Nacionalni kurikularni svet

Področna kurikularna komisija za osnovno šolo

Programska kurikularna komisija za šolstvo v Osnovna šola narodno in jezikovno mešanih okoljih Predmetna kurikularna komisija za glasbeno vzgojo

UČNI NAČRT Dvojezična osnovna šola

Glasbena vzgoja

1. razred: 70 ur 2. razred: 70 ur 3. razred: 70 ur 4. razred: 35 ur 5. razred: 35 ur 6. razred: 35 ur 7. razred: 35 ur 8. razred: 35 ur 9. razred: 16 ur

2

Sprejeto na 25. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 11. 2. 1999.

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA GLASBENO VZGOJO dr. Breda Oblak, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, predsednica Milka Ajtnik, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnica mag. Ivan Vrbančič, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta dr. Mirko Slosar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Lidija Černuta Nowak, Gimnazija in srednja vzgojiteljska šola, Ljubljana Sonja Čibej, OŠ Grm, Novo mesto Branka Potočnik, OŠ Simona Jenka, Kranj Jezikovni pregled: Janko Potrata Konzulentki: Tanja Vajda, DOŠ I, Lendava

Tanja Turk, DOŠ I, Lendava

3

Glasbena vzgoja

1. razred: 70 ur 2. razred: 70 ur 3. razred: 70 ur 4. razred: 35 ur 5. razred: 35 ur 6. razred: 35 ur 7. razred: 35 ur 8. razred: 35 ur 9. razred: 16 ur

4

KAZALO I. OPREDELITEV PREDMETA 5

II. SPLOŠNI CILJI PREDMETA 5

III. OPERATIVNI CILJI PREDMETA 73.1 PRVO TRILETJE 73.1.1 Prvi razred 73.1.2 Drugi razred 93.1.3 Tretji razred 123.2 DRUGO TRILETJE 153.2.1 Četrti razred 153.2.2 Peti razred 193.2.3 Šesti razred 223.3 TRETJE TRILETJE 263.3.1 Sedmi razred 263.3.2 Osmi razred 293.3.3 Deveti razred 33IV. SPECIALNODIDATKTIČNA PRIPOROČILA 38

4.1 SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA PRVO TRILETJE 38

4.2 SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA DRUGO TRILETJE 40

4.3 SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TRETJE TRILETJE 42

4.4 OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA 45

V. KATALOG ZNANJA 465.1. TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PO RAZREDIH 465.1.1 Prvi razred 465.1.2 Drugi razred 465.1.3 Tretji razred 475.1.4 Četrti razred 475.1.5 Peti razred 485.1.6 Šesti razred 495.1.7 Sedmi razred 505.1.8 Osmi razred 505.1.9 Deveti razred 515.2 TEMELJNI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU TRILETJA 515.2.1 Prvo triletje 515.2.2 Drugo triletje 525.2.3 Tretje triletje 52VI. PRILOGA 546.1 LITERATURA 54

5

I. OPREDELITEV PREDMETA Glasba je človekova kulturna potreba v vseh časih. Izraža njegovo neusahljivo željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvočno govorico je široko odprta zakladnica obče človeške kulture. V posameznih okoljih poudarjajo njene vrednote kot nenadomestljive dokaze kulturne samobitnosti. Glasba potrebuje vzore in učenje, ki omogoča stik z njenimi vrednotami. Sodobna glasbena vzgoja se napaja pri glasbeni umetnosti in glasbeno pedagoški znanosti. Umetnost jo opredeljuje kot glasbeno produkcijo (ustvarjalnost), reprodukcijo (poustvarjalnost) in recepcijo (ustvarjalno sprejemanje). Glasbenopedagoška znanost usmerja in razvija posameznikove glasbene sposobnosti, spretnosti in znanje, ki mu določajo faze in ravni muzikalnosti. V ustvarjalnostnih oblikah nakazuje temeljno metodo glasbenega učenja z interakcijo izvajanja in poslušanja glasbe. Njene interdisciplinarne povezave omogočajo široko razgledanost na mnogih umetniških in znanstvenih področjih. V zadnjem času je v ospredju raziskav glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma, ta pa ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo. Učencem odpira svet višjih kulturnih potreb, jih osvešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter jim razvija kritičnost in estetsko občutljivost. Glasbena vzgoja v osnovni šoli ponuja učencu temeljne izkušnje: • za selektivno in aktivno poslušanje glasbe v okviru medijskih programov in glasbenih prireditev;

• za sodelovanje v pevskih zborih in drugih glasbenih dejavnostih;

• za nadaljnje izobraževanje, ki spodbuja globlje zanimanje za glasbo ali študij oziroma poklic, katerega sestavni del je tudi glasba.

Glasbeno življenje mora na šoli dopolnjevati polnovredno kulturno ozračje in oblikovati zdravo zvočno okolje. Glasbeni pouk vnaša v šolsko delo s svojo odprtostjo in zvočnim jezikom spremenjeno in sproščeno komunikacijo.

II. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Splošni cilji glasbene vzgoje so: • vzbujati veselje in pozitivna čustva do glasbe;

• zbujati zanimanje za različne oblike glasbenega udejstvovanja;

• oblikovati pozitiven odnos do slovenske, madžarske in svetovne glasbene kulture;

• spoznavati pomen glasbenih vrednot za slovensko ter manjšinsko (madžarsko) samobitnost in evropsko umetnost;

• razvijati odgovornost in smisel za sodelovanje pri skupnem muziciranju;

• peti in igrati ter poustvarjati glasbene vsebine;

• aktivno poslušati glasbo, jo doživljati in prepoznavati njene značilnosti;

6

• navajati na selektivno izbiro glasbenih programov glede na različne življenjske okoliščine;

• vzgajati za zdravo zvočno okolje;

• razvijati kriterije vrednotenja;

• ustvarjati glasbo, sproščati lastne zvočne zamisli in domišljijo ter preizkušati procese glasbenega oblikovanja;

• izražati glasbena doživetja in predstave gibalno-rajalno, plesno, likovno in besedno;

• spoznavati povezavo glasbe z materinščino, z jezikom okolja (madžarščino), tujimi jeziki in drugimi zvrstmi umetnosti;

• razvijati glasbene sposobnosti (melodični, ritmični, harmonski posluh, estetsko oblikovanje, muzikalnost) in izvajalske spretnosti (tehniko petja in igranja glasbil šolskega instrumentarija) ob glasbenih dejavnostih;

• odkrivati zakladnico glasbene literature, njene ustvarjalce in poustvarjalce;

• razumeti bistvene pojme, zakonitosti in podatke o glasbenih izraznih prvinah, sredstvih, oblikah in zvrsteh, ki omogočajo razumevanje glasbe;

• poznati temeljne značilnosti glasbenih zapisov in osnovno orientacijo v njih;

• vrednotiti glasbene sporede in se orientirati v napovedih, priročni literaturi ter zvočnih zbirkah;

• se navajati na sodobno glasbeno tehnologijo;

• poznati aktualne informacije o glasbenem šolstvu in glasbenih poklicih.

III. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1 PRVO TRILETJE OD IGRE IN GLASBENIH DOŽIVETIJ H GLASBENIM IZKUŠNJAM

3.1.1 Prvi razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Ustvarjanje Poslušanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• pripevajo in pojejo krajše ljudske in umetne pesmi v ustreznem glasovnem obsegu, katerih vsebina spodbuja otroško doživljanje, domišljijo, rajanje, igro;

• ritmično izrekajo kratka otroška besedila;

• raziskujejo zvočne barve iz narave in umetno ustvarjene;

• ob petju ali izreki izražajo vsebine skozi domišljijo in doživljanje;

• z glasbili zvočno izražajo doživetja in predstave iz okolja;

• zavedajo se zvokov okrog sebe;

• poslušajo in raziskujejo zvoke;

• poslušajo glasove ptic in drugih živali;

• doživljajsko poslušajo skladbe, ki jih spodbujajo k aktivni zaznavi;

Radi pojemo

• Pojemo v šoli in doma

• Pesmi naših babic

• Imamo pevske glasove

• Znamo zapeti in povedati pesem

• Pripravili bomo pevski nastop

Ljudske in umetne pesmi:

• Ljudska: Zajček

• Ljudska: Prvo leto

• Ljudska: Kako smo lovca pokopali

• Ljudska: Lisička je prav zvita zver

• Ljudska: Šmentana muha

• Ljudska: Barčica

• Ljudska: Na planincah

• Ljudska: Zima je prišla

• Népi játékdal: Zsipp-zsupp

• Népi játékdal: Ég a gyertya

• Népi mondóka: Esik az eső

• Népdal: Száncsengő

• Gyermekjáték: Elvesztettem

8

Jaz znam igrati, ti znaš igrati , ...

• Ploskamo, trkamo, topotamo, ...

• Igramo na zvočila, ki so okoli nas

• Igramo na zvočila, ki jih sami naredimo

• Igramo na Orffova glasbila: paličice, boben, činele ...

• Obisk v glasbeni šoli

• Spremljamo pesmice, ki jih pojemo ali enakomerno izrekamo

• Pripravimo koncert

zsebkendőmet

• Lesjak: Kdo je lumpek

• Lesjak: Trije lenuhi

• Voglar: Bosi in obuti vrabci

• Kuhar: Mi imamo mucka

• Kuhar: Jaz imam pa goslice

• Bitenc: Potoček

• Bitenc: Zajček dolgoušček

• Slosar: Šala

• Slosar: Mačka

Besedila za ritmično izreko

• izštevanke, uganke);

• spremljajo petje in izreko z otroškimi glasbili in zvočili;

• igrajo pred, med in poigre;

• gibajo se, rajajo ob petju ali ritmični izreki.

• oblikujejo spremljave z otroškimi glasbili za petje in izreko;

• z glasbili zvočno upodabljajo kratke zgodbe, dogodke;

• ob poslušanju ustvarjalno izražajo svoja doživetja;

• poslušajo glasbeno prireditev;

Radi poslušamo glasbo

• Kaj mi pripoveduje glasba

• Glasba za različna razpoloženja

• Rad imam glasbo

Glasbene izmišljarije

• Izmišljamo si glasbo za pesmi

• Izmišljamo si glasbo za naša zvočila in glasbila

• Izmišljamo si zvočne uganke, zgodbe in pravljice

• Zvočne dogodke in zgodbe

Glasbeni primeri za poslušanje1:

Kogoj: Na ledu

Slovenske klavirske skladbe za mladino

Schubert: Uspavanka

Musorgski: V kotu

Musorgski: Hrošč

Musorgski: Ples piščančkov v jajčnih lupinah

Debussy: Otroški kotiček

Mozart: Mala nočna glasba (odlomki)

Schumann: Otroški prizori: Veseli kmetič

Čajkovski: Mladinski album

1 Poševni tekst označuje skladbe, ki so namenjene poslušanju.

9

spreminjamo v like in barve

Ob glasbi se gibamo in rajamo

• Naši gibi in koraki se ujemajo z glasbo

• Pesmi za rajanje

Z glasbo se igramo

• Posnemamo glasove, zvoke

• Glasbene uganke

Čajkovski: Hrestač (posamezni plesi)

Bártok: Mikrokozmozs 1: št. 31 Tánc kánon - formában (Ples v obliki kanona)

Bártok: Willage song

Glasbene pravljice: Sovica Oka, Škrat Kuzma

Humperdinck: Janko in Metka

• doživetja ob glasbi izražajo gibalno-rajalno, likovno ali besedno.

3.1.2 Drugi razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Ustvarjanje Poslušanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• enoglasno z instrumentalno spremljavo ali brez nje pojejo v ustreznem obsegu ljudske in umetne pesmi, ki po vsebini ustrezajo otroškemu čustvovanju, igri in dogajanjem v ožjemu okolju;

• poustvarjajo naučene pesmi, besedila in instrumentalne vsebine;

• izmišljajo si melodije na dano besedilo;

• oblikujejo ostinatne spremljave na glasbilih za pesmi in

• poslušajo ljudsko in umetno glasbo;

• pozorno poslušajo krajše skladbe s programsko in absolutno vsebino, ki so blizu otroškemu doživljanju;

• ustvarjalno posredujejo povratne informacije o

V šoli se naučimo mnogo novih pesmi

• Naši pevski glasovi so glasbila

• Znamo peti hitreje in počasneje, glasneje in tišje, naraščajoče in pojemajoče

• Vsi smo pevski zbor, ki ga vodi zborovodja

Izbor ljudskih in umetnih pesmi, izštevank, ugank, rekov in skladb za poslušanje:

• Adamič: Šolski zvonec

• Bitenc: Ura

• Jež: Vadbena ura

• Szőnyi: Hivogatt az iskola

• Népdal: Lánc, lánc

Tomc: Ciciban se cmeri

10

• ritmično izrekajo in ritmizirajo otroška besedila (izštevanke, uganke,

• reke in odlomke pesmi);

• igrajo na lastna, ljudska in Orffova glasbila;

• z gibanjem in plesom spremljajo petje in izreko.

besedila;

• raziskujejo zvočnost glasbil in zvočil ter oblikujejo svoje glasbene vsebine;

glasbenih doživetjih in zvočnih vtisih;

• poslušajo glasbeno prireditev;

Igramo vedno več glasbil

• Moje telo igra

• Naredili bomo svoja glasbila

• Ko igramo, smo orkester, ki ga vodi dirigent

• Orffova glasbila imajo svetle in temne zvočne barve

Zbrano poslušamo glasbo

• Glasbo ustvari skladatelj

• Napisana glasba je skladba

• Skladbe odkrivajo različna razpoloženja, dogodke, zgodbe in pravljice

• Ob poslušanju prepoznamo pevske glasove, inštrumente, orkester

• Radi poslušamo barve ljudskih inštrumentov

Glasba je tudi v meni

• Izmišljamo si zvočne zgodbe

• Izmišljamo si glasbo za pesmi

• Ustvarjamo spremljave

• Naslikamo zvoke

• Ob glasbi si izmišljamo gibe, korakamo in plešemo

• Bitenc: Peter veter

• Weingerl: Miška

• Ljudska: Igramo se

Šivic: Miki pleše

• Kuhar: Goslice

• Ljudska: Jaz sem muzikant

• Križ-kraž, kralj Matjaž

• Šček: Svatba v gozdu

• Slosar: Zimska uganka

• Francia népdal: Hull a pelyhes

• Gyermekének: Kis karácsony

• Mozart: Mali potepuh

Voglar: Vaja za praznik

Saint-Saëns: Labod

• Voglar: Kostanjček zaspanček

• Leti, leti

Debussy: Snežinke plešejo

Grečaninov: Žalostna glasba

Gobec: Kresniček

• Slosar: Kaj je v kapljici dežja

11

Glasbene igre

• Glasbene igre naših babic

• Glasbene uganke

• Glasbeni odmevi - posnemanje

Lipovšek: Pesem deževnih kapljic

• Jež: Zajček, Mlado kolo

• Pirnik: Zvonček

• Slosar: Pomladna

Ljudska: Ko si srečen

• Ljudska: Ko si srečen

• Ljudska: Pleši, pleši črni kos

Otroška ljudska glasbila

Primeri za poslušanje:

Šivic: Miki je vojak

Korsakov: Čmrljev let

Grieg: Peer Gynt: V dvorani gorskega kralja, Koračnica palčkov

Mozart: Pastirčkova pesem

Štuhec: Uspavanka

Bach: Veseli razgovor (Badinerie)

Bártok: Mikrocozmos 2:

- Nagyvásár (Tržnica)

- Párbeszéd (Dvogovor)

• Slosar: Mladi modrijan

• Slosar: Klovni

12

• Slosar: Semafor

• Népi játékdal: Bújj, bújj, zöld ág

• Gyermekjáték: Süss fel, nap

Izštevanki:

• Népdal: Gyerekek, gyerekek

• Népdal: Hová mégy te kis nyulacska

Zvočne uganke

• glasbena doživetja in predstave izražajo z gibi, likovnimi simboli in besedno.

3.1.3 Tretji razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Ustvarjanje Poslušanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• z instrumentalno ali preprosto vokalno spremljavo (ostinatno) pojejo enoglasne ljudske in umetne pesmi, ki ustrezajo otroškemu čustvovanju in glasbeni razvitosti otroka;

• ohranjajo slovensko

• raziskujejo zvočne barve in z njimi izražajo svoje zamisli;

• izbirajo vire zvoka iz okolja in z njimi izražajo svoje zamisli;

• doživljajsko in estetsko poustvarjajo nove pesmi in

• pozorno poslušajo skladbe za različne sestave s programsko in absolutno vsebino;

• izražajo vtise o doživljanju glasbe;

• poslušajo glasbeno prireditev;

• spremljajo kulturna

Z glasbo v novo šolsko leto

• Glasbeni spomini na počitnice

• Šolski pevski zbor

• Ljudske pesmi - naše bogastvo

• Naša prva pesmarica

• Naša zvočna zbirka

• Glasbeni kotiček

Izbor ljudskih in umetnih pesmi:

• Ljudska : Polževa snubitev

• Ljudska : Po Koroškem, po Kranjskem

• Ljudska : Ob bistrem potoku je mlin

• Ljudska : Prvo leto služim

• Ljudska : Lepo je pomlad’ na svet’

13

glasbeno zapuščino;

• ohranjajo madžarsko glasbeno zapuščino

• na glasbilih (lastnih, Orffovih, drugih) igrajo spremljave in krajše instrumentalne skladbe;

• ritmično izrekajo besedila in jih spremljajo s telesnimi gibi in z glasbili;

• upoštevajo pevsko in instrumentalno tehniko in elemente estetskega oblikovanja;

• plešejo.

ritmična besedila;

• oblikujejo spremljave za pesmi in besedila;

• dopolnjujejo melodije in ritme, oblikujejo odgovore na glasbena vprašanja;

• ustvarjajo melodije za besedila in besedila za melodije;

dogajanja v svojem okolju;

Pozorno poslušajmo zvoke

• Posebni glasbeni zvoki - toni

• Toni sestavljajo melodijo

• Pesem ima besedilo in melodijo

• Glasbila igrajo višje in nižje tone

Glasbeni čas

• Glasbo merimo

• Glasba vsebuje tudi tišino ali pavze

• Glasbena voščilnica

• Pesmi za posebne priložnosti

Z glasbo v pravljice in zgodbe

• Pravljica iz baleta

• Glasbena pravljica

Glasba, gibanje in ples

• Zaplešimo kolo

• Z gibanjem in plesom izrazimo vsebino glasbe

Glasbeni pogovori

• Posnemanje v glasbi

• Dopolnimo glasbene misli

• Ljudska : Izidor ovčice pase

• Ljudska : Štiri račke

*Izbor madžarskih ljudskih in umetnih pesmi:

• Gyermekdal: Süssünk, süssünk

• Népdal: Virágéknál ég a világ

• Népdal: Kis kece lányom

• Népdal: Icike-picike

• Népdal: Cickom, cickom

• Jež: Izštevanka

• Pirnik: Čriček poje

• Pirnik: Bele snežinke

• Bitenc: Križ - kraž

• Voglar: Binček in jabolko

• Rojko: Medvedkova večerja

• Bitenc: Muzikantska

• Slosar: Pustna

• Slosar: Semafor

• Pahor: Dimnik

• Adamič: Pomladne piščalke

• Kupper: Nikoli slabe volje

• Bárdos: Szőlő érik

• Kodály: Dolgozni szaporán

14

• Glasbena vprašanja in odgovori

• Ustvarimo zvočno podobo

Glasbena popotnica

• Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo

• Najljubše pesmi in skladbe

Glasba gre iz roda v rod

• Stare pesmi, glasbila in plesi iz našega okolja

• Kodály: Megy az úton a katona

• Szőnyi: Messze száll a fecske

• Lully: Trka, trka Peter

• Bach: Rad imam

Ritmična besedila:

• Ti boš mačka jaz bom miš:

• En kovač konja kuje

• Župančič: Mehurčki (izbor)

• Zidar: Muzikantska

• Gyermekdal: Már tapsoljunk

• Játékdal: Körtéfa

Skladbe za poslušanje:

Jež: Potovanje

Mihelčič: Stopa dedek

Škerl: Dnevnik Lize Sladoredarice

Ramovš: Šaljivka

Čajkovski: Punčkin pogreb

Saint-Saëns: Živalski karneval: Slon, Labod

Debussy: Ples črne lutke

Čajkovski: Hrestač

Prokofjev: Peter in volk - A Péter és a farkas

15

Bártok: Mikrocozmos 2:

Hangsúlyok (Naglas)

Bártok: Mikrocozmos 3:

Immage a J. S. B.

Sárkánytánc (Vražji ples)

Pahor: V korak

Šedelbauer: Kar veselo

Ramovš: Šaljivka

• izražajo glasbene značilnosti plesno, likovno ali besedno.

3.2 DRUGO TRILETJE OD GLASBENIH IZKUŠENJ K RAZUMEVANJU TEMELJNIH IZRAZNIH PRVIN, ZAKONITOSTI IN GLASBENOKULTURNIH OKOLIJ

3.2.1. Četrti razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Poslušanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• pojejo eno in dvoglasne ljudske in umetne pesmi, kanone iz domače in tuje glasbene zakladnice;

• ob poslušanju prepoznavajo glasove in glasbila;

• zbrano poslušajo izbor skladb iz koncertnega,

• poustvarjajo pevske, govorne in instrumentalne vsebine;

• izražajo likovno,

Glasba v družini

Glasba v naši šoli in jaz

• Toni naših glasov in glasbil

• Zapisi tonskih višin in trajanj odkrivajo ljudske pesmi

• Ljudska: O moj preljubi dragi dom

• Népdal: Házunk ellőt

• Ljudska: Sedma ura že zvoni

16

• s posnemanjem fraz in po slikovnih, zlogovnih in notnih zapisih;

• ritmično izrekajo in ritmizirajo besedila;

• pojejo ali izrekajo besedila ob spremljavi glasbil;

• igrajo instrumentalne vsebine;

• spremljajo petje in ritmično izreko z gibanjem in plesom

opernega in filmskega programa.

besedno in gibalno-plesno glasbena doživetja in zvočne značilnosti;

• oblikujejo melodije, ritmične vsebine ter instrumen-talne spremljave in vsebine;

• ustvarjajo glasbene zamisli in jih zapisujejo s simboli ali zlogi.

• Pojemo enoglasno in dvoglasno

Glasba v našem kraju

• Šolski pevski zbor nastopa

• Kaj se učijo v glasbeni šoli

• Glasba na prireditvah

• Na koncertu

Glasbeni zapisi

• Umetno glasbo oblikujejo skladatelji

• Glasba ima svoje oblike: pesem, kanon, rondo

• Zvočni zapisi za poslušanje glasbe

• Poslušamo pevske skupine in zbore

• Poslušamo skladbe za inštrumente

Glasba je napisana z notami

• Pesmarice

• Note nakazujejo višje in nižje, daljše in krajše tone

Glasba za praznike

• Kozina: Kekčeva pesem

• Ljudska: Kaj boš, Janko

• Ljudska: Tri tičice

• Ljudska: Računstvo

• Népdal: Este van már

• Népdal: Kis kece lányom dallamára

Mozart: Variacije

Mozart: Mala nočna glasba

• Jež: En ten tenera

• Ajdič: Finale

• Műdal: Köszöntő

• Kodály: Szól a nóta halkan

• Műdal: Ó, ha cinke volnék

• Népdal: Száraz tónak nedves partán (kanon)

Strauss: V gozdu krofov

• Praznične pesmi

• Ljudska iz Prlekije: Fse kaj lazi po ten sveti

• Ljudska: Lani sem se ženil

• Népdal: Télapó itt van

17

Glasba - moja dediščina

• Ljudska glasbila

• Ljudska pesem

Bach: Toccata (orgle)

• Pesmi in skladbe z Orffovimi inštrumenti

Posnetki z Orffovimi inštrumenti

• Ljudska: Veseli godci

Koroška: Oprekelj in žvegla

• Otroška: Lepa bela lilija

• Ljudska: Adlešičko kolo

• Népi játédal: Koszorú

• Népdal: Láttál-e már valaha (csárdás)

• Népdal: Bújj, bújj, itt megyek

• Népdal: Hop, Juliska

• Haydn: Jesensko listje

• Pahor: Snežec

Tedeshi: Ob potoku (harfa)

• Ljudska: Sinička

• Jeraj: Pevec

• Ljudska: Pleši, pleši črni kos

• Ljudska: Polžek in junaki

18

• Ljudski ples

Glasba v raznolikosti življenja narave

Glasba inštrumentov

Glasbena pravljica

Opera

• Ljudska: Medved

• Népdal: Árkot ugrott a szunyog

• Népdal: A bundának nincs gallérja

Saint-Saëns: Živalski karneval:

Levja koračnica (klavir)

Kukavica (klarinet)

Kokoši in petelin

Kenguru (klavir)

Okamenine (ksilofon)

Ptičnica (flavta)

Antilopa (klavir)

Akvarij (klavir, flavta, godala)

Želva (godala)

Labod (violončelo)

Slon (kontrabas)

Oslički (violini)

Pianisti

Finale

Dukas: Čarodejev vajenec

Bremenski godci

Mozart: Čarobna piščal

Mozart: A varázsfuvola

Bártok: Mikrocozmos 1: Szabad kánon

19

Baletna glasba

Filmska glasba

Razredni koncert

(Svobodni kanon)

Mikrocozmos 4: Playsong Dalam ködgomolyagban

Čajkovski: Hrestač

3.2.2. Peti razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Poslušanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• pojejo pesmi iz ljudske in umetne glasbene zakladnice slovenskih ter narodnostno mešanih (madžarskih) pokrajin;

• pojejo eno in dvoglasno ter ob instrumentalni spremljavi po simbolnih in notnih zapisih;

• usvojijo nekaj tujih

• zbrano poslušajo slovenske ljudske in umetne skladbe;

• z glasbili zvočno upodobijo kratke zgodbe, dogodke;

• estetsko oblikujejo pevske in instrumentalne izvedbe;

• z znanimi tonskimi višinami in trajanji ustvarjajo spremljave in glasbene oblike.

Slovenska ljudska in umetna glasba

Madžarska ljudska in umetna glasba

• V notnih zapisih odkrivamo pesmi

Glasbeno življenje v slovenskih

• Ljudska: Čukova ženitev

• Kozina: Divertimento za mlade pianiste

• Népdal: Ettem szőlőt

• Bártok: Mikrokozmosz zongorára

Ljudska: Tam kjer teče bistra Zila (Kernjak)

Šivic: Patetični gospod Sol Fa Si

Šivic: Kapriciozna gospa Do La Re

20

pesmi;

• ritmizirajo zvočno in vsebinsko zanimiva besedila;

• na glasbilih igrajo spremljave in instrumentalne vsebine;

• ob petju, izreki in igri oživljajo slovensko plesno izročilo ter izročilo narodnostno mešanih pokrajin (madžarsko).

pokrajinah

• V predalpskem in alpskem svetu

• Na Krasu

• Na Primorskem

• V Panonskem svetu

• Na narodnostno mešanem področju (madžarsko)

• V Beli krajini

Slovenski in madžarski glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci

• Skladatelj oblikuje skladbo

• Pevci in instrumentalisti

• Pomembne glasbene ustanove

• Ljudska: Gregčev Peter

• Ljudska: Jaz pa pojdem na Gorenjsko

• Ljudska: Gora ta Banerina

Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi - Gorenjska, Koroška, Rezija

Ljudska glasbila: Citira in bunkula

• Ljudska: Stoji, stoji to mesto Lož

• Vilhar: Sonce čez hribček gre

• Ljudska: Drežniška

• Ljudska: Komar se je oženil

• Šček: Moja ura

• Pirnik: Otrok poje

• Gabrijelčič: Kralj Matjaž

Tartini: Vražji trilček

Pahor: Istrijanka

Merku: Sonce ljubo

Kogoj: Materi

Ukmar: Burleska

Vrabec: Škocjanske jame

• Ljudska: Žuna je sneha

21

V Sloveniji poznamo tudi glasbo sosednjih in daljnih dežel

• S pomočjo glasbenih zapisov izvajamo skladbe z različnih koncev sveta

• Na glasbenih prireditvah gostujejo glasbeniki iz bližnjih in daljnih dežel

• Na radiu, televiziji, CD-jih, kasetah so dostopne skladbe tujih skladateljev

Glasba in mladi

Glasba potrebuje izkušnje in znanja

• Ljudska: Mi smo pa čüli

• Osterc: Dino, dino dano

• Népdal: A lendvai hirres lányok

• Népdal: A csentei túrós mácsék

• Népdal: Göntérházi libajárás

Osterc: Juretu

Srebotnjak: Slovenski ljudski plesi: Prekmurje

Prekmurska godčevska skupina

• Metliško kolo

• Črnomaljsko kolo

• Novak: Figaro: Poklon fantov in deklet

• Jež: En ten tenera

• Druzovič: Dobro jutro

• Kodály: Zöld erdőben

• Bárdos: Jókedvű hét

• Szőnyi: Úttörődal

Ipavec: Finale iz Anine kadriljee

Novak: Figaro

Adamič: Tivolski ribnik iz Ljubljanskih akvarelov

22

• Langus / Lau: Podoknica za Orffove inštrumente

• Sallinen: Adagio

L. Mozart: Otroška simfonija

Bártok: Mikrocozmos 2: Staccato és legato Crescendo - diminuendo

Bártok: Mikrocozmos 3: Variations

Bártok: Mikrocozmos 4: 3/4 es tánc

• zvočna doživetja in zaznave sporočajo besedno, gibno ali likovno.

3.2.3 Šesti razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Izvajanje Poslušanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• pojejo program ljudskih in umetnih pesmi iz Slovenije, Madžarske ter drugih evropskih dežel;

• igrajo spremljave in samostojne instrumen-talne vsebine;

• ob plesnih skladbah plešejo plese;

• doživljajsko in analitično poslušajo ljudske in umetne skladbe;

• poslušajo skladbe različnih vsebin, oblik, zvrsti, žanrov, zasedb, tujih in domačih sklada-teljev.

• s sredstvi estetskega oblikovanja poustva-rijo izvajane vsebine;

• ustvarjajo spremljave in druge glasbene oblike.

Vokalna glasba

• Petje in pesmi

• S toni durove in molove lestvice v druge dežele

• Kaj označujejo notni zapisi

• Pevski glasovi in sestave; solisti, pevske skupine, pevski zbori

• Pesem in sozvočja melodij

• Pesem ima vsebino in obliko

Izbor ljudskih in umetnih pesmi:

• Ljudska: Potrkan ples

• Praetorius: Énekeld magyar ifjúság - Viva la musica

• Népdal: Szánt a babám

• Ljudska: Mojster Jaka

• Quodlibet

• Quodlibet: Már ébred a hajnal

• Rogers: DO RE MI

23

• plešejo madžarski ljudski ples (čardaš)

• gibljejo se, rajajo ob petju ali ritmični izreki.

• Pesem ob spremljavi inštrumentov

• Ljudska: Ne jouči za mene

• Népdal: Házunk előtt

• Ljudska: Čuk sedi

• Orff: Kukavica je žgolela

• Ljudska: Lepo je pomlad

• Népdal: Csillagok, csillagok

• Brahms: Uspavanka

• Groffe: Krokodil pri zobarju

• Dvořak: Domača pesem

Kodály: Kórósok:

Öregek

Sirató ének

Este

Gobec: Čudežna klop

Adamič: Oj le sijaj sonce

Ljudska: Lepa Vida

Leder-Lesičjek: Pesem od rojstva

Gallus: Musica musarum germana

Schubert: Lipa - A hársfa

Foerster: Spak

Kodály: Felszállott a páva (variacie na ljudsko pesem)

Pojejo odlomke instrumentalnih skladb

24

Instrumentalna glasba

• Zvočne barve inštrumentov v glasbenih delih znamenitih skladateljev

• Godala in druga glasbila s strunami

• Pihala in trobila

• Po belih in črnih tipkah

• Tolkala

• Elektronska glasbila

• Instrumentalne zasedbe, solisti, komorne skupine, orkestri

• Poimenovanje instrumentalnih skladb

Izbirajmo glasbo

• Zabavna, popularna in plesna glasba

• Umetniška, klasična, resna glasba

• Geissler: Orkester

• Mozart: Čarobna piščal: Kako to cingljajo

Britten: Vodnik po orkestru za mlade

Schubert: Postrv - A pisztráng

Vivaldi: Pomlad

Lebič: Ptičica svarilka

Dvořak: Simfonija Iz Novega sveta: Largo

Gershwin: Preludij

Chopin: Poloneza v A duru

Scarlatti: Sonata v C duru

Bach: Trio sonata

Malovec: Orthogenesis

Schumann: Sanjarjenje

Beethoven: Sonata za klavir in violino

Haydn: Godalni kvartet

Händel: Glasba na vodi

Beethoven: Simfonija

Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b molu

The Beatles

• Lennon / Mc Cartney: Yellow Submarine

25

Glasbene vsebine

• Programska glasba

• Absolutna glasba

Sodobna slovenska popularna glasba

Vlado Kreslin

Népdal: Hej, igazítsod - Báncskai táncdallom

Kodály: Galántai táncok

Strauss: Na lepi modri Donavi

Strauss: Netopir: Uvertura

Liszt: Velika simfonična fantazija

Liszt: (simfonične pesnitve):

Les Preludes

Kodály: Psalmus Hungaricus

Privšek: Kratka zgodba

Adamič: Hojsa, hojsa

Löwe: My Fair Lady

• Jenko: Lipa

• Rojko: Ljubljanski zmaj

Smetana: Vltava

Grieg: Peer Gynt

• z ubesedovanjem, v likovnih sporočilih ali v gibalno-plesni obliki ustvarjalno izrazijo glasbena doživetja.

26

3.3 TRETJE TRILETJE OD GLASBENIH IZKUŠENJ K RAZUMEVANJU GLASBE IN POZNAVANJU NJENEGA RAZVOJA

3.3.1 Sedmi razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Poslušanje Izvajanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• poslušajo (doživljajsko in analitično) skladbe od začetkov glasbe do klasicizma.

• pojejo slovenske, madžarske in tuje ljudske pesmi;

• pojejo in igrajo skladbe iz umetne glasbe obravnavanih obdobij;

• petje in instru-mentalno igro povezu-jejo s plesi (madžarski ljudski plesi).

• poustvarjajo doživljajsko in s sredstvi estetskega oblikovanja;

• odločajo se za ustvarjalno besedno, likovno ali gibalno-plesno izražanje glasbenih doživetij in predstav o zvočnih značilno-stih in oblikah;

• oblikujejo spremljave.

Začetki glasbe

• Glasba v davnini

Glasba starih zunajevropskih kultur

Antična glasbena kultura

Glasba v srednjem veku

• Rojstvo zahodnoevropske glasbe

• Posvetna vokalna glasba

• Od enoglasja do večglasja

Zvok paleolitske piščali

• Pesem z bobni

Glasba Maorov

Indijski spev

Indijanska glasba

Vina, tabla

Bambusove piščali

Seikilova pesem

• Seikilova pesem

• Indijanski ples

Madžarski koral

Kerényi György: Már nyugosznak a völgyek

Gregorijanski koral

27

• Instrumentalna glasba srednjega veka

Glasba v obdobju humanizma in renesanse

• Velika imena renesančne glasbe

• Jakobus Gallus

• Instrumentalna glasba

• Glasbeno življenje na Slovenskem in Madžarskem

Calenda maya

• Calenda maya

• Adam de la Halle: Robin et Marion

• Orientis partibus

Adam de la Halle: Robin et Marion

• Poletni kanon

Deprez: Čriček

Lasso: Echo

Palestrina: Popule meus

Fornsete: Poletni kanon - Nyárkánon

Gallus: Per Multos liceat

Gallus: Ecce quomodo

Video: Esej o Gallusu

Lutnja

Régi táncdal (1583): Édes rózsám

Népdal: Jaj, de beteg vagyok

Népdal: Az én rácsos kapum

Népdal: Erdő, erdő

Népdal: Juhászlegény

Népdal: Szépen úszik a vadkacsa

• Ljudska: Riba Faronika

28

Glasba v baroku

• Kantata in oratorij

• Baročna opera

• Znameniti virtuozi in skladatelji instrumentalnih oblik

• Veliki imeni glasbenega baroka

• Glasba baroka na slovenskih tleh

• Ljudska: Pegam in Lambergar

• Ljudska: Dekle reši v kačo ukletega kraljiča

• Ljudska: Mrtvaška kost

• Pergolesi: Zlata roža

• Purcell: Bubbling and splashing

• Bach: Kapljica veselja

Bach: Részlet a Parasztkantátából - Kapljica veselja

Telemann: Šolski mojster

• Telemann: Šolski mojster - Ciciderum

Händel: Mesija

Monteverdi: Lasciate mi morire

Gluck: Orfejeva tožba

• Gluck: Orfejeva tožba

Corellli: Concerto IV

Vivaldi: Zima

Tartini: Larghetto

A. Caldara: Erdei vigasság

• Händel: Ognjemet (instrumentalna prir.)

Händel: Ognjemet

29

Bach: Air, Gigue

Dolar: Baletti a 4

(Plavec, Poš)

Bárdos: Jázminbokor

3.3.2 Osmi razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Poslušanje Izvajanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• poslušajo (doživljajsko in analitično) skladbe iz obdobja klasicizma in romantike;

• vrednotijo glasbena dela klasicizma in romantike ter jim sledijo v sporedih sodobnih poustvarjalcev;

• uzaveščajo pomen slovenske in madžarske glasbene kulture.

• pojejo

• slovenske in madžarske ljudske in umetne pesmi;

• pojejo umetne pesmi skladateljev klasicizma in romantike (tudi v madžarskem jeziku);

• pojejo ustrezno prilagojene instrumentalne glasbene odlomke klasicizma in romantike;

• igrajo spremljave in prirejene

• doživljajsko in s sredstvi estetskega oblikovanja poustvarjajo glasbene vsebine obravnavanih obdobij;

• ustvarjalno izražajo glasbena doživetja in predstave v besednih, likovnih in plesnih sporočilih;

• improvizirajo na glasbene teme;

• ustvarjajo enostavnejše glasbene oblike.

Glasbeni klasicizem

• Dunajski klasiki

• Večstavčne instrumentalne glasbene oblike

• Opera v klasicizmu

• Prehod v romantiko

• Glasba na slovenskih tleh ob sklepu 18. stoletja

• Haydn: Iz oratorija Letni časi

• Mozart: Difficile lectu

• Mozart-Maierhofer: Naša mala nočna glasba

• Mozart: Allegro

• Beethoven: Metronom

• Beethoven: Mrak - A marmatás fiú dala

• Beethoven: Oda radosti - Öröm óda

• Mozart: Vágyódás a tavasz útán

Liszt : Koncertna simfonija

Haydn: Simfonija št. 101 v D duru: Andante (Ura), Stvarjenje - oratorij, sklepni stavek

30

instrumentalne skladbe obravnavanih stilnih obdobij;

• podkrepijo doživetja z značilnimi plesi ob obravnavi glasbenih in plesnih vsebin.

Glasbena romantika

• Glasbene oblike skladateljev romantike

• Krajše izrazne skladbe,

• samospev

• Simfonična pesnitev in programska glasba

• Romantična opera

• Zavest o glasbi posameznih narodov

Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 21 v C duru, 2. Stavek: Andante

Mozart/Swingle: Mala nočna glasba - Rondo

Beethoven: Sonata op. 27 V mesečini, 1. st.,

Simfonija št. VI., Pastoralna, zaključni stavki

Mozart: Don Giovanni - Uvertura

Népdal: Hej, halászok

Népdal: De szeretnék rámás csizmát

• Slovenske ljudske pesmi

• Novak: Figaro: Poklon fantov in deklet

• Novak: Figaro: Zdaj zapojmo

Novak: Figaro: Zdaj zapojmo

Paganini: Kaprica št.24

Chopin: Minutni valček št. 6 v Des duru

Chopin: Táncos nóta

Liszt: Hajnalozó

Liszt: Klavirska glasba

• Liszt: Tema iz madžarske rapsodije

Liszt: Madžarska fantazija (št. 14.)

Mendelssohn: Poročna koračnica

31

Brahms: Paganinijeve variacije op. 35

Schumann: Simfonija št. I. - Pomladna

Mahler: Simfonija št. I, 3. stavek (odlomek)

Liszt: Hungaria

Kodály: Psalmus Hungaricus

Bártok: Grad vojvode Sinjebradca

Schubert: Vilinski kralj

• Schubert: Lajnar

• Schubert: Spavaj, spavaj

• Schubert: Pusztai rózsa

• Schumann: Moja zvezda

• Mahler: Tema iz Simf.

Strauss: Vesele dogodivščine Tilla Eulenspiegla

Rossini: Viljem Tell: Uvertura

Wagner: Mojstri pevci

Verdi: Nabucco: Zbor sužnjev

• Verdi: Zbor sužnjev

Bizet: Carmen

• Bizet: Otroški zbor iz opere Carmen

Puccini: Madame Butterfly

Dvořak: Koncert za violončelo op. 104

Dvořak: Simfonija Iz Novega sveta

32

• Pesmi pesnika Petőfija v glasbi

• Slovenska glasba v 19. stoletju

• Madžarska glasba

Smetana: Prodana nevesta

Musorgski: Slike z razstave

Čajkovski: Simfonija št. IV., 4. stavek

• Čajkovski: Tema iz 4. Simfonije (ruska ljudska pesem Breza)

Grieg: Koncert za klavir in orkester, 1. stavek

Sibelius: Finska

Balázs Árpád - Petőfi S.: Reszket a bokor

Fa leszek

Ipavec: Domovini

Ipavec: Serenada

Gerbič: Pojdem na prejo

Foerster: Gorenjski slavček

• Jenko: Tiha luna

• Fleišman: Pod oknom

• Aljaž: Oj, Triglav moj dom

• Vilhar: Po jezeru

• G. Ipavec: Kje so moje rožice

• Dodatni primeri za izvajanje: slovenske ljudske pesmi

Karai József: Dal a hazáról

33

• Zabavna glasba

Strauss: Valčki

Offenbach: Orfej v podzemlju ali Pariško življenje

3.3.3 Deveti razred

GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

Poslušanje Izvajanje Ustvarjanje Tematskoinformativne Glasbenoumetniške

Učenci:

• doživljajsko in analitično poslušajo skladbe iz svetovne , slovenske ter madžarske glasbene zgodovine od romantike do današnjega časa;

• vrednotijo različne glasbene zvrsti, žanre, vsebine in izvedbe;

• poznajo možnosti poslušanja glasbe na prireditvah in prek medijev;

• poznajo nekaj ustvarjalcev in poustvarjalcev posameznih slogov iz

• pojejo ljudske in umetne pesmi;

• se zavedajo slovenske pevske tradicije in njenega pomena za slovensko samobitnost;

• Pevska tradicija Maždarske (Kodály in njegovi sodelavci);

• pevsko izvajajo ustrezne primere glasbe XX. stoletja;

• igrajo spremljave k pesmim in instrumentalne skladbe;

• ob plesni glasbi

• doživljajsko in s sredstvi estetskega oblikovanja poustvarjajo glasbene vsebine obravnavanih obdobij;

• besedno, likovno ali gibalno-plesno izrazijo svoja glasbena doživetja in zvočne predstave;

• oblikujejo spremljave;

• improvizirajo na glasbene vsebine;

• zvočno eksperimentirajo.

Iskanje novih izraznih možnosti na prehodu v 20. stoletje

• Zunanji vtisi v glasbi (impresionizem)

Glasbeni slogi 20. stoletja

• Notranji izraz v glasbi (ekspresionizem)

• Znani slogi v novi zvočni podobi (neoslogi)

• Znani ustvarjalci prvega obdobja

• Sodobni madžarski skladatelji

Debussy: Morje

Ravel: Bolero

Bárdos: Huszárnóta

Schönberg: Pierrot lunaire: Valse de Chopin

Stravinski: Petruška, Cirkuška polka za slona

Orff: Carmina Burana

• Orff: Carmina Burana - Fortune plango vulnera

Bártok: Iz suite op. 14

Bártok: Allegro barbaro

34

• slovenske, madžarske in svetovne glasbene zakladnice;

• poznajo glasbo kot sestavino drugih umetnosti in področij.

zaplešejo;

• razlikujejo ljudski, družabni in umetniški ples.

• Slovenska glasba v času 2. svetovne vojne

Bártok: Mikrocosmos 5:

Staccato

Perpetuum mobile

Bártok: Glasba za godala, tolkala in celesto

Szíjjártó Jenő:

- Körtefa, körtefa

- Este van a faluba

Madžarska pesem - Ne menj el

Honegger: Pacific 231

Kogoj: Trenotek

Lajovic: Sanjarija

Osterc: Iz suite za orkester

Škerjanc: Iz suite za godala

Lipovšek: Iz 12 ljudskih pesmi - Samospev

Pahor: Oče naš

• E. Adamič: Tam gori za našo vasjo

• Kogoj: Lastovica

• Kozina: Glasba iz filma Na svoji zemlji

• Pirnik: Smrt v Brdih

• Šivic: Sestrica, veš kaj sem sanjal nocoj

Bártok: Huszárnóta

35

Nova glasba in nove zvočne razsežnosti

• Posebna tonska zaporedja, konkretni zvoki, elektronski zvoki, novi načini igranja - nove zvočne barve

• Generacije slovenskih skladateljev

• Jazz

Bártok:: Mikrocozmos 6:

Ostinato

March

Free variations

Messiaen: Iz kataloga ptic

Stockhausen: Kontakti

Penderecki: Pasijon po Luki

Globokar: Con des Alpes

• Globokar: Iz Individuum Collectivum

Ciglič: Adagio amoroso

Krek: Mala simfonija za kvartet trobil

Škerl: Iz Serenade

Matičič: Chant

Ramovš: Syrigma

Lebič: Queensland music

Kodály: Galántai táncok

Kodály: Marasszéki táncok

Kodály: A juhász

Kodály: Jó gazdasszony

• Gospel: O when the Saints

• Führe: Hello, Django

Jazz

36

• Popularna in zabavna glasba: rock, pop, techno, rap, ...; popevka, šanson; narodno-zabavna glasba

Glasbena sedanjost v Sloveniji

• Sodobnost - glasba različnih časov, okolij, zvrsti in žanrov

• Glasba nima meja: pomen in kritična raba sodobnih medijev

• Možnosti za stike z glasbo:

• sem poslušalec - obiskujem glasbene prireditve;

• urejam svojo zvočno zbirko;

• obisk skladatelja ali poustvarjalca.

Gershwin: Amerikanec v Parizu

Miller, Joplin

Bernstein: West Side Story

Musical: Lloyd: Cat,s, MacDermot: Hair

Privšek: Nad mestom se dani

Adamič, Gregorc

Presley - Matson: Love me tender

Simon: Sound of silence

The Beatles

The Rolling Stones

Thank you for the music (Abba)

Freedman/Knight: Rock around the clock

Enigma, The Verve

Kreslin, Predin

Slovenske ljudske pesmi posameznih pokrajin:

• Venci veili, Zreilo je žito

• Regiment po cesti gre

• Če študent na rajžo gre

Bárdos L.: Menyasszony, vőlegény

Bárdos: Csöndes kánon

37

Szabó Ferenc: Nyári dal

Priredbe ljudskih pesmi: Tomc, Marolt, Kramolc, Švara, Gregorc

• Jež: Igraj kolce

• Brezavšček: Veter

• Kumer: Magdalenca

• Ajdič: Pomladne sanje

Golob: Zreilo je žito (glasba iz filma)

Kreslin: Venci veili

• Pregelj: Jaz ,mam pa konj,ča

• raznolike glasbene dejavnosti povezujejo v vsebinsko zaokrožene glasbene projekte.

• Ljudska glasbena zapuščina v okolju

• Pomemben glasbeni ustvarjalec ali poustvarjalec in njegovi umetniški dosežki (skladatelj, instrumentalist, pevski zbor, orkester, dirigent...)

IV. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA 4.1 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA PRVO TRILETJE Glasbeni pouk je načrtovan kompleksno, tako da s svojimi dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in glasbenemu razvoju učencev. Predmet po svoji naravi omogoča afektivni, psihomotorični, spoznavni, estetski in psihosocialni razvoj. Zaradi tega je treba izvajati vse temeljne glasbene dejavnosti (izvajanje, ustvarjanje in poslušanje) v povezavi z otrokovimi glasbenorazvojnimi zmožnostmi. Pouk glasbe omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Narava glasbe zahteva uporabo aktivnih oblik in metod dela, glede na stopnjo pa prevladuje ustvarjalna igra. 4.1.1 Izvajanje Učitelj izbere za vsak razred program pesmi in besedil, katerih število je odvisno od njihove dolžine in težavnostne stopnje. Pri njihovem izboru upošteva različne izvedbene možnosti ter s tem zagotovi pestrost in spodbudi otrokovo radovednost. Program naj zajema enoglasne pesmi, različne spremljave z inštrumenti, ki jih izvajajo učenci ali učitelj, ter povezave z gibanjem in plesom. Temeljna metoda je imitacija. V 3. razredu se uporablja tudi simbolni slikovni zapis. V vseh evropskih deželah se uporablja notacija že od prvega razreda osnovne šole. 4.1.2 Ustvarjalnost Ustvarjalne dejavnosti so naravna in nujna sestavina sleherne umetnosti in značilna lastnost glasbenega razvoja, ki se pojavi že na predšolski stopnji. Pomembno je, da jo učitelj ohranja in spodbuja kot temeljno metodo učenja v glasbeni vzgoji. Otroci z ustvarjalnostjo sproščajo zvočno domišljijo, učitelj pa jo usmerja k načrtovanim ciljem. Zavedati se mora njene razsežnosti in poznati njene značilne oblike. • Poustvarjalnost je takšno petje ali igranje, ki ga otrok svojstveno izrazi skozi svoje doživljanje in

estetsko oblikovanje.

• Glasbena produkcija so različne ritmične ali melodične vsebine, ki jih otroci s petjem in instrumentalno igro sami ustvarjajo.

• Ustvarjalno izražanje ob glasbi se poraja z glasbeno zaznavo, izkazuje pa v drugih oblikah komunikacije. Otroci v prvem triletju skozi ustvarjalno gibanje, rajanje, ples najbolj spontano izrazijo glasbena doživetja in zaznane zvočne značilnosti. Poskušajo pa jih izraziti tudi likovno ali besedno.

4.1.3 Poslušanje Učitelj tako za izvajanje kot poslušanje glasbe izbere program, ob katerem se učenci navajajo na pozorno in zbrano zaznavo. Izbor skladb naj zajema primere absolutne in programske glasbe, različne sestave, zvrsti in žanre. Postopek poslušanja mora učitelj skrbno domisliti; vsebovati mora primerno motivacijo in ustrezen čas trajanja zaznavne pozornosti ter izpeljave povratne informacije, ki jo učenci ustvarjalno izrazijo. Tak postopek preprečuje pasivnost in odpira otrokom zakladnico glasbene literature.

39

4.1.4 Glasbenorazvojni dosežki Področje sistematizira glasbene sposobnosti, spretnosti in druga znanja, ki so značilna za posamezna glasbenorazvojna obdobja. Prvo triletje je skupaj s predšolskim obdobjem čas zorenja elementarnih glasbenih sposobnosti, ko se ritmični in melodični posluh v primernem glasbenem okolju spontano razvijata.Tako okolje je treba zagotoviti v šoli, saj je posluh odločilnega pomena za glasbeno udejstvovanje in nadaljnji razvoj glasbenega mišljenja, na temelju katerega uzaveščamo odnose med tonskimi višinami in trajanji. Učencem že v prvem triletju omogočamo izkušnje barvnih in harmonskih sozvočjih, ki jih doživljajo v skupinski instrumentalni igri ter spremljavah. Z ustvarjalno igro glasbenega dopolnjevanja in odgovorov spodbujamo občutek za glasbenooblikovne celote, s pozornim poslušanjem pa razvijamo glasbeni spomin. Spretnosti se nanašajo na pevsko, govorno in instrumentalno motoriko ter gibno izražanje zvočnih značilnosti. Urimo jih ob izvajanju, posebej pa z didaktičnimi igrami, s katerimi dosegamo voljnost sprejemanja in kontrolirano pozornost. Z njimi dosegamo višjo kakovostno raven izvajanja. To so vaje za pevsko dihanje, telesno sproščanje, pevsko izreko, držo glasbil, oblikovanje in artikulacijo tonov, gibno nakazovanje melodičnih krivulj, metruma, ritma, dinamike. Med znanje prvega triletja spada uporaba preprostejšega glasbenega izrazja in orientacija v slikovnih glasbenih zapisih. Učenci znajo razlikovati zvoke iz okolja (v naravi, v mestu ...) in zvoke v glasbi (ton, šum ...). Razumejo pomen zvočne barve (svetla, temna, prodorna, mehka, barve inštrumentov). 4.1.5 Medpredmetne povezave V glasbenih dejavnostih in vsebinah je neizčrpen vir korelacij z drugimi področji:

• v besedilih in programski glasbi so najrazličnejše slike iz narave in življenja (spoznavanje okolja);

• pesemski program približuje zakladnico mladinske poezije in utrjuje njene pojme (slovenščina in madžarščina);

• absolutna glasba spodbuja različne čustvene reakcije in razpoloženja, s katerimi lahko vplivamo na situacije v razredu, tako npr. glasba lahko pomirja, aktivira, omogoča stike (vsi predmeti);

• petje ob primerni izvajalski tehniki in estetskem oblikovanju vpliva na kakovost izreke (slovenščina in madžarščina);

• instrumentalna igra in gibanje stopnjujeta otrokovo gibalno spretnost in koordinacijo (športna vzgoja);

• aktivna glasbena zaznava vpliva na kakovost splošnega poslušanja in zbranosti (vsi predmeti);

• glasbena zaznava in doživljanje spodbujata kreativno mišljenje pri vseh predmetih;

• glasba razvija ustvarjalnost v besednem, likovnem in gibno-plesnem izražanju (slovenščina, madžarščina, likovnost, športna vzgoja);

• glasbena zaznava razvija analitično mišljenje;

• zvočni posnetki seznanjajo učence z novo tehnologijo;

• glasba usmerja v glasbene poklice in seznanja z delom v kulturnih ustanovah (poklicna vzgoja);

40

• glasbene dejavnosti vplivajo na zdravo počutje in skrbijo za primerno zvočno okolje (zdravstvena vzgoja, okoljska vzgoja).

V prvem triletju je za predmet predviden največji urni obseg, to je dve uri tedensko v vsakem razredu. Zaradi številnih možnosti za medpredmetne povezave je smiselno, da učitelj razporedi glasbene dejavnosti po posameznih dnevih tedna. 4.2 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA DRUGO TRILETJE Glasbena vzgoja se v drugem triletju izvaja v enotah. Določa jih urni fond, ki je v primerjavi s prvim triletjem manjši. Višja raven glasbenih zmožnosti učencev, zahtevnosti glasbenih dejavnosti in vsebin ter skrčen obseg predmeta zahtevajo od učitelja nadvse premišljeno pripravo in izpeljavo enot. Učitelji morajo uporabljati aktivne oblike in metode dela. Glede na to, da je v glasbeni umetnosti povezava ustvarjalnosti, izvajanja in poslušanja nujna in da potrebuje glasbeni razvoj učencev kontinuiteto, je glasbena vzgoja v drugem triletju načrtovana kompleksno po področjih dejavnosti in razvoja. Ciljno zastavljen učni načrt nakazuje poleg dejavnosti in razvojnih dosežkov tri osnovne vrste glasbenih didaktičnih vsebin. • Prva je glasbena literatura za izvajanje in poslušanje, ki jo učitelj izbira iz obstoječih zbirk,

pesmaric in zvočnih posnetkov.

• Druga vrsta vsebin so različni pojmi, zakonitosti in napotki o glasbi, ki pojasnjujejo glasbeno literaturo in zagotavljajo njeno globlje razumevanje (zakonitosti lestvic, tonalnosti, ritma, notnih zapisov, oblikovanja).

• Tretja vrsta so podatki o glasbeni kulturi, njeni vlogi in značilnostih, ki se v zaporedju razredov drugega triletja nanašajo na obravnavo glasbenega življenja v učenčevem ožjem okolju, zatem v slovenskih pokrajinah ter na narodnostno mešanem področju, njihovih glasbenih središčih ter končno v povezavi Slovenije, Madžarske in tujine.

Didaktične vsebine so med seboj povezane, saj glasbena literatura omogoča neposredno izkustvo. Njeno razumevanje omogočajo pojmi, zakonitosti in napotki. Podatki pa jo umeščajo v določena kulturna okolja in vrednostni sistem. 4.2.1 Izvajanje Učitelj skladno z drugo in tretjo vrsto vsebin določi pevski in instrumentalni program, ki ga posreduje v kombinaciji metode imitacije in dela z glasbenimi zapisi. Upošteva načelo individualizacije in učence glede na njihove razvojno-izvajalske zmožnosti vključuje v petje in instrumentalno igro. 4.2.2 Poslušanje Po kriterijih druge in tretje vrste didaktičnih vsebin izbira učitelj tudi skladbe za poslušanje. Pri postopku se izogiba stereotipnosti in preprečuje pasivno zaznavo. V uvodni motivaciji, poteku skladbe

41

ali zaključni povratni informaciji o poslušanju obogati delo z različnimi in za učence zanimivimi dejavnostmi. Le tako lahko zagotovi, da postane glasbeno poslušanje človekova potreba. 4.2.3 Ustvarjalnost Področje ustvarjalnosti uresničujemo skozi tri osnovne oblike.

• Učitelj spodbudi učence, da sleherno izvedeno vsebino doživljajsko in estetsko poustvarijo.

• Učenci ob lastni glasbeni produkciji ustvarjajo različne melodične in ritmične spremljave ter glasbene oblike (pesmi, rondo, variacije).

• Ustvarjalno izražanje ob glasbi se povezuje z likovno, besedno ali gibalno in plesno dejavnostjo. Raziskave poudarjajo, da so učenci v tem razvojnem obdobju posebej odprti za likovno sporočanje glasbenih vtisov.

4.2.4 Glasbenorazvojni dosežki 4.2.4.1 Sposobnosti Drugo triletje sovpada z obdobjem zorenja harmonskega posluha, ki ga osveščamo s homofonim dvo in večglasjem v naši ljudski pesmi, s kanoni ter ostinatnimi in bordunskimi spremljavami. Pomembna osnova zanj so elementarni melodični posluh in predhodna zaznavna izkustva o sozvočjih. V tem obdobju splošne glasbene vzgoje se razvija tudi učenčeva sposobnost analitične zaznave med tonskimi odnosi, trajanji in višinami, kar vpliva na kakovostno raven njegovega ritmičnega, melodičnega in harmonskega posluha. Analiza poteka skozi neposredno glasbeno komunikacijo in je omejena le na osnovno orientacijo. Podpira metodo dela z glasbenimi zapisi. Učenčevo analitično glasbeno mišljenje vpliva na kakovost poslušanja, na pozornost, zbranost, glasbeni in splošni spomin. Postopno narašča njegova sposobnost estetskega oblikovanja, za kar so v času njegovega zorenja potrebne izkušnje in spodbude. 4.2.4.2 Spretnosti Psihomotorične spretnosti, potrebne za vokalno in instrumentalno izvajanje ter gibne odzive na glasbo, kažejo v drugem triletju dvojno plat. Ob dobro izbranem izvajalskem programu in didaktičnih postopkih se spretnost izvajanja pomembno stopnjuje, motijo pa jo nastajajoče razvojne spremembe. Pri dečkih se postopno pojavlja mutacija, ki zahteva zdravo premostitev. Učitelj jo pozorno spremlja in jo učencem pojasnjuje. Svetuje, kdaj in kako naj posamezni učenci pevsko sodelujejo, v kriznih obdobjih pa jih usmerja predvsem na instrumentalno igro. Učitelj stopnjuje spretnosti s krajšimi vajami za sproščanje, pevsko dihanje, oblikovanje tona, pevsko izreko in fraziranje, ki jih logično umešča v posamezne enote. Če so bile v nižjih razredih izvajane v obliki didaktičnih iger, jih tokrat povezujemo z informacijami o higieni glasu in zdravem izvajalskem okolju. 4.2.4.3 Informativna znanja Učenci:

• prepoznavajo izrazne prvine;

42

• poznajo okvirno sistematiko izvajalskih sredstev in njihove zasedbe v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni glasbi;

• razumejo temeljno sestavo glasbenih oblik;

• razlikujejo absolutne in programske glasbene vsebine ter simfonične pesnitve F. Liszta, Z. Kodálya;

• poznajo umetno pesem tujih avtorjev prevedene v madžarščino;

• poznajo madžarsko ljudsko pesem in značilnosti plesne ljudske pesmi;

• poznajo različne glasbene zvrsti. Učitelj ob glasbenih izkušnjah posreduje potrebna znanja, ki omogočajo elementarno orientacijo pri izvajanju, poslušanju ali ustvarjalnosti. V drugem triletju se nanašajo na bistvene teoretične pojme, zakonitosti in informacije o glasbeni kulturi. Pomembno je, da jih učitelj ne postavlja v ospredje in da ne prevladajo kot teoretiziranje in verbalne razlage. Posredujemo jih le vzporedno in ustrezno didaktično obdelane, kar pomeni, da izhajajo iz glasbenega izkustva in obenem usmerjajo v nadaljnjo, bolj osveščeno glasbeno komunikacijo. 4.2.5 Medpredmetne povezave Skozi glasbene vsebine in dejavnosti izstopajo naslednje povezave z drugimi področji: • vokalne vsebine odkrivajo jezikovno podobo slovenskih ljudskih pesmi in pesmi slovenskih

pesnikov (slovenščina, madžarščina);

• program zajema tuje pesmi, kar spodbuja povezavo s tujimi jeziki;

• posamezne glasbene vsebine so povezane z naravo, družbenimi okolji, običaji, različnimi izseki iz življenja (zemljepis, zgodovina);

• glasbene vsebine in dejavnosti spodbujajo likovno, besedno in gibalno-plesno kreativnost (likovna vzgoja, slovenščina, madžarščina, tuji jeziki, športna vzgoja);

• petje z izvajalsko tehniko in estetskim oblikovanjem je pozitivna govorna spodbuda (slovenščina, madžarščina in tuji jeziki);

• pozorna glasbena zaznava vpliva na kakovost splošnega poslušanja (vsi predmeti);

• glasbeni pouk ozavešča za zdravo zvočno okolje (zdravstvena vzgoja, okoljska vzgoja).

4. 3 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TRETJE TRILETJE V zadnjem triletju je urni fond omejen na eno uro tedensko v posameznem razredu, kar ob bogati glasbeni zakladnici zahteva od učitelja še posebej ekonomično načrtovanje in uresničevanje predmeta. Enote so kompozicije glasbenih dejavnosti, v katerih se prepletajo poslušanje, izvajanje in ustvarjalnost, upoštevajoč učenčev glasbeni razvoj. Dejavnosti oživljajo naslednje vsebine in njihovo interakcijo: • v glasbeni vzgoji nepogrešljivo glasbeno literaturo;

• iz glasbene literature izpeljane temeljne informacije o njenih značilnostih, zakonitostih in vlogi v glasbeni kulturi;

43

• iz glasbene literature in njenih značilnosti posredovan razvoj svetovne in slovenske ter madžarske glasbene umetnosti.

Pristop zahteva glasbeno komunikacijo, ki preprečuje stereotipe v verbalnih razlagah glasbenih zakonitosti in zgodovine. Učitelji morajo uporabljati aktivne oblike in metode dela. Le tako bodo namesto faktograskih znanj razvijali glasbene sposobnosti učencev. Učence spodbujamo k samostojnemu ustvarjalnemu delu tudi s pomočjo dostopne literature. Pomembno je uporabljati kvalitetni instrumentarij, sodobno vizualno gradivo (prosojnice, videoposnetke), računalniško tehnologijo. 4.3.1 Poslušanje Osrednji namen splošnega glasbenega pouka v vzgoji poslušalcev glasbenih prireditev in medijskih programov potrebuje aktivno, doživljajskoanalitično poslušanje. Ne prepuščamo ga samodejnosti, saj zahteva sleherno glasbeno delo premišljen postopek, v katerem se zvrstijo motivacija, potek poslušanja ter povratna informacija o doživljanju in zaznanih značilnostih. V omenjene faze vključujemo različne glasbene in tudi druge spodbude skupaj z zgoščenimi podatki o glasbenem delu, ki pomagajo, da se učenci samostojno vključujejo v poslušanje. 4.3.2 Izvajanje Izvajanje vsebuje petje in instrumentalno igro. Čeprav se glasbene sposobnosti in spretnosti poglabljajo, pri mladostnikih pevsko dejavnost moti mutacija. Učitelj nadzoruje njihovo pevsko sodelovanje in jih v kriznih obdobjih v večji meri zaposluje z instrumentalno igro. Pozitiven odnos do pevskega izvajanja poglabljamo z različnimi načini izvedb, večglasjem in vsakokratnim poustvarjanjem, ki aktivira doživljanje. Zajema vsakoletni pesemski program in pevsko izvajane odlomke, ki so motivacija za aktivno poslušanje skladb. Nekateri menijo, da je šolski instrumentarij za učence zadnjega triletja manj zanimiv. Vendar to ne drži, saj so glasbila le sredstvo, ki odpira svet glasbe. Pomembno je, da zanje izberemo dovolj zanimiv in ustrezno zahteven program in ga korektno uresničimo. Igranje mora - tako kot petje - aktivirati doživljanje. Poleg manjšega števila samostojnih instrumentalnih vsebin obsega predvsem spremljave k petju. Učinkovite so tudi motivacijske spremljave za aktivno poslušanje skladb, ki izhajajo iz instrumentacije in so učencem dostopne s posebej prirejenimi partiturami. 4.3.3 Ustvarjalnost Ob poudarjenih dejavnostih poslušanja in izvajanja je v ospredju ustvarjalno izražanje glasbenih doživetij in predstav v drugih medijih ter poustvarjalnost. V tretjem triletju izstopa sposobnost kreativnega ubesedovanja glasbenih vtisov, sledi likovno sporočanje, gibalno-plesni odzivi pa so večinoma značilni za posameznike. Postopki ne smejo postati stereotipni; učitelj jih v skladu s časovnimi možnostmi načrtuje za posamezne enote in vsebine ter pri tem upošteva individualne interese.

44

Občasno oblikovanje lastnih glasbenih vsebin je v tretjem triletju povezano z raziskovanjem zvočnih sredstev (glasov, šolskega instrumentarija, sodobnih elektronskih glasbil) glasbenih oblik ali žanrov. Dosežki so različni zvočni mozaiki, oblikovni deli (motivi, teme, melodije, ritmi), pesmi, popevke. 4.3.4 Glasbenorazvojni dosežki ob koncu tretjega triletja 4.3.4.1 Sposobnosti Če so učenci imeli sistematični glasbeni pouk, v tretjem triletju poglobijo posluh, ki ga izkazujejo z različnimi ravnmi izvajanja ali zgolj z analitično zaznavo (notranji posluh). Sposobnost analize pri splošni glasbeni vzgoji je omejena na osnovno orientacijo in prepoznavanje pravilnih odnosov med tonskimi višinami, trajanji ali v sozvočjih. Glasbeni posluh, izkušnje v pozorni zaznavi, glasbeni spomin, poudarjena doživljajskost ter kritičnost postopoma razvijajo estetsko občutljivost, ki se kaže v sposobnosti opazovanja, presoje, oblikovanja in vrednotenja. Tretje triletje razvojno sovpada z obdobji in značilnostmi mladostnikovega zorenja. Pomembno je, da jih ne prezremo, saj so nepogrešljiva osnova za nadaljnji estetski razvoj posameznika. 4.3.4.2 Spretnosti Razvoj pevskih spretnosti ovira pri dečkih mutacija, ki jo mora učitelj nadzorovati in jo pravilno usmerjati v njihov nov glasovni obseg. Petje individualiziramo z izborom pesmi, načini izvedbe, krajšimi vajami za sproščanje in oblikovanje glasu, izvajalsko aktivnost pa uresničujemo tudi z instrumentalno igro. Slednja se s kontinuiteto in sistematiko stopnjuje ter se kaže v spretnosti drobnih koordiniranih gibov in orientaciji na posameznih glasbilih. 4.3.4.3 Informativna znanja V zadnjem triletju je glasbena vzgoja načrtovana tako, da učenci zaznavna, izvajalska in ustvarjalna izkustva v okviru svetovne glasbene kulture uvodoma sistematizirajo z osnovnimi podatki o glasbenih izvajalskih sredstvih, oblikah, vsebinah, zvrsteh in žanrih, v zaključnih dveh razredih pa spoznajo njihov razvoj. Ta je posredovan po progresivni poti in stilnih obdobjih, ki jih nakazuje svetovna, slovenska ter madžarska glasbena zgodovina od njenih začetkov do današnjih dni. Znanja poudarjajo:

• neposredne glasbene izkušnje;

• sistematizirane in strnjene podatke, ki služijo osnovni orientaciji v glasbenih napovedih in udejstvovanju;

• poglabljanje zgodovinskega mišljenja z glasbenimi razvojnimi dosežki, ki so odsev ustvarjalnosti in duhovne rasti človeštva;

• ustvarjanje glasbenih vrednot, ki so pomembne za slovensko samobitnost;

• ustvarjanje glasbenih vrednost, ki so pomembne za madžarsko samobitnost. 4.3.5 Medpredmetne povezave Medpredmetne povezave izvirajo iz glasbenih dejavnosti in vsebin.

45

4.3.5.1 Dejavnosti • Petje z izvajalsko tehniko oblikuje zdrav glas ter podpira kvaliteto govora v slovenskem,

madžarskem in v tujih jezikih (zdravstvena vzgoja, slovenščina, tuji jeziki).

• Instrumentalna igra razvija spretnost in koordinacijo gibov.

• Dejavnosti spodbujajo splošno naravnanost v ustvarjalnost (besedno, likovno in gibno-plesno).

• Pozorna glasbena zaznava vpliva na splošno občutljivost za zvočno okolje in poslušanje (okoljska vzgoja, vsi predmeti).

4.3.5.2 Vsebine • Besedila pesmi odkrivajo zakladnico domače in tuje, ljudske in umetne poezije.

• Glasba je izraz različnih geografskih okolij.

• Besedne in programske vsebine izhajajo iz književnosti, izražajo naravo, zgodovinske dogodke, življenjsko okolje, navade, običaje.

• Razvoj glasbene umetnosti je povezan z zgodovino in z umetnostno zgodovino.

• Glasba je značilni motiv v likovni umetnosti.

• Glasba je povezana s plesno, filmsko in gledališko umetnostjo.

• Glasba je pomembna sestavina medijske vzgoje.

• Izrazne prvine in glasbena sredstva podpirajo razumevanje fizikalno-akustičnih pojavov. 4.4 OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA Učitelj ocenjuje dosežke glasbene vzgoje tako, da v skupini sprotno preverja glasbeni razvoj posameznih učencev skozi predvidene dejavnosti pevskega in instrumentalnega izvajanja, aktivnega poslušanja in ustvarjalnosti. V ospredju je doživljajsko sprejemanje glasbenih del. Učitelj sprotno evidentira in vrednoti dosežke razvoja posameznikovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in vzporednih informativnih znanj, njegovo odzivnost in interese. V skladu s cilji glasbenega pouka v posameznem razredu in s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju jih objektivno posreduje v predpisani obliki.

46

V. KATALOG ZNANJA 5.1 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA PO RAZREDIH 5.1.1 Prvi razred 5.1.1.1 Sposobnosti Učenci: • spontano razvijajo elementarni ritmični in melodični posluh; • prepoznavajo zvočne barve glasbil, pevskih glasov in se navajajo na njihova sozvočja. 5.1.1.2 Spretnosti V igri: • urijo pevsko dihanje, izreko zlogov in glasov in se telesno sproščajo; • se navajajo na pravilno držo glasbil in sproščeno igranje. 5.1.1.3 Druga znanja Ob glasbenih dejavnostih in vsebinah: • usvajajo glasbeni besednjak: pojem, igram, glasbilo, glasba, glasbena prireditev - koncert, glasbena

spremljava; • poimenujejo glasbila. 5.1.2 Drugi razred 5.1.2.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo melodični posluh z igro posnemanja fraz v ustreznem glasovnem obsegu; • stopnjujejo ritmični posluh z igro odmevov oziroma posnemanjem ritmičnih motivov ter z gibnimi

ali zvočnimi odzivi (npr. korakajo); • poglabljajo zaznavo zvočnih barv. 5.1.2.2 Spretnosti V igri: • stopnjujejo kvaliteto pevskega dihanja in telesne sproščenosti; • oblikujejo pevski glas in postopno širijo individualni glasovni obseg; • stopnjujejo spretnost instrumentalne igre na različnih glasbilih. 5.1.2.3 Druga znanja Ob glasbenih dejavnostih in vsebinah: • se uvajajo v glasbene zapise ob likovnih simbolih;

47

• širijo glasbeni besednjak: - petje, pevski zbor, zborovodja, - imena inštrumentov (klavir, violina, violončelo, flavta, trobenta), ljudski inštrumenti, - Orffovi inštrumenti, - orkester, dirigent, - skladatelj, skladba, - pesmi - uspavanke, izštevanke, rajalne pesmi, - pojemo, igramo glasno - tiho, hitro - počasi, naraščajoče - pojemajoče.

5.1.3 Tretji razred 5.1.3.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo točno intonacijo; • z izreko izštevank, ugank, rekov in odlomkov z onomatopoijami poglabljajo ritmične in govorne

sposobnosti; • natančno posnemajo melodične in ritmične motive ter fraze in poglabljajo glasbeni spomin; • razvijajo glasbeno mišljenje in analitično zaznavajo odnose v lastnostih tona kot glasnejši - tišji,

višji - nižji, daljši - krajši; • zaznavajo in razlikujejo več zvočnih barv; • ob spremljavah poglabljajo občutek za barvna in harmonska sozvočja; • razvijajo občutljivost za glasbene oblikovne celote pri petju, igranju in poslušanju. 5.1.3.2 Spretnosti Učenci: • izboljšujejo tehniko petja in instrumentalne igre; • so spretnejši v gibnem izražanju ob glasbi; • poglabljajo prvine estetskega oblikovanja: artikulacijo, fraziranje, pevsko izreko, jakost in hitrost

izvajanja. 5.1.3.3 Informativna znanja Ob glasbenih dejavnostih in vsebinah: • stopnjujejo razumevanje glasbenih zapisov ob gibnih in likovnih simbolih; • razumejo in uporabljajo večje število glasbenih pojmov, kot glas, zvok, ton, tišina - pavza, višji -

nižji toni, melodija, metrum, glasbene prireditve, glasbeni spored, koračnica, ples, nagajivka, glasbena pravljica;

• prepoznavajo in poimenujejo Orffove in klasične inštrumente. 5.1.4 Četrti razred 5.1.4.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo melodični posluh z analitično zaznavo odnosov med tonskimi višinami, ki jih izvajajo s

solmizacijo;

48

• poglabljajo ritmični posluh z analitično zaznavo tonskih trajanj (dobe in prve poddelitve); • razvijajo harmonski posluh ob dvoglasnem petju in skupinski instrumentalni igri; • razvijajo razumevanje glasbenega oblikovanja; • poglabljajo glasbeni spomin. 5.1.4.2 Spretnosti Učenci: • širijo glasovni obseg in stopnjujejo kvaliteto pevskega in instrumentalnega izvajanja; • stopnjujejo orientacijo na melodičnih glasbilih; • gibno nakazujejo tonske višine (fonomimika) in metrum. 5.1.4.3 Informativna znanja Učenci: • uporabljajo glasbene slikovne, zlogovne in notne zapise; • poimenujejo tonske višine in tonska trajanja (dobo in prvo poddelitev); • poznajo glasbene oblike pesem, kanon, rondo; • razumejo pojma glasbena in besedna vsebina; • razlikujejo ljudsko in umetno glasbo; • poznajo glasbene prireditve in ustanove, ki so pomembne za njihov kraj ali širše slovensko okolje:

koncerti, glasbeno gledališče - opera, balet; • poznajo tehnične glasbene medije in zvočne zbirke. 5.1.5 Peti razred 5.1.5.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo in razvijajo analitični melodični posluh v širšem tonskem obsegu (durova lestvica), ob

asociativnih predstavah zlogovnega in notnega zapisa; • poglabljajo in izostrujejo analitični ritmični posluh v širšem obsegu tonskih trajanj in temeljnih

taktovskih načinov ob asociativnih predstavah slikovnih in notnih zapisov; • razvijajo občutek za slovensko homofono petje in sozvočja v skupinskem instrumentalnem

muziciranju; • pojejo madžarsko ljudsko pesem ter spoznajo njene značilnosti (sinkopa); • poglabljajo pozornost in zbranost; • razvijajo glasbeni spomin; • razvijajo razumevanje glasbenega oblikovanja in iz njih izvirajočih glasbenih oblik. 5.1.5.2 Spretnosti Učenci: • širijo glasovni obseg; • uresničujejo izvajalske oznake; • sodelujejo pri nakazovanju fonomimike in metruma; • stopnjujejo spretnost instrumentalne igre ter oznak za tempo in dinamiko.

49

5.1.5.3 Informativna znanja Učenci: • razumejo osnovno orientacijo v glasbenografičnih slikovnih, zlogovnih in notnih zapisih; • uporabljajo solmizacijske zloge in tonsko abecedo za poimenovanje tonskih višin; • poznajo osnovna tonska trajanja, pavze ter taktovske načine; • razumejo glasbeno obliko variacije; • se osveščajo za pomen in značilnosti ljudske glasbene dediščine slovenskih in pokrajin ter delo

slovenskih in madžarskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev; • poznajo madžarsko ljudsko pesem iz različnih pokrajin sosednje Madžarske, • poznajo pomembna slovenska glasbena središča in ustanove; • poznajo se z glasbenimi središči na Madžarskem, • razvijajo odnos do tuje glasbene kulture. 5.1.6 Šesti razred 5.1.6.1 Sposobnosti Učenci: • razvijajo analitični melodični posluh s poudarkom na razlikovanju durovih in molovih vsebin; • poglabljajo analitični ritmični posluh v širšem obsegu tonskih poddelitev, pavz in različnih

taktovskih načinov; • stopnjujejo zanesljivost in samostojnost pri dvo-in večglasnih izvedbah; • utrjujejo glasbeno oblikovno mišljenje; • podaljšujejo pozornost pri poslušanju in glasbeni spomin. 5.1.6.2 Spretnosti Učenci: • oblikujejo pevski glas in njegov obseg; • poznajo pogoje za zdravo petje in problematiko mutacije; • stopnjujejo orientacijo in spretnost na različnih glasbilih šolskega instrumentarija. 5.1.6.3 Informativna znanja Učenci: • poznajo temeljne značilnosti lestvic ter durove in molove tonalitete v obsegu, ki ga potrebujejo za

razumevanje glasbenih napovedi; • imajo celostno predstavo o tonskem in notnem sistemu ter tonski abecedi; • poznajo tonske poddelitve in značilne zvočne poudarke; • razumejo pojma absolutna in programska glasba; • razvijajo spoznanje o glasbenih vrednotah posameznih narodov ter vsebinah in oblikah, ki imajo

simbolični pomen (himne); • razvijajo spoznanje o univerzalnosti glasbe, ki zbližuje ljudi različnih okolij in je skupna kulturna

zakladnica človeštva. 5.1.7 Sedmi razred

50

5.1.7.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo melodični, ritmični in harmonski posluh; • stopnjujejo sposobnost analitične zaznave ter sinteze izraznih in oblikovnih prvin; • razvijajo sposobnost estetskega opazovanja, presoje, oblikovanja in vrednotenja; • vrednotijo svoje in druge glasbene dosežke. 5.1.7.2 Spretnosti Učenci: • stopnjujejo spretnost petja in instrumentalne igre v skladu s svojimi interesi za posamezne oblike

izvajanja, dečki pa glede na svoje individualne razvojne možnosti, ki jih prinaša mutacija. 5.1.7.3 Informativna znanja Učenci poznajo: • temeljne značilnosti glasbenega razvoja od začetka do 18. stoletja in poimenujejo stilna obdobja; • najbolj značilne glasbene oblike (motet, madrigal, maša, fuga, suita, opera, kantata, oratorij); • pomembnejša dela ustvarjalcev - skladateljev renesanse in baroka; • poznajo umetne pesmi skladateljev renesanse in baroka, ki so prevedene v madžarski jezik. 5.1.8 Osmi razred 5.1.8.1 Sposobnosti Učenci: • poglabljajo melodični, ritmični in harmonski posluh; • razvijajo sposobnost zaznave izraznih in oblikovnih značilnosti v stilnih obdobjih do romantike; • ob glasbenih primerih različnih stilnih obdobij poglabljajo sposobnost estetskega opazovanja,

presoje, oblikovanja in vrednotenja. 5.1.8.2 Spretnosti Učenci: • stopnjujejo spretnost petja in instrumentalne igre v skladu s svojimi interesi za posamezne oblike

izvajanja, dečki pa tudi glede na svoje individualne pevske zmožnosti v razvojnih fazah mutacije. 5.1.8.3 Informativna znanja Učenci: • razumejo temeljne značilnosti glasbene umetnosti v klasicizmu in romantiki; • poznajo imena glavnih stilnih obdobij do romantike, najpomembnejše glasbene oblike in

ustvarjalce; • uzaveščajo pojem trajne umetniške vrednosti klasike v glasbi in jo prepoznavajo v sodobnih

glasbenih sporedih skupaj s poustvarjalci • poznajo imena glavnih ustvarjalcev romantike na Madžarskem (Liszt, uglasbena dela Petőfija); • pojejo dela klasikov in romantikov v madžarskem jeziku.

51

5.1.9 Deveti razred 5.1.9.1 Sposobnosti Učenci: • utrjujejo posluh; • zaznavajo temeljne glasbene značilnosti 20. stoletja; • poglabljajo sposobnost estetskega opazovanja, presoje, oblikovanja in vrednotenja. 5.1.9.2 Spretnosti Učenci: • po svojih individualnih zmožnostih in interesih poglabljajo spretnost petja, instrumentalne igre in

gibalnega odzivanja ob glasbi. 5.1.9.3 Informativna znanja Učenci poznajo: • temeljne značilnosti razvoja glasbene umetnosti 20. stoletja in razsežnost pojma sodobna glasba; • nekaj glasbenih del skladateljev in poustvarjalcev 20. stoletja; • pomen glasbenih vrednot za slovensko in občo kulturo človeštva; • poznajo glasbo Kodálya, Bártoka, Bárdosa ter Szíjjártója. 5.2 TEMELJNI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA OB ZAKLJUČKU TRILETIJ 5.2.1 Prvo triletje Učenci znajo:

• v skupini ali individualno zapeti izbor (okoli trideset slovenskih od tega ustrezno število madžarskih) ljudskih in umetnih pesmi skladno s svojimi individualnimi sposobnostmi in v različnih izvedbah (enoglasno ali ob instrumentalni spremljavi);

• ritmična besedila (izštevanke, reke, uganke, otroško poezijo);

• posnemati melodične in ritmične motive skladno s svojimi individualnimi sposobnostmi;

• spremljati pesmi in igrati krajše skladbe za otroška glasbila;

• prepoznajo poslušane skladbe ter inštrumente ali zasedbe po zvočni barvi;

• razlikovati zvočne barve glasbil in pevskih glasov;

• razlikovati zvoke, tone in tišino;

• razlikovati pojme glasno - tiho, hitro - počasi ter višje in nižje tone;

• poimenovati melodijo in vsebine, kot so koračnica, uspavanka, nagajivka, izštevanka in glasbena pravljica;

• razlikovati delo skladateljev in izvajalcev: pevci, zbor, zborovodja, orkester, dirigent;

52

• pojem skladba in se orientirati v elementarnih simboličnih zapisih. Minimalni standard znanj se v pogledu pesemskih vsebin in poslušanih skladb lahko omeji na polovico predpisanih temeljnih znanj. Poudarek je predvsem na sprejemanju glasbe. 5.2.2 Drugo triletje Po drugem triletju učenci:

• obvladajo repertoar slovenskih in madžarskih ter tujih ljudskih in umetnih pesmi (okoli 25);

• pesmi izvajajo v skupini ali posamezno, eno- ali večglasno;

• igrajo spremljave in skladbe za Orffov instrumentarij;

• poznajo repertoar skladb domačih in tujih ustvarjalcev;

• razlikujejo vokalno, instrumentalno in vokalno-instrumentalno glasbo;

• prepoznavajo pevske glasove, glasbila in njihove družine;

• razlikujejo nekatere sestave: mladinske in odrasle pevske zbore, pevske skupine (oktet), soliste, instrumentalne skupine (trio, kvartet), orkestre;

• poznajo delo ustvarjalcev in poustvarjalcev;

• vedo, da je glasba urejena v oblikovnih delih (motiv, tema) in oblikah, ki imajo svoja imena (sonata, suita, koncert, opera, balet);

• poznajo okvirno orientacijo v notnem zapisu (sistem tonskih višin, trajanj, taktovskih načinov);

• razumejo pomen lestvic ter razlikujejo dur in mol;

• razlikujejo absolutno in programsko glasbo;

• razlikujejo posamezne glasbene zvrsti in žanre. Minimalni standardi se v skladu z razvojem glasbenih sposobnosti pri izvajanju, ustvarjalnosti ter analitični zaznavi preverja s petjem ali igro na Orffovih inštrumentih. V ospredju je doživljajsko poslušanje in sprejemanje glasbene literature. 5.2.3 Tretje triletje Učenci po tretjem triletju:

• obvladajo repertoar pesmi iz slovenske in tuje ljudske ter umetne glasbene zakladnice;

• obvladajo repertoar spremljav in skladb za Orffov instrumentarij;

• poznajo skladbe različnih oblik in vsebin za vokalne, instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe;

• poznajo temeljne značilnosti glasbenega razvoja ter glasbeno sedanjost v svetovnem in slovenskem prostoru, poimenujejo stilna obdobja;

• poznajo nekaj del domačih in tujih ustvarjalcev posameznih obdobij ter sodobne poustvarjalce;

53

• poznajo različne glasbene zvrsti in žanre (ljudsko, umetno, glasbeno-gledališko, filmsko, plesno, jazz, popularno glasbo);

• poznajo imena glasbenih oblik;

• razlikujejo absolutno in programsko glasbo;

• obvladajo repertoar iz madžarske ljudske glasbene zakladnice;

• poznajo ljudsko pesem kot osnovo Bártokovih instrumentalnih del, ljudsko pesem kot osnovo Kodályevih zborovskih in vokalno-instrumentalnih del;

• poznajo klavirsko glasbo Franca Liszta, uglasbena dela pesnika Petőfi Sándorja in nekaj drugih madžarskih ustvarjalcev (Karai József, Bárdos Lajos, Szabó Ferenc, Szíjártó Jenő)

Minimalni standardi znanja poudarjajo glasbeno recepcijo in prepoznavanje glasbene literature v povezavi z nakazanimi glasbenimi pojmi.

54

VI. PRILOGA 6.1 LITERATURA Oblak, B.: Moja prva glasbena slikanica, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Druga glasbena slikanica, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Kje pesem prebiva, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Slovenske pesmi pevala, ko dete me je zibala, Ljubljana: DZS, 1996. Oblak, B.: Z glasbo doma in v bližnjih deželah, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Z glasbo po svetu, Ljubljana: DZS, 1997. Oblak, B.: Z glasbo skozi čas, Ljubljana: DZS, 1997. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 1, 2. Priročnik za učitelje in 2 kaseti, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 3. Priročnik za učitelje in 2 kaseti, Ljubljana: DZS, 1995. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 4. Priročnik za učitelje in 2 kaseti, Ljubljana: DZS, 1996. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 5. Priročnik za učitelje in 3 kaseti, Ljubljana: DZS, 1996. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 6. Priročnik za učitelje in 3 kaseti, Ljubljana: DZS, 1997. Oblak, B.: Glasbena vzgoja 7. Priročnik za učitelje in 2 CD plošči, Ljubljana: DZS, 1997. Oblak, B.: Pesmi sveta, Ljubljana: DZS, 1995. Vrbančič, I.: Svet glasbe, Ljubljana: DZS, 1997. Gregorc, J.: Sto slovenskih ljudskih pesmi, Ljubljana: DZS, 1975. Pesek, A.: Pika poka pod goro. Slovenske ljudske pesmi za otroke 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Pesek, A.: Srečali smo mravljo. Slovenske ljudske pesmi za otroke 2. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Pesek, A.: Sijaj, sijaj sončece. Slovenske ljudske pesmi za otroke 3. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Pesek, A.: Lisička je prav zvita zver. Slovenske ljudske pesmi za otroke 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Pesek, A.: Snežinke bele zvezdice. Božične in druge cerkvene pesmi za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. Pesek, A.: Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in pedagogike. Ljubljana: Mladinska knjiga 1997. Slosar, M.: Nackove pesmi. Pesmi in didaktična navodila. Novo mesto: Pedagoška obzorja, 1993. Slosar, M.: Pesmi za Nacka. Pesmi in didaktična navodila. Ljubljana: Debora, 1996. Voglar, M., Nograšek M.: Majhna sem bila, Ljubljana: DZS, 1984. Kalan, P.: Skladbe za Orffov instrumentarij, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1997. Rojko, B.: Narodne z Orffovimi instrumenti 1, 2, Zagorje ob Savi: Samozaložba, 1995. Rojko, B.: Narodne z Orffovimi instrumenti 3, Zagorje ob Savi: Samozaložba, 1997. Glasba v šoli, revija za glasbeni pouk v OŠ, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Križnar, F., Pinter: Sodobni slovenski skladatelji, Ljubljana: Prešernova družba Vrba, 1997. Pahlen, K.: Poslušam in razumem glasbo, Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1997. Voglar, M.: Kako približamo otrokom glasbo, Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1980. Voglar, M.: Otrok in glasba, Ljubljana: DZS, 1981. Voglar, M.: Rad imam glasbo, Ljubljana: Univerzum, 1984. Manasteriotti, V.: Prva srečanja z glasbo, Ljubljana: DZS, 1981. Honolka, K.: Svetovna zgodovina glasbe, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983. Landon, R.: Mozart - Zlata leta 1781 - 1791, Ljubljana: DZS, 1991. Mojstri klasične glasbe in njihova dela 1 - 52, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, 1995. Leksikon CZ: Glasba, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977. Leksikon CZ: Glasbeniki, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1988.

55

Ardley, N.: Glasbila, Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. Sivec, J.: Opera skozi stoletja, Ljubljana: DZS, 1976. Rijavec, A.: Slovenska glasbena dela, Ljubljana: DZS, 1979. Kuret, P.: Besede skladateljev, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1985. Ukmar, V.: Glasba v preteklosti, Ljubljana: DZS, 1972. Ewen, D.: Enciklopedija glasbenih umetnin 1, 2, Ljubljana: DZS, 1973. Samec, S.: Operne zgodbe, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974. Samec, S.: Operni spevi, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. Amalietti, P.: Zgodbe o jazzu (Razvoj afroameriške glasbe med leti 1619 - 1964), Ljubljana: DZS, 1986. Spence, K.: Glasba (zbirka Šolska enciklopedija), Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995. Glasba in glasbila (zbirka Korenine znanja), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. Jež, J.: Pregled glasbil, Ljubljana: Grlica, letnik XIV, št. 3. Kumer, Z.: Pesem slovenske dežele, Maribor: Založba Obzorja, 1975. Kumer, Z.: Mi smo prišli nocoj k vam (Slovenske koledniške pesmi), Kres, 1995. Kumer, Z.: Ljudska glasbila in godci, Ljubljana: Slovenska matica, 1983. Kunaver, D.: Pesmi in šege moje dežele, Ljubljana: DZS, 1987. Ramovš, M.: Polka je ukazana (Plesno izročilo na Slovenskem: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska), Kres, 1992. Ramovš, M.: Polka je ukazana (Plesno izročilo na Slovenskem: Bela Krajina in Kostel), Kres,1995. Kolar, A.: Živalski karneval, Radovljica: Didakta, 1991. Kokol, M.: Prek sveta odmeva pesem, Ljubljana: DZS, 1984. Orff, C.: Schulwerk, Schott, Mainz, 1950. Ekker, E. A. - Eisenburger D.: Franz Schubert (Glasbena slikanica), Ljubljana: DZS, 1997. Kodály, Zoltán - Ádám, Jenő: Énekes könyv (6. osztály és 8. osztály), Budapest: Nemzeti tankönyvkiadó, 1993. Kocuvan, Suzana: Énekeljük, Ljubljana: DZS, 1984. Péter, József - Petneki Jenő: Ének - zene 7, Budapest: Tankönyvkiadó, 1969. Dr. Kékesi, Mária - Ördög, László: Ének - zene 5., 6., Budapest: Tankönyvkiadó, 1989. Ágócsi, László - Izsai, Vera: Énekeljünk - muzsikáljunk, Budapest: Zeneműkiadó, 1962. Balázs, Árpád: Gyere velem … (album). Szőnyi, Erzsébet: A zenei írás - olvasás módszertana I, II, III, Budapest: 1954. Alvasi Béla: Zeneelmélet I, II, Budapest: 1971.