zin go vo pet je je po slu ša lo mno go lju di.

• Ali­lah­ko­s­po­snet­ka­ugo­to­vi­mo,­ka­ko­so­bi­li­z­nje­go­vim­­

pet­jem­za­do­volj­ni? ­

Za ni mi ve so tu di dru ge Wag ner je ve ope re. Iz ope re Lo hen grin po slu šaj po roč no ko rač ni co.

Najdeš jo v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 65.

76. r. Wag ner: WaS DuF te te DocH Der Fli eDer (kako diši španski bezeg), arija Sachsa, iz opere mojstri pevci nürn ber ški77. r. Wag ner: mor Gen licH le ucH tenD (Svetlikajo se boljši časi), arija Stolzinga iz opere mojstri pevci nürn ber ški78. r. Wag ner: Po roČ na ko raČ ni ca iz opere lohengrin

richard Wag ner: WaS DuF te te DocH Der Fli eDer (kako diši španski bezeg), ari ja Han sa Sach sa

Čevljarski mojster Hans Sachs

Po slu šaj od lo mek ari je Han sa Sach sa Was duftete doch der Flieder (Kako diši španski bezeg) in si oglej not ni za pis. V 3. in 4. tak tu boš sli šal mo tiv po mla di.

mo tiv po mla di

Bas.

Tenor.

Lahko.

52

V ro man ti ki je razcvet doživel balet. Med naj več je skla da te lje ba le ta sodi rus ki skla da telj Pe ter Iljič Čaj kov ski.

Ob po slu ša nju po snet ka sle di za pi som naj po memb nej ših tem.

79. P. i. Čaj kov ski: cvet liČni val Ček iz baleta Hres tač

2.6­BA­LEt­PEt­RA­ILJI­ČA­ČAJ­KOV­SKE­GA

Pe ter iljič Čaj kov ski: cvet liČ ni val Ček

• Kak­šen­je­tem­po­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka?­

Od lo mek je iz zna me ni te ga ba le ta rus ke ga skla da te ljaPet ra Ilji ča Čaj kov ske gaHres tač in ima na slovCvet lič ni val ček.

Pe ter Iljič Čaj kov ski

Živahen tempo.

53

Zbra no po slu šaj po sne tek, oglej si not ni za pis in pri mer jaj na sled nje tri te me:

80. P. i. Čaj kov ski: ki taj Ski PleS iz baleta Hres tač81. P. i. Čaj kov ski: arab Ski PleS iz baleta Hres tač82. P. i. Čaj kov ski: ruS ki PleS iz baleta Hres tač83. P. i. Čaj kov ski: PleS SlaD kor ne vi le iz baleta Hres tač

Pe ter iljič Čaj kov ski: ki taj Ski PleS

Zaključek:

Po sku si iz ves ti na sled nji rit mič ni vzo rec ta ko, da boš iz va jal spod njo vrs ti co z udar cem no ge ob tla, gor njo vrs ti co pa s plos ka njem.

• Kaj­ima­jo­te­me­skup­ne­ga­in­v­čem­se­raz­li­ku­je­jo?­

• Kaj­je­zna­čil­no­za­ri­tem,­ki­se­po­jav­lja­v­vseh­­treh­te­mah?­

Pre ne si iz ved bo z last nimi gibi na orf fo va glasbila ta ko, da boš ig ral gor njo vrs ti co s pa li čka mi, spodnjo pa na mali boben.

Čaj kov ski je sklad bi co ime no val Ki taj ski ples.S so šol ci iz de lajte ko reo gra fi jo in ples za ple šite.

Po slu šaj še dru ge ple se iz ba le ta Hres tač: Arab ski ples, Rus ki ples, Ples slad kor ne vi le in druge.

Skupen je živahen, plesni ritem,

razlika pa je v značajih in tempih.

Za plesne ritme so značilni močnejši poudarki

prvih taktovskih dob.

54

Prisluhni uvodnemu od lo mku zna ne ga glas be ne ga de la češkega skladatelja Bedř icha Smetane.

Za boljše razumevanje preberi še besedilo.Kaj�ve�se�li�bi�ne�pe�li,� Kdor�v�za�kon�ski�ja�rem�sko�či,do�kler�bog�nam�zdrav�je�da!� naj�se�od�ve�se�lja�lo�či:Sam�bog�ve,�če�bo�mo�pe�li� že�na�de�la�ko�maj�ži�va,�še�kdaj�v�sla�vo�praz�ni�ka.� mož�pa�z�vi�nom�kes�za�li�va.�

• Za­katero­za­sed­bo­je­na­pi­sa­na­sklad­ba?­

• Za­ka­te­ro­glas­be­no­ob­li­ko­je­zna­čil­na­za­sed­ba,­ki­si­jo­sli­šal?­

Prisluhni du etu Ke ca la in Jan ka ter sledi zapisu.

84. b. Sme ta na: kaj veSeli bi ne Peli, zbor iz opere Prodana nevesta85. b. Sme ta na: vem za mlaDenko, duet janka in kecala iz opere Prodana nevesta

2.7­NA­CIO­NAL­NE­ŠO­LE

Bedřich Sme ta na

• Bedř ich Smetana

Ilust

raci

je: Z

. Čoh

bedřich Smetana: vem za mlaDenko (duet janka in kecala) iz opere Prodana nevesta

Be se di lo:Vem�za�mla�den�ko,�ta�je�bo�ga�ta.Dom�do�bo�de,�dom�do�bo�de,skri�njo�pol�no�zla�ta.Vo�le,�vo�lič�ke,�kra�ve,�te�lič�ke,

pi�ta�ne�puj�ske,�ži�da�ne�gos�ke,kos�po�lja,�oma�ro�no�vo�ja�vo�ro�voin�še�kaj�mor�da!No,�to�bi�bi�lo�ne�kaj�za�mo�ža!

Za zbor in orkester.

Za opero.

55

• Kak­šen­je­bil­zna­čaj­glas­be?­

Po slu šaj od lo mek ari je Ma rin ke, ki je za ra di na vi dez ne Jan ko ve ne zves to be ne sreč na.

Odgovori.

• Je­bi­la­tu­di­ari­ja­Ma­rin­ke­ta­ko­hu­do­muš­na­kot­du­et­Jan­ka­in­Ke­ca­la?­

• Zapiši­raz­li­ke,­ki­si­jih­opa­zil­med­obe­ma­od­lom­ko­ma­ope­re.

Po slu šaj še ti pič ni češ ki ljud ski ples fu ri ant, ki ga ple še jo na va si in ga je Smetana uporabil v operi Prodana nevesta.

Skladbo Vltava Bedř icha Smetane poznaš že iz prejšnjih razredov. Je del ciklusa šestih skladb s skupnim naslovom Moja domovina.

86. b. Sme ta na: oj, to boli, HuDo boli, arija marinke iz opere Prodana nevesta87. b. Sme ta na: Fu ri ant iz opere Prodana nevesta88. a. Dvořak: Slo van Ski PleS št. 8, g-mol (odlomek)

A

ffB

pC

fp fpD

antonin Dvořak: Slo van Ski PleS št. 8, g-mol

• An to ni n Dvoř ak

An

Ob poslušanju spremljaj zapis skladbe An to ni na Dvoř aka.

Bedř ich Smetana in An to ni n Dvoř ak sta najpomembnejšapredstavnika češke nacionalne šole.

Reka VltavaSmetanov rokopis

Šaljiv, hudomušen ...

Ne.

V prvem odlomku pojeta tenor in bas (v duetu), v drugem odlomku pa poje sopran (Marinka).

56

tancuj, tancuj Češka ljudska

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Smiselni prevod: �Pleši,�pleši,�vrti�se,�vrti�se,�ne�poruši�pečice,�pečice.�Zima�bela�mrzla�je,�mrzla�je,�vsak�le�nima�pernice,�pernice.

Pesem Tancuj, tancuj najdeš v pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 112.

• V­kak­šnem­tem­pu­je­zapisan­ples?­

• Opi­ši­di­na­mi­ko­pred­va­ja­ne­ga­od­lom­ka.­

Prisluhni še odlomku velike orkestralne skladbe.

• Pod­čr­taj­be­se­de,­ki­ozn a­ču­je­jo­zna­čaj­pred­va­ja­ne­glas­be:

­ raz­bur­lji­vo­–­umir­je­no­–­ve­se­lo­–­ognje­vi­to­–­raz­draž­lji­vo­–­ljub­ko­–­pri­srč­no­–­iskre­no­–­do­ma­če.

• Do­daj­še­ne­kaj­svo­jih­be­sed, ­ki­bi­ustre­za­le­zna­ča­ju­glas­be.

Me lo di ja iz drugega stavka Dvořakove 9. simfonije ima dodano besedilo.

Pesmico mojih sanj Antonina Dvořaka najdešv pesmarici Zapojmo in zaigrajmo na strani 59.

Besedilo: Pes�mi�ca�mo�jih�sanj,�do�mo�vi�ne�spev,� prek�mor�ja,�prek�po�ljan,�slu�tim�tvoj�na�pev.� Kaj�za�to,�če�sem�sam,�sam�na�tu�jih�tleh,� če�ne�vem,�kod,�ne�kam,�sre�či�sem�v�po�smeh.� Pes�mi�ca�iz�da�ljav�upa�nje�bu�di,� njen�na�pev,�njen�po�zdrav,�da�je�mi�mo�či.

Odsev nacionalnosti se med drugim izraža v ljudskih pesmih.

Oglej si primer češ ke ljud ske pes mi.

89. a. Dvořak: Sim Fo ni ja Št. 9, e-mol (2. sta vek – odlomek)

V hitrem tempu.

Raznolika, kontrastna (f–p) ...

57

Polj sko na cio nal no šo lo je s svo ji mi kla vir ski mi de li v veliki meri za sto pal Fré dé ric Cho pin.

Oglej si not ni za pis in po slu šaj zvoč ni po sne tek.

90. F. cho pin: Po lo ne za, Št. 1, a-dur91. F. cho pin: ma zur ka, Št. 1, b-dur92. F. cho pin: etu Da, Št. 1, a-dur

Fré déric cho pin: Po lo ne za, a-dur, št. 1, op. 40

• V­kak­šnem­tem­pu­je­bi­la­sklad­ba­iz­ ve­de­na?­

• Kaj­po­me­ni­ozna­ka­al­leg­ro­con­brio?­

Po lo ne za je polj ski ples v tri dob nem tak tu.Zapleši jo s sošolci.

• Fré dé ric Cho pin

Fré dé ric Cho pin

PRIPRAVA NA PLES

Plesalci so na plesalkini levi strani. Plesalka položi levo roko na plesalčevo desno dlan. Roki sta malo pod višino ramen iztegnjeni naprej, dotikata se tudi s komolci. Plesalka z desno roko drži obleko, plesalec ima levo roko na levem boku. Oba začneta ples z desno nogo.

KORAKI POLONEZE

1. Korak naprej z desno nogo na prste, pri ponovitvi z levo nogo.2. Korak naprej z levo nogo.3. Korak z desno nogo naprej, koleno desne noge rahlo pokrčiti.

Pleše se iz ozadja plesišča tako, da se pari pomikajo naprej.

Spredaj se lahko obrnejo na različne načine:• vsi pari zavijejo v levo in se pomikajo v ozadje plesišča,• prvi par zavije v levo, drugi v desno in se združijo na koncu plesišča in plešejo eden

za drugim,• plesalci zavijejo v levo, plesalke v desno in se na koncu plesišča združijo v pare,• plešejo v kačo eden za drugim,• dva para plešeta vzporedno.

Ples se konča s poklonom (glej saltarello v samostojnem delovnem zvezku Glasba 7).

Polonezo še danes plešemo na velikih in pomembnih plesih, kot so maturantski plesi, valete, novoletni plesi in podobno. Priljubljena je, ker za učenje ni potrebno veliko truda.

V hitrem tempu.

Hitro in ognjevito.

58

Tu di na sled nji ples je Cho pin na pi sal za kla vir.

Fré déric cho pin: ma zur ka, op. 7, št. 1

• Ali­je­v­rit­mu­sklad­be­kaj­po­seb­ne­ga?­

• Kak­šen­je­tem­po?­

Chopin koncertira v krogu oboževalk.

Fré déric cho pin: etu Da, op. 25, št. 1

Po lo ne za in ma zurka sta ti pič na polj ska ljud ska ple sa.

Virtuozna klavirska skladba je po ob li ki etu da. Za ra di zahtevnega izvajanja jo ime nu je mo kon cert na etu da.

• Kaj­je­etuda?­

Posebnost je značilen ritem.

Neenakomeren.

Vaja, ki obravnava tehnično igro na glasbilu, ali tehniko pri petju.

59

Madžarski ljudski melodiki je prisluhnil skladatelj in virtuoz Franz Liszt. Nje go ve skladbe z zna čil ni mi rit mi in ognje vi to me lo di ko so odmevale po Evropi še med sodobniki.

• Kaj­pomeni­beseda­virtuoz?­Franz Liszt

• Franz Liszt

Franz liszt: ii. oGrS ka raP So Di ja

lassan (madž.) = počasifriska (madž.) = veselo, strastno

Pozna ne so Lis zto ve Ogrs ke rap so di je. Po slu šaj od lo mek II. ogrs ke rap so di je.

Iz not nih za pi sov si ugo to vil, da je sklad ba zgra je na iz treh rit mič no in me lo dič no raz lič nih de lov. V preglednico za pi ši ri tem, ozna ke za tem po in nji hov po men.

Navdušeno občinstvo na Lizstovem koncertu

93. F. liszt: ii. oGrS ka raP So Di ja (odlomek)

Glasbenik, ki mojstrsko

obvlada tehniko igre ali petja do popolnosti.

60

Med Lis zto va naj bolj pri ljub lje na dela sodi tu di klavirska skladba Ljubezenski sen.Poslušaj jo in ugotovi njen značaj.

RI TEM TEM PO

1. DEL

2. DEL

3. DEL

94. F. liszt: lju be zen Ski Sen, a-dur95. e. Gri eg: jut ro iz scenske glasbe Peer Gynt

Vpliv na cio nal nih šol je se gel na se ver, v Skan di na vi jo. Med naj po memb nej ši mi skla da te lji te ga obdobja je bil Nor ve žan Ed vard Gri eg.

Prisluhni znani melodiji, ki si jo spoznal v prejšnjih razredih.

Razmisli in odgovori.

• Kateri­izrazi­naj­bolj­na­tanč­no­označujejo­zna­čaj­glas­be,­ki­si­jo­sli­šal:

­ raz­bur­lji­vo­–­vih­ra­vo­–­umir­je­no­–­dol­go­čas­no­–­než­no­–­spev­no­–­­ne­mir­no­–­vzn e­mir­je­no­–­ve­li­čast­no­–­po­mir­ju­jo­če

• Do­daj­še­ne­kaj­svo­jih­be­sed, ­s­ka­te­ri­mi­bi­opi­sal­raz­po­lo­že­nje.

Oglej si tri sli ke in iz be ri tis to, ki se naj bolj pri bli žu je glas be ne mu raz po lo že nju skladbe Jutro.

• Ed vard Gri eg

Ed vard Gri eg

W. O. Pe ters: Tkalnica

O. Ra sen ber ger: Večerna svetloba

Schmidt-Rotl luf: Loftus

raztegnjen lento – zelo počasi

zelo raznolik srednje hitro

punktiran živahno

61

ed vard Gri eg: Sol vej Gi na Pe Sem iz scenske glasbe Peer Gynt

Po slu šal si glas bo, ki jo je Ed vard Gri eg napisal kot scen sko glas bo h gle da liš ki ig ri Pe er Gynt pi sa te lja Hen ri ka Ib sna.

Vse bi na:

Pe�er�Gynt�je�lik�ne�mi�rnega,�ne�pre�miš�ljenega�in��ne�od�go�vo�rnega�človeka,�ki�se�vedno�znova�znajde��v�težavah.�V�svo�jih�do�go�divš�či�nah�se�znaj�de�pri��kra�lju�gor�skih�škra�tov,�od��ko�der�mo�ra�zbe�ža�ti.��Zgra�di�si�ko�čo�v�goz�du,�kjer�se�mu�pri�dru�ži�dek�le��Sol�ve�jg.�Tu�di�njo�za�pus�ti�in�znaj�de�se�v�arab�ski��puš�ča�vi,�kjer�ga�za�me�nja�jo�za�pre�ro�ka�in�bo�ga�ta�ša,��kar�iz�ko�ris�ti�za�pe�lji�va�Anit�ra�in�ga�oro�pa.�Na�sta�ra��le�ta�se�vr�ne�v�svo�jo�ko�čo,�kjer�ga�ča�ka�zves�ta�Sol�vejg.�

Oglej si del not nega za pisa in po slu šaj po sne tek.

96. e. Gri eg: arab Ski PleS iz scenske glasbe Peer Gynt97. e. Gri eg: Sol vej Gi na Pe Sem iz scenske glasbe Peer Gynt

• Kaj­po­me­ni­iz­raz­al­leg­ret­to­vi­va­ce? ­

• Gri­eg­je­sta­vek­po­ime­no­val­Arab­ski­ples.­Za­kaj?

Sol vejg je za pe la pe sem svo je mu osta re le mu pus to lov ske mu Pe eru Gyn tu ob vr nit vi z nje go vih po to vanj. Sklad ba je raz de lje na na tri raz lič ne de le. Po slu šaj.

Ed vard Gri eg je iz scen ske glas be z do da ja njem stav kov ustva ril veliko delo – su ito.

ed vard Gri eg: anitrin PleS iz scenske glasbe Peer Gynt

Nekoliko razgibano, živahno.

Zaradi orientalskih motivov.

62

Med naj po memb nej ša de la zna me ni te ga Nor ve ža na spa da Kon cert za kla vir in or kes ter v a­mo lu, op. 16. Po slu šaj od lo mek iz 1. stav ka.

98. e. Gri eg: kon cert za kla vir in or keS ter, a-mol (1. sta vek – odlomek)99. m. P. mu sorg ski: Pro me na Da iz ciklusa Sli ke z raz sta ve

mo dest Pe tro vič mu sorg ski: Pro me na Da iz ciklusa Slike z razstave

• Si­opa­zil­kak­šno­po­seb­nost­v­me­lo­di­ki? ­

Ugo to vi, ko li ko raz lič nih to nov se ogla ša v pr vem in dru gem tak tu.

• Za­pi­ši­v­notno­črtovje.­Zač­ni­z­no­to­b.

Tudi v Ru si ji je bi la moč no iz ra že na tež nja po ob li ko va nju umet ne glas be z ljud ski mi, na cio nal ni mi ele men ti. Znamenita skupina petih skladateljev je v svoja dela vnašala ljudske napeve in melodije.

Oglej si del notnega zapisa skladbe in jo poslušaj.

Če si no te pra vil no iz pi sal, si do bil pentatoniko.

Mo dest Pe tro vič Mu sorg ski• Mo dest Pe tro vič Mu sorg ski

ed vard Gri eg: koncert za klavir in orkeSter v a-molu, op. 16 (1. stavek)

Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Letonjo

Nastop pentatonike.

63

Sklad ba se ime nu je Pro me na da, z njo pa seza če nja su ita de se tih skladb s skup nim na slo vomSli ke z raz sta ve rus ke ga skla da te ljaMo des ta Petroviča Mu sorg ske ga.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­pro­me­na­da?­

• V­kak­šnem­tem­pu­je­sklad­ba?­

• Iz­pi­ši­di­na­mič­ne­ozna­ke­in­jih­po­jas­ni. ­

Pod čr taj ustrezne izraze. • Kakšen­je­zna­čaj­glas­be:

­ umir­je­n­–­raz­bur­lji­v­–­speve­n­–­raz­draž­lji­v­–­strast­en­–­za­spa­n­–­tr­mas­t

mo dest Pe tro vič mu sorg ski: Gno muS iz ciklusa Slike z razstave

Prisluhni naslednji glasbeni sliki in sledi začetku notnega zapisa.

mo dest Pe tro vič mu sorg ski: PleS PiŠ ČanČ kov v jajČ niH lu Pi naH iz ciklusa Slike z razstave

• V­kak­šnem­tem­pu­je­glas­ba?­

• Kaj­po­me­ni­iz­raz­scher­zi ­no­(p o­manj­še­val­ni­ca­be­se­de­scher­zo)?­

100. m. P. mu sorg ski: Gno muS iz ciklusa Sli ke z raz sta ve101. m. P. mu sorg ski: PleS PiŠ ČanČ kov iz ciklusa Sli ke z raz sta ve

Sledi notnemu zapisu in po slu šaj naslednjo skladbo.

Sprehajališče, sprehod.

V neenakomernem tempu.

ff = fortissimo = zelo glasno, p = piano = tiho,

sf = s kratkim poudarkom (glasno)

V hitrem tempu.

Šaljivo ...

64

Zanimiva je tudi slika (glasba) Koča na kurjih nožicah ali Baba Jaga.

Za ra di pri ljub lje nos ti je bi la sklad ba Ples piščančkov v jajčnih lupinah ve li ko krat pri re je na.Po slu šaj iz bra ne pri me re in po snet ke pri mer jaj med se boj.

Fran cos ki skla da telj Ma uri ce Ra vel in slovenski skladatelj Leo Funtek sta vsak po svoje pri re dila skladbo za or kes ter.Ja pon ski glas be nik Isao To mi ta je sklad bo pri re dil za ra ču nal nik.

• Ka­te­ri­glas­be­nik­se­je­naj­bolj­pri­bli­žal­li­kov­ni­upo­do­bit­vi­piš­čanč­kov­v­jajč­nih­lu­pi­nah?

Na sled nja sli ka ima na slov Sa mu el Gol den berg in Schmu yle. Dva Juda sta glas be no upo dob lje na ze lo raz lič no. Ob po nov nem po slu ša nju ugo tav ljaj, ka ko ig ra orkes ter, ko pri ka zu je njun značaj.

• S­ka­te­rim­glasbilom­je­skla­da­telj­pred­sta­vil­(opi­sal)­Schmu­yleja?

• Počrtaj­be­se­de,­ki­ozn a­ču­je­jo­zna­čaj­Sa­mu­ela­Gol­den­berga:

­ umir­je­no­–­uka­zu ­jo­če­–­pro­se­če­–­na­du­to­–­pri­jaz­no­–­oblast­niš­ko­–­ve­se­lo­–­mir­no­–­ba­ha­vo

• Podčrtaj­be­se­de,­ki­zn a­ču­je­jo­zna­čaj­Schmu­yle:­

­ za­po­ve­du­jo­če­–­pro­se­če­–­jec­lja­jo­če­–­mir­no­–­ne­mir­no­–­pre­pla­še­no­–­gro­ze­če­–­uka­zu ­jo­če

Allegro con brio, feroce

ff sf sf sf

sf sf sf sf

Andante mosso

102. m. P. mu sorg ski: PleS PiŠ ČanČ kov (inštrumentacija mauricea ravela)103. m. P. mu sorg ski: PleS PiŠ ČanČ kov (računalniška izvedba i. tomita)

104. m. P. mu sorg ski: Sa mu el Gol Den berG in ScHmu yle iz ciklusa Slike z razstave

mo dest Pe tro vič mu sorg ski: koČa na kurjiH noŽicaH (baba jaGa) iz ciklusa Slike z razstave

Tako sli kar Viktor Hart man kot skladatelj Modest Petrovič Mu sorg ski sta svojo umetnino naslovila Ko ča na kur jih no žicah ali Ba ba Ja ga.

Razmisli in odgovori.

• Iz­ko­li­ko­de­lov­je­zg ra­je­na­sklad­ba?­

• Ozna­či­ob­li­ko­va­nost­sklad­be­z­ve­li­ki­mi­čr­ka­mi­abe­ce­de.­

• Kak­šen­je­zna­čaj­glas­be?­ ­

S trobento.

Iz treh delov.

A B A

Razposajen, divji ...

66

an ton Fo er ster: vSi So PriHajali, 6. pri zor iz prvega dejanja opere Gorenjski slavček

Zapoj in zaigraj s sošolci. Obrni na stran 105.

Med ljudskimi pesmimi so še: Si jaj, si jaj, son če ce, Al’ me boš kaj ra da ime la, Mi zo sem ri ba la, Mi ptič ‘ca za po je, Brat ci ve se li vsi in dru ge.

Če ka te ro teh pes mi po znate, jo za pojte v razredu.

• Ka­ko­bi­ime­no­val­ope­ro,­v­ka­te­ro­je­skla­da­telj­vple­tel­­ljud­ske­pes­mi­in­v­njej­opi­sal­vsak­da­nje­ži v­lje­nje­­pre­pros­tih­lju­di?­

Po slu šaj dva pri zo ra iz tret je ga de ja nja: naj prej pri zor, ko moš ki ku je jo za ro to pro ti Chan so net tu, in na to še ko mič no im pro vi zi ra no so diš če, ki ob so di Chan so net ta na de nar no ka zen in iz gon iz de že le.

Da boš laž e sle dil do ga ja nju, pre be ri del lib re ta.

• Kaj­je­libreto?­

V 19. sto let ju se je moč no okre pi lo glas be no ustvar ja nje v Ev ro pi. Na ozem lju da naš nje Slo ve ni je je do ži ve lo raz cvet v drugi polovici 19. sto let ja.

Ena naj bolj pri ljub lje nih slo ven skih oper je Go renj ski slav ček An to na Fo er ster ja.

Skladatelj Anton Foerster je vpletel v dogajanje številne slovenske ljudske pesmi.Po slu šaj pri zor, ko fant je za po jo ljud sko pe sem Vsi so pri ha ja li.

2.8­SLO­VEN­SKA­GLAS­BA­V­19.­StO­LEt­JU

An to n Fo er ster

106. a. Fo er ster: (Deklice moje) Že Priletela PtiČica,6. prizor iz 1. dejanja opere Gorenjski slavček

107. a. Fo er ster: PSt, zDaj molČimo, 5. prizor iz 3. dejanja opere Gorenjski slavček

• Anton Foerster

Ljudska opera.

Operno besedilo.

68

be nja min ipa vec: Se re na Da, 1. sta vek

Uči telj pet ja Chan so nette in vaš ča ni so se pri ja telj sko raz šli. Pri sluh ni za ključ ne mu pri zo ru, v ka te rem se vaš ča ni po slo vi jo od tuj ca s pes mi jo in ple som.

Skla da telj An ton Fo er ster je pi sal tu di zbo rov ske in kla vir ske sklad be.V variacijah Za gor ska za kla vir je upo ra bil te mo iz pe smi Bom šel na planince.

S sošolci zapoj ljudsko pesem Bom šel na planince.

109. a. Fo er ster: SeDaj Pa reS je Skrajni ČaS, 10. pri zor iz 3. dejanja opere Gorenjski slavček110. a. Fo er ster: za Gor Ska

111. b. ipa vec: Se re na Da za GoDala (1. sta vek – od lo mek)

bom Šel na Planince Miroslav Vilhar

Dru ži na Ipavec iz Šent jur ja pri Ce lju je bi la v drugi po lo vi ci 19. sto let ja ena naj po memb nej ših glas be nih dru žin na Slo ven skem. Po se bej se je s svo jo vse stran sko glas be no de jav nost jo in te me lji tim glas be nim zna njem uve lja vil Be nja min Ipavec.

Zbra no po slu šaj na sled nji od lo mek.

• Za­kak­šen­or­kes­ter­je­sklad­ba­na­pi­sa­na?­

• Ali­so­ime­la­vsa­go­da­la­ena­ko­po­memb­no­vlo­go?­

• Kak­šen­je­zna­čaj­me­lo­di­je? ­

Oglej si not ni za pis me lo di je. Za poj na zlog la, na ...

Be nja min Ipa vec

• Benjamin IpavecPetje pesmi spremljaj še z orffovimi glasbili. Obrni na stran 119.

Za godalni orkester.

Ne, prevladujejo violine.

Melodija je enostavna, tekoča in prijetna.

69

V sklad bi se pred sta vi ta dve te mi – me lo di ji. Za pi ši nju ne zna čil nos ti.

• Pr­va­te­ma:­

• Dru­ga­te­ma:­

Sklad ba, ki smo jo spoz na li, je pr vi sta vek šti ri stavč ne ga cik lu sa Be nja mi na Ipav ca z na slo vom Se re na da.

• Kaj­po­me­ni­be­se­da­se­re­na­da?­

Ob po slu ša nju zvoč ne ga pri me ra sprem ljaj she mo šti ri stavč ne se re na de.

AL LEG ROMO DE RA TO

G-DUR

FI NA LE – AN DAN TE AL LEG RO

ME NU ET TO

D-DUR

AN DAN TE CON VA RI AZI ONI

B-DUR

Be nja min Ipa vec je bil po mem ben skla da telj sa mo spe va. Do bil je vzde vek »slo ven ski Schu bert«. Eden naj lep ših sa mo spe vov je Če na po lja ne ro sa pa de na be se di lo Jo si pa Mur na.

Pre be ri be se di lo.

ČE NA POLJANE ROSA PADE (Josip Murn-Aleksandrov)

Če�na�po�lja�ne�ro�sa�pa�de,� Le�ti,�po�mlad,�ki�v�sr�ce�si�ješ,�po�lja�na�lju�be�ča�bleš�či,�� le�ti�ne�pri�deš�več�na�zaj?če�na�po�lja�ne�sla�na�pa�de,� Ah,�če�en�krat�sa�mo�se�skri�ješ,po�mlad�jo�oži�vi.�� umr�la�si�za�ve�ko�maj?Kos�ta�nji,�li�pe�ze�le�ni�jo,če�ptič�jim�po�je�maj,kos�ta�nji,�li�pe�go�vo�ri�jo,�da�vse�se�vr�ne�kdaj.�

112. b. ipa vec: Če na Po lja ne ro Sa Pa De

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

• Kak­šno­raz­po­lo­že­nje­je­že­lel­iz­raz­iti­pes­nik­v­pes­mi?­

Po slu šaj sa mo spev.

• Raz­lo­ži­glas­be­no­ob­li­ko­sa­mo­spev.­

spevna, preprosta, ritmično raznolika.

zahtevnejša, manj pevna, ritmično tekoča.

Podoknica.

Umetna pesem, skladba za pevski glas in solistično glasbilo (klavir).

70

be nja min ipa vec: Do mo vi ni Besedilo: Ja kob Raz lag

113. b. ipa vec: Do mo vi ni

Brat je Ipav ci so pi sa li tudi sklad be za pev ske zbo re. Sklad ba Do mo vi ni Benjamina Ipavca za moš ki pev ski zbor in dva so lis ta ima do mo ljub no vse bi no, ki je ak tu al na še da nes. Do mo ljub ne so tis te pes-mi, ki v be se di lih iz ra ža jo lju be zen do do mo vi ne.

S sošolci zapoj pesem dvoglasno.

• Kak­šen­po­men­so­ime­le­do­mo­ljub­ne­pes­mi­v­ča­su­na­cio­nal­ne­ga­pre­bu­ja­nja?

celov - poljub

& ### 43 jœjœ

Bo di

œ œ jœ Jœzdra va, do mo

œ œ jœ Jœvi na, mi li

.œ jœ jœ Jœmoj slo ven ski

jœ jœkraj! Bo di- - - - - - - - -

& ###5

œ œ jœ jœzdra va, do mo

œ œ jœ jœvi na, mi li

.œ jœ jœ jœmoj slo ven ski

œ Œ jœ jœkraj! Ti pre- - - - - - - -

& ###9

œ œ jœ jœkra sna, ti e

œ œ jœ jœdi na, me ni

.œ jœ jœ jœsi ze melj ski

œ Œ jœ jœraj! Tu je- - - - - - -

& ###13

œ œ jœ jœše ge, tu je

œ jœ ‰ jœ jœljud stvo so pri

.œ jœ jœ jœjat’ lji, bra tje

œ Œ jœ jœne, sla va- - - - - - -

& ###17

.œ œ œ jœ jœ#le slo van sko

œ œ .Jœ Rœču stvo sr ce

.œ œ œ jœ jœmo je ve se

œ Œ jœ jœli. Pri mi- - - - - - - -

& ###21

œ œ jœ jœce lov, zem lja

œ œ jœ jœmi la, pri mi

œ œ jœ jœsr ce mo je

œ Œ jœœ jœœv÷dar, da bi- - - - - -

& ###25

œœ œœ jœœjœœ

ve dno ma tka

œœ œœjœœ Jœœ

bi la, ne po

..œœ jJœ

jœœ jœœza blje na ni

œœ Œkdar.- - - - - - - -

DomoviniBenjamin Ipavec

(Jakob Razlag)

Vzbujanje domoljubnih čustev.

71

Be nja min Ipa vec se je že v svo jih štu dij skih le tih na Du na ju veliko ukvarjal z glas bo. V Grad cu, kjer je služ bo val kot zdrav nik, je vo dil pev ski zbor društ va Slo ve ni ja. Kot ve lik do mo ljub si je pri za de val za ohra ni tev ma te rne ga je zi ka in slo ven ske glas be. • Za­pi­ši­na­slo­ve­ne­kaj­do­mo­ljub­nih­pes­mi. ­

Be nja mi nov brat Gu stav Ipa vec je de lo val kot zdrav nik in glas be nik v do ma čem Šent jur ju. Po slu šaj mo nje go vo zbo rov sko sklad bo.

Kot skladatelj se je uveljavil tudi Josip Ipavec (sin Gustava). Prisluhni njegovi pesmi Imel sem lju bi dve.

114. G. ipa vec: Slovenec Sem115. j. ipa vec: imel Sem lju bi Dve116. D. jen ko: li Pa

Da vo rin Jen ko

Be se di lo za pe sem Li pa je na pi sal Simon Jenko, uglas bil jo je Da vo rin Jen ko. Pe sem je po na ro de la. Po slu šaj pe sem v iz ved bi moš ke ga zbora.

S sošolci in sošolkami zapojte pesem v dvoglasjuin izvajajte orffovo spremljavo. Obrni na stran 114.

• Davorin Jenko

Gu stav Ipa vec Josip Ipa vec Scenski prizor iz operete Princesa VrtoglavkaJosipa Ipavca (SNG Maribor)

Svoje vedenje dopolni na spletni strani SNG Maribor.

Slovenec sem, Oj, Triglav, moj dom ...

72117. F. Ger bič: Poj Dem na Pre jo

118. F. Ger bič: kreS, zbor iz opere kres

Ilust

raci

ja: Z

. Čoh

Fran Ger bič je kot skladatelj, pevec in učitelj deloval v Ljubljani.

Prisluhni njegovi skladbi in sledi besedilu in delu notnega zapisa.

POJDEM NA PREJO (Oton Župančič)

Poj�dem�na�pre�jo,�saj�me�ne�ma�ra�lju�bi�ca�več,poj�dem�na�pre�jo�kot�pti�ček�na�ve�jo,�kar�je�bi�lo,�je�za�ve�ko�maj�preč.�Pre�de�jo,�pre�de�jo�be�la�dek�le�taz�drob�ni�mi�prst�ki�nit�ke�ten�ke,�nit�ka�od�sr�ca�do�sr�ca�se�sple�ta,v�mre�žo�za�ple�te�no�mi�je�sr�ce.Ali�bi�Ma�ri�co,�ali�bi�Ba�ri�co,An�či�co,�Sta�zi�ko?�Kam�iz�za�dreg?Lju�bi�ca�pra�va,�osta�ni�mi�zdra�va,zdaj�bom�kar�lju�bil�dek�le�ta�na�vprek.

Fran Ger bič: Poj Dem na Pre jo Besedilo: Oton Župančič

• Fran Gerbič

• Po­ime­nuj­iz­ va­jal­ce.­

• Ka­ko­ime­nu­je­mo­glas­be­no­ob­li­ko,­ki­si­jo­sli­šal?­

Gerbič je na pi sal dve ope ri: Kres in Na bor.

Po slu šaj moš ki zbor iz ope re Kres.

Opera Kres ima nacionalno vsebino, prikazuje življenje tedanjega slovenskega podeželja.

• Kaj­pomeni­v­ljudskem­izročilu­beseda­kres?­

Fran Ger bič

Bas in klavir.

Samospev.

Pomeni grmado, ki jo zakurijo na predvečer praznikov, po navadi na gričih in hribih.

Pomeni tudi prvi poletni dan (24. junij).

74

Vsak izmed nas si izbira svoje priljubljene skladbe, ki jih rad posluša. Že Mozart je pisal podoknice in skladbe plesnega značaja.

Zbra no po slu šaj Mo zar to vo sklad bo.

• Ka­te­ra­glasbila­si­pre­poz­nal? ­

Ugo to vi tak tov ski na čin.

• Iz­na­šte­tih­glas­be­nih­ob­lik­iz­ be­ri­tis­to,­ki­ustre­za­po­slu­ša­ni­glas­bi­­in­jo­pod­čr­taj:

­ so­na­ta­–­sim­fo­ni­ja­–­su­ita­–­fu­ga­–­ari­ja­–­kon­cert­–­menuet­–­opereta­–­ples

Glas ba, ki si jo sli šal, je bila namenjena za ba vi.

Po slu šaj za če tek naslednje sklad be.

• Kak­šen­je­na­slov­sklad­be?­

Jo han na Stra us sa mlaj še ga, »kra lja du naj ske ga valč ka«, po nje go vih de lih že po znaš. Oglej si naj po memb nej še glas be ne mis li iz nje go ve ga zna me ni te ga valč ka Na le pi mod ri Do na vi. Sklad ba je se stav lje na iz uvo da in za ključ ka, vmes pa si sle di jo po sa mez ni valč ki.

2.9­ZA­BAV­NA­GLAS­BA

Valček: a1

Jo han n Stra us s ml.

120. W. a. mo zart: nem Ški PleS Št. 2, F-dur121. j. Stra uss: na le Pi moD ri Do na vi

• plesna glasba

Godala, pihala.

Na lepi, modri Donavi.

75

• V­čem­se­valč­ki­med­se­boj­raz­li­ku­je­jo?

• Po­zn aš­ra­zen­du­naj­ske­ga­še­kak­­dru­g­val­ček?

Za ple ši valček. Oblikujte pare.

Stra us si (oče Jo hann, si no vi Jo sef, Jo hann, Edu ard) so bi li v 19. sto let ju »kra lji« du naj skih za bav. Tam so v glav nem iz va ja li nji ho ve valč ke, pol ke in dru ge ple se.

Valček: d

Valček: e

Valček: c1

Valček: a2

»Kralj valčkov«

Valček: c2

V tempu, ritmu in melodiki.

Angleški valček, koncertni valček.

76

S ko rač ni co, po sve če no maršalu Ra detz ke mu, pra vi lo ma za klju ču je jo vsa ko let ne no vo let ne kon cer te na Du na ju.Pri sluh ni kdaj te le vi zij ske mu pre no su kon cer ta.

122. j. Stra uss ml.: ko raČ ni ca ra Detz ky123. S. de yar di er: la Pa lo ma

Spomenik J. Straussa ml. na Dunaju

Po slu šaj eno naj sta rej ših ohra nje nih me lo dij, ki se je kot pri mer ka ko vost ne glas be zabavnega značaja ohra nila do da nes.

• Po­iš­či­čim­več­sta­rej­ših­glas­be­nih­pri­me­rov,­ki­so­bi­li­na­me­nje­ni­za­ba­vi,­in­jih­na­pi­ši­(za­pomoč­vpra­šaj­sta­re­star­še,­podatke­po­iš­či­v­pri­roč­ni­kih­o­glas­bi,­na­spletnih­straneh).­

S sošolci ob predvajanem zvočnem primeru izvajaj koračnico Radetzkega z orffovimi glasbili.Obrni na stran 120.

Opereta je glasbeno-gledališka zvrst z govorjenimi dialogi in pevskimi točkami,ki sodi v lahkotnejšo zvrst glasbenega gledališča, in je tudi danes priljubljena.

Svoje znanje dopolni v učbeniku.

Na spletu poišči podatke iz odlomkov Netopirja Johanna Straussa, ml. in Vesele vdove Franca Leharja.

• opereta

Novoletni dunajski koncert

• Kaj­je­zna­čil­no­za­ko­rač­ni­co?Enakomerni korakajoči ritem ...