32
Glasilo 1. brigade SV 22. junij 2008 • Leto VI/01

Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

  • Upload
    others

  • View
    3

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

Glasilo 1. brigade SV

22. junij 2008 • Leto VI/01

Page 2: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 P R V I

Moto 1. brigadeMoj poklic je časten in odgovoren.

Interese svoje enote postavljam pred

svoje interese.

Skrbim, da mi bosta orožje in oprema

služila v trenutku, ko ju bom potre-

boval.

Moj vojaški videz je meni v čast in moji

enoti v ponos.

Od mene pričakujejo več in bolje.

Poklicu, Slovenski vojski in domovini

sem popolnoma predan.

Rad delam v skupini in vem, da smo

skupaj močni in nepremagljivi.

Vodim z zgledom. Zato skrbim za svojo

telesno pripravljenost, se urim in

izobražujem.

Iskren sem do sebe in drugih, v strahu

in pogumu.

MI SMO PRVI

Prv

i

Glasilo Prvi je namenjeno notranjemu obveščanju pripadnikov 1. brigade SV.

Glasilo 1. brigadeNaslov uredništva: Poveljstvo 1. brigade Slovenske vojske, Vojašnica Franca Rozmana Staneta, Leskoškova 7, 1000 Ljubljana; tel.: 031 330 962; faks: 01 585 (71) 60 08; odgovorni urednik: brigadir mag. Bojan Pograjc; uredniški odbor: major Franc Kalič in poročnica Mateja Vadnjal; številko uredila: poročnica Mateja Vadnjal; foto: nepodpisane fotografije so iz arhiva enot 1. brigade, fotografije: višji vodnik Milivoj Turkovič in F. A. Bobo; lektoriranje: Služba za založništvo MO; priprava in tisk: Schwarz, d. o. o.; naklada: 2500 izvodov.

Glasilo 1. brigade je prvič izšlo 17. decembra 2003. Prispevki, objavljeni v glasilu, niso uradno stališče Slovenske vojske. Izid naslednje številke načrtujemo 17. decembra 2008.

Svoje prispevke, pripombe ali vprašanja lahko pošljete na naslov uredništva. Objavljeni prispevki so lahko zaradi omejenosti prostora ali razumljivosti skrajšani in preoblikovani. Zaradi prostorske stiske so tokrat nekateri prispevki enot ostali neobjavljeni.

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojimi prispevki sodelovali pri obnovljeni izdaji glasila Prvi.

Ob jubileju, ki ga letos praznuje Prva, je priložnost, da se ozremo nazaj in pregledamo rezultate svojega dela, na katere smo upravičeno ponosni. Še pomembneje pa je, da se zazremo v priho-dnost in si postavimo cilje, ki jih želimo in zmoremo doseči.Močni smo! Znamo najti potrebno sinergijo med našimi vrednotami, vojno in vojaško tradicijo Slovencev, profesionalnim znanjem, izkušnjami in vsakodnevnimi nalogami. Gojimo take med-človeške odnose, ki naše medsebojno razumevanje nadgrajujejo v pozitiven osebni razvoj in kohezivno, moralno trdno in močno enoto Slovenske vojske. To so nam priznali v domovini, ko nas je minister za obrambo 15. maja odlikoval z redom Slovenske vojske za napore, ki smo jih zadnjih deset in več let vlagali v razvoj in napredek enote. Cenijo pa nas tudi v tujini, kjer vedno znova dobivamo pohvale in priznanja za sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja, v katerih smo glasniki slovenskega prispevka k varnosti in miru v svetu.Iskrene čestitke za opravljeno delo, pogum in motiviranost za prihodnje izzive! Vsak dan, ki ga preživim z vami, mi je v veselje, ponos in čast!

Brigadir mag. Bojan Pograjc

Spoštovane pripadnice in pripadniki Prve!

Page 3: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 3

Vodilni častniki . . . . . . .4

Dogodki . . . . . . . . . . . . .6

Naši podčastniki . . . . . .8

Naši vojaki . . . . . . . . . 10

Naše enote:

POV. 1. BR . . . . . . . . . 12

10. MOTB . . . . . . . . . . 15

20. MOTB . . . . . . . . . . 17

74. MOTB . . . . . . . . . . 20

670. POVLOGB . . . . . 22

Pravni nasveti . . . . . . 24

Duhovni kotiček . . . . . 25

Psihološki vidiki . . . . 26

Šport . . . . . . . . . . . . . . 28

Vaša pisma . . . . . . . . 31

Uvo

dn

ik

Pripadniki 10. MOTB med urjenjem za misijo v Afriki

Vsi bi že morali vedeti, a vseeno obnovimo spo-min. Naša brigada je bila ustanovljena pred de-setimi leti, 22. junija. Takrat se je preimenovala in preoblikovala iz 1. specialne brigade MORiS. Ali smo v desetih letih uspeli nadaljevati tradici-jo te enote in upravičiti ime Prvi ter »prihodnost, ki pripada pogumnim«? To bodo ocenili drugi. Brez dvoma pa lahko rečemo, da je brigada v desetih letih napredovala v razvoju, znanju, opremi in usposobljenosti, predvsem zato, ker je znala vlagati v prihodnost. Razliko že na prvi pogled opazi tudi laik. Danes stokrat številčnej-ša enota je v desetih letih prehodila trnovo pot in bila ves čas uspešna. Prepogosto slišimo besedo uspešna. Kako uspešna? Odgovor na to vprašanje boste našli v tokratni številki glasi-la Prvi, ki zajema le polletno dogajanje v naših enotah. Prvi nekaj časa ni izhajal. Takšni in drugačni razlogi so okrnili uredništvo, največ je bilo raz-ličnih »dopustov« v operacijah kriznega odziva-nja. Vendar se za to ne bomo opravičevali. Naj-boljši razlog za ponovno izdajanje časopisa je prav desetletnica 1. brigade in zato imate pred seboj novo številko. Tisti, ki so željni več informacij o nastanku, ra-zvoju in dosežkih »reprezentance« SV, bodo mo-rali počakati do izdaje monografije o 1. brigadi.Ob branju glasila vam želimo obilo užitkov, malo slovenske zavidljivosti, pripadnikom, ki nimajo sreče biti med Prvimi, pa malo zdrave tekmovalnosti.

Uredništvo,poročnica Mateja Vadnjal

Deseto leto Prvi

Kazalo

Foto

: viš

ji vo

dnik

Mili

voj T

urko

vič,

obl

ikov

anje

nas

lovn

ice:

Mat

eja

Koši

r

Foto

: F. A

. Bob

o

Page 4: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

4 P R V I

Vo

dil

ni

ča

stn

iki

Vodilni častniki 1. brigade

brig. Bojan Pograjc

ppk. Roman Urbanč

maj. Pavel Jereb

maj. Igor Iskrač

ppk. Igor Cebek

ppk. Franc Koračin

maj. Franc Kalič

Poveljstvo 1. brigade ima od decembra 2007 novega načelnika štaba in hkrati pripadnika z dolgim stažem v brigadi in bogatimi izkušnjami. To je Major Franc Kalič, ki je v SV zaposlen od leta 1992. Voja-ško pot je začel kot pripravnik, poveljnik voda, v 1. specialni brigadi MORiS. Tri leta pozneje je bil na prvi mednarodni vojaški vaji v Ameriki, Cooperative Nugget 1995, nato je odšel na vajo Esperia 1997. Do leta 1998 je delal kot pomočnik za motiviranje in informiranje. Na enakem delovnem mestu je bil, ko se je enota preoblikovala in preimenovala v 1. brigado. Novembra istega leta je odpotoval na Bližnji vzhod, kjer je v okviru ZN leto dni sodeloval na misiji UNTSO. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljeval delo v poveljstvu brigade. Leta 2001 je odšel na drugo misijo, med sile Kfor na Kosovo. Po vrnitvi je prevzel poveljevanje poveljniško-logistične čete in pozneje v poveljstvu 1. brigade opravljal delo pomočnika za operativne logistične zadeve. Oktobra 2003 je prevzel sektor S-4. Pod njegovim vodstvom je 1. brigada, doma in na tujem, izpeljala vse osrednje vojaške vaje SV (Clever Ferret, Skok, Sokolji udar …) do leta 2007. Vodil je premik in razmestitev SIKON 1 Isaf v Afganistanu. Leta 2007 je ponovno na misiji UNIFIL, lani decembra pa se je spet vrnil med Prve. Major Kalič, ki je dopolnil 41 let, je danes načelnik štaba poveljstva 1. briga-de. Doma je iz Kočevja, kjer živi z ženo in šestletnim sinom. Častnika z najdaljšim stažem v poveljstvu 1. brigade smo prosili, naj nam predstavi svoje poglede o delu med Prvimi.

Uredništvo

Predstavljamo častnika Prvih

Page 5: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 5

Vo

diln

i ča

stnik

i

Spoštovani pripadniki Prve!Nekateri smo že dolgo pripadniki Prve in veliko nas je, ki v tem vidimo privilegij. Verjetno se ne boste vsi strinjali z mano o tem, kaj je največji privilegij biti pripadnik Prve. To so izzivi, ki jih drugi pripa-dniki SV nimajo v takšni meri. Izzive zelo jasno vidimo. Zaradi dinamike dela naš privilegij ni vedno prepoznaven in priznan kot nekaj dobrega. Na različnih ravneh poveljevanja je sprejet različno, celo negativno. Prva nam omogoča osebne in strokovne izzive, ki so vedno dovolj veliki, da nam ne pu-stijo malodušja, in dovolj pogosti, da ne zaspimo na lovorikah. Dovolj so tudi veliki, da rojevajo velike uspehe, za katere smo pripadniki Prve zaslužni in nanje upravičeno ponosni.V desetih letih delovanja je Prva prehodila zelo dinamično pot, polno izzivov. Uspehi se niso rojevali sami od sebe. Bilo je vloženega veliko truda, ne le nas v Prvi, tudi pripadnikov v drugih enotah in poveljstvih SV. Ti izzivi nas krepijo in delajo precej drugačne od preostalih pripadnikov SV. Soo-čanje in premagovanje izzivov ustvarjata v Prvi pozitivno vzdušje in homogene kolektive. Uspehi Prve so uspehi, ki veliko prispevajo k ugledu SV tako v domačem kot mednarodnem okolju. So pa tudi ljudje, ki se bojijo izzivov in takšnih se naše enote izogibajo. Menim, da smo razvili svoj ponos in poseben način obnašanja, razmišljanja in predvsem proaktivnega pristopa k delu in reševanju problemov, ki je včasih tudi nekoliko moteč za širše delovno okolje. Največja prednost ali kakovost poveljstva Prve je v ustvarjeni »kemiji« in »duši« kolektiva. Kemija je to, da se pogledamo in vemo, kaj mislimo ter kaj moramo narediti. Kemija je tudi to, da znamo poslušati drug drugega, smo odprti za pobude in predloge drugih, smo konstruktivno kritični, pri dosežkih enote pošteni in odkriti drug do drugega, da si znamo povedati in prisluhniti o težavah, se ne pritožujemo, znamo pohvaliti dobro opravljeno delo in da so spori dopustni le, če so strokovno utemeljeni. Duša pa je pozitivna mešanica značajev, znanj in izkušenj ljudi, ki zagotavlja dobro delovno in družabno vzdušje in zavedanje, da je vsak posameznik pomemben. Ali ta kemija deluje v vaših enotah? Ali ste poveljujoči na vseh ravneh ustvarili dušo enote?Poveljstvo brigade se vsak dan sooča z izzivi. Verjamem, da naši pripadniki na nižjih ravneh razu-mejo delo poveljstva na svoj način in da so verjetno naši izzivi in naloge v primerjavi z njihovim delom manj cenjeni. Način vojaškega razmišljanja je tak, da imajo podrejeni na delo nadrejenega svoj pogled. To se mi zdi prav in ne mislim vas prepričevati, da spremenite mnenje o poveljstvu brigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja in organizacije delo v brigadi oziroma v SV ne morejo potekati zadovoljivo. Vendar tudi mi nismo brez napak. Marsikateri perspektivni mladi nadporočnik, stotnik ali podčastnik v bataljonu misli, da le on opravlja adrenalinsko delo in vem, da ta trenutek ne razmišlja veliko o svoji karieri. Če bi moral opravljati delo kot štabni častnik ali podčastnik v poveljstvu brigade ali PSSV, je to zanj ena hujših tesnob. Na vprašanje, kje se vidi čez dve leti in kaj želi delati, bi pričakoval odgovor, »rad bi opravil še kakšen tečaj v ZDA, štabni ali višještabni tečaj in bil povišan, rad bi šel na misijo«. Kaj pa dolžnost v SV? »Zaenkrat sem s tem, kar sem, zadovoljen.« Verjetno se niti ne zavedajo, kakšna znanja in izkušnje bi jim delo v štabu naše brigade ali PSSV prinesli in kaj bi to pomenilo za njihovo kariero. S tem, ko o tem ne razmišljate, zamujate. Če ne veste, kaj bi radi delali čez dve ali tri leta, je to napaka. Razumite te misli kot manjšo provokacijo z željo, da vas vsaj malo spodbudi k bolj odprtemu in objektivnemu razmi-šljanju tako o svoji bodoči karieri kot o delu nadrejenih poveljstev.Spoštovani pripadniki Prve. Veliko izzivov, zlasti kemije in duše vam želim, saj ju bomo v naslednjih dveh do treh letih še kako potrebovali. Čast mi je, da lahko še nekaj let delim izzive Prve z vami.

Major Franc Kalič, načelnik štaba

Foto

: F. A

. Bob

o

Page 6: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

6 P R V I

Do

go

dk

i

Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, general Bantz J. Craddock, se je med obiskom Slovenije 6. novembra 2007 ustavil tudi v 1. brigadi. Po pregledu naših enot je dejal: »Vojaki so pripravljeni na naloge, poveljniki pa na vodenje.«

V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je 7. januarja potekala slovesnost ob preime-novanju 74. OKMB v 74. MOTB, 1. brigada pa je ob preoblikovanju enot SV od 72. prevzela poveljevanje.

V torek, 26. februarja, so z letališča Maribor na operacijo kriznega odzivanja Isaf v Afganistan odpotovali pripadniki, ki bodo delovali v SIKON 10 (med njimi prvič iz 74. MOTB), ki so zamenjali 9. kontingent SV iz sestave 20. MOTB.

Kleščmani (74. MOTB) so 28. marca v Vojašnici generala Maistra praznovali 16. obletnico delovanja.

Poveljnik brigade MLF, brigadir Paolo Sera, je 3. aprila obiskal 1. brigado. SIKON 18 Kfor, sestavljen večinoma iz pripadnikov 20. MOTB in 670. POVLOGB, je 19. maja odpotoval v Nemčijo na večtedensko vajo Vitezov ščit.

Page 7: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 7

Do

go

dk

i

Po večkrat preloženih datumih odhoda je ekipa SIKON 4 UNIFIL 30. maja zapustila Slovenijo in krenila proti Neaplju ter od tam do Bejruta in končne postaje Shama (za izvidnike in NPE iz 10. MOTB) ter Tibnin (trije častniki, ki bodo delali v poveljstvu itali-janske brigade) v Libanonu.

Pripadniki 10. MOTB so v Vojašnici Franca Rozmana Staneta, 27. maja, praznovali 12. obletnico delovanja.

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta je 10. januarja potekala slovesnost ob primo-predaji dolžnosti enot, ki delujejo v pripravljenosti v reakcijskih silah zavezništva (Nato Response Forces), in ob odhodu 17. bataljona vojaške policije iz 1. brigade.

Z obiskom Vojašnice Franca Rozmana Staneta 30. januarja je svoj dvodnevni obisk v Sloveniji končal načelnik GŠSV OS Črne gore, generalpodpolkovnik Jo-van Marka Lakčević. Srečal se je s pripadniki ter si ogledal tehnični zbor oboro-žitve in opreme posameznih enot 1. brigade.

Našo brigado so 2. aprila obiskali veleposlaniki politično-varnostnega odbora EU. Ob tej priložnosti so jim v Vojašnici FRS pripadniki 10. MOTB predstavili tehnični zbor obo-rožitve in opreme.

V fotoobjektiv smo ujeli najpomembnejše dogodke v zadnjem obdobju, razen odhoda

SIKON 17 Kfor, ki je odšel na Kosovo februarja. Več kot 270 pripadnikov 20. MOTB se bo letos

avgusta vrnilo v Slovenijo.

Beležimo dogodke

Page 8: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

8 P R V I

Na

ši p

od

ča

stn

iki

Zelo sem počaščen, da vas lahko ob naši desetletnici nagovorim prek našega glasila Prvi. Življenje je tako naneslo, da je brigadni podča-stnik, štabni vodnik Tomaž Mihelič, na misiji v Afganistanu, mene pa je doletela čast in mi bila zaupana odgovornost, da kot bataljonski pod-častnik 670. POVLOGB opravljam naloge brigadnega podčastnika.Tokrat ne bom delal inventure našega desetletnega dela, saj že rezultati in dobljene ocene povedo, kako smo delali, prav tako dovolj pove naše vodilo: »Mi smo prvi.« Da je danes 1. brigada to, kar je, smo zaslužni vsi pripadniki in vsi tisti, ki ste to bili. Prepričan pa sem, da ste v sebi to še vedno, zato bi nas vse skupaj spomnil, da opravljamo poklic, ki ima častno in odgovorno poslanstvo in od vseh nas zahteva visoko stopnjo zavesti o osebni odgovornosti do tovarišev in domovine. Mi, pripadniki 1. brigade, to imamo, kar dokazujemo z vsakodnevnim delom doma in na tujem. Za naš poklic je značilno, da je naporen, tvegan in stre-sen. Udeležujemo se številnih usposabljanj in izobraževanja doma ter v mednarodnem okolju, kjer se suvereno postavljamo ob bok velikim vojskam. Intenzivno urimo svoje enote in uresničujemo naloge v med-narodnem okolju, v katerem dobivamo visoke ocene. Ob vsem tem pa se nam nemalokrat zgodi, da ne namenimo dovolj pozornosti ljudem okoli sebe in si ne vzamemo trenutka za izmenjavo besed. Ne mislim le naših bližnjih, temveč imam v mislih tudi sodelavce, predvsem podre-jene, s katerimi pri opravljanju različnih nalog preživimo veliko časa. V želji, da bi 1. brigada v naslednjih desetletjih dosegala enake rezulta-te, moramo biti vsi voditelji, predvsem pa MI, PODČASTNIKI, dobri vod-je. Bodite PRVI in vaši vojaki vam bodo sledili. Skupna naloga oziroma odgovornost vseh nas, slovenskih vojakov, je zgraditi odlične medse-bojne odnose, ne glede na to, ali smo častniki, podčastniki ali vojaki. Zavedati se moramo svoje vloge in odgovornosti ter tako prispevati k

celotni podobi tega mozaika. Naloga pod-častnikov pa je, da s pravilnim vodenjem zagotovimo disciplino, spoštovanje vo-jaških norm, dobro moralo in odlično delovanje naših enot. Poseben pouda-rek moramo nameniti kakovostnemu

in čim stvarnejšemu usposabljanju, do-bri psihofizični pripravljenosti ter krepitvi

časti in domovinskega ponosa.

Višji štabni vodnik Avguštin Burg

Spoštovani podčastnice in podčastniki, pripadnice

in pripadniki

Koliko časa ste zaposleni v Sloven-ski vojski? Suzana: Novembra bo 17 let.Milan: Od vojne naprej.Frenk: Dolgih 16 let, vse od osamo-svojitve Slovenije.

Če bi vaš otrok želel postati vojak, bi mu to priporočili ali odsvetovali? Suzana: A poznate vic o mami, ki je imela tri otroke: eden je delal v policiji, eden v vojski, eden pa je bil norma-len?!Milan: Odsvetoval. Zaradi lastnih iz-kušenj.Frenk: Svoje otroke vedno podpiram pri njihovih odločitvah (če so pame-tne). Vsekakor pa bi jim razložil križe in težave tega poklica, seveda pa tudi izzive, lepoto in zanimivost.

Kaj vam v vaši karieri pomeni najve-čji izziv? Suzana: Delati v mednarodnem ko-lektivu.Milan: Ga bo treba poiskati. Svoje za-dovoljstvo najdem v osebnih ciljih.Frenk: Delo z dobrimi tovariši pri re-ševanju vsakodnevnih težav z veliko

dobre volje. Vsaka dobro končana naloga in dobri odnosi v kolektivu štejejo kot največja nagrada.

Vaš moto? Suzana: Nič ni nemogoče! Vse zmo-remo.Milan: Vsak dan kakovostno izkoristiti.Frenk: Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujem, in Kekčev »Dobra volja je najboljša.«.

Katero službeno potovanje vam je najbolj ostalo v spominu in zakaj? Suzana: Triinpolurni helikopterski po-let brez postanka z Brnika do Prištine. Ker se mi je nekam mudilo …Milan: Delovni obisk v zvezni državi Colorado, v Denverju, pri sodelavcih policistih. Vzeli so nas za svoje in nam pokazali veliko stvari ter nam dali občutek, da nekaj znamo in ve-ljamo tudi pri njih. Vračali smo se do-mov tistega 11. septembra in morali podaljšati obisk. V tem času nas je s sprejemom počastil vrhovni poveljnik nacionalne garde, ki je bil nekajkrat v Sloveniji in z nami ob tej priložnosti spil kozarček cvička.

Zakaj in zatoV poveljstvu brigade je, po sili razmer, majhen sektor, ki se mu reče S-2. Skozi njihove odgovore na obveščevalno prikrita vpraša-nja »zakaj« vam bomo predstavili »klapo« oziroma stare mačke, podčastnike. Pod drobnogled smo vzeli štabno vodnico Suzano Ozimek (xx let, še ni poročena, še nima otrok), štabnega vodnika Milana Setničarja (38 let, poročen, trije otroci, velik ljubitelj gora in alpinist) in »undercover« višjega štabnega vodnika Frenka Plu-ta (leto dni starejši od Michaela Jordana, vendar bolje ohranjen), ki sicer dela za operativce, vendar je po duši naš (beri S-2).

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 9: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 9

Na

ši po

astn

iki

Frenk: Vsekakor Afganistan, s svojo kulturo in lju-dmi. Narava in nepozaben vonj vetra.

Kako se počutite v službi med moškimi/ženska-mi? Suzana: Odlično. Vedno znova znajo navdušiti. Milan: Moram reči, da sem pozitivno presenečen in tudi bolj motiviran.Frenk: Vsekakor mi je všeč, če je kolektiv vsaj malo mešan. Prisotnost žensk vsaj nekoliko dviguje kul-turo v tipično moškem poklicu. Sicer pa menim, da je lahko moški dober prijatelj, hkrati pa so moški konkurenca na vseh življenjskih področjih, že od takrat, ko sem bil majhen.

Kateri del dneva ste najbolj aktivni?Suzana: Zjutraj. Ko pridem iz kopalnice, bi lahko začela premikati gore.Milan: Zjutraj.Frenk: Nimam najboljšega dela dneva. Vse je odvi-sno od okolice, dela in vzdušja med ljudmi.

Kateri od vaših poveljujočih vam je bil največji vzor in zakaj?Suzana: Polkovnik Mitja Teropšič. Je zelo stroko-ven, pošten in ima občutek za soljudi.Milan: Miran Stanovnik, med vojno 1991. Ker je ve-dno ohranil mirno kri.Frenk: Zaradi »higiene« o imenih javno ne bi raz-pravljal. Obstaja nekaj častnikov v slogu Srečka Katanca »kapo dol«, s katerimi kamor koli, kadar koli in kar koli. Če se izrazim po vojaško, jih pozdra-vljam, ker to želim in si zaslužijo.

Ali ste med vašim službovanjem v Slovenski vojski dobili vzdevek? Katerega in zakaj?Suzana: Ha, ha. Sushi. Na prvi misiji na Kosovu eden od sodelavcev tujcev ni mogel izreči Suzi in me je klical Sushi, drugim se je zdelo smešno in tako sem dobila vzdevek.Milan: Nič posebnega. Mili.Frenk: Ne da bi vedel. Verjetno pa obstaja. Saj jih imamo vsi, vsaj tiste občasne.

Če bi bili še enkrat stari 20 let, bi se ponovno za-poslili v vojski?Suzana: Da, kljub temu da je včasih treba stisniti zobe.Milan: Ko sem bil star 20 let, se nisem zaposlil v vojski, temveč sem bil vanjo poklican. In če bi bilo še enkrat treba, bi naredil isto.Frenk: Kaj je to 20 let? Če pa pogledam v slogu »Bog ve?«, je poklic zanimiv, poln izzivov, doživetij. Velja tudi izrek nekdanjega angleškega premierja Churchilla »Nikoli ne reci nikoli«.

Štabna vodnica Suzana Ozimek

Varnost bojevnika

od kakovostnega urjenja do prave in kakovostne opreme. Vozila morajo biti pripravljena na vse ne-varnosti, od napada iz protioklepnih orožij, naleta na neeksplodirana ubojna sredstva do prometne nesreče. Prepričati se moramo, da so vozila dovolj zaščitena in sproti ter pravilno vzdrževana. Vsak milimeter dodatnega oklepa ali debeline stekla in pravilno vzdrževanje lahko pomenita eno življenje več. Njihova življenja so naša odgovornost.V današnjem času naloga zagotavljanja bojevni-kove varnosti za voditelje postaja vse težja ter zah-teva dodatno angažiranje. Zato je pomembno, da smo zelo pozorni pri pripravah na nalogo, bodisi na pripravah doma ali na kriznem območju. Tako bomo zagotovili izvedbo dveh najpomembnejših odgovornosti voditeljev: uspešno izvedbo naloge ter vrnitev živih in zdravih bojevnikov domov.

Štabni vodnik Aleksander Vidovič,bataljonski podčastnik v 20. MOTB

Naloga vsakega voditelja je, da skrbi za varnost svojih pripadnikov, kje koli in kadar koli. Kot voditelji se v današnji voj-ski srečujemo z različnimi nevarnostmi pri usposabljanjih doma ali na misijah na kriznih območjih.

Na kriznem območju je stopnja nevarnosti nalo-ge, ki jo opravljata poveljnik bataljona in poveljnik ognjene skupine, različno visoka, vendar ima pri zagotavljanju varnosti bojevnikov vsak poveljnik pomembno vlogo. Naša glavna naloga je, da pri-peljemo domov vse pripadnike žive in zdrave.Priprave na srečanje z nevarnostjo se začnejo že na usposabljanju. Bodisi je to pri urjenju bojnih postopkov ali pripravah naše opreme za misijo. Oboje je enako pomembno. Naša naloga je, da se prepričamo o izurjenosti in popolnjenosti voja-kov – bojevnikov in da poskrbimo, da vsak od njih dobi vse potrebno za uspešno izvajanje naloge,

Foto

: F. A

. Bob

o

Page 10: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

10 P R V I

Na

ši v

oja

ki

V naših vrstah so vojaki, ki so sposobni najbolj ekstremnih dosežkov. Imajo jasen cilj, izžarevajo odločnost in samozavest ter imajo trden značaj. Zavidljiva je njihova psihična in fizična pripravljenost, ki odlikuje poklic vojaka. Takšen je tudi naš pripa-dnik, Uroš Sodja, ki je že pri 24 letih dosegel ekstremni športni rezultat in dokazal, da ne vrže zlahka puške v koruzo.

Od 9. do 11. maja je okoli Slovenije potekala druga mednarodna ultramara-tonska kolesarska dirka, tokrat s startom in ciljem v Postojni. Vzdržljivostna preizkušnja v omejenem času je vključevala 1185 kolesarskih kilometrov in več kot 13.600 metrov nadmorske višine. Od 59 tekmovalcev iz 12 držav jih je v cilj prispelo le 33. Večinoma so kolesarji odstopali zaradi zdravstvenih težav in izčrpanosti. Na startu je bilo tudi pet pripadnikov Slovenske vojske, v cilju pa le trije. Prvi je v cilj prispel veteran takih tekmovanj, Jure Robič. Sedmi je bil Miran Stanovnik in najmlajši v cilju, Uroš Sodja, na 31 mestu. Za podvig je potreboval dva dni, 18 ur in 30 minut.Zanimalo nas je, kako se je na zahteven izziv pripravil Sodja in kakšen mora biti vojak, da doseže ekstremen rezultat. Dva dni po končanem tekmovanju, ko smo se dogovorili za intervju, so bile posledice napora in izčrpanosti na njem še vidne. Zdravniki so mu svetovali, naj telo počiva vsaj dva tedna. Vojak Sodja, doma iz Srednje vasi v Bohinju, je bil že tretji dan po prihodu v cilj na Počku, kjer se je udeležil streljanja s težkim mitraljezom. Je vojak 1. voda 3. motorizirane čete v 10. bataljonu.

Zakaj ste se odločili za sodelovanje na dirki okoli Slovenije?Zato, ker rad kolesarim in ker so me navdušili prijatelji. Predvsem pa zato, ker so me podpirali moja punca, najbližji in ljudje, ki me obdajajo. Podpore sem bil deležen tudi med sodelavci in v enoti. Predvsem moj poveljnik voda, poročnik Bogdan Kovčan, in poveljnik čete, nadporočnik Tomaž Žbogar, sta mi stala ob strani, da sem lahko v službenem času tudi veliko treniral. Veliko so mi poma-gali tudi z raznimi sredstvi iz enote.

Kako in koliko časa ste se na tekmo pripravljali?Kolesariti sem začel že kot otrok. Lani novembra sem se odločil, da bom šel na tekmo in takrat sem se tudi začel pripravljati. Bolj intenzivno pa od januarja dalje, tako da sem vso progo prevozil po etapah v dalj-ših turah. Najdaljša kolesarska tekma do zdaj je bila zame 160 km dolgi maraton Franja. Že na treningih sem lahko ocenil, ali bom zmogel preizkušnjo. Za trening sem poizkusil odpeljati dvakrat po 350 km, v vozilu pa me je spremljal vodja ekipe, Miha Kosec.

Veliko ljudi vas je spremljalo ob progi. Kako so gledalci re-agirali in ali so prepoznali vojaka na kolesu?Ja, prepoznali so, da sem pripadnik

Samodisciplina + vzdržljivost = e kstremni rezultat

Nekaj zanimivosti• Trasa je potekala iz Postojne do Obale, nato prek Nove Gorice, Cola in

Idrije proti severu, kjer je tekmovalce čakal najtežji vzpon na Vršič (1661 metrov). Nato je pot vodila čez Gorenjsko, Štajersko in Koroško proti za-hodu, kjer se je v Prekmurju obrnila nazaj proti Postojni po južni strani.

• Tekmovalci so morali spoštovati cestnoprometne predpise. Če je tekmo-valec prevozil rdečo luč ali stop znak, je dobil časovni pribitek 15 minut.

• Ena ekipa je odstopila, ker je spremljevalno vozilo trčilo v njihovega tek-movalca (naporno je bilo tudi za spremljevalce in ne le za tekmovalce).

• Kolesarji so se morali na cesti srečevati tudi z neprevidnimi vozniki.• Uroš Sodja je ob Soči pred Bovcem jedel domače ajdove žgance, ki so

mu pomagali premagati Vršič.• Domačini ob progi so bili dober vir informacij pri iskanju odprtih trgovin in

lekarn med vikendom.• Jure Robič je pred startom rekel: »Ko si na robu svojih moči, se pokaže, iz

kakšnega testa si.«• Tekmovalci so bili izključeni tudi zaradi zamud na časovnih kontrolnih

točkah. • Od spremljevalne ekipe Uroša Sodje je pogosto donelo iz zvočnika »Daj-

mo Bohinc!«. • Jure Robič se je med vso potjo ustavil le za borih sedem minut.• Nagradni sklad je bil 6000 evrov. Za prvo mesto je tekmovalec dobil

1500 evrov bruto. Denar za tekmovalce ni bil motiv, saj je udeleženec toli-ko ali več porabil le za stroške tekme (startnina 200 evrov, hrana, pijača, bencin, spremljevalna ekipa, …)

• Uroš Sodja je po končani tekmi potreboval 16 ur spanja.

Slovenske vojske. Odzivali so se zelo pozitivno, tako da so pogosto glasno navijali: »Dajmo vojak!«. Ob kontrolnih časovnih točkah so se gledalci pogosto želeli slikati z nami. Že na startu pa so nas pozdravljale predstavnice nežnej-šega spola. Presenetil me je pozitiven odziv domačinov ob progi. Mislim, da so me povsod tako lepo sprejeli, ker sem pripadnik Slovenske vojske.

Koliko postankov ste imeli med potjo in koliko časa ste v 66 in pol urah spali?Postanki so bili vnaprej načrtovani. Progo sem si ogledal in prevozil že na trenin-gih, tako da smo s spremljevalno ekipo lahko načrtovali potek tekmovanja, koli-ko proge bom prevozil prvi in koliko drugi dan ter ocenili postanke. Prvi postanek

Page 11: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 11

Na

ši voja

ki

Samodisciplina + vzdržljivost = e kstremni rezultatje bil po 500 kilometrih v bližini Tržiča. K nam je prišel starejši domačin, ki nam je ponudil počitek v svoji hiši. Z veseljem sem si privoščil dve uri spanja. Na dru-gem postanku v Krškem pa sem za eno uro zaspal na zadnjem sedežu avta.

Kdaj je bilo na tekmi najteže in na kakšen način ste premagovali ovire?Najteže mi je bilo zaradi utrujenosti proti koncu proge, na predzadnji, 11. etapi, na prehodu do Kočevja, ker je to eden težjih zadnjih vzponov. Najtežje trenutke na tekmi sem premagal le zato, ker me je podpirala spremljevalna ekipa. Ko se je noč nagibala v dan, okoli 4. ure zjutraj, je bilo najteže. Takrat sta me bodrila poskočna rok glasba in navijanje spremljevalcev.

Kaj ste razmišljali med tekmo?Pogosto sem premišljeval o progi, o tem, kaj me še čaka in kakšen vzpon je pred mano.

Uroš Sodja vzpon na Vršič premaguje ob spodbudi ekipe. Ko klancu ni videti konca, Sodja zavpije: »Dajte mi mir. Hočem romantiko!« (glasbo seveda)

Ali ste bili zadovoljni s spremljevalno ekipo in kako bi jo ocenili?Ocenil bi jo kot odlično, kajti brez dobre ekipe in sodelavcev ne prideš do cilja. V moji spremljevalni ekipi so bili štirje vojaki iz 3. motorizirane čete. Bila sta dva voznika in dva logista, eden je skrbel za hrano, drugi pa je spremljal pot. To so bili vojaki Miha Kosec, Jurij Strikovič, Damjan Kolar in poddesetnik Boštjan Marolt. Ker v ekipi nisem imel zdravniške oskrbe, so se v zdravnike prelevili vsi štirje sodelavci. Največ pomoči sem potreboval pri masaži utrujenih nog in poškodovane ahilove kite.

Ali mislite, da vojaku ekstremna športna oziroma kolesarska preizkušnja ko-risti? Jo sploh potrebuje?Najprej sem vojak, zato menim, da lahko takšna preizkušnja vsakomur koristi, še posebno na psihični ravni, saj gradi psihično trdnost in krepi fizično moč ter vzdržljivost.

Ali bi preizkušnjo ponovili?Bi, ja! In sicer le zaradi veselja. Drugič ali tretjič pa bi »mrbit« gledal že na rezultat. Zdaj sem si želel progo le prevoziti. Zame je bila to največja življenjska izkušnja in mi je veliko pomenilo, da sem prišel v cilj. Ne vržem takoj puške v koruzo.

Besedilo: poročnica Mateja VadnjalFoto: poddesetnik Boštjan Marolt

S kakšnimi težavami ste se med tekmo, poleg težavnosti proge, srečevali? Bile so težave z vozilom, ker nam je sredi proge na približno 700 kilometrih v Zgor-nji Kungoti odpovedalo glavno spremljevalno vojaško vozilo (Mercedes-Benz), v katerem sta bili vsa potrebna oprema in hrana. Vozilo je odpovedalo zaradi pre-obremenjenosti akumulatorja. Na srečo smo imeli še eno civilno vozilo. Zaradi hitrega odziva v Vojašnici Maribor so nam iz 74. bataljona pripeljali novo vojaško vozilo, ki se nam je pridružilo v Moravskih Toplicah. Za ta dogodek sem izvedel šele na koncu tekme, saj me moji spremljevalci niso želeli obremenjevati.

Koliko in kakšno tekočino ter hrano ste porabili med tekmo?Oskrbovali so me z energijskimi napitki, sadjem in testeninami. Jedel sem ve-činoma na kolesu in verjetno še nikoli v življenju nisem naenkrat pojedel toliko palačink z evrokremom kot med tekmo – vsaj 40. Ekipo sem obremenjeval z barvo palačinkinega namaza (čokolada ali vanilja). Tekočine sem popil veliko, ne vem koliko, predvsem hidracijske napitke. Proti koncu proge me je pogosto-krat odžejal redbull. Zagotovo pa sem pojedel in popil več kot vsi štirje sodelav-ci v spremljevalni ekipi.

Kako ste vedeli, katera prehrana je primerna in na kakšen način jo je treba uživati ob ekstremnih naporih?Svetovali so mi tekmovalci, ki so že bili na podobnih tekmah ali pa se ukvarjajo s tem, tudi Jure Robič in Matej Markovič.

Dva dni po tekmi Sodja s svojimi sodelavci na Počku

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 12: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

12 P R V I

Na

še e

no

te –

PO

V 1

. B

R

Leta 2007 so se v oddelku logistike zgodile velike spremembe. Neimeno-vani pripadnik poveljstva je ob kavi na hodniku izjavil, da je bil oddelek logisti-ke obglavljen. Kaj se je torej zgodilo? Najprej je na misijo v Kfor odšel pomoč-nik za operativno-logistične zadeve, major Andrej Indof. Takoj za njim pa je načelnik logistike, major Franc Kalič, odšel na misijo UNIFIL. Takoj po vrnitvi z misije je odšel major Indof za tri leta v Natovo poveljstvo v Neapelj, major Kalič pa je bil postavljen za načelnika štaba v 1. brigadi. Začasno je delo v. d. načelni-ka sektorja prevzel stotnik Jernej Peter-nelj, dosedanji pomočnik za finance in avtor tega prispevka.

Lahko rečem, da sem imel srečo. Zadeva bi se lahko končala veliko slabše, z mojo blamažo ozi-roma »kolapsom« oddelka. Pa se ni. Razlogi za to so v najboljšem kolektivu, v katerem sem delal do zdaj.Verjamem, da je bilo fantom prav tako težko, kot je bilo meni. Stari pregovor namreč pravi: »Daj delavcu palico in dobil boš najhujšega biriča.« Kar naenkrat, čez noč, se je namreč sodelavec prelevil v nadrejenega. Treba je bilo vzpostaviti partnersko-šefovski odnos, ki bi omogočal tako izpeljavo nalog kot normalno komuniciranje. Mo-ram priznati, da so bili z mano zelo prizanesljivi in so mi po najboljših močeh pomagali prebroditi

Logiji v povelj stvu brigade

Mi čisto zares »plešemo vsak dan«. Tudi čez vikend in zvečer, ko se vržemo na posteljo. Na desni naša »boljša polovica«, a ko zapremo oči, še vedno na-črtujemo, analiziramo in predvidevamo. Tudi ob sobotah radi »težimo« načelniku štaba po telefonu ali elektronski pošti. Mu pripovedujemo o svojih

spoznanjih, se opravičujemo za zmote, po-jasnjujemo … Enostavno or-

jemo ledino. Tudi mi smo specialisti za načrtovanje (ad-hoc, srednjeročno, dolgoročno). Pred leti je eden od slovenskih pripadnikov v tujini še kot »človek iz trupe« srečal podpolkovnika. Po-govor se je končal z vprašanjem, če ve, kako prepo-znaš operativca v vojski? Karkoli bi bleknil, bi bilo narobe. Odgovor je bil: »Po rdečih očeh.« Je pač tako, da smo operativci tisti, ki prvi vklopimo mo-žgane, ohranjamo motor neprekinjeno na visokih obratih in zadnji izstopimo. Torej PRVI in ZADNJI.Seveda je nujno, da si kot operativec izbereš pravo življenjsko sopotnico. Prava pa je samo tista, ki v nedeljo zjutraj ni jezna, ko opazi, da si sicer fizično prisoten, z mislimi pa že pri ponedeljku. Načrtujemo in izvajamo ukrepe pripravljenosti, opravljamo poslanstvo, seznam bistvenih nalog, METL-e, individualne veščine, kolektivne naloge, spektre delovanja. Spremljamo in nadziramo priprave enot in na koncu »si drznemo« še oceniti doseganje končnih operativnih zmogljivosti ali preveriti pripravljenost enote za operacijo kriznega odzivanja. Drznemo si celo predlagati, da se določene pomanjkljivosti od-pravijo. Saj verjetno si v enotah dostikrat kdo reče: »Mislim, ka se te grejo toti žabari f toti Lublani!« Ver-

… »Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, če kdo ve za dru'zga, pove naj od kod.«

Valentin Vodnik

Nepopustljivi

Kdo so fantje, ki podpirajo poveljnika pri načrtovanju in usklajevanju dela v brigadi, podrejenih bataljonih in podpornih elementih? Koga sploh zanimajo manever, ognjena podpora, koncept delovanja …? Smo namreč tista redka skupina izbrancev, ki v največji meri vpliva na zagotavljanje ključnih informacij in posredovanje poveljnikovih odločitev podrejenim poveljnikom in štabu brigade.

jamemo, da na koncu le ugotovijo, da smo delali za skupno dobro, ker so tudi v enotah operativci. To dokazujejo tudi rezultati naših enot na operacijah kriznega odzivanja po svetu.Leto 2008 je za nas še posebej srečno. Eni bodo zidali kamp Glorio in podpirali druge bataljone, da bodo prišli vsak na svojo vajo. V tujino namreč. Kleščmani bodo odšli na vajo Clever Ferret 2008 v Italiji, kjer se bo potil SIKON 10 Isaf. Preostanek »Grofov« bo v JMTC-ju (Joint Multinational Tactical Centre – združeni vojaški center za usposabljanje) veliko streljal in se v JMRC-ju (Joint Multinational Readiness Centre – center za ugotavljanje bojne pripravljenosti) v Nemčiji uril za bodoči SIKON 18 Kfor. In seveda imajo »Sokoli« v zgodbi lahke bojne bataljonske skupine še veliko za narediti, preden ob koncu leta tudi oni odrinejo na sever. JMRC v Nemčiji bo pozimi gotovo zanimiv in prijetno topel. Lep je občutek, ko ugotoviš, da vsi naši bataljoni odhajajo v mednarodno okolje dokazovat, da PRVA res zna in zmore. In na koncu, ko je naloga opravljena, ko se vrnemo domov, ko ugotovimo, da smo določeno nalogo opravili po najboljših močeh in pridobili nove izku-šnje, veščine, znanje, predvsem pa samozavest, takrat vidiš v očeh operativca ponos.V »OPS division« poveljstva 1. brigade se bodo me-njali obrazi, vendar se mora poslanstvo sektorja nadaljevati, ostati gonilna sila načrtovanja in pro-cesiranja nalog v brigadi. Tudi zaradi tistih ljudi, ki so že, in tistih, ki bomo še pustili tukaj svoj »pečat«. … pa še kako prav je imel naš pesnik v nekih drugih časih …

Kolektiv S-3 na glavni smeri delovanja in hkrati steber obrambe

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 13: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 13

Na

še e

no

te –

PO

V 1

. BR

Logiji v povelj stvu brigadezačetne muke in težave, ki pa jih ni bilo malo. Ma-jor Kalič pravi, da mora vsak logistik skozi »šolo«, ko se mu vse podre na glavo in se mora znajti v preobilici dela ter izplavati na površje, ali pa pusti-ti, da ga sistem prežveči in izpljune na neki novi dolžnosti. Torej, si ali pa nisi. Pri premagovanju te »šole« mi je veliko pomagal major Kalič, saj mi je zapustil zgledno urejen sektor, ki ga je gradil tri leta, in sicer sektor »Coperfildov«, kot ga je ozna-čil višji vodnik Ivan Arh - Arči, nekdanji referent za premike in transport. To je največja dota, ki jo lah-ko dobi novopečeni šef. Prav zaradi njih in njiho-vih rezultatov sem bil po končanem »uvajanju in preizkušnji« postavljen za načelnika logistike.Da je tim res odličen, smo dokazali, ko smo pre-magali operativce v košarkarski tekmi stoletja. Si-cer je šlo na tesno, nadporočnik Igor Stergar si je pogrizel vse nohte ob misli, da bi v vsej »specialni vojni«, ki jo je izvajal nad njimi, moral požreti iz-gubo, ampak izšlo se je. Ob tem smo podrli tabu, da je logistik (zalednik, pozadinac) po navadi ne-koliko močnejše postave, brez posebne volje za kondicijsko udeležbo ter da je operativec oziroma jurišnik vrhunsko kondicijsko pripravljen vojak. Delo v logistiki je vedno razgibano, nikoli ti ne more biti dolgčas, še posebno, če si v 1. brigadi, na »osti enot Slovenske vojske«, kot se je ob prevzemu dol-žnosti izrazil brigadir mag. Bojan Pograjc, povelj-nik brigade. Da pa je vse tako, kot mora biti, skrbi ekipa odličnih sodelavcev, ki je prava mešanica znanja in karakterjev. Delo z njimi je užitek, ob tem pa so pravi profesionalci, ki vedo, kakšna je njiho-va naloga in kje so njihove meje.

Da je res tako, so dokaz vse zahtevne naloge, ki jih trenutno opravljamo. Skrbimo za opremljanje misij (Kfor, Isaf, UNIFIL, zdaj še Afrika), v Hohenfel-cu izvajamo logistično podporo vaje Vitezov ščit (preverjen SIKON 18 Kfor), načrtujemo priprave na ustrezno oblikovanje lahke bojne bataljonske sku-pine, vodimo in usmerjamo finančno poslovanje v brigadi, nadzorujemo izobraževanje v tujini na po-dročju logistike, vodimo in usmerjamo vzdrževanje tehnike in njeno nadgradnjo v okviru naših poobla-stil, vodimo in usmerjamo premike enot na vaje in misije ter za potrebe enote prerazporejamo vozila.Delo v logistiki je prava šola osebnih in strokov-nih izkušenj, ki bi bile primerne za vse ambicio-zne častnike, ki mislijo, da je poveljevanje vodu

V poveljstvu brigade deluje tudi sektor zvez in informatike (sektor S-6). Po formaciji ga sesta-vljajo trije častniki in dva podčastnika. Sektor S-6 se ukvarja z načrtovanjem kot funkcijo poveljevanja, oblikuje cilje, strategije, vizije in poslanstvo organov zvez in informatike. Sektor je pristojen za komunikacijsko in informacijsko podporo delovanja ne le poveljstva, temveč tudi drugih enot 1. brigade.Naloge, s katerimi se srečuje sektor, so zelo različne. Glede na dejstvo, da smo razvijajoča se vojska, ima naš sektor veliko dela s spreje-manjem in uvajanjem novih informacijskih sis-

Sektor zvez in informatike

temov ter komunikacijskih sredstev. Udeležujemo se različnih usposabljanj in vo-jaških vaj v Sloveniji in tujini. Med 29. aprilom in 15. majem sta se dva pripadnika udeležila mednarodne vaje Combined Endeavor, ki je kot vsako leto potekala v Nemčiji, letos pa je bilo poveljniško mesto prvič na Hrvaškem. To je vaja tehnične narave, saj se na njej preverjajo skladnost sredstev zvez, informacijske opreme ter informacijskih sistemov poveljevanja in kontrole med različnimi državami.

Pripadniki S-6

ali četi vrhunec adrenalina, ki se jim lahko zgodi. Prepričanje, da je lahko logistik vsak, je preživeto, zahteva predanega in strokovnega človeka, ki je odporen na stres in je mojster improvizacije.Nekdo je nekoč dejal »Kaj, logistika! To je samo štetje gat v skladišču.« S poznejšim skupnim de-lom je tudi ta nejeverni Tomaž spremenil svoje mnenje. Moto majorja Indofa pa je: »Dobri gene-rali razmišljajo o taktiki. Odlični generali razmi-šljajo o logistiki.«Kolegi, upam, da bom lahko še naprej del tega odličnega tima in delil z vami lepe trenutke. Hvala vam.

Stotnik Jernej Peternelj,načelnik oddelka logistike

Page 14: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

14 P R V I

Na

še e

no

te –

PO

V 1

. B

R

V poveljstvu je številčen oddelek S-1. V oddelku, ki mu pravijo tudi »CVEKARJI«, potekajo ključni in za prihodnost 1. bri-gade zelo pomembni postopki.

Kaj delajo naši kadrovikiNaša glavna in prednostna naloga so kadri. Za poveljstvo brigade in vse podenote moramo za-gotoviti dovolj vojakov, podčastnikov in seveda tudi častnikov. V oddelku potekajo ključne anali-ze o kadrovskih potrebah in sprotno spremljanje doseganja načrta operativnih zmogljivosti, ki je za brigado, s širokim obsegom nalog, zelo zah-teven.S pomočjo vseh podrejenih enot oddelka S-1 smo šele na začetku dela. Najprej se vnesejo vsi podatki v našo bazo podatkov, ki ji pravimo »ču-dežni KO-1«. Pri tem nam pomaga sodobna infor-macijska tehnologija, ki omogoča celotni brigadi (samo pooblaščenim osebam) takojšen vpogled v baze podatkov. Pri tem moramo upoštevati Za-kon o varovanju osebnih podatkov, zato včasih kakšnega podatka v naši »čudežni« tabeli ni. Ko so novi pripadniki vneseni v bazo, sledijo vnosi plač in vseh dodatkov k plačam, dokazila o upra-vičenosti dodatkov, podpisan nalog za nadurno delo z natančno obrazložitvijo, kot zahtevajo predpisi. Vse je treba vnesti v drugo bazo, ki ji pravimo MFERAC. Sledi izobraževanje. Vsi vojaki morajo imeti ustrezno VED (vojaško evidenčno dolžnost), vsa zahtevana potrdila, tečaje in znanje tujega jezika. Kadroviki morajo zato v sodelovanju z drugimi oddelki organizirati vsa usposabljanja v matičnih enotah ali pripadnike napotiti na dodatno vojaško izobraževanje oziroma usposabljanje v druge enote ali civilne ustanove po vsej Sloveniji. Vsak pripadnik, ki pridobi neko znanje, mora potrdilo o tem takoj dostaviti v naš oddelek, da ga eviden-tiramo.Pozabiti pa ne smemo tudi na izobraževanja v tujini, ki potekajo po različnih izobraževalnih pro-gramih v Nemčiji, Združenih državah Amerike, Ve-liki Britaniji, Avstriji, Belgiji, Kanadi in drugih drža-vah po svetu. Težnja napotitve na izobraževanje v tujino se iz leta v leto povečuje.Poleg naštetega delamo še druge stvari: povi-šanja v činih, napredovanja v plačilnih razredih, podeljevanje priznanj, napotitve na zdravniške preglede, pridobitve dostopov do tajnih podatkov itn. Evidence o vseh delih morajo biti še posebej natančne. Zakaj? Ker to občuti naš pripadnik, za

Cvekarji

katerega moramo najbolje poskrbeti.Veliko je tudi kadrovskih premikov. To najbolj ob-čutijo člani kadrovskih kolegijev 1. brigade in nad-rejenih poveljstev. Če želimo upoštevati kadrovski razvoj enot (prihod novih pripadnikov in sprošča-nje mest zanje) in obvezne usmeritve ministra za obrambo o poklicnih poteh pripadnikov SV, ki opredeljujejo delo na posameznem delovnem mestu od 2 do 5 let, ne gre drugače.V brigadi uporabljamo model gradnje karierne poti posameznika. Naš cilj je, da nalogo konča-mo v letošnjem letu, s čimer bomo omogočili preglednejše in razumljivejše napredovanje ter prerazporejanje pripadnikov. Oddelki S-1 so odgovorni tudi za vso sprejeto in oddano pošto ter njeno arhiviranje. Vsak doku-ment je treba pregledati, zavesti, kopirati in od-praviti.Ne smemo pa pozabiti tudi na področje celostne podpore pripadnikom (CSP). Razvoj in začetki uvajanja segajo precej let nazaj. V oddelku si pri-zadevamo uresničevati njegove naloge in cilje. S sprejetjem vseh podzakonskih aktov, ki jih opre-deljuje Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSV) in z določitvijo organizacijske enote, ki bo skladno s tem zakonom izvajala naloge glede celostne skrbi za pripadnike, bomo na tem področju dobili veliko več pomoči, kot jo imamo zdaj.Napotitve na operacije kriznega odzivanja (OKO). Ves kadrovski del (kadri, zdravniški pregledi, ce-pljenja idr.) uredimo v oddelkih S-1, poveljstva in podrejenih enot.Posebej moramo poudariti, da zahtevajo vsi

postopki, ki jih opravljamo v S-1, izredno veliko dokumentacije (izpolnjevanje obrazcev, izvaja-nje raznih aktivnosti pred napotitvijo na VIU, kot so zdravniški pregledi, preverjanje znanja tujega jezika itd.). Vse to zahteva od pripadnikov veliko natančnosti, doslednosti in spoštovanje rokov. Za izpolnitev omenjene naloge smo odgovorni vsi – poveljniki, vodje in posamezniki.Dostikrat slišimo, da na poveljstvu samo prekla-damo papir in ne delamo nič. Vendar to ni res, saj bijemo papirnato in zakonsko vojno, da na koncu vse deluje tako, kot mora.Vsi člani sektorja S-1 se moramo nenehno doda-tno izobraževati, še posebej v poveljstvu brigade. Zanimivo je, da se udeležujemo jezikovnih uspo-sabljanj, hkrati pa naš pogovorni jezik poteka v štajerskem narečju. Stotniki prihajajo z druge strani Trojan, zato uporabljamo pri medsebojnem sporazumevanju domači štajerski slovar. Štajerci so znani po tem, da se radi poveselijo, zato se jim ni težko odzvati na povabilo načelnika štaba na družabno srečanje, na katerem pokažejo, kaj so se naučili. Pa naj kdo reče, da vojaški kruh ni težko prislužen. Dela v S-1 je res veliko, vendar nam ni težko. Z veseljem delamo in skupaj z drugimi oddelki gra-dimo močno, trdno in ostro konico 1. brigade. Vsi sledimo sloganu načelnika sektorja:

KJER JE VOLJA, TAM JE TUDI POT!

Stotnik Jožef Koščak,načelnik S-1

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 15: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 15

Na

še e

no

te –

10

. MO

TB

Bojna skupina SokolUpoštevajoč velikost enote in količino materialnih sredstev, ki jih je bilo treba prestaviti na območje delovanja, je bila za bojno skupino Sokol to že prva in zelo zahtevna naloga v okviru misije. Po uspešni izvedbi je bataljon 25. februarja 2008 prvič v zgodovini Slovenske vojske prevzel svoje območje odgovornosti v okviru operacije krizne-ga odzivanja in poveljeval večnacionalni enoti, ki jo je poleg 10. MOTB z dodanimi elementi sesta-vljala tudi madžarska četa. Naloga enote je bila prikaz prisotnosti s patru-ljami, opazovalnicami in kontrolnimi točkami ter nadzor nad srbskimi enklavami v območju odgo-vornosti. Enota je bila pristojna tudi za posredova-nje ob demonstracijah, kar je pomenilo zahtevno nalogo za čete 10. MOTB, ki so se usposabljale za delovanje v primeru posredovanja skupaj z italijanskimi in madžarskimi enotami.Analize so pokazale, da je 10. MOTB nalogo na operaciji kriznega odzivanja opravil z odliko, kar so potrdili tudi v zavezništvu Nata, nadrejeni poveljstva brigade MNTF-W in poveljstva Kfor in kar se je pokazalo tudi v občutnem zmanjša-nju incidentov v območju odgovornosti naše-ga bataljona. Bataljon je po zaslugi poveljnika podpolkovnika Mihe Škrbinca precej pozornosti namenil civilno-vojaškemu (CIMIC) vidiku misije in posredovanju pomoči lokalnemu prebival-stvu, kar je samo dopolnilo dobro operativno izvedeno stran misije. Tako je bataljon pomagal

zgraditi šolo, sodeloval pri reševalnih akcijah, naravnih nesrečah in podobno, kar je močno dvignilo priljubljenost pri lokalnem prebivalstvu in posledično povečalo varnost naših patrulj na terenu.Omeniti je treba še en vidik misije, in sicer veliko politično in medijsko zanimanje za delo enote, kar se je kazalo v velikem številu delegacij, ki so obiskale bataljon v italijanski vasi, kot se je ime-novala baza v Peči, v kateri je bila nastanjena bojna skupina Sokol.Ta je na misiji izvedla skupno 3911 patrulj, 10.336 opazovanj, 7964 patrulj je bilo opravlje-nih peš, in 5234 mobilnih kontrolnih točk, na katerih je bilo pregledanih 42.301 vozil, prever-jenih 66.280 prebivalcev Kosova in prevoženih 985.313 kilometrov.

Bataljon se vrne v domovinoOb vrnitvi v Slovenijo smo se konsolidirali, odšli na zasluženi dopust, nato pa zavzeto prevzeli dodatne naloge. Od oktobra do decembra 2007 smo izvedli tečaj za vodje skupin (sodeloval 20. MOTB), selekcijo za izvidniški vod ter VED za mi-nometnike. Prav tako smo izvedli preoborožitev na avtomatsko puško F2000S. Dobili smo tudi novega poveljnika majorja Pavla Jereba.

Nove naloge in LBBSKLeto 2008 smo v 10. MOTB začeli s tako ime-novanimi dodatnimi nalogami. Poleg varovanja

Včeraj – danes – jutriLeto 2007 je bilo za 10. bataljon prelomno in hkrati zgodovinsko. Po dolgotrajnih, zahtevnih in uspešnih pripravah, pri katerih je bataljon uspešno izvedel afirmacijo po Natovih standardih, po uspešno izvedenih bojnih streljanjih čet ter bataljona na največji vojaški vaji slovenskih vojaških enot v tujini, v Varpaloti jeseni 2006, je bataljon čaka-lo zaključno dejanje. Naloga je bila jasna: prevzeti svoje območje delovanja v okviru MNTF-W (Multi national Task Force West) in uspešno izvesti misijo na operaciji kriznega odzivanja v silah Kfor na Kosovu.

objektov podpiramo tudi predsedovanje Repu-blike Slovenije Evropski uniji z vozniki in vojaki v enoti za protokol. Vse druge dejavnosti pa so povezane s pripravo na lahko bataljonsko bojno skupino (LBBSK), ki integrira sodelovanje raz-ličnih rodov SV v boju. Pehotne čete bodo poleti ponovile določene postopke in vzpostavile sku-pinski duh v svojih enotah. V sklopu tega usposa-bljanja se bodo izvedla oddelčna bojna streljanja in taktične vaje vodov. Jesen bo minila v pripra-vah na delovanje LBBSK in integracijo različnih modulov iz sestave Slovenske vojske. Vrhunec delovanja lahke bataljonske bojne skupine bo preverjanje njenega delovanja konec leta 2008. V tem obdobju bomo osredotočeni predvsem na naloge v podporo miru. Leta 2009 se za 10. MOTB načrtujeta misija velikosti čete v SIKON 19 Kfor in zagotavljanje sil za operativno rezervo Kforja (Operational Reserve Forces) v moči bataljona. Naš bataljon odlikujeta visoka motiviranost in usposobljenost pripadnikov, kar se kaže v dosedanjem delu in dosežkih. Tudi v prihodnje se ne smemo zadovo-ljiti s povprečjem, temveč si moramo prizadevati za boljše, nadpovprečne rezultate, ki so ključni za uspešno opravljene naloge, ki v prihodnjih mesecih čakajo bataljon.

Stotnik Vojko Sotlar,nadporočnica Barbara Turk in

nadporočnik Jure Rosulnik

Foto: vvod. Turkovič

Page 16: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

16 P R V I

Na

še e

no

te –

10

. M

OTB Kje smo,

kam gremoZapisi iz dnevnika SIKON 15 Kfor

1. februar: Odhod predhodnice na KosovoV predhodnici je bilo 10 pripadnikov BS Sokol, od tega več kot polovica logistov.14. februar: Trajekt Ravena zapusti Luko Koper. Ladja je natovorjena z našo opremo in vozili ter pluje proti Solunu v Grčiji. 23. februar: Vsa oprema, vozila in večina vojakov že na KosovuVojaki so prispeli na Kosovo. Trenutno poteka transport opreme in nastanitev vojakov v vojaško bazo v Peči, kjer se že seznanjajo in pripravljajo na prevzem prvih nalog.25. februar: Slovesna primopredaja ob menjavi bataljonske bojne skupine na KosovuPripadniki so 25. februarja od italijanske bojne skupine prevzeli svoje območje odgovornosti v mednarodnih silah Kfor. Slovesnosti ob primopredaji dolžnosti sta se udeležila minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik Generalštaba Slo-venske vojske generalpodpolkovnik Albin Gutman. 26. februar (D+0): Prvi dogodek za bojno skupino SokolBil je ponedeljek, jutro ob 4.10, ko je razneslo bombo v bližini stavbe OSCE v Peči. Na srečo ni bil nihče ranjen, poškodovanih je bilo le nekaj vozil.13. marec (D+15): Prvi projekt CIMICSkupina CIMIC je začela popravljati 250-metrski odsek makadamske ceste v Biči. Kosovski Ipkonet je začel napeljevati kable za dostop do interneta v bivalnih prostorih oziroma palacinih. 15. maj (D+78): Obisk predsednika države na dan Slovenske vojskePredsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, je obiskal SIKON 15 Kfor. Uradni del obiska je zaznamovala vojaška slovesnost, na kateri je predsednik države spregovoril vojakom. Prisotni so bili tudi poveljnik sil brigadir Alan Ge-der, ambasador Vojko Volk, polkovnik Anton Tunja in drugi visoki častniki SV in Kforja.18. maj (D+81): Slovenski vojaki so v iskalni akciji na Kosovu našli pogreša-nega dečka.Potapljači 430. mornariškega diviziona in BS Sokol so 18. maja, okoli 17. ure, na območju občine Klina v iskalni akciji našli pogrešanega desetletnega dečka iz vasi Grabanica, ki je utonil v reki Pečka Bistrica. 27. maj (D+90): Dan 10. MOTBEnajsto obletnico ustanovitve je 10. MOTB prvič praznoval v tujini. 26. junij (D+120): Dan državnosti praznovali tudi slovenski vojaki na KosovuNa slovesnosti so se z minuto molka poklonili vsem padlim v vojni za samostoj-no Slovenijo, polkovnik Dobran Božič pa je pripadnikom prebral pismo Janeza Janše. V nagovoru vojakom in čestitki ob dnevu državnosti je poudaril: »Zavedaj-te se, da opravljate izredno pomembno poslanstvo za domovino. Hvala vam za vloženi napor, odrekanje in dobro opravljene naloge. Hvala vam za dobre ocene, ki jih o vašem delu izrekajo naši zavezniki.«27. junij (D+121): Obisk načelnikov slovenske in madžarske vojskeNa enodnevni obisk sta prišla načelnik Generalštaba Slovenske vojske z delegaci-jo in madžarski načelnik generalštaba madžarske vojske general Andras Havril.29. junij (D+123): Slovenski vojaki na Kosovu prevzemajo novo območje od-govornosti Del pripadnikov BS Sokol se je odpravil na sever v bazo Nothing Hill, kjer so na novem območju odgovornosti opravljali naloge za podporo in vzdrževanje miru. 20. julij (D+144): Največji projekt skupine za civilno-vojaško sodelovanjeSkupina za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC), ki deluje v okviru bojne skupine Sokol, je s simbolično slovesnostjo zaznamovala otvoritev svojega največjega projekta na Kosovu, in sicer so dokončali gradnjo osnovne šole v Zahaču.13. avgust (D+166): Odhod predhodnice v Ljubljano15. avgust (D+168): Odhod prvega konvoja iz Peči skozi Drač in Koper v Lju-bljano31. avgust (D+184): Primopredaja območja delovanja med bojno skupino So-kol in bojno skupino Falco7. september: Prihod zadnjega konvoja v Slovenijo8. september: Proslava ob zaključku misije SIKON 15 Kfor

Bataljon trenutno končuje obdobje konsolidacije. Poveljniki in vojaki pre-vzemajo nove dolžnosti, pripadniki, ki so svoje delo opravili, odhajajo no-vim izzivom naproti. V bataljon prihaja nova, sveža moč, ki bo 10. MOTB ohranila na ravni uspešnosti tudi v prihodnje. Čeprav se bataljon konsoli-dira, še zdaleč ne počiva. Pripravlja oddelke za misijo UNIFIL v Libanonu, usposablja vojake za specialistične dolžnosti, pripravlja nove poveljnike za prevzem dolžnosti, z zagotavljanjem voznikov in vojakov za protoko-larne naloge podpira predsedovanje Republike Slovenije Evropski uniji in, kar je najpomembneje, pripravlja se, da bo prevzel vodilno vlogo v lahki bataljonski bojni skupini. Njena priprava, usposabljanje in razvoj bodo potekali dalj časa, na koncu pa naj bi dobili visoko izurjeno enoto, ki bo sposobna za delovanje v združenem bojevanju rodov. Sprememb je torej veliko – 10. MOTB ostaja!Naš bataljon je 27. maja praznoval dan svoje ustanovitve oziroma na-tančneje dan, ko je tedanji načelnik GŠSV, general Albin Gutman, izdal Odredbo o imenovanju Skupine za formiranje enote za mednarodno sodelovanje. S skupino so bili postavljeni temelji za oblikovanje 10. ba-taljona za mednarodno sodelovanje (10. BMS), ki je pozneje prerasel v 10. MOTB. Bataljon je ves čas enota na »glavni smeri delovanja« in zelo pomemben, če ne najpomembnejši člen bojnih sil Slovenske vojske. Bataljon se je lani avgusta vrnil z misije na Kosovu. SIKON 15, ki ga je večinoma sestavljal 10. MOTB, je v zgodovini Slovenije pomenil najšte-vilčnejšo udeležbo pripadnikov SV na misiji v tujini. To je bila prelomnica, ob kateri smo dokazali sebi in drugim, da smo sposobni samostojno opravljati naloge tudi na bataljonski ravni, da zmoremo z izurjenostjo ter modrim vodenjem opraviti tudi zahtevnejše delo. Na splošno je bataljon v šestih mesecih opravil vse naloge, poleg tega pa pustil še zelo dober vtis med lokalnim prebivalstvom in drugimi sodelujočimi kontingenti.Poročniki, ki smo v bataljon prišli marca lani, smo z velikim zanimanjem spremljali njegovo delo. Novice o uspešnem opravljanju nalog so bile velika spodbuda in so nam vlile dodatno energijo pri usposabljanju ter izobraževanju za prevzem dolžnosti poveljnika voda. Bili smo ponosni na svoj bataljon.Avgusta je bila na Kosovo napotena 2. MOTČ. Tudi pripadniki SIKON 16 so nadaljevali dobro delo svojih predhodnikov. Četa je suvereno obvla-dovala svoje območje odgovornosti v okviru madžarskega bataljona in se letošnjega februarja vrnila domov ter spet združila 10. MOTB na enem mestu.

Poročnik Jure Lampe,poveljnik 2. MOTV

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 17: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 17

Na

še e

no

te –

20

. MO

TB

Naš bataljon je na začetku opravljanja operativnih zmogljivosti bataljonske ravni. V zadnjih dveh letih se je 20. bataljon počasi sestavljal, opremljal in

usposabljal. Do zdaj so mu bili okoliščine in razmerja naklonjeni, v enoti pa sta vladali velika motiviranost in pripravljenost za delo. Kot poveljnik si želim še boljših rezultatov, še več podpore nadrejenih, so-vaščanov in tistih, ki skrbijo za razvoj Slovenske vojske, ter da se nadaljnji razvoj bataljona ne bi ustavil.Pripadniki bataljona smo se udeležili številnih aktivnosti, opravljali smo naloge v Afganistanu, Iraku, Italiji, na Kosovu in si pridobili veliko izkušenj, tako da lahko trdim, da zdaj še bolj cenimo svobodo in vrednote, ki jih imamo v Sloveniji, da smo zelo ponosni na celjsko vojaško tradicijo, iz ka-tere tudi črpamo našo samozavest, ter da je rezultat omenjenega zvestoba bataljonu, Slovenski vojski in domovini.

Major Igor Iskrač, poveljnik 20. MOTB

Tradicija – svoboda – zvestoba

Prvič v zgodovini SV smo preizkusili transportne zmožnosti čete iz 670. POVLOGB, saj smo za prevoz vseh sredstev motoriziranih čet, vključno z LKOV Valuk, opravili premik na večji razdalji. V treh konvojih je na 700 km dolgo pot krenilo več kot 50 vozil, ki so jo brez ovir prevozila v dobrih 11 urah. Za nemoten premik sta poskrbeli nacionalni skupini za nadzor premikov (SKP).

Scenarij vaje Vitezov ščitVaja je razdeljena v dva dela. V prvem delu so pri-padniki na modernem večnamenskem strelišču ameriške vojske v Grafenwoerju opravili strelsko usposabljanje, ki je obsegalo pripravljalno in boj-no streljanje z vso oborožitvijo, ki jo ima motorizi-rana četa, od pištole Beretta FS 92 do bombome-

Z ameriško vojsko pripravljeni na Kosovo

za vkrcavanje in izkrcavanje iz helikopterja UH-60 Black Hawk ter vadili varnostne ukrepe in izvido-vanje območja odgovornosti iz zraka. Vaja se bo nadaljevala z različnimi odigranimi dogodki, v katerih se bosta slovenski in ameri-ški kontingent lahko soočila na OKO na Kosovu. Naloga naših pripadnikov bo pripraviti ustrezne postopke taktike mirovnih operacij. Med drugim bodo zagotavljali sile za hitro posredovanje, opra-vljali delo na kontrolnih točkah, preiskovali osebe in vozila, se odzivali na civilne nemire, vadili po-stopke vpada v objekt, skrbeli za evakuacijo po-škodovanih in patruljiranje.

Odlična logistična podporaNa vso oborožitev in vozila v motorizirani četi bodo namestili sistem MILES, da bi približali tak-tične postopke stvarnim razmeram na območju odgovornosti. Vse dejavnosti so računalniško in avdiovizualno podprte, kar bo na koncu omogo-čilo učinkovito analizo. Odlična infrastruktura, ki jo ponuja vojaški poligon ameriške vojske v Ho-henfelsu, in dobra organizacija vaje omogočata slovenskemu kontingentu vrhunske razmere za delo. Da so vse logistične zadeve z našimi gosti-telji potekale nemoteno in usklajeno, je poskrbel Nacionalni podporni element (NPE), ki je imel pomembno vlogo pri namestitvi in oskrbi enot na vaji. Za oskrbo z gorivom smo skrbeli sami. V ba-zah smo postavili oskrbovalni postaji, gorivo pa nam je zagotavljala nemška vojska, saj oskrba pri ameriški ni mogoča, ker za vsa svoja vozila uporabljajo le kerozin. Pripadniki SIKON 18 Kfor smo prepričani, da bomo vajo dobro izkoristili in na Kosovo odšli odlično pripravljeni.

Stotnik Boštjan Baš,namestnik poveljnika 20. MOTB, Nemčija

Hohenfels, 29. maj – Slovenski kon-tingent v SIKON 18 Kfor, ki šteje 290 pripa-dnikov iz 20. MOTB, 18. BJRKBO in 670. POVLOGB, bo od 19. maja do 18. junija sodeloval na mednarodni vaji Vitezov ščit (Knight Shield) v Nemčiji. Vojaško vajo bodo izkoristili za priprave pred odhodom na operacijo kriznega odzivanja (OKO) na Kosovo, avgusta 2008, poveljuje pa ji major Igor Iskrač, poveljnik 20. MOTB.

ta MK 19. Poudariti moramo, da je za prehrano na strelišču poskrbel kuharski oddelek 1. LOGČ(P) iz 670. POVLOGB, ki je z izdelki države gostiteljice skrbel za ves slovenski kontingent. Drugi del vaje je namenjen usposabljanju po-veljstva bataljona in motoriziranih čet v JMRC (Joint Multinational Readiness Center) v Hohen-felsu. Scenarij vaje pod okriljem ameriške vojske predvideva združeno delovanje našega kontin-genta in ameriške vojske. Motorizirani četi bosta neposredno podrejeni ameriškemu bataljonu. Pripadniki transportne čete pa bodo za SIKON 18 Kfor in ameriško vojsko, skupaj z najetimi ci-vilnimi osebami, sodelovali pri simulaciji različnih incidentov. Pripadniki motoriziranih čet bodo z ameriškimi kolegi najprej opravili usposabljanje

Page 18: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

18 P R V I

Na

še e

no

te –

20

. M

OTB

Poveljniško-štabna vaja Sudden Cut 2007

Ta teren je bil zame nova izkušnja, saj sem bila prvič kot članica povelj-stva bataljona na takšni vaji in sem videla tudi drugo stran »papirnate vojne« in priprav. Ker so bili načrtovanja in priprave pravočasno izpelja-ni, ni bilo nevarnosti, da na vaji ne bi vse poteklo po načrtih. Vaja se je tako 10. septembra tudi v resnici začela.Na vaji so sodelovali tudi pripadniki ameriške vojske, Nacionalne garde iz Kolorada. S svojimi izkušnjami, ki so jih dobili na kriznih žariščih po svetu, so nam zelo pomagali in olajšali delo. Znanje angleškega jezika je bilo v veliko pomoč, čeprav so si tudi oni prizadevali s »polomljeno« slovenščino, predvsem z »dobro jutro, hvala, prosim ...«Prve dni smo preživeli na Tepanjskem Vrhu, kjer smo si pisarne uredili v zatohlih in vlažnih kletnih prostorih – bunkerju. V drugi del vaje pa smo dobesedno odleteli, s cougarjem na Poček.Vsak dan smo prebujajoča jutra pričakali z obvezno bojno telovadbo in litri kave, ki so je največ popili Američani. Po jutranji vadbi, ki nam je napolnila baterije, smo se osredotočili na delo v taktičnem operativnem centru (TOC). Nadrejeno poveljstvo nas je dobesedno »bombardiralo« z incidenti in dogodki. Zaradi velike intenzivnosti dela ter v želji po čim-prejšnji reakciji in odgovoru v nadrejeno poveljstvo je bilo včasih čutiti kanček napetosti med vsemi sodelujočimi, tudi Američani. In tako so dnevi hitro minevali.Za konec vaje pa je imela narava druge načrte za nas, zato smo predča-sno končali z »igranimi incidenti« in se osredotočili na resnično stisko, ki je prizadela velik del Slovenije. »Igra« se je končala, nastopil je trenutek, ko smo teorijo morali prenesti v prakso. Pri tem so nam pomagali tudi dokumenti, ki jih imamo pripravljene za takšne primere.Spakirajmo in pojdimo pomagat!

Poddesetnica Natalija Galun

ŽeleznikiV Sloveniji (zlasti na območju Gorenjske in Savinjske doline) je lani 18. septembra prišlo do neurja z močnim dežjem, katerega posledice so bile v posameznih predelih katastrofalne: številni plazovi, uničene poljščine, poplave ter uničeni stanovanjski in gospodarski objekti. Aktivirale so se enote Slovenske vojske, med njimi tudi 20. MOTB. Namenska enota v ve-likosti 100 pripadnikov je od 21. do 23. septembra sodelovala s Civilno zaščito pri posredovanju pomoči prebivalcem Železnikov in okolice, pri odpravi posledic neurja, s ciljem vzpostaviti stanje pred poplavo. Ustni ukaz za oblikovanje enote smo prejeli 20. septembra, na Kosma-ču. Pet ur pozneje je bilo oblikovanje končano. Enota se je 21. septem-bra ob 4. uri zjutraj premaknila iz Vojašnice Celje in se tri ure pozne-je javila majorju Ungerju v kriznem štabu. Po prejetju naloge smo se razdelili na pet delovišč (Alples, Domel, Niko, Pod Plavžem in Bajžlova ulica). Istega dne smo dobili ukaz o sodelovanju pri obnovi Železnikov, in sicer do nedelje, 23. septembra. Delo je potekalo brez zapletov in z veliko angažiranosti ter motivacije do 17. ure v petek, ko smo oblikovali kolono in se premaknili v Vojašnico Franca Rozmana - Staneta. V soboto in nedeljo zjutraj smo se premaknili v Železnike, nato smo se razdelili na štiri delovišča (Alples, Pod Plavžem – Racovnik, Bajžlova in vas Zali Log). Delo je potekalo brez zapletov. Na deloviščih Alples in Racovnik smo aktivno sodelovali z gasilci. Pripadniki 1. čete so se še posebej izkazali, ko so domačiji, ki ji je odneslo most, postavili novega. Pri tem so pokazali veliko iniciativnosti in vojaškega znanja. Enota 20. bataljona je vse tri dni pokazala veliko angažiranosti pri delu, samoiniciativnosti, iznajdljivosti, motiviranosti in željo pomagati prebival-cem Železnikov in okolice. Kljub utrujenosti, ki se je večala iz dneva v dan (saj je večina pripadnikov prišla z 10-dnevnega terenskega usposablja-nja oziroma poveljniško-štabne vaje Sudden Cut 2007) je bila motivacija na visoki ravni, kar se je kazalo pri delu. Še enkrat se je pokazalo, da je Slovenska vojska s svojimi enotami eden ključnih elementov pri obnovah ob naravnih nesrečah. Enota 20. bataljona je imela v svoji sestavi devet vozil, in sicer eno terensko vozilo MB 270tdi, šest tovornih vozil TAM 150 in dve vozili IVECO. Uporabljali smo svoje orodje (lopate, krampe in samo-kolnice) ter zaščitna sredstva (gumijaste škornje in rokavice).

Poročnik Bojan Mihalič

Aktivni lani

Page 19: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 19

Na

še e

no

te –

20

. MO

TB

VojnikZ našimi pripadniki smo od 20. do 21. septembra sodelovali tudi pri sanaciji poplav v Vojniku in oko-lici. Tudi tukaj se je pokazalo odlično sodelovanje s Civilno zaščito in županom občine Vojnik, Podrgaj-som. Prvi dan smo predvsem sodelovali pri sanaciji poplav v Vrtnarstvu Arclin, kjer je pomagalo 32 pri-padnikov, ki so pokazali veliko samoiniciativnosti in pripravljenosti pomagati ljudem v stiski. Naslednji dan smo nadaljevali v vrtnarstvu Arclin in na domačiji Brezovšek, kjer je sodelovalo 23 pripadnikov 20. bataljona. V pomoč so bila tudi tovorna vozila TAM182 in Iveco ter terenski vozili Puch.

Del pripadnikov 20. MOTB, in sicer minometna četa, s poveljnikom bataljona na čelu, ki je sodeloval pri odpravljanju posledic poplav v Železnikih, so se po končanem delu odpravili nazaj na Poček, kjer so skupaj s pripadniki 760. artile-rijskega bataljona in 14. inženir-skega bataljona sodelovali na vaji Ognjeni udar, na kateri so prikazali veliko ognjeno moč in vrhunsko ra-ven usposobljenosti.

Poročnik Bojan Mihalič

Ognjeni udar

Poleg zahtevnega dela, ki ga opravljajo pripadniki v Afganistanu, je treba omeniti tudi precej drugačne delovne razmere, kot smo jih navajeni doma oziroma na misijah, ki so bližje Sloveniji. Ob prihodu nas je pričakala ostra zima, ki je trajala le nekaj dni. Zaradi hitrih podnebnih sprememb, ki so značilne za to območje, smo iz mraza prešli v zelo vroče in sušno obdo-bje. Temperatura zraka, ki je sicer suh, je poleti čez dan več kot 45 stopinj Celzija. Dodatna težava je veter, ki dviguje puščavski pesek in umazanijo ter piha od aprila do julija. Prosti čas smo si krajšali predvsem s fitnesom in tekom znotraj baze, in-ternetom, filmi, računalniškimi igricami in družabnimi srečanji. V drugi po-lovici misije so se razmere za športne dejavnosti v bazi nekoliko izboljšale. Zgrajena je bila ploščad, kjer smo si vsakdanjik popestrili tudi s kakšnim skupinskim športom, kar je bilo v prvi polovici misije nemogoče zaradi povečanega števila pripadnikov mirovnih sil, ki so si v bazi na površini nekaterih športnih objektov postavili dodatne šotore in bivalnike. Stike s sorodniki smo vzdrževali predvsem prek interneta. Izhodi iz baze niso bili dovoljeni, razen med opravljanjem nalog, pri čemer je bila seveda obve-zna uporaba polne bojne opreme. S pripadniki drugih vojsk smo se družili in dobro razumeli, nekajkrat smo tudi organizirali slovenske dneve.Kljub zahtevnemu delu in napornim razmeram, v katerih je deloval in živel že tretji vod 20. MOTB na misiji Isaf v Afganistanu, smo nalogo, ki nam je bila dana, opravili odgovorno in ponosno, tako kot se pričakuje od »Prvih«.

Poročnica Mojca Jaunig Ivanc, poveljnica MOTV SIKON 7 Isaf

SIKON 7 IsafSedmi slovenski kontingent v Afganistanu je deloval v sestavi mednaro-dnih mirovnih sil od februarja do septembra 2007. V njem je bilo je 53 oseb, in sicer 39 pripadnikov 20. MOTB, pet pripadnikov enote za speci-alno delovanje (ESD), dva pripadnika SV v poveljstvu Isafa, predstavnika v regionalnem poveljstvu zahod (Regional Command West – RCW) in pripadniki nacionalnega podpornega elementa (NPE). Pripadniki motoriziranega voda smo naloge varovanja, patruljiranja in spremstva oseb opravljali na ožjem območju mesta Herat, ki leži v provin-ci Herat v zahodnem delu Afganistana, kjer sta sedež skupine za obnovo provinc (Provincila Reconstruction Team – PRT) in regionalno poveljstvo zahod. Motorizirani vod je bil del čete za varovanje sil (Force Protection - FP), ki so jo sestavljali italijanski, španski in slovenski vod. Avgusta je španske oborožene sile znotraj FP zamenjala albanska četa.Naš motorizirani vod je varoval vojaško bazo Arena (Force Protection). Pregledovali smo osebe in vozila pri vstopanju v bazo, opazovali njeno okolico, izvajali patrulje v bazi in bližnji okolici, varovali letala in omogočali spremstvo pripadnikov regionalnega poveljstva zahod ob izhodih iz baze v Herat in neposredno okolico mesta ter v sosednjo bazo Camp Stone. Med našim bivanjem se je baza, ki leži neposredno ob letališču Herat, moč-no povečala, saj so jo še dograjevali. To je pomenilo, da je v bazo vsak dan vstopalo več sto lokalnih prebivalcev, predvsem delavcev, ki so opravljali gradbena in podporna dela, ter veliko število vozil, predvsem tovornjakov, ki so dovažali gradbeni material. Zaradi tega so bili pripadniki vsak dan iz-postavljeni nevarnosti bombnih napadov, ki so v tistem obdobju postajali pogostejši. Lokalno prebivalstvo je prihajalo tudi po zdravstveno pomoč v sanitetni postaji Role 1 in Role 2, ki delujeta v bazi. Oskrbeli so okoli 30 ljudi na dan. Poleg nevarnosti, ki so se pojavljale pri pregledih oseb in vozil ob vstopanju v bazo, je bila na območju delovanja velika nevarnost impro-viziranih eksplozivnih sredstev in samomorilskih napadov, ki so usmerjeni predvsem na mesto Herat, vstop na letališče in prometnico Ring Road, kjer poteka večina vojaškega in drugega prometa. Poleg vsakodnevnih groženj s samomorilskimi napadi in delovanjem improviziranih eksploziv-nih sredstev so za slovenske vojake pomenili nevarnost raketni napadi na bazo in okolico. Med opravljanjem nalog je prišlo do treh raketnih napa-dov na bazo, vendar na srečo nihče od pripadnikov oboroženih sil, ki so bili v njej nastanjeni, ni bil poškodovan.

Page 20: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 0 P R V I

Na

še e

no

te –

74

. M

OTB

Nastanek enoteEnota je bila ustanovljena 30. marca 1992 v Vojašnici generala Maistra, in sicer z vpoklicem vojakov, podčastnikov in častnikov, ki so že bili zaposleni v vodih stalne sestave TO. Oboro-žitev 74. oklepno-mehaniziranega bataljona (74. OKMB) je bila sestavljena iz izbranih zaple-njenih ali zapuščenih oborožitvenih sistemov nekdanje armade in je bila bistveni element bojne moči tedanje TO. Za izjemen prispevek h krepitvi bojne moči Slovenske vojske ter hitro or-ganiziranost in uspeh pri uresničevanju nalog je 74. OKMB 24. septembra 1993 prejel red Sloven-ske vojske z zvezdo.

Jekleni možjePolni samozavesti so pripadniki bataljona spre-jeli projekt Premik 1993. To je bila ena največjih vaj Slovenske vojske. Imela je dve zahtevni nalo-gi, in sicer izvedbo kombiniranega premeščanja oklepno-mehaniziranega bataljona z enega kon-ca države na drugega, hkrati pa v enem tednu usposobiti in izuriti posadko vojne sestave bata-ljona. Enota se je v manj kot 24 urah z vso svojo oklepno tehniko in logistiko uspela premestiti iz vojašnice v Mariboru na vadišče Poček. To je od pripadnikov stalne sestave bataljona in vojakov zahtevalo veliko zavzetosti, napora in visoko stopnjo motiviranosti. Bataljon je premagal vse težave. Upravičeno se nas je prijelo ime »jekleni možje«.

Novi izzivi in novi tankiMaja 2001 je bataljon zapustila zadnja gene-racija vojakov nabornikov. Od leta 1992 se je v bataljonu uspešno usposobilo 13 generacij novih tankistov, decembra 2001 pa smo dobili tanke M-55S. V Vojašnici generala Maistra je 28. junija 2002 potekala slovesnost ob dnevu oklepno-me-hanizirane enote (OME) in uvedbi tankov M-55S v operativno uporabo. Pripadniki bataljona so se zavzeto lotili pridobivanja znanja in urjenja po-stopkov, povezanih z uporabo tanka M-55S.

Prvi pripadniki na misijahV znamenju velikih kadrovskih premikov in obi-lice nalog, seveda ob nenehnem usposabljanju in vzornem vzdrževanju tehnike, so minili tedni in meseci do naslednjega mejnika v zgodovini bataljona – do sodelovanja naših pripadnikov v misijah za podporo miru. Leta 2004 je tudi naš bataljon začel pošiljati svoje pripadnike na misije v Bosno in Hercegovino ter na Kosovo.

Kleščmani od 74. OKMB do 74. MOTB74. MOTBKleščmani smo po članstvu v 1. brigadi najmlajši, zaradi neugodnega kadrovskega priliva v preteklih leti pa smo morda med starejšimi kolektivi. Kakorkoli že, smo bataljon, ki je bil v veliko družino brigade zelo dobro sprejet, pa tudi sami se zelo trudimo, da bi postali pomemben člen te najbolje pripravljene enote SV.Postali smo torej polnopravni pripadniki – del tako imenovanih »ekspedicijskih sil SV«. Da smo postali premestljiva enota, smo morali v preteklosti povsem spremeniti naše poslanstvo – na-men in naloge. V bližnji prihodnosti bomo zamenjali tudi glavne oborožitvene sisteme. Pravza-prav smo opravili prehod iz oklepno-mehanizirane (OME) v motorizirano enoto. Čeprav je spre-memba edina stalnica, poskušamo iz rodu OME prenesti uporabno znanje, tehnično kulturo, navade in del vrednot, ki jih uspešno vključujemo v novo okolje in poslanstvo. Po drugi strani pa pospešeno pridobivamo novo znanje, ki se ob nam že dobro znanih zvrsteh bojnega delovanja, kot sta napad in obramba, najbolj izraža v stabilizacijskem delovanju.Danes pripadniki 74. MOTB sodelujemo v operacijah kriznega odzivanja Eufor v BiH, UNIFIL v Libanonu ter z okrepljenim motoriziranim vodom v operaciji Isaf v Afganistanu. Naša najpo-membnejša naloga, ki bo tudi dolgoročna, pa je uvedba SKOV 8 x 8 ter MOTB 8 x 8 v operativno uporabo. Kleščmani, nalog in izzivov je veliko, a mi imamo »jeklen oklep, jekleno voljo in jeklen pogum«. Uspelo nam bo. In ne pozabite, zdaj smo tudi mi PRVI!

Podpolkovnik mag. Igor Cebek,poveljnik 74. MOTB

Foto

: F. A

. Bob

o

Page 21: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 21

Na

še e

no

te –

74. M

OTB

Hrošč kleščar ali veliki rogač je največji evropski hrošč. Je izredno močan, saj lahko nese tudi do sedemkrat več od svoje teže. S tremi pari nog za hitro gibanje, trdnim zašči-tnim oklepom in ogromnimi kleščami, ki so njegovo orožje, predstavlja strah in trepet za nasprotnika.Dobra zaščita, hiter premik in velika ognjena moč so tudi glavne lastnosti enote, zato je veliki rogač – kleščar – pravi simbol za 74. motorizirani bataljon. Prav tako znak izhaja že iz tradicije enote, ko so pripadniki bataljo-na pridobili popularni naziv Kleščmani.Bela, modra in rdeča barva v obrobi znaka predstavljajo nacionalne barve, črna bar-va v ozadju pa je enaka kot prepoznavni simbol enote in njenih pripadnikov – črna baretka. Simbol se je od prvotnega spremenil le v barvi in obliki, pomen pa ostaja enak. Spre-memba je nastala zaradi preimenovanja in novega poslanstva enote.

Kleščmani od 74. OKMB do 74. MOTBPreoblikovanje enote

Oktobra 2005 je enota dobila ukaz, naj zagotovi razmere za preoblikovanje iz oklepno-mehanizi-ranega v motorizirani bataljon (MOTB). Tako je bil 74. OKMB postavljen v nove okvire, kajti spre-menili so se poslanstvo in prednostne naloge bataljona. Odločitev, da se tanki M-55S preselijo v Pivko in postanejo del strateške rezerve, je od pripadnikov bataljona zahtevala veliko dodatnih nalog, predvsem s pripravo na njihovo konzervi-ranje. Spreminjati so se začeli načrti popolnjeva-nja s kadri ter načrti dela in usposabljanja.

Slovo od tankovZaradi priprave tankov na konzerviranje in me-haniziranega voda na udeležbo v operacijah kriznega odzivanja je bilo leto 2006 delovno zelo intenzivno. Spet so »jekleni možje« presegli svoje zmožnosti in naloge uresničili v celoti. Poveljnik bataljona in vod vojakov sta sodelovala pri te-stiranju srednjega oklepnega vozila 8 x 8, ki bo v prihodnosti postalo glavna ognjena moč 74. MOTB. Mehanizirani vod je bil novembra 2006 napoten na delo v sile Kfor na Kosovo. To je bilo prvo večje sodelovanje pripadnikov bataljona na operaciji. Leta 2007 so dobili pripadniki ba-taljona novo zahtevno nalogo – doseči končne operativne zmogljivosti s 1. mehanizirano četo in pripraviti motorizirani vod za udeležbo na ope-raciji Isaf 9. Da bi to dosegli, so se pripadniki 1. čete pod vodstvom stotnika Demitrija Švige ude-ležili usposabljanja v Nemčiji, v bazi JRMC (Joint Multinational Readiness Center) v Hohenfelsu. Usposabljanje je potekalo v sodelovanju z obo-roženimi silami ZDA. Ob strokovnem mentorstvu in s pomočjo izurjenih naznačevalcev smo urili naloge, kot so bojno patruljiranje, preiskava te-

rena in objektov, naskok in zajetje iskane osebe, postopki v bojnem stiku, ob vpadu v zasedo, ob najdbi eksplozivnih sredstev in orožja, torej ve-ščine, ki jih bomo potrebovali za nadaljnje delo in ob napotitvah na misije. Motorizirani vod pa je pod vodstvom poveljnika bataljona, podpolkovnika Igorja Cebeka, sodelo-val z avstrijskimi oboroženimi silami na skupni vaji Invitex Pacemaker 2007, na kateri so izbolj-šali postopke za sodelovanje v operaciji kriznega odzivanja v Afganistanu.

DanesS 1. januarjem 2008 se je bataljon prepodredil pod poveljstvo 1. brigade in se tudi uradno prei-menoval v 74. MOTB. Motorizirani vod je bil napo-ten na misijo Isaf 9, intenzivno pa potekajo tudi priprave in usposabljanje za naslednjo rotacijo Isaf 10. V okviru teh priprav se je junija motorizi-rani vod, ki je predviden za Isaf 10, v Italiji udeležil vaje MLF (Multinational Land Force) z imenom Clever Ferret 2008, na kateri je bilo opravljeno sklepno preverjanje pripravljenosti voda. Glavna naloga pripadnikov bataljona pa so pri-prave na sprejem novih oborožitvenih sistemov SKOV 8 x 8 in delo z njimi. Enota sodeluje s pro-jektno skupino SKOV 8 x 8 pri uvajanju novih vozil, predvsem z zagotavljanjem testnih posadk za preizkušanje vozil in s strokovno pomočjo na različnih funkcijskih ter tehničnih področjih. Uspo-sabljanje posadk poteka pod nadzorom finskih inštruktorjev. Pripadniki bataljona se usposa-bljajo za različne operativne naloge, povezane z uvajanjem novih sistemov, njihovim vzdrževa-njem in uporabo. Vse, kar enota trenutno počne, je povezano s prihodnjim poslanstvom 74. MOTV v SV in Natu.

JutriGlavni cilji razvoja bataljona v letih 2008 in 2009 so dokončno preoblikovanje enote iz OKMB v MOTB, uvajanje novih sredstev in vozil v operativ-no uporabo (SKOV 8 x 8) ter nadaljevanje sodelo-vanja v operacijah kriznega odzivanja Isaf.

Štabni vodnik Andrej Hadner

Novi znak

Stari znak

Foto

: F. A

. Bob

o

Page 22: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 2 P R V I

Na

še e

no

te –

67

0.

PO

VLO

GB

Mravljice v ŽeleznikihNeurje s poplavami, ki je 18. septembra lani zajelo velik del Slovenije, je na nekaterih območjih imelo hude rušilne posledice. To še zlasti velja za ob-močje Cerkljanskega in Železnikov, pa tudi Celjske kotline. Pri reševanju in zaščiti prizadetih ljudi in njihovega premoženja ter vzpostavljanju osnovnih pogojev za življenje in delo na prizadetih območjih smo dejavno sodelovali tudi pripadniki 670. POVLOGB – mravlje.Več kot 200 pripadnikov 670. POVLOGB je skupaj z gasilci, civilno zaščito, policisti, pripadniki drugih reševalnih služb in prostovoljci takoj po nesreči pomagalo pri zaščiti in reševanju, v naslednjih dneh pa pri odstranjevanju naplavin. Pomagali smo pri vzpostavitvi prevoznosti prometnic, oskrbi s pi-tno vodo, odstranjevanju naplavin, pranju perila v premični pralnici in drugih nujnih nalogah. Pripadniki bataljona smo z izjemno požrtvovalnostjo, ne-sebičnostjo in veliko odgovornostjo pomagali pri ureditvi razmer na najbolj prizadetih območjih. Prebivalci so našo pomoč sprejeli z velikim odobrava-njem in podporo. Usklajeno smo sodelovali z lokalnimi oblastmi. Skladno s potrebami se je na prizadetih območjih vsak dan spreminjalo število naših pripadnikov pri odpravljanju posledic neurja.Z usklajenim in učinkovitim delovanjem naše enote sta se na najbolj nepo-sreden način potrdila pravilnost razvoja z zmogljivostmi, ki jih razvijamo v posameznih enotah bataljona, in tudi pomen usposabljanj ter priprav za po-moč ob naravnih in drugih nesrečah.Pri odpravi posledic neurja smo na ogroženih območjih uporabljali ustrezna vozila, opremo in priročna sredstva. Delovali smo z delovnim strojem, cister-no za vodo, drenažnim vozilom, premično pralnico, avtomobilskim dvigalom in tovornim vozilom, opremljenim s kesonom za odvoz kosovnih odpadkov.S svojim znanjem, delom, opremo in osebnim zgledom smo dokazali, da znamo in zmoremo izpolniti vse zadane naloge tudi ob najhujših naravnih nesrečah.

Nadporočnik Boštjan Lesjak

Učna skupina s svojimi 14 pripadniki usposablja voznike vojaških nebojnih vozil, predvsem voznike C-kategorije. Da bi vojak postal voznik vojaškega motornega vozila, mora izpolnjevati nekaj pogojev, in sicer: biti mora posta-vljen na formacijsko mesto voznika, imeti ustrezno civilno izobrazbo oziroma izpit, pridobiti VED 12701 ter potrdilo o usposobljenosti za vožnjo motornega vozila.Ker vojaki ne vozimo motornih vozil le doma in po urejenih asfaltiranih voz-iščih, moramo voznike usposobiti za vožnjo zunaj cestišč, po močvirjih, gozdovih, nagibih, prek naravnih in umetnih ovir, v vseh razmerah bojnega delovanja, podnevi in ponoči. Dosedanje izkušnje so pokazale dobro pripra-vljenost in usposobljenost voznikov, ki so se pri nas usposabljali. Skupina se je predstavila tudi na sejmu sodobne oborožitve v Gornji Radgoni in na vseh predstavitvah 670. POVLOGB.Vse večje so tudi potrebe po dodatnem usposabljanju za nekatere tipe vozil in kondicijske vožnje. Po usmeritvah se pripravljamo tudi na usposabljanje voznikov za varno vožnjo kolesnikov 8 x 8. Ne bojimo se sprejeti novih izzivov. S sedanjo ekipo, ki zavzeto in dobro dela, lahko še naprej veliko dajemo pripadnikom SV, predvsem seveda voznikom.

Stotnik Dušan Žnidaršič,poveljnik US Promet

Promet

Učna skupina Promet je letos v svojem delu zaznamovala več opaznih mejnikov. Aprila je proslavila tretjo obletnico obstoja, končala usposabljanje 20. generacije kandidatov za VED 12701 (voznik vojaških nebojnih vozil C-kategorije), uspešno opravila usposabljanje za več kot 350 voznikov in dopolnila usposablja-nje za več kot 300 tipov vozil.

Podpora premika na vajo Vitezov ščit v Nemčiji

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 23: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 2 3

Na

še e

no

te –

67

0. P

OV

LOG

B

Nacionalna skupina za kontrolo premikov (NSKP)

Smo mlada in ambiciozna ekipa, ki skrbi, da vse stvari potekajo tako, kot ste si jih zamislili. Tu smo, da vam pomagamo pri papirjih, ki jih potrebujete za tu-jino, in da vas spremljanja do cilja. V skupini za nacionalni nadzor premikov in transporta je sedem pripadnikov, trije podčastniki in štirje vojaki. Sodelu-jemo z nacionalnimi silami, deklariranimi za delovanje v Natovih operacijah. Trenutno še nismo 100-odstotno popolnjeni, delamo pa 110-odstotno. Naše naloge so vzpostaviti povezave in jih usklajevati z nacionalnimi cen-tri za usklajevanje premikov (angl. NMCC) in podobnimi centri države go-stiteljice (angl. HN NMCC) ter skupinami za nadzor premikov (angl. MCT). Pomagamo skupini za kontrolo prometa (SKP) pri njenih nalogah med pre-meščanjem enot.SKP je v državi gostiteljici usklajevalec premikov enot tujih vojsk, ki vstopajo v Slovenijo ali odhajajo iz nje. Nacionalna skupina pa je kot spremljevalna skupina namenjena spremstvu tujih sil ob vstopu na območje Slovenije. Struktura spremljevalne skupine se prilagaja potrebam točke vstopa in ran-gu enote.Lahko ste nas videli pri premiku 20. MOTB na Kosovo in 10. MOTB od tam. Enote spremljamo tudi na različnih vajah na Počku, 19. maja smo spremljali našo enoto v Nemčijo in še bi lahko naštevali. Naši pripadniki so lani prido-bili dopolnilni VED prometnika. Za opravljeno delo smo dobili odlično oce-no. Udeležujemo se tudi usposabljanj v tujini, dva podčastnika sta pravkar opravila tečaj »load master« in imata spričevalo za nalaganje in razporejanje tovora na ameriška tovorna letala (C-5, C-17, C-130, KC-10, KC-135).Se vidimo, če boste v kakšnem konvoju.

Vodnik Matjaž Vajda,namestnik NSKP

Prva logistična četa (LOGČ) Enote 1. brigade sodelujemo tudi z drugimi enotami SV. Tako smo na primer s prvo četo v okviru NRF 11, ki ga zagotavlja 18. JRKBO iz Kranja, na vaji v Franciji sodelovali tudi pripadniki 670. POVLOGB. Brez mravljic pač ne gre.Iz Ljubljane proti Mourmolonu v Franciji smo krenili z vlakom. Naš cilj je bila velika vojaška baza v bližini mesta Reims. Po namestitvi smo spozna-li vojake, s katerimi bomo sodelovali na desetdnevni vaji. Najprej so nam Francozi pokazali svojo tehniko, predvsem opremo za dekontaminacijo, in orožje. Preizkusili smo tudi streljanje z avtomatsko puško FAMAS F1. Franco-zi so bili navdušeni nad našo opremo in oborožitvijo, prav tako nad opremo 18. JRKBO. Na vaji smo tudi z mešano ekipo brez večjih težav uspešno opra-vili vse naloge.Najina naloga je bila oskrbeti naše in francoske pripadnike z vodo. V zašči-tni obleki – saratogi sva skrbela za predpranje vozil. Francoska vojska nima cistern za vodo, ki bi bile večje od 3000 litrov. Naša enota, vod za oskrbo 1. LOGČ, pa ima kar dve cisterni z zmogljivostjo 10.000 litrov. Z vodo operemo vozila in materialna sredstva, oskrbujemo objekte in kuharski oddelek, jo za-gotavljamo za sanitarno oskrbo enot ter skrbimo za pranje drugih površin.Izkušnje, ki sva jih dobila v Fran-ciji, so zelo dobrodošle in jih bova lahko uporabila tudi v prihodnje. Pokazalo se je tudi, da naša eno-ta ni namenjena samo podpori enot 1. brigade, temveč brez nas ne morejo niti druge enote SV. Poleg tega oskrba z vodo ni edini element logistične podpore enot in pripadnikov SV, ki jih zagota-vlja naša četa.

Vojaka Marjan Pisnik in Roman Belovič

3. LOGČ – SKPSkupina se je začela usposabljati avgusta 2006, oktobra je usposabljanje uspešno končala z nacionalnim preverjanjem. Sledile so vaja Varpalota 2006, uveljavitev v poveljstvu Nata ter predaja enote v operativno uporabo. V skupini za nadzor premikov je deset pripadnikov, od tega trije podčastniki in sedem vojakov.Glavna elementa nadzora in usklajevanja premikov sta Nacionalni center za usklajevanje premikov (angl. NMCC), ki je središčni organ za nadzor in usklajevanje premikov, ter skupina za kontrolo premikov (SKP), ki je strokov-ni organ na kraju nadzora.Nadzor premikov v ožjem pomenu temelji na načrtovanju, razporejanju, nad-zoru, usklajevanju in zagotavljanju preglednosti enot, oseb ter materialnih sredstev pri premiku po komunikacijskih poteh, na točkah vstopa oziroma izstopa (angl. BXP) ter na izkrcevališčih in vkrcevališčih (angl. POE/POD). SKP je skupina, ki deluje v okviru zavezniških zmogljivosti. Njene naloge so: nadzor ter usklajevanje premikov enot, oseb in blaga, zagotavljanje pre-glednosti premikov s tovornih, vkrcevalnih in kritičnih točk, postavljanje voja-ških prometnih znakov za označevanje premikov, usklajevanje postopkov s tovorom in osebjem ter vzpostavljanje povezav in usklajevanje med enotami in NMCC ali drugimi pristojnimi.

Vodnik Matjaž Keber,namestnik poveljnika SKP

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 24: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 4 P R V I

Pra

vn

i n

asv

eti

V vsaki delovni organizaciji, ne glede na njeno strukturo, namen in delovno področje, so med drugim vnaprej postavljena tudi pravila, ki dajejo delodajalcu oziroma drugi pooblaščeni osebi pri-stojnost, da ustrezno ukrepa, če obstaja utemelje-ni sum, da delavec na delu ali v zvezi z njim krši delovne obveznosti. Posledično se morebitna od-govornost delavca za kršitve delovnih obveznosti ugotavlja v disciplinskem postopku. Tako je tudi v Slovenski vojski, v kateri veljavni Zakon o obrambi, Zakon o službi v Slovenski vojski in Pravila službe v Slovenski vojski natančno urejajo vsa vprašanja v zvezi z ugotavljanjem disciplinske odgovornosti njenih pripadnikov. V tem prispevku opredeljujem vrste disciplinskih kršitev in disciplinske ukrepe.

Vrste disciplinskih kršitevVeljavni Zakon o obrambi razčlenjuje kršitve voja-ške discipline na lažje in težje. Lažje kršitve vojaške discipline so po zakonu:1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrni-

tev v poveljstvo, enoto ali zavod – do osem ur;2. malomarno izvrševanje dolžnosti, ki ne pov-

zroči večjih škodljivih posledic; 3. namerna povzročitev manjše materialne ško-

de na vojaškem premoženju;4. malomarno vzdrževanje vojaškega premože-

nja;5. nepravilno in malomarno nošenje uniforme

ter predpisanih oznak;6. malomarno ravnanje s tajnimi podatki, ki ne

povzroči večjih škodljivih posledic.

Težje kršitve vojaške discipline so po zakonu:1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vr-

nitev v poveljstvo, enoto ali zavod – nad osem ur;

2. uživanje alkohola ali psihotropnih snovi med opravljanjem vojaške službe oziroma opra-vljanje vojaške službe pod vplivom alkohola ali psihotropnih snovi;

3. odklonitev preizkusa ali strokovnega pregle-da, s katerim se ugotavlja količina alkohola oziroma psihotropnih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za delo oziroma vojaško službo ali za opravljanje dolžnosti v zvezi s službo;

4. opustitev požarnovarnostnih, varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost mo-štva ali vojaškega premoženja;

Disciplinska odgovornost pripadnikov SV

5. malomarno izvrševanje dolžnosti ali opušča-nje oziroma nepooblaščeno spreminjanje predpisanih postopkov za določeno ravnanje, ki povzroči večje škodljive posledice;

6. odklonitev, neizpolnjevanje ali nepopolna izvr-šitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja;

7. napačno poročanje ali prikrivanje podatkov, povezanih z vojaško službo oziroma opravlja-njem določenih dolžnosti v zvezi z njo;

8. neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnih koli koristi od podrejenih ali drugih oseb v zve-zi z vojaško službo;

9. namerno povzročanje večje materialne škode na vojaškem premoženju;

10. žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, nadrejenih ali drugih vojaških oseb na ena-kem položaju oziroma do civilnih oseb;

11. neizpolnjevanje odrejenih inšpekcijskih ukre-pov, za katere je vojaška oseba pristojna;

12. dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper ura-dno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z njim oziroma iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se zmanjšuje ugled državnega organa;

13. opravljanje dela v gospodarskih družbah oziroma opravljanje enakih ali podobnih del pri drugem organu oziroma organizaciji brez pisnega dovoljenja ministra, razen za delo, za katero po tem zakonu dovoljenje ni potrebno;

14. neopravičeni izostanek z dela pet delovnih dni v obdobju šestih mesecev ali neopravičeni iz-ostanek z dela tri dni zaporedoma;

15. kršitev pravic vojaških oseb, določenih s tem zakonom in Pravili službe v Slovenski vojski;

16. neupravičena odklonitev predpisanega zdra-vstvenega pregleda;

17. več kot tri ponovitve lažjih kršitev vojaške disci-pline v obdobju dveh let;

18. protipravna odtujitev tajnih podatkov ali malo-marno ravnanje z njimi, ki povzroči večje ško-dljive posledice.

Škodljive posledice kršitve vojaške discipline se presojajo zlasti glede njihovega vpliva na vojaško disciplino, pripravljenost moštva za opravljanje na-log, varnost moštva in odnose med pripadniki ter ugled vojske ali ministrstva. Za vojaške osebe, pripadnike stalne sestave, se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve, predpisane za javne uslužbence.

Disciplinski ukrepiVojaški osebi, pripadniku stalne sestave, se za lažje kršitve vojaške discipline lahko izrečejo opomin, javni opomin pred enoto ali denarna kazen (15 % plače za polni delovni čas, izplača-ne za mesec, v katerem je bila storjena kršitev; 30 % pa za težje kršitve), za težje kršitve vojaške discipline pa se lahko izreče tudi ukrep preneha-nja delovnega razmerja, odvzame čin oziroma razred za eno stopnjo ali se osebo razporedi na drugo oziroma nižjo dolžnost, največ do enega leta. Zadnji ukrep lahko obsega tudi zadržanje povišanja v višji čin (najmanj za dve leti in največ za pet) oziroma napredovanja v višji razred. Izvr-šitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovne-ga razmerja in denarne kazni se lahko pogojno odloži za največ eno leto, kar se lahko prekliče, če pripadnik v navedeni dobi ponovno krši voja-ško disciplino. Posebno pozornost je treba nameniti disciplin-skemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki se skladno z zakonom lahko izreče za (vse) težje kršitve vojaške discipline. Odločitev je torej prepuščena disciplinskemu organu. Ta na pod-lagi proučitve vseh okoliščin dogodka, tudi tistih na strani storilca oziroma kršitelja, izreče ustre-zen disciplinski ukrep, ki bo imel vpliv na kršitev vojaške discipline v prihodnje. V preteklosti smo v 1. brigadi že izrekli nekaj disciplinskih ukrepov prenehanja delovnega razmerja.Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali Pravila službe v Slovenski vojski, tako da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg zgoraj navedenih disciplinskih ukrepov izreče tudi ene-ga izmed naslednjih varstvenih ukrepov:1. prepoved samostojnega opravljanja dolžno-

sti – do treh mesecev;2. prepoved samostojnega upravljanja vojaške-

ga vozila, stroja ali plovila – do šest mese-cev;

3. razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost – do šest mesecev.

Za določene težje kršitve vojaške discipline, ki so bile storjene namenoma ali iz velike malomarno-sti, je izrek varstvenega ukrepa obvezen.

VU XII Goran Leskovšek,pravnik 1. BR

Page 25: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 2 5

Novi pastoralni asistent

Med nami je novi pastoralni asistent Klemen Štavbar, ki je že med študijem opravil prostovoljno služenje vojaškega roka. Zdaj je pripravnik Vojaškega vikariata v 1. brigadi, v kateri pod mentorstvom vojaškega kaplana spoznava delovanje duhovne oskrbe v SV. Odraščal je v Mariboru. Njegovi konjički so alpinizem, igranje violine in branje knjig. Pred leti je s Karitasom sodeloval v humanitarnih projektih v Bosni in Hercegovini. Danes pa je med nami, zato smo ga prosili, naj nam nekaj pove o prvih vtisih in svojem delu. Skoraj vse je novo, bi lahko opisal prva dva meseca svojega dela v vojski. Ponosen sem na to, da lahko neposredno spoznavam 1. brigado in njej po-drejene bojne enote. Nikoli ne veš, kdaj ti kakšna stvar koristi. Tako trenutno gledam na svoje prostovoljno služenje vojaškega roka v SV, za katerega sem se odločil malo zaradi patriotizma, malo iz dolgočasja. Zdaj lahko rečem, da mi je koristilo, a trenutno je v moji glavi aktualnejši rek »glej in se uči«. Delam v kaplanski skupini s kaplanom Matejem Jakopičem in pastoralnim asistentom Francetom Kokaljem, ki me z veseljem uvajata v delo duhovne

oskrbe in mi utirata pot v samostojno delo. Odlično se počutim z njima in tudi med drugimi pripadniki po-veljstva, ki sem jih lahko bolje spoznal na dvodnev-nem športnem dnevu poveljstva v Prekmurju. Bilo je pestro …Ker se trenutno bližajo počitnice, ko ima Vojaški vi-

kariat pred seboj različne projekte za pripadnike SV, sem bil ta dva meseca zaposlen predvsem s pripravo dogodkov, trenutno s pripravo družin-

skega konca tedna.Pastoralni asistent,

Klemen Štavbar

Du

ho

vn

i kotič

ek

Spoštovane pripadnice in

pripadnikiDuhovna oskrba Vojaškega vikariata za vas in vaše družinske člane že več let organizira družinske vikende in tečaje meditacije z namenom, da vam ponudimo nekaj več za podporo in krepitev kakovosti osebnega, partnerskega in družinskega življenja. Zahtevne naloge v operacijah kriznega odzivanja ali druge službene dolžno-sti doma in v tujini so vse pogostejše, večmesečne odsotnosti in ločenost od žena ali mož, partnerk ali partnerjev, deklet ali fantov, otrok in staršev, prijateljev in domačega okolja so zahtevni izzivi in zaznamujejo naše oseb-no življenje in odnose do najbližjih. Zaradi ohranjanja skupnih vrednot bomo na družinskih vikendih poleg druženja in družabnosti razmišljali in se po-govarjali o temah, kot so skrb za družine, ustvarjanje ljubezni, zakonski in partnerski odnosi, ljubezen do otrok in njihova vzgoja, iskrenost, zvestoba, ko je v odnosu težko, in preživljanje časa ločenosti ter oddaljenosti zaradi službenih odsotnosti.

Imaš, kar dašIme mu je bilo Fleming, bil je reven škotski kmet. Nekega dne, ko je garal za preživetje svoje družine, je iz bližnjega močvirja zaslišal klic na pomoč. Odvrgel je orodje in stekel do močvirja. Tam je, pogreznjen do pasu v črno blato, prestrašen deček kričal in si prizadeval, da bi zlezel iz močvirja. Kmet je dečka rešil grozljive smrti. Naslednji dan se je na kmetovem dvorišču ustavila bogata kočija.Izstopil je elegantno oblečen plemič in se predstavil kot oče dečka, ki ga je kmet rešil. »Hočem vam poplačati,« je rekel plemič. »Rešili ste življenje mojemu sinu!« »Ne, ne morem sprejeti plačila za to, kar sem storil,« je škotski kmet zavrnil ponudbo. Takrat je prišel skozi vrata kmečke koče kmetov sin. »Je to vaš sin?« je vprašal plemič. »Da!« je kmet odvrnil pono-sno. »Skleniva kupčijo: dovolite mi, da zagotovim vašemu sinu izobrazbo,

Družinska vikenda bosta na Debelem Rtiču od 30. maja do 1. junija in od 12. do 14. septembra 2008. Če pa želiš narediti nekaj več za svojo osebno rast in notranjo harmonijo, sta na voljo dva tečaja meditacije prav tako na Debelem Rtiču, in sicer od 5. do 8. junija in od 18. do 21. septembra 2008. Obe ponudbi veljata za pripadnike Slovenske vojske in njihove družin-ske člane. Za dodatne informacije in prijave pokličite na telefonsko številko 01 585 64 00 ali 041 991 474 oziroma pišite po elektronski pošti na naslov: [email protected].

Pastoralni asistentFrance Kokalj

Družinski vikend in tečaj meditacije

kakršne je deležen moj sin. Če je mladenič vsaj malo podoben očetu, bo brez dvoma zrasel v moža, na katerega bova oba ponosna.«In tako se je tudi zgodilo. Sin kmeta Fleminga je obiskoval najboljše šole in nazadnje končal bolnišnično medicinsko šolo Sv. Marije v Londonu ter postal slaven po vsem svetu kot Sir Alexander Fleming, odkritelj penicilina. Čez leta je plemičev sin, ki je bil rešen iz močvirja, zbolel za pljučnico. In kaj ga je rešilo tokrat? Penicilin!In kako je bilo ime plemiču? Lord Randolph Churchill. In ime njegovega sina? Sir Winston Churchill.Kar daš, to imaš.Delajte, kot da ne potrebujete denarja.Ljubite, kot da niste bili nikoli prizadeti.Plešite, kot da vas nihče ne gleda.Pojte, kakor da vas nihče ne posluša.

Page 26: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 6 P R V I

Psi

ho

lošk

i v

idik

i

Maja sem obiskal pripadnike celj-skega bataljona, ki že tri mesece grizejo puščavski prah nekje v tej od boga pozabljeni deželi. Na pot sem odšel sam, odletel prek Nem-čije, čepel v Uzbekistanu, skočil do Kabula in nato k našim. Kaže, da imam v življenju svojevrstno sre-čo, saj se mi na takih potovanjih radi prilepijo različni idioti, čuda-ki in situacije, ki jim pogojno lah-ko rečemo smešne. Predstavljam vam torej zbirko krajših anekdot s poti.

KölnV uniformi odskakljam iz letala in razmišljam, kaj bi sam s sabo v prihodnjih dvanajstih urah, kolikor je bilo treba počakati na naslednji let. Če sem že tu, bo pa menda ja treba pokusiti njiho-vo pravo, kölnsko, »ta nar-taboljše« pivo. Njam. Prva beznica, sumljiv natakar, pa gremo v an-gleščini:A: »Hello. I would like to have some domestic beer, if you have one.«Sumljiv natakar, ha?A: »Beer, have some beer from Cologne? Would have one.«B: »Ha?«Trenutek za spremembo taktike, pa gremo na nemščino:A: »Eeem, haben Sie ein Bier, kolnischer Bier?«Natakar izstreli rafal nemščine, razumel ga nisem nič. Torej prileti “Ha?” z moje strani. Sedaj poskusi počasneje in imam ga na sumu, da se možakar odkrito dela norca iz mene. A: »Ok. Ich wollte ein Bier!« In pokažem na eno izmed pipic.B: »Dobro, dobro, gospodine. Pet i dvadeset.«Joj, kako rad imam naše nekdanje brate s speci-fičnim smislom za humor.

Romunska lepotica iz KabulaPo dveh dneh sem v glavnem mestu Afganistana. Blizu letališča ogolela gorovja, na levem horizontu visok zid, na desnem še višji zid z bodečo žico, za hrbtom pa kopica vojaških kontejnerjev, ki se kon-čajo z ... da, uganili ste, najvišjim zidom z dvojno žico. Očitno gre za vojaški kamp, ki objema letali-ško stezo. Znotraj kampa prah, pesek, kontejnerji in jaz, sam samcat in ves zgubljen med gručo 130-kilogramskih ameriških vojakov, ovešenih z neprebojnimi jopiči, ščitniki, laserji, GPS-i, puška-mi z zložljivimi kopiti z dodanim bombometom, pištolami na poteg, slušalkami in čudnimi kabli, ki jim štrlijo izpod čelade in izginjajo nekje med na-hrbtnik in 35 okvirji za strelivo, ki jih imajo oveše-ne na sebi. OK, fantje, če je tako, potem pa vojna. Samo najprej si moram pa res urediti let za naprej in poiskati, kje zaboga bom spal tule.Najdem kontejner, kjer to urejajo in očitno ga vodi Romunka. Stara koklja, izsušena, iz kotička ustnic ji visi čik in nič ne bi bil presenečen, če bi izpod kamuflažnih hlač pokukale mrežaste nogavice. In jaz razlagam: »I missed a flight, have one in the morning, but obviously have to spent the night here.« Počasi me premeri s pogledom, sifilitično zakašlja, s čika pade pepel in reče: »Maybe you wanna spend the night with me?« Me je kar stre-slo. Ključ je pa le dala in ko sem ponoči pokukal skozi okno priborjenega kontejnerja, se je pod bli-žnjo ulično svetilko zasvetilo mini krilo, nato pa se je zaslišal znan kašelj.

RazpadanjeNaše uniforme imajo hecno lastnost, da začnejo razpadati ob stiku z organi reda in miru. Prvič sem to opazil prejšnji mesec na brniški carini, ko sem letel v Bruselj. Na sebi sem imel lepo, zloščeno službeno uniformo, nanjo pa pripete in poravna-ne čine, epolete in ploščice. Ko iz žepa vzamem

potni list, odleti čin. Ko nedolžno slečem suknjič, da bi smuknil pod vrata kovinskega detektorja, se po tleh vsuje ploha medalj, značk, ploščic in epo-let, da sploh nisem več sledil, kam vse se kotali vso to železje. Samo cingljalo je okrog mene in ko sem z eno roko pobiral značko, sem s kotičkom očesa ujel let naslednjega projektila iz rokava. In nekako tako je šlo tudi z novo uniformo, ki sem jo oblekel nalašč za »Afgan«. Ko vidim prvega ca-rinika, mi odstreli gumb na hlačah. Ko se pogo-varjam z Angležem, ki mi ureja let v Kabulu, mi v ritmu na tanki nitki binglja drugi. Zadnji je vztrajal do prvega dotika.Res nočem vedeti, kako bi bilo videti, če bi me v uniformi povabili na tradicionalno mednarodno srečanje carinikov.

Nemška natančnost in mediteranski duh

Po Afganistanu letijo vojaška transportna letala, enkrat si na nemškem, drugič presedlaš na ita-lijanskega. Kakor pač pride. In ko te v roke dobi nemški Klaus, je veselo: preverjanje dokumentov, ažurne liste prisotnih, oglasne table z natančnimi časi letov, razdelitev v skupine po destinaciji leta (prednost častnikov z višjimi čini), petkratno pre-verjanje prisotnosti, priprava pred letom, oprema na ločenih in jasno označenih paletah, postroj pred letalom, vkrcavanje in izkrcavanje na ukaz … Skratka, če bi mi v roke porinili še črtasto pižamo s številko, me ne bi menda prav nič presenetilo. Potem pa Italijani. Kot gručica idiotov se s sku-pino tetoviranih in prepotenih angleških vojakov prekladamo okrog njihovega letala, ko se le pri-kaže nekakšen pilot z drobtinami pice po kombi-nezonu. Med ropotom motorjev ležerno momlja nekaj o več postankih, mi pa naj pač skočimo ven, ko bo (če bo) naša postaja. Opremo vrzi, kjer je prostor, obilo užitkov, pa gremo, naši. In ko

Naš nekdanji sodelavec Gregor Jazbec, psiholog v 20. bataljonu, je zapustil vojaške vrste in se odločil za drugo življenjsko pot. Ker so bili njegovi članki v našem glasilu vedno med najbolj branimi, smo ga prosili, da pred odhodom za naše bralce strne nekaj vtisov in nas razveseli s svojim humorističnim pogledom na svet, ko je še nosil uniformo Slovenske vojske. Objavljamo njegov pogled in psihološke vidike. Obilo veselja ob branju. Gregorju hvala za prispevek in veliko uspehov v življenju. Uredništvo

Afganistan malo drugače

Page 27: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 27

Psih

olo

ški v

idik

i

se nabašemo noter in si tlačimo nahrbtnike drug drugemu med noge, prileti drugi član posadke in se začne burno prepirati z našim »pica« pilotom. Očitno si je način razporeditve naše opreme za-mislil drugače. Med kričanjem drug na drugega, mahanjem z rokami in medsebojnimi obkladanji se zadeva kar naenkrat umiri tako hitro, kot se je začela. Italijana sta bila spet najboljša prijatelja, mi smo nadaljevali s tlačenjem opreme, kjer je bil še prostor in iz letala odhajali, ko se nam je zazdelo, da smo prispeli na svoj cilj.Če nič drugega, si enkrat želim, da mi nekdo za rojstni dan pokloni uro veselja ob opazovanju, kako bi izgledalo delo mešane, italijansko-nem-ške posadke. Ki upam, da ne obstaja.

Psiholog specialecNa pot sem odšel v naši običajni uniformi. Ko prispem v bazo, kjer so naši, vse peščeno. Pe-ščene uniforme, peščeni čevlji, peščena hrana, skratka, v svoji uniformi sem izstopal nekako tako kot črnec z zelo črno motoristično usnjeno jakno, pomešan med bela oblačila prijateljev iz Ku Klux Klana. Baza je majhna vas in pripadniki se med seboj poznajo. In ko pride novi, je seveda zanimivo, po-lepša dan in spet je nekaj snovi za obrekovanje pred spanjem. In če je ta novi še v divji in nenava-dni uniformi, potem veselju ni ne konca ne kraja. Naši fantje so se svoje prejšnje uniforme očitno odvadili, ker jim ni šlo v glavo, kako temno unifor-mo imamo; za Italijane in Špance pa je bila očitni znak, da imajo opravka s skrivnostnim special-cem, ki se mu ni treba skrivati za peščeno kamu-flažo. In samo korak je bil do fame, da gre za ne-kega drznega slovenskega legionarja, ki ga nihče ne pozna, ki je občasno sicer opažen v bazi, sicer pa je osamljeni jezdec, ki odhaja na skrivnostne naloge, o katerih še spregovoriti ni dobro. In če je človek malce hudomušen, si med hojo po bazi nadene še zloben, srepeč pogled, ki ledeni kri – in glej strahospoštovanje, hitro postrežbo in majhne privilegije v kantini.

Parapsihološki fenomeniKot veste, parapsihologija govori (tudi) o nerazu-mljivih izginotjih ljudi in ponovnih materializacijah na čudnih krajih. V mojem šotoru smo bili štirje, jaz in trije italijanski podčastniki, ki so v vojski dlje, kot sem jaz star. Najstarejši je bil prekaljen in zvit kot presta, »il prezidente« so ga klicali. Star okrog petdeset let, vendar zelo radoživ fant, ki je znal smrčati kot motorka, ki se jo spravi v pogon po letih rjavenja na kozolcu. In prezidente je izginjal. Ponoči si ga slišal, kako je žagal zraven tvoje postelje, proti jutru si s pod-plutimi očmi brcal v njegovo spalko, naj zaboga

že utihne, in ko si končno zatisnil trudne oči, je – puf – izginil. Ko si odprl oči, prazna spalna vreča, v vetru se je majala njegova mreža proti komar-jem, prezidente pa je odšel v drugo dimenzijo. Ni ga v šotoru, ni ga v bazi, ni ga na hrano, nihče ni videl, da bi odžvižgal skozi edino rampo na potep zunaj baze. Prezidente pa je očitno preskakoval ozvezdja, se hihital v črnih luknjah in se lahkotno odbijal od Saturnovih obročev, dokler se ni konč-no materializiral pod komarjevo mrežo v Afgani-stanu. In to samo zato, da bo še eno noč mirno žagal živce neprespanim cimrom.

SpinelliBil je dan, ko so naši organizirali slovesnost ob obletnici Slovenske vojske. Dogaja se zvečer, pred velikim šotorom so vzorno postrojeni naši fantje, nasproti njim pa se posedejo visoki itali-janski in španski gostje. Nad vsemi pa nasproti šotora kraljuje govorniški oder, iz katerega grmijo govorniki: »It’s a pleasure to work with Slovenian soldiers ...«, pa »Together we are stronger ...«, pa podobno v tem slogu. In ko se našim in gostom ob teh besedah ganljivo topi srce, pa zadaj, v temi, že čaka četica nepovabljenih italijanskih vo-jakov, ki vedo, da visokim besedam zmeraj sledi dobra hrana in zastonj pivo, samo v pravem času moraš uleteti na žur. In ko zadnji italijanski general zaključi govor in od-drsa z odra, se vsi povabljeni obrnejo proti šotoru in začno kapljati vanj (notri bo namreč hrana). Če bi se zdaj vsi ti eminentni gostje na hitro obrnili nazaj, bi za govorniškim odrom opazili majhnega Italijana, ki se je prismukal iz teme in zdaj v čisti ti-šini pompozno maha z rokami in odpira usta pred mikrofonom, kot da bi imel govor življenja. Mali se je pač odločil, da se bo pohecal iz nastopa svojih šefov. In če bi se njegovi šefi takrat obrnili, bi mali pač med vso misijo – še bolj verjetno pa do konca kariere – lupil krompir, s ščetko drgnil pisoar in v kuhinji iz zlobe drugim pljuval v ričet ter lulal v kavo, ki jo je z ljubeznijo skuhal za šefe.Jaz in moji italijanski cimri smo ga opazovali, med tem njegovim neslišnim govorom stoletja. »Spinelli«, pravi cimer. »His name is Spinelli. That’s Italian word for marihuana, joint, you know? And what else can you expect from a guy called Spi-nelli?« Ja, menda res.

Letite za Kabul?Nazaj grede pa kot Indiana Jones in njegov »po-magaj si sam« sistem. Menda letala štiri dni ne bodo letela oziroma mogoče eno celo bo. Kdaj? Ne vemo. Kam? Tudi ne vemo.Prijavim se za let s transportnim letalom ob 11.20 zjutraj. Ko kramljava z nekim Italijanom, ugotovi-va, da na listi za let sicer sem, ampak letala pa

kaže, da ne bo. V daljavi vidim nemški transpor-ter, iz katerega razlagajo palete. Stopiva do pilota in beseda da besedo. Da zdajle sicer leti na jug, lahko pa – če se mi ljubi – vskočim noter, on pa me bo mimogrede in malce za šalo odložil v Ka-bulu. Pa vrtam naprej. Ja, pravi, lahko do Kabula, potem pa jaz šibam v Uzbekistan. In glej ga vraga, do Uzbekistana moram priti tudi jaz! Eeem … me zategneš raje do gor? In sem že sedel v njegovi pilotski kabini, mu dihal za vrat in ga nasploh vso pot spraševal neumnosti.O tem, da me v Uzbekistanu pričaka carinica s popolnoma zlatimi zobmi in obuta v japonke čez nogavice pa raje ne bom zgubljal besed.

Köln – drugičU Kölnu sem bil prehitro, zato sem tam obtičal za tri, štiri dni, preden sem letel domov. Stopicljam v uniformi in s 30 kilogrami opreme po mestu, mimo mene izveski hotelov, kjer že neonska luč stane več kot moja plača. Vse je zasedeno. Če pa ni, gre pa za cene, ki jih trboveljski proletarec pač ni vajen in se jih tudi ne misli navaditi. Nato pa v daljavi umazano pročelje. Hotel Davos. Četrt zvezdice, ki je odpadla s pročelja. Notri uma-zan šank in dva prepita lokalca, za šankom pa sumljivo temnopolt možakar z velikim vampom in mastno grivo. Ne vem, kam bi ga dal. Kakšen Indijec, Albanec, vsekakor pa tip, ki ga ni dobro srečati v temni ulici. Tip je očitno šef »hotela«, na pult odvrže ključ, sumljivo pregleda vsebino moje denarnice, ko odštevam stanarino in vmes prdne. Soba majhna, z duhom po zgoraj omenjenem šefu. Poster z golo artistko, rumena školjka fir-me »Ideal Standard« in počen umivalnik »Luxus«. Skratka lep, urejen hotel, ki se ga bom z veseljem spominjal na stara leta. Ko sem se zleknil v spal-ko, sem razmišljal, kako mi bo izginila oprema. Moram samo zapreti oči, pa bo nahrbtnik izhla-pel v oblaku dima? Si neprebojni jopič in čelado privežem na nogo? Pogoltnem denarnico ali si dokumente stlačim v kakšno odprtino? In zdaj preobrat. Ne da je mene skrbelo, kaj me bo doletelo, ampak je bila prava paranoja na drugi strani, pri šefu. Kadar koli sem prišel mimo njegovega šanka, me je možakar panično lovil in spraševal, če sem gost tega hotela. Če lahko prosim pokažem ključ, da bo miren, da nisem kak vlomilec. In če to ni delal on, me je kontroliral njegov prepiti sin. In njegova temnopolta gazela. In njena snaha. In če bi ostal dan dlje, bi začel moj kriminalni obraz skrbeti še tista dva pijančka iz začetka zgodbe.

Gregor Jazbec

Page 28: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

2 8 P R V I

Šp

ort

Odlična udeležba na tekmovanjih

Letos smo sodelovali na različnih tek-movanjih in dosegali vidne uvrstitve. Izvedli smo prvenstvo 1. brigade v ve-leslalomu, v teku na smučeh in kom-binaciji, oba turnirja v odbojki, prvi tur-nir v košarki in malem nogometu ter prvenstvo v orientacijskem teku. So-delovali smo na patruljnem teku SV in Policije na smučeh, na prvenstvu SV v veleslalomu in teku na smučeh, na tekmovanju častnikov SV v smučanju in streljanju. Udeležili smo se 7. tradi-cionalnega Škuljevega memoriala v malem nogometu, Kraškega mara-tona, Novomeškega teka, Teka trojk okoli Ljubljane, maratona Treh src in Teka Boštjana Kekca.

Zimski športni rezultatiPrvenstvo 1. BR v veleslalomu Številčna udeležba na prvenstvu brigade je pokazatelj, da so naši pri-padniki odlični smučarji. Letošnje pr-venstvo je že tradicionalno potekalo na Mariborskem Pohorju na progi z 18 veleslalomskimi vratci. Prva me-sta v različnih kategorijah so dosegli: Aleš Bertoncelj 17. BVP, Osvald Golo 670. POVLOGB (nad 35 let), Karmen Grabar 10. MOTB (do 35 let), Carmen Galof 17. BVP (nad 35 let).

Prvenstvo 1. BR v teku na smučeh

Leto se je komaj začelo, ko so se pri-padniki 1. brigade pomerili na briga-dnem prvenstvu, ki je 9. januarja po-tekalo na Pokljuki. Z veliko adrenalina in tekmovalnosti so dosegli odlične

Šport za vse

Letošnji brigadni prvak v odbojki je ekipa 10. MOTB v sestavi z leve proti desni: Peter Košti, Aleš Anžiček, Jaka Drobnič, Rok Pušpan, Primož Pikelj, Domen Mohorčič, Lucian Čuk, (čepijo) Andrej Bastl, Rok Rezelj in Boštjan Marolt.

Zmagovalna ekipa 1. brigade na prvenstvu SV v košarki, 2008. Z leve proti desni (stojijo): Aleš Pucihar, Boštjan Pogorevc, Borut Brecelj, Saša Markovič, Janko Puhek, Franci Jazbar, (čepijo) Luka Korač, Blaž Berglez, Matija Majes, Danijel Trstenjak in Igor Zemljič.

Zmagovalno moštvo 10. MOTB na prvenstvu 1. BR v malem nogometu. Z leve proti desni: Aleksander Bratkovič, Martin Martinović, Aleksandar Vignjevič, Denis Rojht, Darko Milanovič, (čepijo) Dušan Črnko, Uroš Šetinc, Sandi Rajh in Blaž Sedej.

Redna telesna vadba ni le sredstvo za preprečevanje najpogo-stejših bolezni, temveč vse bolj življenjski slog, h kateremu se zaradi hitrega vsakdanjika zateče vse več ljudi. Kondicijsko vadbo v brigadi izvajamo vsak dan in ob vsakem vremenu vsi pripadniki, od vojaka do brigadirja, od deklet do mater in od najmlajših do najstarejših. Kondicijska vadba je način življenja, saj sta redna vadba in športna vzgoja temelj, s pomočjo katere-ga kljubujemo negativnim vplivom hitrega in stresnega načina dela. Vojaški poklic od nas zahteva pripravljenost in izurjenost v miru in vojni ter uspešno opravljanje nalog doma in v tujini.

rezultate, ki so bili izhodišče za na-stop na prvenstvu SV v teku na smu-čeh. Moški do 35 v let: 1. mesto: Žiga Karničar (10. MOTB), 2. mesto: Uroš Sodja (10. MOTB), 3. mesto: Matej Kostanjevec (670. POVLOGB). Moški od 36 do 45 let: 1. mesto: Milan Se-tničar (POV 1. BR), 2. mesto: Janez Podgornik (10. MOTB), 3. mesto: Ivan Unger (74. MOTB). Ženske: 1. mesto: Polona Skerbinek (10. MOTB), 2. me-sto: Sonja Volf (10. MOTB), 3. mesto: Tadeja Vilar (74. MOTB).

Prvenstvo SV v veleslalomuNajboljši na prvenstvih brigade so se pripravljali za prvenstvo SV pod vodstvom stotnika Roberta Slaka in poročnika Janeza Podgornika na Po-kljuki in Mariborskem Pohorju. Napori so bili poplačani 26. januarja na pr-venstvu SV v veleslalomu, na smuči-šču Cerkno. Dosegli smo dve prvi me-sti. Prvo mesto v ženski kategoriji si je priborila Barbara Turk (10. MOTB), za žlahtno medaljo v kategoriji ekipno ženske pa sta zaslužni Barbara Turk in Mojca Fideršek (670. POVLOGB).

Prvenstvo SV v teku na smučeh

Kljub pomanjkanju snega je 31. ja-nuarja potekalo prvenstvo SV v teku na smučeh. Naši pripadniki so se odlično izkazali in ponovno potrdili moto Mi smo prvi. V kategoriji do 35 let je zmagal Žiga Karničar (10. MOTB), med pripadnicami je najbolje nastopila vojakinja Polona Skerbinek (10. MOTB) in dosegla drugo mesto. Skupaj z rezultatom Tadeje Vilar (74.

Page 29: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 2 9

Šp

ort

MOTB) pa sta zabeležili ekipno drugo mesto v SV.

Prvenstvo SV v kombinaciji Seštevek prvenstva SV v veleslalomu in teka na smučeh je štel za kombinacijo. Naši pripadniki so bili zelo visoko uvrščeni v kombinaciji. Moški do 35 let: 1. mesto: Žiga Karničar (10. MOTB); Ekipno mo-ški: 1. mesto: Žiga Karničar in Matej Kostanjevec (670. POVLOBG), 2. mesto: Janez Podgornik (10. MOTB) in Ivan Unger (74. MOTB). Ekipno ženske: 1. mesto: Polona Skerbinek (10. MOTB) in Tadeja Vilar (74. MOTB).

NogometBrigadni turnir v malem nogometuV telovadnici MO RS je 14. aprila potekal prvi turnir v malem nogometu. V borbenem vzdušju so sode-lovali tudi pripadniki 17. BVP in EP, ki so tekmovali zunaj konkurence. 1. mesto: 10. MOTB, 2. mesto: 20. MOTB, 3. mesto: 670. POVLOGB, 4. mesto: 74. MOTB, 5. mesto: POV 1. BR.Nogometna reprezentanca 1. BR – odličnaNaša nogometna reprezentanca je letos dosegla tretjo zaporedno zmago na Škuljevem memorialu v malem nogometu in tako dobila prehodni pokal v trajno last. Da je nogometna ekipa zelo dejavna, je zaslužen vodja reprezentance višji vodnik Tone Fajdiga (670. POVLOGB), ki budno spremlja po-sameznega igralca. Del treningov so maja opravili na stadionu Olimpija v Ljubljani z izbrano vrsto iz nogometnega kluba Olimpija. Priprave so bile zelo uspešne, saj je naša reprezentanca na prvenstvu SV v malem nogometu dosegla drugo mesto. Vzdr-žljivost in želja po igranju nogometa sta reprezen-tanco odpeljala v Sarajevo na prijateljsko tekmo z vojsko Bosne in Hercegovine. Po vodstvu v prvem polčasu (1 : 0) so se naši odlično borili ter prikazali vrhunsko igro kljub končnemu rezultatu v korist do-mačinov (1 : 3).

KošarkaBrigadni turnir v košarkiPrvi letošnji turnir v košarki je z veliko borbene igre potekal 25. marca v telovadnici FRS. Rezultati: 1. mesto: 10. MOTB, 2. mesto: 20. MOTB, 3. mesto: POV 1. BR, 4. mesto: 670. POVLOGB.Prijateljska tekma med PSSV in POV 1. BRMed poveljstvom 1. brigade v črno-belih dresih in Poveljstvom sil SV v rdečih dresih je bila 28. fe-bruarja prijateljska košarkarska tekma. Tekmo sta zaradi objektivnosti sodila zunanja sodnika, ki ju je določila Košarkarska zveza Slovenije. Po prvem polčasu je bolje kazalo rdečim, saj so vodili z re-zultatom 14 : 13, v drugem polčasu pa je prišlo do velikih sprememb v igri črno-belih, ki so igro vzeli v svoje roke in tekmo zasluženo dobili z rezultatom 36 : 25. Pod koši so si gledalci lahko ogledali pravi

košarkarski spektakel in bili zadovoljni nad zmago domačih. V ekipi je sodeloval tudi poveljnik briga-de, ki je velik navdušenec košarke. Zmaga je bila gladka in sladka. Veliko zaslug pri organizaciji in vodenju košarkarske reprezentance 1. brigade ima nadporočnik Aleš Pucihar (POV 1. BR), ki je vedno pripravljen s pravimi odločitvami usmeriti igralce do zmage pod košem. Košarkarska reprezentanca je letos dosegla zmago na prvenstvu SV in tako po-trdila svoje igralske odlike. Če se kdo želi preizku-siti pod koši z reprezentanco 1. brigade, naj izzove naše odlične košarkaše. Prvenstvo SV v košarki Na prvenstvu SV v košarki se je 21. aprila za naslov

prvaka pod koši na parketu v dvorani Vojašnice FRS pomerilo šest ekip. Tekmovanje je potekalo po sistemu dveh skupin. Zmaga je bila naša. 1. mesto: 1. BR, 2. mesto: BRZOL, 3. mesto: PSSV, 4. mesto: GŠSV – PDRIU, 5. mesto: 72. BR, 6. mesto: PP.

OdbojkaBrigadna turnirja v odbojki Prvi in drugi turnir v odbojki je organizirala in izvedla enota 74. MOTB v športni dvorani Vojašnice FRS v Ljubljani. Igra tekmovalcev je bila korektna, soje-nje objektivno. Tekmovanje je poteklo v športnem vzdušju. Sodelovale so štiri ekipe. Končna uvrstitev odbojkarskega tekmovanja: 1. mesto: 10. MOTB, 2.

Vojaki BiH in 1. BR v nogometnem dvobojuV okviru dvostranskega sodelovanja z vojsko Bosne in Hercegovine je bila nogometna ekipa naše brigade povabljena v Sarajevo, kjer smo 9. maja odigrali prijateljsko tekmo. Pripadnike za nogometno ekipo Slovenske vojske so prispevale enote 10. in 20. MOTB, 670. PO-VLOGB, poveljstvo 1. brigade in 17. BVP. Prihod naše ekipe je bil velik dogodek za njihove pripa-dnike oboroženih sil, tak je bil tudi naš sprejem. Imeli smo neprestano spremstvo njihove vojaške policije, tako da nismo imeli nobenih težav. Ob prihodu nas je v vojašnici v Rajlovcu, kjer smo bili nastanjeni, pričakal slovenski vojaški ataše polkovnik Anton Tunja. Vojašnica, ki nas je gostila, je nekoč, ko so bile v državi sile Nata, služila kot nemška vojaška bolnica. Nogometna tekma je imela precej vznemirljivih trenutkov. Po zelo dobri igri obeh ekip je slavilo domače moštvo. Rezultat je bil 3 : 1. Izjava njihovega selektorja, da ne zmaga vedno boljša eki-pa, je pravi odraz razmerja na igrišču. Kljub našemu nenehnemu pritisku na njihovega vratarja, nam ni uspelo doseči več golov od domačinov. Verjamem pa, da se bomo uspešno maščevali ob njihovem gostovanju pri nas, ki bo letos konec septembra. Takrat načrtujemo športne dvoboje s pripadniki vojske BiH tudi v drugih športnih disciplinah (košarka, odbojka in rokomet). Tudi ogledi znamenitega mesta, polnega zgodovine in kulturnih objektov, nam je bilo v veselje. Se-veda niso manjkali niti znameniti sarajevski čevapčiči. Glede na to, kako odmeven je bil ta dogodek (najbolj bran časopis v BiH je objavil novico z naslovom: »Saradnja oružanih snaga BiH i Slovenije. Domaćini slavili rezultatom 3 : 1«), smo bili vsi enotni, da je takih prijateljskih akcij z drugimi voj-skami premalo. Za dogodek smo hvaležni najbolj zaslužnim, da je projekt uspel. To so polkovnik Anton Tunja, major Ciril Andoljšek, poročnik Simon Zupančič in seveda vsa ekipa, ki nas je več kot dostojno zastopala ves čas našega obiska v Bosni in Hercegovini. Našo nogometno ekipo so sestavljali Tone Fajdiga, Dario Grmek, Stane Pepelnak, Andrej Pilih, Srečko Koren, Marino Brečko, Robert Rituper, Rajko Bežan, Peter Antolin, Marko Nešič, Mitja Petek, Boštjan Žajdela, Adnan Alagič, Davorin Pavlinek, Alojz Smrkolj in Marko Osojnik.

Višji vodnik Dario Grmek, vodja nogometne ekipe

Major Ciril Andoljšek (vodja delegacije), polkovnik Anton Tunja s svojo ženo in predstavnica OS BiH ter naša nogometna ekipa pred tekmo. Na sliki manjka poročnik Janez Podgornik (glavni sodnik).

Page 30: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

3 0 P R V I

Va š a p i s m aŠ

po

rt

Tisti starejši se še spomnite, da smo v prvi številki glasila Prvi objavili moj priročnik za napredova-nje z zgoraj omenjenim naslovom. Pričakoval sem, da me bo tedanji poveljnik 1. brigade, pol-kovnik Branimir Furlan, kazensko prestavil na pri-javnico v kakšno Ilirsko Bistrico, pa sem ugotovil, da pravi vojaki pravzaprav cenijo robat vojaški humor. Verjamem celo, da se veličina človeka in enote kaže tudi v sposobnosti šale na svoj račun. Kakorkoli, zadeva se je kar prijela, odzivi so bili dobri in vsake toliko časa me je kakšen pocukal za rokav, češ naj le napišem nadaljevanje. Da je konec Brigadirja kar obvisel v zraku. Evo, tu ga imate. Drugi del, za vašo zabavo ali kaj več. Pa še strah pred prekomando je odveč, ker odha-jam kar sam. Ven, ne v Bistrico.OPOZORILO: Vse, kar preberete v priročniku NI-KAKOR, ni povezano z realnostjo. Je plod moje čudaške domišljije in vsaka podobnost z dejan-skimi osebami je le plod vaše.

Priročnik Lepo je biti brigadir, 2. delSpoštovani bralci Brigadirja. Najprej vam čestita-mo, da ste se odločili uporabiti priročnik za hitra napredovanja. Vi se čim bolj držite navodil, mi pa vam zagotavljamo, da bo uspeh hiter in za-gotovljen. Če vam kljub trudu ne uspe, je nekaj narobe z vami, ne s priročnikom. Pa pojdimo k tako imenovanim zlatim pravilom, ki te pripeljejo do bliskovite kariere.

Nikoli se ne zameri šefu. Nikoli!Vaš šef ima vedno prav. Tudi če nima, kimaj, kajti bolje, da vam od kimanja odpade glava kot na-predovanje. Kadar je šef v bližini, migajte, delajte. Prelagajte papirje, poveljujte, govorite v slušalko (čeprav ni nobenega na drugi strani), premikajte divizije, bezljajte po opravkih ali glasno peglajte vašega podrejenega. Bistveno je, da šefu ne daste razloga za sum, da za njegovim hrbtom mogoče pa le malo dremate po pisarnah ali med kofetkanjem zdolgočaseno odštevate ure do konca šihta. Ko boste opazili, da vas šef naj-prej skromno, potem pa kar javno daje za zgled drugim, ga imate v šahu. Zdaj samo počakajte trenutek, da bo odfrčal in se na njegov fotelj zva-lite vi. In obilo zabave ob opazovanju, kako bodo do včeraj leni sodelavci postali garaško razpolo-ženi podrejeni.

Vedi, s kom je dobro biti prijateljNe izgubljaj časa z ljudmi brez zvez. Osameli fa-natiki, ki menijo, da so ključ do napredovanj trdo

Lepo je biti brigadir

mesto: POV 1. BR, 3. mesto: 74. MOTB, 4. mesto: 670. POVLOGB.Odbojkarska reprezentanca 1. BROdlični nastopi in trdo delo so merilo vodje briga-dne reprezentance, vodnika Matjaža Pertinača (POV 1. BR), in njegovega pomočnika, štabnega vodnika Radoša Melinka (10. MOTB). Oba imata ob sebi odlične igralce in igralke, kar so dokazali na prvenstvu SV in dosegli drugo mesto v moški odboj-ki. Naši izbrani igralci so se 10. junija udeležili tudi prvenstva SV v odbojki na mivki v Ankaranu.

PeterobojPeterobojska reprezentanca SVV paradni vojaški športni disciplini uspešno zasto-pajo barve Prvih in Slovenske vojske višji vodnik Matej Kostanjevec (670. POVLOGB), desetnik Ivan Unger (74. MOTB), desetnik Uroš Sodja (10. MOTB), poddesetnik Žiga Karničar (10 .MOTB) in vojak Miha Rijavec (10. MOTB) ter strokovni sode-lavec poročnik Bogdan Kovčan (10. MOTB). Repre-zentanca SV v vojaškem peteroboju redno trenira in vabi vse zainteresirane, da se jim pridružijo. Infor-macije lahko dobite pri poročniku Bogdanu Kovča-nu. Konec maja se je peterobojska reprezentanca udeležila regionalnega tekmovanja v vojaškem pe-teroboju v Belgiji in med sedmimi ekipami zasedla četrto mesto.

NovostiBorilne veščineV Vojašnici FRS je bil 19. aprila prikaz borilnih ve-ščin, kjer so sodelovali vsi, ki so oblikovali program usposabljanja borilnih veščin. V sodelovanju z GŠSV, PDRIU, Fakulteto za šport in z zunanjimi so-delavci potekajo seminarji, ki bodo oblikovali aplika-cijo borilnih veščin. Prvi inštruktorji borilnih veščin se bodo začeli usposabljati na začetku leta 2009.Preverjanje gibalnih sposobnostiOd maja do novembra v enotah preverjamo gibalne sposobnosti. Letošnja novost je izvajanje preverja-nja na določenih lokacijah, kjer mora biti prisotna zdravniška ekipa z zdravnikom, medicinskim tehni-kom in voznikom z reševalnim vozilom.

Ovire zaupanjaV Vojašnici FRS že nekaj časa lahko le opazujemo novo postavljene ovire zaupanja. Nosilci izvajanja vseh usposabljanj na ovirah zaupanja so predstav-niki iz enote PDRIU. Takoj, ko dobimo dovoljenje in možnost, bomo začeli usposabljanje na novih ovi-rah.

Napoved dogodkovOd maja do decembra 2008 so se in se še bodo predstavniki enot merili na naslednjih tekmovanjih:

prvenstvo SV vojaškem peteroboju, 4.–6. junij, • prvenstvo SV v odbojki na mivki 10. junij, • prvenstvo SV v judu 6. junij, • prvenstvo SV v orientacijskem teku 28. in • 29. maj, prvenstvo SV v lokostrelstvu 3. junij, • prvenstvo SV v triatlonu 7. junij, • prvenstvo SV v gorskem kolesarstvu 8. junij, • prvenstvo SV v streljanju s pištolo in puško 4. in • 5. junij ter 19. in 20. junij, drugi brigadni turnir v košarki, 20. junij, • brigadno prvenstvo v športnem ribolovu, • 27. junij. drugi brigadni turnir v malem nogometu, • 11. september,IV. tradicionalni veteranski rokometni turnir, • september, tek Štatenberg, september,• prvenstvo SV v cestnem kolesarstvu, 5. oktober, • prvenstvo brigade v bojnem plavanju, • 17. november, prvenstvo brigade v prostem plavanju in štafete, • 21. november.

Avgusta športnih tekmovanj ne bo. Več o poteku ter rezultatih tekmovanj s prvenstva SV v vojaškem pe-teroboju, judu, lokostrelstvu, gorskem kolesarstvu in orientaciji v naslednji številki glasila Prvi.Vsem pripadnikom Prve želimo veliko uspešnih nastopov na brigadnih prvenstvih in prvenstvih Slo-venske vojske. S športnimi pozdravi!

Poročnik Simon Zupančič,poročnica Mateja Vadnjal

Foto

: vvo

d. Tu

rkov

Page 31: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

P R V I 31

Va

ša p

isma

VOJAKIPravi smo vojaki mi.

Naša je prava to vojska.Saj nikoli ne bomo imeli drugačno vojsko,

saj smo z njo veseli vsi.In zato nikoli nikamor ne bomo šli,

samo, če bodo z naminaši vojaki šli.

Marcel F. Kalič, 6 let

delo in zloščeni škornji, so za vas neuporabni kot kondom za pingvina. Nasprotno pa bodite pozorni na ljudi s pravimi priimki. Vaši prijatelji so tako na-slednji kalibri:• vojaki, ki jim premestitve na boljša mesta uspe-

vajo z lahkoto;• pripadniki, ki iz zraka in mimo vsake vrste (ali

celo ob protestih odgovornih poveljnikov enot) gladko vpadejo na vašo misijo, da si lahko po-tem v miru dogradijo hišo;

• vojaki, ki izvedo vse o najnovejših kadrovskih formacijah in nalogah enot hitreje kot poveljniki bataljonov. In točneje, ki z lahkoto in točno napo-vedujejo premestitve nadrejenih (o katerih pa ti nadrejeni zvedo zadnji);

• pripadniki, ki imajo sumljivo podobne priimke kot znani obrazi iz višjih hiš;

• pripadnik, ki je za isto delo kot vi pobasal dva-krat več dnevnic, pa še medaljo za hrabrost in zasluge pri razvoju Slovenske vojske. Vi pa malo glasbe, nočni dodatek in kapijo;

• vsi, ki so v vojski pol manj časa kot vi, pa imajo dvakrat višji čin;

• vsi šefi, ki lahko vplivajo na vaše napredovanje ali vam režejo stimulacijo;

• vsi, ki so tako visoko, da se okrog njih zbirajo no-vinarji.

Izkoriščaj proslaveProslave so vaše zlate priložnosti. Ne jemljite jih kot nujno zlo, temveč kot vzletiščno rampo za vašo ka-riero. Najprej bodi brezhiben, urejen in na službeno uniformo si napopaj popolnoma vse trakce in osta-lo kovino, ki jo premoreš. Vedi, da je car tisti, ki ima več kot tri vrste. Če jih nimaš, si trakce sposojaj ali pa podvajaj iste. Nato opazuj, kdo je pomemben. To so tisti, ki imajo več vrst trakcev kot vi in okrog katerih se smuka cela vrsta ljudi ali pa obrazi, ki jih prepoznate iz revije Slovenska vojska ali Obramba. Pomembnež je tudi tisti, ob katerem je vaš šef na-smejan in prijazen, čeprav ga poznate kot drugač-nega. Ko ste jih umestili, se jim približajte in poskusi-te vaš veliki met. Glasno se smejte njihovim šalam, kimajte njihovim modrostim, očarano mu zrite v oči in upajte, da vas bo opazil. Če vas je - ali še lepše – če vam celo nameni kakšno besedo, bodite vljudno duhoviti nazaj. Če se je nasmejal ali celo spet rekel kakšno samo vam, ste zmagali. Zdaj vas pozna, vi pa poskrbite, da vas bo videval še v skladu s točko ena, podpoglavje »garaštvo pred šefom«.

Vam lahko koristi duhovna oskrba?Človeku pri sledenju svojim sanjam pride prav vsa-ka duhovna podpora.

Lahko ga grdo polomiteNaredite kakšno večjo napako, ki bi vas morala sta-

ti glave. Ko se bo pojavila panika in se bo kuhala disciplinska komisija, kar mirno. Rezultat bo preme-stitev, in to na višji položaj. Dobro, ste si sicer malo umazali ime, višje ste pa le prišli. Čez eno leto se pa tako ne bo nihče spomnil, zakaj so vas premestili. Vi pa postanite dober prijatelj s tistimi, ki predlagajo kolajne … in hop, pa imate še kakšno medaljo več.

Študirajte, karkoliKot veste, ste lahko reinkarniran Patton, pa vam či-sto nič ne pomaga, če nimate za priimkom univ. – dipl. – nekaj pač. Tako kar pogu-mno na kakšno Fakulteto za organi-zacijske vede ali pa Pomorstvo in promet, da iz vas postane nekaj poveljniku podobnega. Ko boste pa veliki, lopnite še po magisteriju ali doktoratu. Nič ne vzbuja večjega straho-spoštovanja kot beseda mag. ali – bognedaj – dr. pred vašim priimkom.

Usposabljajte se v tujiniPomembno je, da ste strokovno podkovan kader. Vendar pozor, ni toliko pomembno, koliko si podkovan, temveč kje so ti nameščali pod-kve na kopita. Če je bilo to pri stričku Samu, si na odlični poti. In zopet – ne pozabi se družiti z drugimi perspektivnimi kadri, ki so bili usposabljani na is-tem kraju. Pojdite skupaj na pir, nato pa po pivskem maratonu staknite glave, ugotovite kako podobno pravzaprav razmišljate, nato v isti sapi oznanite, da je samo vam jasno, kakšni carji ste in kako drugi nimajo pojma, potem pa mirno preidite na kadro-vanje. Saj veste, koga kam in koga stran. Potem pa do onemoglosti kričite hua, dokler vas ne vržejo iz gostilne. Zelo blizu cilju ste, ko boste dan prej s temi kolegi kadrovali, čez en teden pa bo tip, ki ste ga odžagali za omizjem Pri vrčku, dejansko praznil pisarno. In vanjo se seli eden od znancev iz omizja, čeprav tudi formalnih pogojev nima.

Izogibajte se trupiKo pridete dovolj visoko, prekinite vse stike z živimi enotami. Prvič vam ne koristijo, drugič vam spodaj niso kos in tretjič, ni treba da vas zanimajo. Prole-tariat je pač proletariat in edino, kar ti razumejo, so palica, povišica in kdaj bodo polni želodci. Če pa že res ne gre drugače in se pustite pripeljati na obisk, bodite kratki in vzvišeni. Tako se izognete neprije-tnim vprašanjem, pa še pokazali ste, kdo je gazda. Med vojake ne stopite, zberite le nekaj poveljujočih

in jim kar takoj povejte, kar jim gre. Omenite, da ste sicer načeloma zadovoljni z razvo-

jem in enoto, ampak da bodo morali še marsikaj postoriti in da naj predvsem manj pametujejo in več delajo. Kmalu po obisku jim na vrat naprtite še IRSO, da si bodo dokončno zapo-mnili, s kom imajo opravka.

Kako veste, da ste na pragu zmage?

Z opazovanjem. Dogajati se bodo začele naslednje stvari:

• do vas postajajo prijazni ljudje, ki so vas še včeraj javno označili za tepca;

• zapitke začno redno plačevati drugi, rekoč, naj vam tudi na misel na pride, da bi račun poravnali vi;

• vašim enim in istim šalam se ljudje čedalje bolj smejijo (pa celo vi veste, da niso smešne);

• kadar si obračunate 250 nadur na teden in vas noben ne povpraša po zdravju;

• kadar se začno okrog vas sukati zunanji strokov-njaki;

• kadar vam podrejeni predstavljajo stanje v enoti kot odlično, vas pa skoraj vrže na rit, ko greste enkrat na obisk in vidite dejansko stanje.

Tako. Zdaj veste vse. Vendar imate to nesrečo, da ste v organizaciji, ki je te stvari že zdavnaj prera-sla, tako da vam ostanejo samo še pošteno delo, blato in znoj. Srečno, Prva!

Gregor Jazbec

Page 32: Glasilo 1. brigade SV - Slovenska vojskabrigade. Prepričan sem, da poveljstvo s svojim delom, razmišljanjem in dejanji vsak dan znova dokazuje, da brez kakovostnega dela, načrtovanja

Nas nasmeh krepi ...