Glasilo Bilten

Osrednja tema: ZA MANJ NASILJA V DRUŽINI – str. 15

Maj 2010Letnik XIIŠtevilka 1

Ruše, otrokom prijazno mesto

» »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« tudi v Rušah – str. 2

» Prizadevanja za starostnikom prijazno mesto – str. 11

» Kako prijaviti javni shod ali prireditev – str. 13

» Bogata bera nagrad na pomladnih tekmovanjih – str. 32

UTRINKI»Očistimo Slovenijo v enem dnevu« - tudi miPriprava na veliko čistilno akcijo 17. aprila se je pričela že lani jeseni. Poleg čiščenja

je bilo poudarjeno odkrivanje divjih odlagališč in urejanje registra divjih odlagališč za

celotno Slovenijo Lidija Valenčak

Tudi v odseku za varstvo gorske narave pri Pla-ninskem društvu Ruše smo se dogovorili, da sodelujemo v tej vseslovenski akciji. Edina ve-

lika ovira pri iskanju divjih odlagališč na višje ležečih območjih je bil sneg, saj se je letos zelo dolgo ob-držal. Zato sva takoj, ko je bilo mogoče, s kolegico Mihaelo Kupnik pregledovali Pohorje in gozd med Smolnikom in reko Dravo ter v spletno stran očisti-mo.si vnesli kar 17 divjih odlagališč.Bolj ko se je bližal 17. april, več je bilo dela s pripra-vami. Občina je poskrbela za vrečke in rokavice, za

vso drugo organizacijo pa vodje skupin: kam in ko-liko ljudi razporediti na posamezna območja ali poti, prevoz odpada do zbirnih centrov (traktor s prikoli-co), malica za udeležence čistilne akcije in predvsem povabilo prostovoljcev k čistilni akciji s pravočasnim obveščanjem po elektronski pošti, s sporočili po te-lefonu, z vabili, plakati in največ z ustnim prigovar-janjem. Na dan čistilne akcije, 17. aprila zjutraj, smo ugoto-vili, da trud ni bil zaman. Pred Planinskim domom v Rušah se je zbralo 47 planincev in ljubiteljev nara-

ve. Razdelili smo se v deset manjših skupin in oči-stili (nižje ležeče) planinske in rekreacijske poti ter gozd neposredno ob njih: Pečke – Dobnikov križ – Uršank, prek Kalvarije in Martnice k Arehu (do Apni-ce, smučišča Pisker in Cojzarica), od Zg. Smolnika po dolini Lobnice, Pod goroj – smučišče Vila – Šar-hova lipa – Zrnčeva hruška – Kovše – Ruše itd. Pre-senetila nas je količina odpadkov, saj so se vrečke kar prehitro polnile, tako da je bila nujna dostava no-vih kar med akcijo. Lovci so nam velikodušno poda-rili svoje vrečke in rokavice, saj se zanje spodobi, da

so dobro oboroženi – tokrat pač z vrečami za smeti.Naša posebna ekipa osmih močnejših planincev je čistila divja odlagališča. Kaj vse se najde na našem lepem Pohorju? Avtodeli, kar cela školjka fička, šte-dilnik, računalnik, na kupe železja in pločevine, av-tomobilskih gum, steklenic, plastenk in pločevink še zelo starega dizajna, embalaža iz McDonaldsa, pla-stičnih vrečk mleka MM izpred tridesetih let in še in še. Kar za dve zvrhani traktorski prikolici smeti so naložili in odpeljali v dolino. Za ostale polne vreče, ki smo jih puščali ob cesti, je poskrbel Vlado iz Re-

žijskega obrata Občine Ruše in jih odpeljal na zbirna mesta. Ugotovili smo, da smo planinci zbrali ca. 28 m3 odpada. To je veliko oz. preveč – takšnega one-snaženja si naše lepo Pohorje ni zaslužilo.Nekoliko utrujenim, a zadovoljnim ob uspešno kon-čani akciji, se nam je prilegla malica, ki nam jo je financiral Krajevni odbor Ruše. Pohvaliti kaže vse udeležence, ki so na ta dan čistili, to so lovci, ribi-či, planinci, gasilci, učenci osnovne šole, dijaki ru-ške gimnazije in prostovoljci, ki so se odzvali vabi-lom krajevnih odborov.

Posebej je treba pohvaliti skupino občanov z obmo-čja, ki ga pokriva Krajevni odbor Smolnik. Na pova-bilo prostovoljke Mihaele Kupnik, ki je akcijo na tem območju vodila, se je odzvalo kar 97 prostovoljcev, med njimi tudi gasilci PGD Smolnik. Smolniški sku-pini (30-im prostovoljcem Krajevnega odbora Smol-nik) se je pridružilo deset predstavnikov Zavoda za varstvo narave iz Ljubljane in Območne enote Ma-ribor. Na parkirni prostor pred Gasilski dom Smol-nik so iz gozda in bližnje okolice prenesli kar 100 m3 odpada (glej fotografijo). Ta strah vzbujajoči kup smeti so zelo dobro organizirani delavci Snage in Di-nosa natovorili na več tovornjakov in odpeljali na od-lagališče v slabi uri. Nato so še gasilci oprali parki-rišče in Smolnik je bil očiščen. Da bi le ostal takšen.

P. S.:Žal smo smeti pobirali tisti, ki jih nismo odvrgli, saj nam ni vseeno, kako sta videti naš kraj in domovi-na. Upamo lahko le, da smo vsaj malo potrkali na zavest tistih, ki so smeti brezbrižno odvrgli v naravi. Nikoli pa ne bomo mogli razumeti, da je polno em-balažo lahko nesti s seboj, prazno pa tako težko od-nesti nazaj - v posodo za smeti, kamor spada. «

»Občina je prispevala cca. 2.500 evrov, v kar pa

niso všteti stroški komunalnega podjetja Snaga in

krajevnih odborov.

UVODNIK

3BILTEN OBČINE RUŠEwww.ruse.si

» Vili Rezman župan

Spoštovane občanke, spoštovani občani!V zadnjih tednih se je zvrstila vrsta priredi-

tev, ki so privabile množice prebivalcev Občine Ruše, prišli pa so tudi od dru-

god. Tudi sicer so te prireditve dobro obi-skane. Zlasti starejši se radi spomnimo pra-znovanj, ki smo jih nekoč proslavljali na dan Osvobodilne fronte, danes pa na isti dan sla-vimo boj proti okupatorju. Podobno je s pr-vim majem. Starejši ga še pomnimo kot dan, ki je bil namenjen praznovanju dela in zah-tev za delavske pravice. V sodobnosti dobiva prvi maj značaj vsesplošnega druženja, poho-dov, zabave. A prav pretekli dve leti sta prve-mu maju vrnili prvotni smisel: boriti se za pra-vice tistih, ki delajo, in tistih, ki pravice do dela ne morejo uresničiti. Mnogi so, kot temu so-dobno rečemo, socialno izključeni, odrinjeni na rob. Zlasti nezaposleni, tisti, ki so delo iz-gubili, upokojeni, ki kljub dolgoletnemu delu s pokojnino komaj preživijo. Še huje je, da da-nes komajda preživijo celo tisti, ki še imajo za-poslitev. Vse to in še kaj drugega so posledi-ce najprej svetovne in z majhnim časovnim zamikom tudi naše gospodarske in finanč-ne krize.Zlasti država, pa tudi lokalne skupnosti mo-rajo imeti to nenehno v mislih in prispevati k procesom, ki socialno izključenost prepreču-jejo ali vsaj zmanjšujejo njene negativne po-sledice za posameznika. V svetu in Evropski uniji analitiki že govorijo o oživljanju gospo-darstva. Tudi pri nas je tako - počasi, a ven-darle se gospodarski optimizem vrača. V Ru-šah smo lahko zadovoljni, da gospodarstvo po hudih pretresih le okreva. Veseli smo vseh na-ših podjetij, ki so uspešno kljubovala krizi. Ve-seli smo, da je pričela proizvodnjo nova beto-

narna Dravabeton. Prav tako smo veseli, da sta dve podjetji, RIAG in REVI, kupili proi-zvodne hale v nekdanji TDR in se pripravlja-ta na začetek poslovanja. K boljšemu vzdušju, socialni vključenosti pa lahko prispevajo tudi projekti ali prireditve, ki ne terjajo veliko de-narja. Nekaj k temu prispevajo občina in dru-ge ustanove ter društva.Potem ko smo že pred leti pridobili zavidljiv status Unicefove, otroku prijazne občine in se pridružili svetovni mreži zdravih mest, si sedaj uspešno prizadevamo za vključitev v globalno mrežo STAROSTI PRIJAZNIH MEST - zopet med prvimi v Sloveniji. Tudi številni drugi projek-ti in prireditve v organizaciji društev prispe-vajo k temu, da bi bilo naše okolje prijazno. Zato bi vas rad spomnil nanje. Ne spreglej-te številnih dogodkov, ki bodo pripravljeni v počastitev občinskega praznika - ne »špor-tnega vikenda«, ne družabnih prireditev in ne akcij ter svečanosti, ki bodo organizirane ob 120-letnici delovanja Gasilskega društva Ruše. Na vse prireditve, ki se bodo zgodile v mesecu praznovanja, vas v tem kratkem uvo-dniku ne morem opozoriti. Vabim pa vas, da ste pozorni na vabila, plakate, informacije, ki vas bodo nagovarjali z besedami: PRIDRUŽI-TE SE NAM!Tudi jaz vas vabim. Izkoristite vsako prilo-žnost, ki se ponudi za rekreacijo, sprostitev, zabavo, slavje ...!Dobrodošli! «

»V imenu občine in v

svojem imenu izrekam

zahvalo in čestitke

vsem (več kot tisoč

prostovoljcem), ki so

organizirali in izpeljali

»očiščevalno akcijo«!

Občina Ruše je 11. maja s podpisom pogodbe postala trinajsta članica Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev. To združenje je pri-druženi član Olimpijskega komiteja Slovenije.Dekliška odbojkarska ekipa Občine Ruše bo tako prvič sodelovala na svetovnih igrah v Ba-hrajnu, ki bodo med 28. junijem in 3. julijem. Podpisu pogodbe sta prisotvovala predsednik slovenske olimpijske akademije Miroslav Cerar in predsednica komisije Olimpijskega komiteja Slovenije za zamejski šport Sonja Polšak.

S članstvom v mednarodno športno družbo

4 BILTEN OBČINE RUŠE MAJ 2010

GOSPODARSTVO

Gospodarska kriza - prilo-žnost za novo poklicno pot?Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza že od leta 2008 izvaja dejavnosti

»Centra vseživljenjskega učenja zgornjepodravske regije«

Tim Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze, za projekt CVŽU

Center vseživljenjskega učenja (Cen-ter VŽU) je pridobitev za celotno lokalno in regijsko območje. Andra-

goški zavod Maribor – Ljudska univerza namreč v sklopu dejavnosti Centra VŽU skupaj s partnerskimi organizacijami izva-ja dejavnosti na 16 točkah vseživljenjske-ga učenja (točke VŽU) v zgornji podra-vski regiji (v Mariboru, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi …); več informacij o točkah VŽU najdete na spletnem portalu: www.cvzu-podravje.si. Na točkah nudimo vsem prebivalcem regi-je brezplačno možnost samostojnega učenja ob podpori mentorja, tečaje računalništva in tujih jezikov, ustvarjalne delavnice, predava-nja iz aktualnih tem ipd. Na točkah VŽU pri štajerski gospodarski zbornici, Inštitu-tu za raziskovanje podjetništva in Regio-nalnem skladu dela Podravje pa so na voljo tudi informacije in nasveti za vse, ki želite uresničiti svojo podjetniško idejo oz. se želi-te samozaposliti. Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza v okviru Centra VŽU prav tako

opravlja dejavnost informiranja in svetova-nja o možnostih izobraževanja in učenja za odrasle. Storitve svetovanja so vsem obča-nom na voljo na sedežu zavoda in na še-stih dislokacijah (v Rušah, Lenartu, Kun-goti, Sladkem Vrhu, Račah in Slovenski

Bistrici). V osebnem in zaupnem pogo-voru nudimo vsem občanom Ruš kako-vostne informacije in nasvete o možno-stih izobraževanja na temo, kako pridobiti

poklic, kako opraviti prekvalifikacijo, kako doseči višjo stopnjo izobrazbe, kakšne so možnosti za sofinanciranje izobraževa-nja, kako si pridobiti dodatna znanja za delo in osebni razvoj, kako odpravljati te-žave pri učenju ipd. Skratka dobite lahko

informacije in nasvete o poklicih, o trgu dela ter vse druge informacije, ki jih posa-meznik potrebuje pri iskanju zaposlitve, odločanju za izobraževanje in načrtova-nju poklicne kariere.

Kako do svetovalke?Informativno-svetovalne storitve so na vo-ljo na dislokaciji svetovalnega središča v Ru-šah vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu med 9. in 12. uro v prostorih dijaškega doma Gimna-zije in srednje kemijske šole Ruše. Svetoval-ka je dosegljiva na tel. št. 051 356 560 oz. osebno v navedenem časovnem terminu.Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne, saj dejavnost financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport.Za vse dodatne informacije lahko pokli-čete na tel. št. AZM-LU: 02 234 11 11; pišete po e-pošti: [email protected] ali [email protected]; ali prebrskate spletni portal: www.cvzu-podravje.si «


UPRAVA

Upravna enota Ruše se trudi s svojim dobro, strokovno, zakonito in učin-kovito opravljenim delom izvajati

upravne postopke in druge upravne nalo-ge ter tako zagotavljati zadovoljstvo ob-čanov Ruš, Selnice ob Dravi in Lovren-ca na Pohorju. Ob dejstvu, da imajo vse upravne enote enake pristojnosti, prihaja v naši upravni enoti do izraza interdiscipli-narnost dela. Vsi naši uslužbenci morajo v strokovnem in fizičnem smislu obvladova-ti več področij dela, ozka specializacija pri delu je izjema. Vsaka odsotnost zaposlenih z dela, še zlasti nepredvidena, se v delov-nem procesu takoj pozna, zato imamo še posebno dobro izdelan sistem zagotavlja-nja dela med predvideno in nepredvideno odsotnostjo naših zaposlenih.

Zadovoljstvo uporabnikovVsak uslužbenec mora spremljati novosti in se usposabljati za več različnih strokov-nih področij dela. Ob tem ugotavljamo, da stranki zmeraj nudimo celovite infor-macije. Zadovoljstvo uporabnikov stori-

tev Upravne enote Ruše je bilo namreč leta 2009 ocenjeno z visoko oceno 4,83 (na le-stvici 1-5). Konkretni rezultati opravljene-ga dela kažejo, da je Upravna enota Ruše zastavljene cilje dosegla in v nekaj prime-rih presegla. Za zagotavljanje kvalitete

dela smo lani prilagodili poslovni čas in uradne ure v krajevnih uradih Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju, saj se v za-dnjih letih obseg nalog v krajevnih uradih zaradi spremenjenih predpisov zmanjšuje.V letu 2009 smo v Upravni enoti Ruše

obravnavali 6601 upravnih zadev, to po-meni za 3,14 odstotka (201 zadevo) več, kot jih je bilo obravnavanih v letu 2008. Te naloge je opravilo 31 zaposlenih javnih uslužbencev, od tega 20 uradnikov in 11 strokovno tehničnih delavcev.

Vsak dan opravljamo še druge upravne na-loge, tudi nenačrtovane. Trudimo se in se bomo še naprej, da bomo vselej zakonito, čimprej in prijazno do stranke rešili zadeve, ki so nam naložene ali jih občani želijo in pri-čakujejo od zaposlenih v naši upravni enoti. «

V letu 2009 smo predstavili Upravno enoto Ruše v sliki in besedi. Tokrat o aktualnem

delu in dosežkih zaposlenih, katerih delo je bilo lani ocenjeno z visoko oceno 4,83

(na lestvici 1-5) Zaposleni Upravne enote

Veliko dela za ruško upravno enoto

Leta 2009 smo na Upravni enoti Ruše:» izdali 38 dovoljenj na področju dela javnih prireditev oziroma javnih shodov,

» obravnavali 46 zadev na področju registracije orožja in orožnih listin,

» izdali 1365 osebnih izkaznic, » izdali 547 potnih listin, » registrirali 1783 motornih vozil, » izdali 481 vozniških dovoljenj,

» poročili 24 parov, » izdali 87 gradbenih in 27 uporabnih dovoljenj,

» opravili 64 postopkov na področju prometa s kmetijskimi zemljišči.

» Obravnavamo še štiri upravne zadeve na področju dela oziroma reševanju denacionalizacijskih postopkov zaradi vrnitve zadev v ponovno odločanje.

Zadeve, pomembne za vsakdanje življenje

Upravna enote Ruše» ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure» torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure» sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure» petek od 8.00 do 13.00 ure» sobota od 8.00 do 12.00 ure (vsaka prva sobota v koledarskem mesecu oz. druga sobota, če pride prva sobota na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan)

Krajevni urad Lovrenc na Pohorju - telefonska številka (02) 671 9532» torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure» petek od 8.00 do 13.00 ure

Krajevni urad Selnica ob Dravi - telefonska številka (02) 674 0520» ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure» sreda od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure

Uradne ure

» Darka Valant, načelnica Upravne enote Ruše


NAŠE OKOLJE

Čistilna akcija. 17. aprila smo se v Občini Ruše pridružili vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. V akciji je v okviru krajevnih odbo-rov in društev sodelovalo okrog 500 prostovoljcev in približno toliko učencev OŠ Ruše. Okoli 100 di-jakov Gimnazije in srednje kemijske šole je okolje čistilo teden dni prej.

Občina Ruše je priskrbela vreče in rokavice za udeležence. Sodelujoči so na dan akcije skušali očistiti čim več divjih odlagališč. Odpadke so pre-peljali na tri zbirne točke, skupaj se je jih nabralo za okrog 200 m3, keson pri lovski koči pa so na-polnili lovci in planinci.Režijski obrat Občine Ruše je v skladu s progra-

mom zimske službe za sezono 2009/2010 po-skrbel za dobavo peska za posip makadamskih in asfaltnih cest ter soli za izdelavo posipne me-šanice. Prav tako so zaposleni Režijskega obra-ta čistili pločnike, avtobusna postajališča in po-kopališče. V zimski sezoni so porabili 2690 ton peska in 190 ton soli. Skupni stroški zimske službe za minulo sezono (brez stroškov za mesec marec)

so znašali 174.890,48 evra. K temu je treba pri-šteti stroške zimske službe v višini 15.000 evrov.

Pogled na zimsko vzdrževanje v številkah

Po zimski sezoni je na cestah in pločnikih ostalo veliko posipnega materiala. Zaposleni v Režijskem obratu Občine Ruše so že marca pri-čeli pometati pločnike in ceste ter čistiti obcestne zelenice. Hkrati opravljajo druga vzdrževalna dela, kot so čiščenje kanalet, dražnikov, jarkov, krpanje udarnih jam in odstranjevanje kamenja na gra-moziranih in asfaltiranih cestah.

Pomladansko urejanje občinske infrastrukturePo dolgi zimi je treba očistiti ceste. Nadaljujeta se gradnja kanalizacije in vodovoda

v Bistrici ob Dravi in prenova mrliške vežice. Sodelovali smo v vseslovenski akciji in

odstranili odpadke, odvržene v naravi Režijski obrat

Urejanje kanalizacije in vodovoda v Bistrici ob Dravi se nadaljuje. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj d.d. nadaljuje gradnjo kanalizacije in vo-dovoda v Bistrici ob Dravi, in sicer v Vorohovi ulici, Ulici Ob ribniku in v delu Ruške ceste. Lani so zgra-dili kanalizacijsko in vodovodno omrežje v Ulici Ob ribniku ter povezovalni kanalizacijski kanal med Vo-rohovo ulico in Ruško cesto. Letos so na vrsti preo-stali kanali, gradbena dela za rekonstrukcijo vodo-voda, končali pa bodo tudi druge komunalne vode, katerih upravljavci bodo sodelovali v investiciji. Dela bodo predvidoma sklenjena konec junija 2010.

Urejanje kanalizacije in vodovoda v Bistrici ob Dravi se nadaljuje. Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj d.d. nadaljuje gradnjo kanalizacije in vo-dovoda v Bistrici ob Dravi, in sicer v Vorohovi ulici, Ulici Ob ribniku in v delu Ruške ceste. Lani so zgra-dili kanalizacijsko in vodovodno omrežje v Ulici Ob ribniku ter povezovalni kanalizacijski kanal med Vo-

Obnova mrliške vežice. V skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi teče obnova mrliške vežice. Predvidene so bile rušitev poslovilnih vežic, popol-na prenova električnih inštalacij in ozemljitve objek-ta, obnova sanitarij in kuhinje ter zunanjosti stavbe. Doslej so bila opravljena naslednja dela: obnova ele-ktričnih inštalacij v hodniku, sanitarijah, večnamen-skem prostoru, kuhinji in bivši secirnici, ki je sedaj preurejena v poslovilno vežico. V njej so položili nove keramične ploščice, nameščena je nova oprema, prvo slovo od pokojnika pa je bilo 3. marca 2010. V vežici je bilo urejeno tudi prisilno prezračevanje.Sanitarije so prepleskali, položili nove keramične ploščice in uredili odtoke. Prepleskali so tudi hodnik, večnamenski prostor in kuhinjo. Delno je bilo obno-vljeno še stavbno pohištvo. Predvidena je vgradnja električnih radiatorjev, saj doslej v zimskih mesecih v objektu ni bilo mogoče zagotavljati ogrevanja in te-koče vode ter uporabe sanitarij.Po ureditvi prve vežice so se v marca začela dela za ureditev druge vežice. V pomladnih mesecih se bodo pričela dela na zunanjosti objekta, obnovljena bo fasada, prebarvali bodo napušče, zamenjali kriti-no nadstreška in obnovili bodo lesene dele.

rohovo ulico in Ruško cesto. Letos so na vrsti preo-stali kanali, gradbena dela za rekonstrukcijo vodo-voda, končali pa bodo tudi druge komunalne vode, katerih upravljavci bodo sodelovali v investiciji. Dela bodo predvidoma sklenjena konec junija 2010.


NAŠE OKOLJE

Sem krajan Loga, torej Rušan. Tu sem se rodil pred petinšest-desetimi leti, zato ta kraj in lju-di dobro poznam. Vseskozi sem imel priložnost spremljati razvoj tega kraja. Pri nekaterih projek-tih sem tudi sodeloval, seveda po svojih zmožnostih. Stanujem tik pod Meranovim, na sami meji med občino Ruše in občino Maribor. Seveda s prehodi meje tu ni te-žav, saj obe občini vzorno sode-lujeta. Ko smo pred leti gradili cesto Kožuh – Kozar, je sodelo-vala tudi občina Maribor, čeprav je ob tej cesti samo ena hiša, ki spada pod mariborsko obči-no. Pred to gradnjo je bila ome-njena cesta (kolovoz) v zelo sla-bem stanju. Elektriko smo v teh krajih do-bili leta 1966. Telefon je bil ta-kšna pridobitev, da ko se sedaj na to spomnim, mi gre na smeh. Pa to ni tako daleč nazaj. Daleč največja želja in potreba pa je bila voda. Bile so suše, studenci prazni, takrat so nam priskočili na pomoč bistriški gasilci. Se-veda pa kljub dobri volji gasilcev dostikrat tudi to ni bilo mogo-če, saj nam je cesto po vsakem neurju odneslo. Krajevna sku-

pnost Bistrica nam je pomaga-la z gramozom, a ga je vsak večji naliv zopet odnesel. Po 55 letih smo dočakali največjo pridobi-tev: VODO.Sedaj imamo lepo cesto, tele-fon, elektriko, vodo, tudi mobi-teli brnijo po sobah. Ja, prav ste prebrali, vse imamo, samo ceniti tega še ne znamo. Velik napredek, čeprav pozno, jaz pa pravim, ni-koli ni prepozno. A sedaj razu-mete naslov – Ruše so tudi sta-rejšim prijazno mesto. Okolje se lepo urejuje, za to skrbi režijski obrat, ki ga vodi g. Boštjan Jer-man. Bodimo ponosni na to eki-po, saj skrbi za košnjo ob ce-stah, v parkih in sploh opravlja vsa dela, ki so v kraju potrebna.Lansko jesen je bilo obilo pa-davin in utrgalo se je veliko pla-zov. Eden takšnih tudi pri moji hiši. Vsa zahvala gre g. Jerma-nu in njegovi ekipi za hitro po-sredovanje in sanacijo tega pla-zu. Če ne bi tako hitro ukrepali, bi bila škoda nekajkrat večja. Po-hvale tudi vodstvu obrata in vsej ekipi za dobro opravljeno delo in korekten odnos. Tam, kjer je dobro vodstvo, so zadovoljni zaposleni, zadovoljni pa smo tudi krajani. No, pa smo pri snegu in zimi, ki nam letos ni prizanesla. Ja, pa kaj? G. Zoran Pečnik je skrbel, da je bila cesta vedno splužena, posuta s so-ljo in peskom. Jaz sem zadnji na tej cesti in povem vam, da sem samo dvakrat moral montirati ve-rige. Pa še en podatek: naš pi-smonoša se do nas vozi z mo-pedom vso zimo, letos ga ni bilo do nas samo štirikrat. Mogoče tudi zato, ker ni imel česa pri-nesti? Mislim, da sem s tem po-vedal, kako se sedaj skrbi tudi za nas v hribih. G. Zoran, hvala ti za opravljeno delo. Pridržujem si pravico, da se ti zahvalim v ime-

nu vseh, ki stanujemo ob tej ce-sti. Če se kdo z nami ne strinja, naj si kupi zimsko obutev zase in za svoj avto.Tudi na kulturnem področju smo kar aktivni, vse to je odraz podpore občine, saj brez finanč-ne podpore pač ne gre. Za to ima največ zaslug naš župan, g. Vili Rezman z ekipo. Veseli smo tudi, da g. župan, če le more, s so-progo in svojimi sodelavci obišče naše prireditve.Zdaj pa še prijeten dogodek iz-pred dveh let. Potreboval sem potni list. Pridem na uprav-no enoto, pa mi pravi gospod v sprejemni pisarni: »Danes pa ni uradnih ur.« »Ah,« sem rekel, »bom pa jutri prišel, saj sem sam kriv, ker se nisem pozani-mal za uradne ure.« »Počakaj-te malo,« pravi in gre v drugo pi-sarno. Vrne se z uslužbenko, ki me je očitno poznala, saj je re-kla: »Ja vi ste prišli s tiste-ga hriba, pa ravno danes … Veste kaj, dajte mi slike pa tu se pod-pišite, bomo že nekako uredili.« Kako lepo mi je bilo ob spozna-nju, da za uslužbenko nisem le številka, da je pokazala, koliko ji pomeni odnos do soljudi. Vem, da je to izjema, je pa toliko bolj srčna. Še bolj in bolj spoznavam – Ruše so tudi starejšim prija-zno mesto!

Franc Kozar

Ruše so tudi starejšim prijazno mesto

PISMABRALCEV


NAŠE OKOLJE


NAŠE OKOLJE

Lovska družina Ruše danes

Inšpekcijski ukrep – odločba o odstranitvi objektov

Nekateri pretekli dogodki in članki v medijih so me spodbudili, da napišem nekaj vr-

stic o lovski organizaciji danes, saj smo nekoč, ko smo bili bližje naravi, lov in z njim

povezane aktivnosti lažje in drugače razumeli Bojan Urbančič (starešina LD Ruše)

Država je lani dodelila koncesije 420 lovskim družinam (LD) v Sloveniji za upravljanje z divjadjo na določenem področju. V konce-

sijski pogodbi (več na www.lovska-zveza.si) so za-pisane pravice in dolžnosti. Tako se LD obvezuje-jo, da vzdržujejo in uravnavajo primerno številčnost divjadi v naravi. To pa je povezano tudi z odvzemom (odstrelom) iz lovišča, ki ga predpiše zavod za goz-dove. Neizpolnjevanje te obveze je gospodarski pre-kršek, za katerega sta kaznovani LD in odgovorna oseba. Prav ta obveza pa moti posameznike in član-ki v dnevnih časopisih pričajo o tem, koliko so av-torji seznanjeni o lovu in delu LD. Šele očitne posledice prevelike številčnosti posa-meznih vrst morajo dokazovati zmoto. Tako v za-dnjem času beremo o posledicah prevelike številč-nosti sivih vran, na kar smo LD opozarjale že pred leti. Mnogo klicev dobimo o škodi zaradi kune beli-ce, ki je preštevilna že v vseh naseljih in mestih. Po-sledica je zmanjšanje drugih vrst, s katerimi se hra-nijo, med njimi so ptice pevke. Spomladi, ko cveti sadno drevje, opazujte sinico, ki pregleda vsak cvet in izvleče gosenico; to pomeni - škropiti ali ne škro-piti s pesticidi, uživati biohrano, o kateri toliko govo-rimo, ali ne in tako se znajdemo v začaranem krogu.

Čedalje težje je varovati živali in njihovo okoljeV preteklem letu je LD Ruše za krmljenje kupila 17.000 kg koruze, 5000 kg industrijskih jabolk in pridelala 10.000 kg sena. Naloga LD je tudi ohra-njanje in varovanje okolja, kar pa je vse težje. Po-horje je čedalje bolj obljudeno in obiskano. Pozimi se čez dan dogaja smučanje, ponoči urejanje prog in nedovoljena vožnja z motornimi sanmi, čez leto divje vožnje z motorji za motokros in štirikolesni-ki, nabiranje gozdnih sadežev, predvsem gobarje-nje, pohodništvo zunaj označenih poti. Vse to vpli-va na življenje v gozdu. Izginjajo gozdne kure, tako na našem področju ni več divjega petelina, rušev-ca, gozdnega jereba, ki je bil pred leti zelo številen, zdaj je še samo nekaj primerkov.

Poostren nadzor nad psi v naraviKer je vse več lastnikov psov, bi ob tej priložnosti opozoril na določilo 35. člena Zakona o divjadi in lovu, ki govori, da psov ni dovoljeno spuščati pro-sto. Za kršitev tega člena je predpisana globa od 400 do 1200 evrov. V tem letu smo v LD Ruše ugotovili,

Dravske elektrarne Maribor so koncesio-nar na reki Dravi in lastnik obalnega pasu vzdolž reke. Obveznost, ki izhaja iz konce-

sije, je tudi redno opazovanje in vzdrževanje oba-le, kar DEM opravlja. Reko Dravo in obalni pas ob bazenih HE Dravo-grad, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala

in HE Mariborski otok pa uporabljajo tudi ribiške družine za svoje delovanje in občani lokalnih sku-pnosti ob njej.Ob rednih pregledih brežin in varovalnih pasov je zaznanih vedno več nelegalnih posegov brez do-voljenj in soglasij, kot so postavitev lop, hišic, nad-streškov, pomolov in drugih objektov na bregovih reke Drave. Objekti so večinoma zgrajeni za ribo-lov in počitniško dejavnost.Inšpektor za okolje in prostor OE Maribor je izdal od-ločbo z zahtevo odstranitve vseh nelegalnih objek-tov najkasneje do 31. maja 2010. Po tem roku bodo Dravske elektrarne Maribor s svojih zemljišč od-stranile vse neodstranjene objekte v skladu z zah-tevami odločbe in z veljavno zakonodajo na stro-ške kršiteljev. «Dravske elektrarne Maribor, foto: Mojca Savicki

da so psi pokončali že štiri srne, sicer pa v medijih beremo, kaj vse počnejo potepuški psi. Da bi pre-prečili takšne dogodke, bomo bolj aktivno nadzira-li spoštovanje omenjenega člena. Zato imamo v LD sedem lovskih čuvajev, ki so usposobljeni za to de-javnost in so opravili izpit pred državno komisijo ter imajo podpisane pogodbe z inšpekcijskimi službami.

Onesnaženje okolja Prav Lovska organizacija je bila pobudnica čistilnih akcij, ki so danes vseslovenske. V Rušah je dobro

urejeno brezplačno zbiranje odpadkov. Zato ne ra-zumem tistih, ki namesto na deponijo odpadke od-lagajo v naravo.Vse to in še kaj slabša življenjske razmere divjadi, pa tudi kakovost našega življenja. Ob tem bi lahko rekli: ni nam lahko upravljati z divjadjo. Zato se po-stavlja vprašanje, kaj bo z našim okoljem, naravo in prostoživečimi živalmi. Kje je meja posegov v nara-vo? In kaj lahko stori posameznik? Ob obisku nara-ve naj se spomni, da je v življenjskem okolju živali, in se temu primerno vede. «


SOCIALNA VARNOST

Za kakovost življenja uporabnikovV enoti VDC Polž v Rušah delajo po posebnem programu »Družabništvo na domu«,

po katerem omogočajo integrirano zaposlitev uporabnikov v rednih delovnih oko-

ljih Nataša Hiter (skupinska habilitatorka)

VDC POLŽ Maribor iz dneva v dan uresničuje svoje poslanstvo. Naš za-vod ne ustvarja izdelkov in storitev

samo za neposredno prodajo na trgu, am-pak je naš motiv dela spoštovanje človeko-vih pravic, enakih možnosti in vplivanje na spremembe v kakovosti življenja človeka, družine in širše družbe. Z drugimi beseda-mi, učimo se z in za družbo, ki jo imamo. Naše poslanstvo zajema omogočanje ak-tivnega življenja, delovnega udejstvovanja, razvijanja optimalne samostojnosti, samo-odločanja, osebne odgovornosti in samo-zavesti odraslim osebam z motnjo v dušev-nem in telesnem razvoju ter sodelovanje s svojci in člani ožjega socialnega kroga upo-rabnika, da po svojih zmožnosti prispevajo in se integrirajo v delo zavoda. Cilj je zago-tavljanje kakovosti življenja uporabnikov.

Zagotovljene raznovrstne storitve Enote dnevnega varstva VDC POLŽ de-lujejo na šestih lokacijah (Maribor – Park Mladih, Rapočeva, Lenart, Slovenska Bi-strica, Ruše, Šentilj). V dnevnem varstvu je 220 uporabnikov. Program institucionalne-ga varstva teče v dveh enotah (SK Maribor in SK Ruše). V Mariboru ustanavljamo še tretjo enoto. Storitve, ki jih zagotavlja VDC POLŽ Maribor so zelo raznolike; predvsem so to vodenje, varstvo in zaposlitev pod po-sebnimi pogoji. VDC Polž skrbi tudi za ak-tivno preživljanje prostega časa (telovadba v športni dvorani, razgibavanje, namizni te-nis, igranje družabnih iger, izleti, ples, druže-nja ob čaju itd.), različne interesne dejavnosti (urejanje okolja, urejanje razstavno-prodaj-nega prostora, različna dežurstva, knjižnica ...). V Rušah se izvaja tudi poseben program »Družabništvo na domu«, to so integrira-na zaposlitev čiščenja prostorov in integrira-ne zaposlitve uporabnikov v rednih delovnih okoljih (KZ Zadružnik Ruše).

Za kakovost življenja ključna osveščenost okoljaKako zagotoviti optimalno kakovost življe-nja odraslim z motnjo v duševnem, telesnem razvoju, je izredno kompleksno in občutlji-vo moralno, socialno, politično, strokovno in kadrovsko ter finančno vprašanje, na ka-tero ni mogoče hitro in enostavno odgovo-riti. Odgovori na to ključno vprašanje so skriti v vrednotah in normah današnje druž-be. Naša prihodnost je odvisna od vseh po-sameznikov, institucij in države, prav tako optimalna kakovost življenja oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Izrednega pomena je osveščanje ožjega in širšega oko-lja o pomembnosti poslanstva našega zavo-da, o potrebah in željah naših uporabnikov ter ustvarjanje razmer za partnersko in večjo socialno vključenost. Izobraževanje je trajen proces, katerega namen je čim bolj zagoto-viti svobodo samoodločanja in neodvisno-sti, ter usvojitev novih sposobnosti za opra-vljanje različnih dejavnosti. Da bi bilo naše življenje čim bolj kakovo-stno, je treba spoštovati načela kakovosti ži-vljenja. Anglež David Brandon (1992) je v svoji knjigi zapisal pet načel kakovosti ži-vljenja oseb z motnjo v duševnem razvoju: načelo dobrih medsebojnih odnosov, na-čelo resnične izbire, načelo socialne parti-cipacije, načelo osebnega razvoja in načelo resničnega povezovanja. Načela se preple-tajo in so drug od drugega odvisna.

Učenje z ustvarjalnostjoSkupni cilj VDC Polža Maribor za obdobje 2009-2010 je »KOS« - kreativni, odgovor-ni, srečni«. Ustvarjalnost pomeni uresniče-vanje novih zamisli, ciljev in idej. Včasih je iskanje novih idej zahtevno, včasih pa krea-tivnost pomeni le novo povezovanje že zna-nih, starih stvari. Pomen besede ustvarjal-nost se povezuje z veliko dejavnikov, kot so

domiselnost, prožnost, občutljivost, neo-bremenjenost, nenavadnost. Razumevanje delovne kreativnosti in ustvarjalnosti je od-visno od posameznika, za katerega je značil-no delovanje s čutili in notranjimi procesi človeka (motivacijski procesi, želje, hote-nja, čustva). Vsak posameznik je ustvarja-len na svoj način. S tem ko več vemo o kre-ativnosti sebe in drugih, lahko pridobimo dodatno znanje, ki ga lahko definiramo kot »znanje za ravnanje«. Ustvarjalnost in od-govornost posameznika vplivata na njego-vo končno srečo. Delo v VDC Polžu je skupinsko, vendar je v celoti prilagojeno posamezniku in njego-vim sposobnostim. Oblikovali smo različ-ne zaposlitvene programe: lastni program (izdelava izdelkov iz gline, ličja, šivanje, barvanje na svilo ...) in kooperacijo (zlaga-nje, sestavljanje stvari, Geberit, Konus-ko-nex itd.), varovanci pa v njih sodelujejo na podlagi svojega interesa. Delajo po princi-pu: vse, kar zmore, naredi in prispeva upo-rabnik ali stanovalec v skupnost sam. Tako delavec uporabniku ali stanovalcu le poma-ga, ga usmerja, vodi, mu demonstrira, raz-laga, ga pouči in mu zagotovi toliko pomo-či, kot je potrebuje. Uporabniki se obračajo po strokovno pomoč in podporo pri zago-tavljanju in uresničevanju svojih pravic ter po podporo pri vključevanju v skupnost in okolje. V naših prostorih imamo urejen raz-stavno– prodajni prostor. Vsi izdelki so uni-katni in primerni za darila. Prisrčno vabljeni v VDC Polž, zelo bomo veseli vašega obiska. Zaposleni in uporabniki pridobivamo zna-nja in se učimo iz lastnih izkušenj. Vsi sku-paj smo pobudniki, organizatorji in mo-tivatorji, hkrati pa postajajo uporabniki vedno bolj dejavni sooblikovalci posame-znih aktivnosti. Delajmo še naprej majhne in velike stvari, ki pa imajo neprecenljivo vrednost. «


SOCIALNA VARNOST

Prizadevanja za starostnikom prijazno mesto

103 leta Antonije Koprivšek

Ruška občina že dlje časa sodeluje v projektu Svetovne zdravstvene organizacije Staro-

sti prijazna mesta in vabi vse starejše občane, da predlagajo izboljšave Irena Kukovec-Stajan

Občina Ruše se ob podpori Inštituta An-tona Trstenjaka v Ljubljani že nekaj let trudi, da bi pridobila naziv Ruše, staro-

sti prijazno mesto. Sprejela je Razvojni pro-gram skrbi za kakovostno staranje in sožitje med generacijami v Občini Ruše za obdobje

2007-2015. Uresničuje tudi najrazličnejše pro-grame za izboljšanje in aktivno staranje. Sta-rosti prijazna mesta so projekt Svetovne zdra-vstvene organizacije. V Sloveniji projekt vodi Inštitut Antona Trstenjaka. Da se bo mreža starosti prijaznih mest v Sloveniji čim hitre-

je in učinkoviteje razvila, so ustanovili Nacio-nalni odbor starosti prijaznih mest v Sloveniji. V želji, da se s pomočjo uglednih starejših meščank in meščanov tudi v Rušah izbolj-šamo utrip staranja, je občina k sodelovanju povabila številne seniorke in seniorje, ki bodo podali mnenja, predloge, ideje, kaj je v našem mestu treba izboljšati, popraviti in spreme-niti, da bo življenje bolj zdravo, kakovostno in prijazno starim ljudem. Ugotovitve bomo zbirali, z njimi obveščali Inštitut Antona Tr-stenjaka in jih v okviru danih možnosti ure-sničevali v praksi.Projekt Ruše, starosti prijazno mesto bo 25. maja predstavil dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka na prvem srečanju Seni-orskega odbora Ruše. Udeleženci bodo dobi-li priročnike oz. beležnice, v katerih je opisa-nih 84 priporočil za starosti prijazna mesta. Ta delno že uresničujemo, v prihodnje pa jim bomo s skupnimi močmi posvetili dodatno pozornost. Zato vas vabim, drage občanke in občani, da se nam pridružite s svojimi predlo-gi in opažanji in nam jih posredujete. «

Iskrene čestitke župana Občine Ruše, Vi-lija Rezmana, so privabile na obraz sla-vljenke nasmeh in iskrice sreče v očeh.

Stiski rok in objemi ob čestitki za 103. roj-stni dan in mnogo dobrih želja so ganili vse prisotne. Z voščili so se pridružili di-rektor Doma upokojencev Danice Vogri-nec Marko Slavič s sodelavci in sorodniki slavljenke. Domski pevski zbor ji je zapel nekaj lepih pesmi. Nato je gospa Antoni-ja razrezala torto, nazdravila s penino in skupaj smo zapeli tisto »Kol'ko kapljic, tol'ko let«.Gospe Koprivšek želi vse lepo, predvsem pa zdravja, tudi uredništvo Biltena Obči-ne Ruše! «foto: Truda Pepelnik


SOCIALNA VARNOST

Socialna oskrba na domuSončni dom že od leta 2002 uspešno opravlja pomoč družini na domu v občinah

Ruše in Selnica ob Dravi. Z daljšo življenjsko dobo se povečujejo potrebe po pomoči

in oskrbi na domu Dušan Čermelj

Dejavnost socialne pomoči na domu zajema skrb za starejše ljudi na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Namenjena je predvsem:

» starejšim od 65 let,» osebam s statusom invalida, » invalidnim osebam, ki jim je priznana pravica do

tuje nege in pomoči,» kronično bolnim ali ljudem z dolgotrajno okva-

ra zdravja,» družinam s hudo bolnim otrokom ali otrokom s

težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo mo-tnjo v duševnem razvoju.

Pri uresničevanju programov socialne pomoči na domu v letih dosedanjega izvajanja socialne po-moči starejšim ugotavljamo vrsto pozitivnih učin-kov za populacijo, ki ji je pomoč na domu namenje-na. Opravljanje te dejavnosti je precej odvisno od pripravljenosti lokalnih skupnosti, razumevanja in posluha za svoje starejše prebivalstvo. To se iz leta v leto naglo povečuje. Tako občina Ruše kot obči-na Selnica ob Dravi izkazujeta stalno skrb za sta-rejše občane.

Za lepo starost v domačem okoljuZ daljšanjem življenjske dobe prebivalstva se po-večujejo potrebe starejših po socialne pomoči raz-ličnih vrst, da bi čim bolje preživeli staranje v svo-jem domačem okolju. Pomoč na domu je ena izmed oblik varstva in pomoči, do katere morajo imeti upo-rabniki oziroma upravičenci enakovreden dostop.Pomoč pri socialni oskrbi na domu, ki jo izvajajo so-cialne oskrbovalke, zahteva poleg osnovnega zna-nja uvajanje v specifične oblike, pristope in metode dela ter znanja, ki jih zaposlenim večinoma omogo-ča in posreduje izvajalec s svojim strokovnim ka-drom. Preden lahko nekdo začne sodelovati v ne-posrednem delu pri pomoči na domu, mora osvojiti tudi ta, sicer večinoma neformalna znanja. Poleg tega mora biti osebnostno naravnan za delo s sta-rimi ljdumi, pa tudi izkušnje so zaželene. Socialna oskrba na domu ima pozitivne vplive tudi v lokalni skupnosti, saj je proces uresničeva-nja pomoči nežno vtkan v sobivanje več genera-cij, v odpravljanje nesoglasij in nerazumevanja, v zmanjševanje osebnih stisk, v odpravljanje težav in nepredvidenih situacij, v zmanjševanje lastne ne-moči in širjenja razumevanja ter prepoznavanja po-treb starih in tistih, ki skrbijo zanje.

Socialna pomoč na domu zajema:1. gospodinjsko pomoč:

» prinašanje pripravljenega obroka hrane» nakup živil in pripravo enega obroka hrane» pomivanje posode» osnovno čiščenje bivalnega prostora» postiljanje in osnovno čiščenje spalnega pro-

stora2. pomoč pri vzdrževanju osebne higiene:

» pomoč pri oblačenju in slačenju» pomoč pri umivanju in kopanju» pomoč pri hranjenju» pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih

potreb» vzdrževanje, nego in čiščenje osebnih orto-

pedskih pripomočkov3. pomoč pri ohranjanju socialnih stikov:

» spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti» informiranje ustanov o stanju in potrebah

upravičenca» pripravo na domsko varstvo» vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s

prostovoljci in sorodstvom

Trajanje storitevPomoč na domu opravljamo med 7. in 15. uro, vse dni v letu, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Storitve v sklopu te dejavnosti opravljamo v skla-du s sklenjenim dogovorom med upravičencem in našim domom. Neposredne storitve pri upravičen-cu praviloma ne morejo biti krajše od ene ure te-densko in ne daljše od štirih ur dnevno oz. največ do 20 ur tedensko. V izjemnih primerih in odvisno od potreb upravi-čenca in naših zmožnosti so za krajši čas mogo-če spremembe trajanja in obsega storitev, o čemer se dogovarjamo skupaj z upravičencem in njego-vimi svojci.

Kraj opravljanja storitevNaš dom ima koncesijo občin Ruše in Selnica ob Dravi za opravljanje storitev pomoči na domu. Ker je pomoč na domu teritorialno vezana na meje de-lovanja obeh občin, je namenjena upravičencem, ki prebivajo v Rušah in Selnici ob Dravi. Kot že pove samo ime »pomoč na domu«, storitve opravljamo na domovih upravičencev in njihovih svojcev, torej v njihovem domačem okolju.

Cilj storitevOsnovni namen in cilj pomoči na domu je, da upravi-čencem z našimi storitvami omogočamo čim bolj ka-kovostno življenje in bivanje v domačem okolju, hkra-ti pa s temi storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Pri svojem delu v korist uporabnikov in z nji-hovim soglasjem ter soglasjem njihovih svojcev so-delujemo z drugimi ustanovami, zlasti s patronažno in zdravstveno službo ter centrom za socialno delo.

Cena in plačilo storitveCena storitve se oblikuje v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 36/2002) in na podlagi soglasja občine Ruše in občine Selnica ob Dravi. V letu 2010 je cena za upravičence znašala 3,55 evra na uro sto-ritve. Občini Ruše in Selnica ob Dravi upravičencem sofinancirata razliko do ekonomske cene storitve. Pri plačilu storitve so v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstve-nih storitev (Ur. l. RS, št. 38/2002) upravičenci de-ležni dodatnih subvencij pri plačilu storitev pomoči na domu v skladu s sprejeto in veljavno zakonoda-jo s področja socialnega varstva.

Katerih del ne opravljamoSocialna oskrbovalka ne opravlja:» premikanja težjega pohištva, del na višini, z neza-

ščitenimi in poškodovanimi električnimi in drugi-mi aparati ter napeljavami,

» zdravstvenih ali fizioterapevtskih storitev, lahko pa vas seznani, kje dobite pomoč,

» del na vrtovih upravičencev, sekanja, žaganja drv ali spravila premoga za kurjavo.

» Socialna oskrbovalka ne bo od vas ali vaših svoj-cev sprejemala daril ali denarja.

Če se počutite nemočne ali ne zmorete več neka-terih vsakodnevnih aktivnosti, če skrbite za starej-šega svojca in zaradi obveznosti ne morete biti ves čas ob njem, nas pokličite na telefonsko številko recepcije Sončnega doma 02 47164 00 ali na šte-vilko mobilnega telefona 051 301 369, kjer se vam bo oglasil socialni delavec, koordinator pomoči na domu. Lahko se tudi osebno oglasite v Sončnem domu d.o.o., Železnikova ulica 10, Maribor, in si-cer vsak delavnik med 8. uro in 15. uro. Z veseljem vam bomo predstavili tako institucionalno varstvo kot socialno pomoč na domu, ki jo opravljamo. «


VARNOST

Kako prijaviti javni shod ali prireditevVarnostni sosvet je februarja za vsa društva in gostince v Občini Ruše pripravil okroglo mizo

na temo, kako prijaviti javni shod oziroma prireditev. Organizatorji, ne pozabite na pravoča-

sno prijavo dogodkov in obveščanje lokalne skupnosti ter na varnost Truda Pepelnik, foto: Boštjan Jerman

Za vse, ki se okrogle mize niso mogli ude-ležiti, smo pripravili pregledna navodi-la za organizatorje javnih shodov in pri-

reditev.

Kaj je javni shod oziroma javna prireditev?Javni shod oziroma javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega organi-zatorja ter vnaprej določen program, udelež-ba pa je brezpogojno ali pod določenimi po-goji dovoljena vsakomur.Javni shod (v nadaljevanju: shod) se organi-zira z namenom izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega (širšega, splošnega) pome-na ali skupnega pomena (ki zadevajo le ude-ležence shoda).Javno prireditev (v nadaljevanju: prireditev) se organizira z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti.

Dolžnost prijave ali pridobitve dovoljenja za shod oziroma prireditevShod oziroma prireditev mora organizator prijaviti pristojni policijski postaji, in sicer:» shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, » prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom

prireditvijo.Če je za shod oziroma prireditev po Zakonu o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 59/2002) po-trebno dovoljenje, mora organizator podati prošnjo pri upravni enoti, na območju kate-re se organizira shod oziroma prireditev, naj-manj 7 dni pred dnevom shoda oziroma pri-reditve, če poseben zakon ne določa drugače.Za izdajo dovoljenja za prireditev na cesti mora organizator prošnjo podati najmanj 30 dni pred dnevom prireditve pri pristojni uprav-ni enoti, oziroma pri Ministrstvu za notranje zadeve, če prireditev poteka na cesti z obmo-čja dveh ali več upravnih enot.Preden organizator prijavi shod oz. prire-

ditev pristojni policijski upravi oz. upravni enoti, mora pridobiti od lokalne skupnosti dokument, s katerim izkazuje, da je lokal-na skupnost z dogodkom seznanjena. Do-kument lokalne skupnosti organizator sho-da oz. prireditve priloži prijavi javnega shoda oz. prireditve. Organizator mora lokalno sku-pnost pisno obvestiti o shodu oz. prireditvi najmanj 3 dni pred prijavo javnega shoda oz. prireditve na pristojno policijsko postajo oz. upravno enoto.

Shodi in prireditve, za katere je potrebno do-voljenje» shodi in prireditve, če je organizator tujec ozi-

roma tuja pravna oseba› razen če javno prireditev organizira tujec,

ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali zača-sno prebivališče več kot eno leto; zanj velja-jo enaki pogoji kot za državljana Republike Slovenije;

» shodi in prireditve na cesti› če je prireditveni prostor prometna površina,

ki je določena kot cesta (vozišče, površina za pešce in kolesarje na cestišču, počivališče,

parkirišče, avtobusno postajališče in obrača-lišče, priključki na cesto);

» prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve› če je prireditveni prostor na vodi, v vodi in nad

vodo pa tudi ob vodi, na vodnem ali priobal-nem zemljišču, razen na kopališčih, med nje-govim obratovanjem;

» prireditve z zbiranjem živali› razstave, priložnostni živalski vrtovi, ocenje-

vanje ali tekmovanje živali, cirkusi, potujoči živalski vrtovi ipd.;

» mednarodne športne prireditve› velike mednarodne športne prireditve, kot

jih določa Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 -odl. US);

› mednarodna klubska tekmovanja, ki se izva-jajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez;

› športne prireditve v kolektivnih ali individu-alnih športnih panogah, na katerih sodeluje vsaj ena tuja državna reprezentanca, na ura-dnih ali prijateljskih tekmovanjih in srečanjih;

› druga športna tekmovanja ali srečanja v ko-lektivnih ali individualnih športnih panogah, na katerih sodelujeta vsaj dve tuji ekipi ali kluba;


VARNOST

» članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolek-tivnih športih› vse tekme prve državne lige članic oziroma

članov v košarki, nogometu, malem nogome-tu, rokometu, odbojki, odbojki na mivki, hoke-ju na ledu, hokeju in line, hokeju na travi, va-terpolu, ragbiju in baseballu;

» prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj› kurjenje na priložnostnih kuriščih, sežiganje

predmetov, uporaba bakel in drugih gorljivih predmetov oziroma snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan;

» prireditve, na katerih se uporabljajo predme-ti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje› uporaba pirotehničnih izdelkov za ognjeme-

te razreda III. in IV., orožja, kot je opredelje-no v kategorijah Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00), razen orožja, uporabljenega kot gledališki rekvizit, ter vseh drugih predmetov, ki jih organizator uporablja pri izvedbi progra-ma prireditve oziroma jih v okviru izvajanja programa prireditve uporabljajo udeleženci, če je zaradi njihove uporabe lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev ali tudi dru-gih ljudi oziroma premoženje;

» prireditve, na katerih se uporabljajo naprave zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje› uporaba vozil (vsa prevozna sredstva, name-

njena vožnji po cesti, razen posebnih prevo-znih sredstev - otroških prevoznih sredstev, bolniških vozičkov ter športnih pripomočkov in naprav, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca) in motornih sani;

› uporaba zrakoplovov (letala, ultralahka motor-na letala, motorni zmaji in druge letalne na-prave z motornim pogonom, tudi letalski mo-deli, ultralahka jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala, baloni),

› uporaba naprav za zabavo (vrtiljaki, zabavišč-ni vlaki ipd.);

› uporaba drugih naprav, kot so večji začasni objekti (posebni odri, tribune, kulise, šoto-ri ipd.), stroji, za prireditev posebej izdelane priprave, dvigala, vlečnice in druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratova-nju oziroma rabi, ali ob prirejeni rabi, ogrozijo življenje in zdravje ljudi oziroma premoženje;

» prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev.

Shodi in prireditve, ki jih je treba prijavitiShod oziroma prireditev, za katero ni potreb-no dovoljenje, je treba prijaviti.Obveznosti prijave ni, če prireditev organizi-rajo:1. gospodarske družbe in samostojni podje-

tniki posamezniki v okviru opravljanja svo-je registrirane dejavnosti v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;

2. državni organi, lokalne skupnosti, politič-ne stranke, sindikati, verske skupnosti, dru-štva in druge organizacije v zvezi z opravlja-njem svoje dejavnosti, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti;

3. študenti, dijaki in učenci v mejah hišnega reda v šolskih prostorih.

Druge dolžnosti organizatorja» Organizator mora shod oziroma priredi-

tev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdrav-je udeležencev ali drugih oseb oziroma pre-moženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje.

» Organizator mora določiti vodjo. Vodja je lahko oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima

ustrezne psihofizične sposobnosti za opra-vljanje nalog vodje.

» Glede na značaj shoda oziroma prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na pri-reditvenem prostoru zagotoviti reditelj-sko službo.

» Če poseben predpis za posamezne vrste pri-reditev postavlja tudi druge zahteve (npr. zakon o varnosti cestnega prometa, zakon o varstvu pred utopitvami ...), mora orga-nizator izpolniti tudi te zahteve, kar mora navesti v prijavi oziroma prošnji, prošnji za dovoljenje pa priložiti morebitna dokazila.

» Če se na shodu oziroma prireditvi opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo drugi predpisi, mora organizator izpolniti tudi pogoje, ki jih za opravljanje dejavnosti določajo ti predpisi.

Pogoji za nekatere najpogostejše dejavnosti na shodih in prireditvah, ki jih mora izpolniti organi-zator, so dostopni na spletnem portalu e-uprave (http://euprava.gov.si). «

Zahvala za pomoč policijiAvgusta lani je prebivalec Občine Ruše Blaž Kotnik s premišljenim ravnanjem po-magal policistom, da so izsledili in prije-li tatu.

Ker je Blaž Kotnik s tem pogumnim in požr-tvovalnim dejanjem policistom pomagal, da so raziskali tudi več drugih kaznivih dejanj, ga je sprejel direktor Policijske uprave Ma-ribor, gospod Danijel Lorbek, in sem mu za-hvalil za nesebično pomoč ter mu izročil pi-sno zahvalo.


Za manj nasilja v družini

Pomembna vloga pri preprečevanju nasilja v družini

Pred sprejetjem pravilnika o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi ni

bilo veliko prijav nasilja v družini, zdaj je precej drugače. Policija lahko učinkovito ukrepa

in zaščiti žrtve nasilja Aleš Hanžekovič in Franc Osvald (Policijska postaja Ruše, člana varnostnega sosveta občine Ruše)

Pravne podlage centrom za socialno delo omogočajo in jih zavezujejo k pomo-

či vsem vpletenim v nasilje v družinim, predvsem pa žrtvam, med njiimi še posebno

otrokom Janja Sajko (CSD Ruše)

Policisti se še pred nekaj leti nismo prav pogosto srečevali s pojavom nasilja v družini, saj žrtve niso bile ozaveščene,

kako se mu lahko zoperstavijo. Zato je nasilje v družini ostajalo prikrito, storilci pa za svoja dejanja niso nikoli odgovarjali. Avgusta 2004 je bil na tem področju narejen odločilen ko-rak za zaščito žrtev, saj je bil na podlagi spre-menjenega in dopolnjenega Zakona o polici-ji sprejet Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Na podlagi spremenjene zakonodaje se je pri-čelo ozaveščanje ljudi, zato se je marsikatera žrtev opogumila in prijavila nasilno obnaša-nje. Prav tako se je v tem času korenito spre-menila miselnost ljudi, saj žrtve ni več sram prijaviti nasilje. Število žrtev nasilja v druži-ni se je iz leta v leto množično povečevalo, zato je bilo ob sprejetju Kazenskega zako-nika (KZ-1) leta 2008 v 191. členu uzako-njeno kaznivo dejanje nasilje v družini, s čI-mer je bila organom pregona dana zakonska osnova za bolj restriktivno ukrepanje zoper nasilneže.

Dosledno ukrepanje Na podlagi te zakonodaje lahko policisti da-nes ustrezno in dosledno ukrepamo zoper

storilce, prav tako lahko žrtvi nasilja poma-gamo in jo zaščitimo. Policisti tako ob vsa-ki prijavi nasilja v družini opravimo temeljit razgovor z žrtvijo. Žrtev pri tem opiše, kako in kako dolgo se je nasilje dogajalo, ali stori-lec čezmerno uživa alkohol, ali je verbalno ali tudi fizično nasilen, ali je kakšna priča na-silja ipd. Na podlagi podatkov, pridobljenih z razgo-vorom, policisti ugotovimo, ali je storilec s svojim dejanjem storil samo prekršek ali mo-rebiti celo kaznivo dejanje. Če gre samo za prekršek, storilcu zaradi kršitve določil Za-kona o varstvu javnega reda in miru izdamo plačilni nalog, pri kaznivem dejanju pa sto-rilca kazensko ovadimo na Okrožno držav-no tožilstvo v Mariboru. Prav tako lahko policisti ob naznanjenem na-silju v družini za zaščito žrtve z odredbo sto-rilcu izrečemo ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, in sicer za 48 ur. Ta ukrep prepoveduje storilcu, da bi se žrtvi oziroma žrtvam približal na razda-ljo, manjšo od tiste, določene v odredbi. Prav tako se ne sme približati določenemu kraju na razdaljo, manjšo, kot je določeno v odredbi, žrtve pa ne sme nadlegovati niti po komuni-kacijskih sredstvih.

Policija nadzoruje spoštovanje ukrepovZ izrečenim ukrepom policisti najprej ustno seznanimo preiskovalnega sodnika in pri-stojni center za socialno delo. Nato odred-bo posredujemo v presojo preiskovalnemu sodniku, ta jo preuči in odloči, ali bo ukrep prepovedi podaljšal do 10 dni. Med veljavno-stjo oziroma izvrševanjem ukrepa prepovedi približevanja lahko žrtev zaprosi preiskoval-nega sodnika, da prepoved storilcu podaljša tudi do 60 dni. Ves čas prepovedi policisti vsakodnevno opravljamo kontrolo spoštovanja izrečene-ga ukrepa (nadzor kraja, ki se mu storilec ne sme približati, razgovor z žrtvijo …) in če ga storilec krši, zoper njega represivno ukrepa-mo in ga oglobimo. Če se kršitve ponavlja-jo, storilca privedemo k preiskovalnemu so-dniku in ta lahko zoper njega odredi pripor. S tem ukrepom lahko policisti učinkovito za-ščitimo žrtev nasilja v družini, saj storilca od-stranimo iz bližine žrtve, tej pa tako omogo-čimo, da si lahko uredi življenje brez nasilja. Policisti smo in bomo tudi v prihodnje ob prijavi kakršnega koli nasilja v družini dosle-dno ukrepali zoper storilce. Pri tem je na pr-vem mestu zaščita žrtve, zato velja za to po-dročje policijskega dela ničelna toleranca. «

VARNOST

Nasilje obstaja, odkar obstaja človek. Povzročilo je že toliko gorja, da je vsega nemogoče dojeti in opisati. V

zgodovini so bile žrtve povsem prepuščene same sebi, danes vsaj v primerih, ko nasilje odkrijemo, ni več tako. Psihološke službe v razvitem svetu, in Slovenija v tem ni izje-ma, poglobljeno in razmeroma učinkovi-

to obravnavajo osebe, ki so kakorkoli utr-pele nasilje. Družina in dom naj bi pomenila predvsem varno okolje, kamor se posamezniki vrača-jo iz javnega življenja. Je torej kraj, kamor se umaknemo izpred oči javnosti. Tako je dru-žina tudi prostor, kjer je družbeni nadzor bi-stveno omejen, zasebnost družine pa zato

povezana z možnostjo nasilnega vedenja. Družina je v svojem ciklusu, ki ga delimo na več faz (nastajajoča družina, družina v polni fazi in odmirajoča družina), nenehno izpo-stavljena številnim spremembam in prilago-ditvam, ki jih spremljajo krize. Zaradi velike čustvenosti, ki je značilna za družinske od-nose, je veliko bolj stresna kot druge social-


VARNOST

ne skupine. Pomemben dodaten dejavnik za razumevanje visoke stopnje nasilja v druži-ni so žal tudi kulturne norme, ki opraviču-jejo uporabo nasilja med družinskimi čla-ni in hkrati obsojajo nasilje zunaj družine.Kaznivo dejanje komaj dobrih deset letNa političnem področju se je tema nasilja v družini v Sloveniji prvič pojavila leta 1997, ko se je začela razprava o amandmajih Ka-zenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku in ko se je pojavilo vprašanje na-silja v družini kot resen prekršek. Šele mar-ca leta 1999 je bilo nasilje v družini opre-deljeno kot kaznivo dejanje (v okviru 299. čl. KZ). Leta 2004 je bil sprejet Pravilnik o prepove-di približevanja določenemu kraju ali ose-bi (Ur. l. RS, št. 95/2004). Opredeljuje pri-stojnosti policije ob nasilju v družini, ko se mora iz stanovanja umakniti povzročitelj nasilja, in ne žrtev, kot je veljalo pred tem. Vloga centra za socialno delo pri izvedbi ukrepa prepovedi približevanja določene-mu kraju oz. osebi je, da mora takoj po pre-jemu obvestila o izrečenem ukrepu pred-vsem poskrbeti, da oškodovanec ne ostane sam v svoji stiski. Z njimi naveže stik in ga seznani z možnimi oblikami pomoči. Po-sebej so centri zadolženi za zagotavljanje zaščite mladoletnim osebam, ki so bile ob izreku ukrepa same s povzročiteljem. Dol-žnost centra je tudi zagotoviti pomoč krši-telju, in sicer tako, da se skušajo odpraviti vzroki za njegovo ravnanje in obenem pre-prečiti njegovo ponovitev.

S posebnim zakonom nad nasiljeZakon o preprečevanju nasilja v druži-ni je bil sprejet 15. 02. 2008 (Ur. l. RS, št. 16/2008). Slovenija se je pridružila dr-žavam, ki so nasilje v družini prepoznale kot pojav, ki ga je zaradi njegovih poseb-nosti, razsežnosti, težavnosti odkrivanja in ranljivosti žrtev treba zaobjeti v poseb-nem zakonu. Nasilje v družini je opredelje-no tudi v Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008) z dne 04. 06. 2008, in sicer v 191. členu: »(1)Kdor v družinski skupno-sti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali dru-gače boleče ali ponižajoče ravna, ga z gro-žnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem nje-govih pravic spravlja v skupnosti v podreje-ni položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi traj-

nejši življenjski skupnosti. (3) Če je deja-nje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa de-janje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.« V Uradnem listu RS, št. 31/2009, je bil 20. 4. 2009 objavljen Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za social-no delo, multidisciplinarnih timov in regij-skih služb pri obravnavi nasilja v družini. Pravilnik določa postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči med držav-nimi organi ter nevladnimi organi, orga-niziranost in delovanje multidisciplinar-nih timov, vlogo centrov za socialno delo, organiziranost regijskih služb, pomoč žr-tvam nasilja in izobraževanje strokovnih delavcev.

Nekaj bistvenih novosti, ki jih prinaša za-kon» Prvič v Sloveniji je v zakonu opredelje-

no nasilje v družini – nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja ene-ga družinskega člana proti drugemu oz. zanemarjanje družinskega člana.

» Jasno je določena dolžnost prijavljanja vseh.

» Opredeljena je dolžnost organov, organi-zacij in nevladnih organizacij pri obrav-navanju nasilja v družini.

» Vsi, ki se pri opravljanju svojega dela sre-čajo z žrtvami in povzročitelji nasilja, se morajo obvezno izobraževati.

» Centri za socialno delo morajo ustanovi-ti multidisciplinarne time.

» Ustanovljene so regijske službe za koor-dinacijo pomoči žrtvam.

» Žrtve lahko v nepravdnem postopku zahtevajo prepoved približevanja in iz-selitev povzročitelja nasilja iz skupne-ga bivališča (žrtev tako ni več tista, ki se mora umakniti iz stanovanja in oditi v varno hišo ali materinski dom, umakniti se mora povzročitelj nasilja).

» Žrtvam je zagotovljena brezplačna prav-na pomoč.

» Otroci, ki so najranljivejša skupina, so poleg invalidov, starejših oseb in oseb s posebnimi potrebami najbolj zavarovani. Zakon določa, da je otrok žrtev tudi, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad dru-gimi družinskim člani. Vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, mora to prijavi-ti centru za socialno delo, policiji ali dr-žavnemu tožilcu, četudi ga zavezuje po-klicna molčečnost.

» Uvaja posebno prepoved izpostavljanja otrok množičnim medijem v primerih nasilja v družini, kar je velikega pomena, saj smo dolžni otroka zavarovati pred ne-potrebnim vnovičnim doživljanjem na-silja, izpostavljanju pritiskov medijev in stigmatizacijo v družbi.

» Zakon jasno opredeljuje različne vr-ste nasilja v družini. Določa vlogo, na-loge, mreže in sodelovanje različnih dr-žavnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja v družini ter opredeljuje ukrepe za varstvo žrtve nasi-lja v družini. Vsaka žrtev ima pravico do spremljevalca, ki ji nudi duševno oporo in pravico do brezplačne pravne pomoči.

Pristojnosti centra za socialno delo» Center je dolžan ob vsaki zaznavi nasilja

ali sprejeti informaciji o sumu nasilja ta-koj ukrepati - najprej mora poskrbeti za žrtev nasilja oz. ukreniti vse, da se žrtev zaščiti, posebno pozornost mora posve-titi mladoletnim otrokom.

» Po prejemu obvestila mora pristojni stro-kovni delavec takoj proučiti okoliščine primera, pridobiti vse razpoložljive in-formacije in izdelati oceno ogroženosti ter oceniti potrebo po izdelavi načrta po-moči žrtvi. Po potrebi mora sklicati mul-tidisciplinarni tim.

» Kadar je o nasilju v družini obveščen samo center, je odgovorni delavec dol-žan informacije o zaznanem nasilju ta-koj posredovati policiji.

» Odgovorni delavec opravi ločena pogo-vora z žrtvijo in povzročiteljem nasilja, opravi se analiza tveganja, skupaj z žrtvijo se izberejo ukrepi za zmanjšanje tveganja, seznani se jo z vsemi pravicami in možni-mi ukrepi za zagotovitev njene varnosti.

» Povzročitelju nasilja se v okviru storitve prve socialne pomoči po uradni dolžno-sti ponudi možnost, da se vključi v ustre-zne oblike pomoči (osebna pomoč, sve-tovanje, zdravljenje …).

» Kadar je žrtev nasilja otrok, je treba ta-koj ugotoviti, kdo ga s svojim vedenjem ogroža oz. ali sta ga starša ali eden od nji-ju sposobna zaščititi, oz. ali je otrok ne-posredno ogrožen in so potrebni takoj-šnji ukrepi za njegovo zaščito. Osnovno izhodišče je trajna zaščita otroka in ak-tiviranje potencialov družine za spre-membe v ravnanju. Če je otrok v doma-čem okolju tako ogrožen, da ga je treba od tam izločiti, takšen ukrep izreče cen-ter, ki mora otroka za izločitev iz doma-čega okolja ustrezno pripraviti. «


VARNOST

Gasilske novičke» V naši občini delujejo tri prostovoljna gasilska

društva (PGD): PGD Ruše, Bistrica ob Dravi in Smolnik. Čeprav so prostovoljci, je prek 80 operativnih članov PGD pripravljenih poma-gati občanom vse dni v letu, 24 ur na dan.

» V gasilskih društvih so zelo aktivne tudi žen-ske. Konec januarja so imele že 7. srečanje članic Gasilske zveze Ruše, tokrat v domu KUD Bistrica ob Dravi. Organizatorke sre-čanja so bile članice PGD Bistrica ob Dravi.

» Naši gasilski veterani, biseri gasilstva, kot jim radi rečemo, so še zelo aktivni. Pomagajo na preventivnem in organizacijskem področju, kolikor jim dopušča zdravje. HVALA!

» Gasilci smo zelo veseli, ko se nam pridruži-jo mladi, stari 7-15 let. Zato vabimo starše, da otroke vpišejo v to humanitarno organi-zacijo s častitljivo, 140-letno tradicijo dela na Slovenskem.

» Za nami so letni občni zbori. Podali smo po-ročila za leto 2009 in pripravili plan dela ter finančni načrt za leto 2010. Najbolj aktiv-ni gasilci so dobili priznanja Gasilske zve-ze Ruše.

» 17. marca je minilo leto, odkar smo gasilci v Bistrico ob Dravi pripeljali sodobno gasilsko vozilo GVC 16/25. Doslej je vozilo sodelova-lo pri gašenju velikega požara v TDR Ruše, manjšega požara v hotelu Veter in dimniške-ga požara v Logu.

» V PGD Smolnik so praznovali 60. rojstni dan poveljnika. Čestitkam se pridružujemo tudi članice in člani PGD Bistrica ob Dra-vi in Ruše.

» Članice in člani vseh treh PGD smo sodelo-vali v akciji očistimo Slovenijo v enem dnevu.

» V teh mesecih gasilci ne pozabljamo na pre-ventivne aktivnosti, vaje in izobraževanja. Le strokovno usposobljen gasilec je lahko do-ber gasilec.

» Gasilci vseh treh PGD bomo v ruški farni cer-kvi zaznamovali dan sv. Florjana, zaščitni-ka gasilcev.

» PGD Ruše bo junija praznovalo visok jubilej – 120-letnico obstoja in dela na področju za-ščite in reševanja.

NA POMOČ!Jože Urleb, GČ II

Ime organizacije Naslov TelefonCSD Maribor

Varna hiša MariborDvorakova ul. 52000 Maribor

02 480 11 8602 480 11 87

Društvo za nenasilno komunikacijo Gosposvetska c. 272000 Maribor

02 250 17 36,02 250 17 37

Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Razlagova 162000 Maribor

01 524 12 4002 229 94 40

Center za socialno delo Ruše Šolska 162342 Ruše

02 661 00 41

Policijska postaja Ruše Mali Beograd 92342 Ruše

02 669 09 50

Društvo za nenasilno komunikacijo Gosposvetska c. 272000 Maribor

02 250 17 36,02 250 17 37

ZPM Slovenije Razlagova 162000 Maribor

02 229 69 1002 229 69 13

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše

Lavričeva 52000 Maribor

02 252 56 6202 251 26 8102 228 27 90

Gre za vozilo Nissan x-trail, ki je bilo kupljeno konec decembra 2009. Prejšnje vozilo Renault kangoo je

bilo staro osem let, porabilo je veliko go-riva in zaradi nenehnih okvar povzročalo večje stroške. Nakup novega avtomobilaje bil sicer načrtovan za leto 2010, vendar je splet okoliščin to omogočil že prej – našli smo primerno cenejše testno vozilo, župana občin Selnica ob Dravi in Lovrenc na Po-horju pa sta bila pripravljena del dogovor-jenih sredstev prispevati že decembra 2009 in razliko takoj v začetku leta 2010. Z na-jetjem premostitvenega kredita smo lahko avto kupili in se tako izognili tudi novemu davku na vozila.Vozilo bo služilo poveljniku zveze ob in-tervencijah, za prevoz na izobraževanja, posvete in druge aktivnosti. V nekaterih primerih bo na razpolago tudi gasilskim društvom v okviru GZ Ruše. Njegova na-kupna vrednost je 28.600 evrov in je skupni projekt občin Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi in Ruše. Občine so zagotovile 84 odstotkov sredstev, razliko pa gasilska zve-

za s prodajo starega vozila in varčevanjem v letu 2009.Vozilo smo prevzeli v skladu s pravili gasil-ske službe. Botri so bili vsi trije župani, ver-ski obred je opravil lovrenški župnik g. Jože

Hrastnik. Ključe vozila je poveljniku zveze g. Samu Steblovniku predal domači župan g. Franc Ladinek. Slovesnost se je skleni-la z odprtjem šampanjca, podelitvijo pla-ket Gasilske zveze Ruše županom in posku-sno vožnjo.Vesel sem, da nam je kljub težjim časom uspeli kupiti vozilo. To dokazuje, da se z dobro voljo in dogovorom lahko marsi-

Novo vozilo za Gasilsko zvezo Ruše

Skupščina Gasilske zveze Ruše 9. aprila v gasilskem

domu Lovrenc na Pohorju je bila bolj slovesna kot

običajno. Pred začetkom je bila krajša slovesnost ob

prevzemu novega vozila za potrebe Gasilske zveze

Ruše Franc Fašnik, V. G. Č. I. st. org. (predsednik Gasilske zveze Ruše)

kaj stori, za kar se ob tej priložnosti zahva-ljujem županom vseh treh občin za razu-mevanje in pomoč. Le dobro opremljeni in ustrezno strokovno usposobljeni gasil-ci bomo kos vse večjim izzivom na podro-čju varstva pred požari in drugimi naravni-mi nesrečami.Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! «


POMNIKI

Tradicionalni poklon spominu padlimOb spominskem dnevu Občine Ruše so častnikom podelili priznanje, dan kasneje pa

se je slovesnosti ob obletnici poslednjega boja I. Pohorskega bataljona kljub sneže-

nju udeležilo veliko ljudi Jože Gašparič (predsednik ZB za vrednote NOB Ruše), foto: Truda Pepelnik

Združenje borcev za vrednote narodno-osvobodilnega boja Občine Ruše in drugi krajani smo 8. januarja 2010 z

udeležbo na slovesnosti ob spominskem dnevu Občine Ruše in z množičnim obi-skom Osankarice 9. januarja počastili spo-min na poslednji boj legendarnega I. Po-horskega bataljona 8. januarja leta 1943.Ob krajevnem prazniku Ruš 8. januarja so v KD Ruše v kulturnem programu sode-lovali učenci Osnovne šole Janka Glazerja: recitatorska in vokalna skupina pod vod-stvom mentoric Liljane Mičovič in Darinke Jesenko, dijaki Gimnazije in srednje kemij-ske šole Ruše z mentorico Metko Volmajer, KUD Svoboda Bistrica ob Dravi s tambu-raško skupino in KUD Franjo Sornik s fol-klorno skupino. Slavnostni govornik je bil zgodovinar in bivši direktor Muzeja NOB v Maribor dr. Marjan Žnidarič. Program je vodil in povezoval voditelj TV Slovenija Andrej Roškar, sceno je s pomo-čjo Tanje Zorko pripravila Suzana Špindler iz Osnovne šole Ruše. Celotno prireditev, kot že nekatere predhodne, je zasnovala in

organizirala kulturna animatorka pri ZB za vrednote NOB Ruše tov. Draga Fabijan, za kar se ji na tem mestu zahvaljujemo.

Priznanje območnemu združenjuObisk prireditve je bil kljub razmeroma ne-ugodnemu vremenu (tega dne je močno sne-žilo) kar zadovoljiv, v dvorani je bilo praznih le nekaj sedežev. Številčen je bil obisk članov Območnega združenja slovenskih častnikov Ruše (OZSČ), dogodka se je večina udeleži-la v svečanih uniformah. Ob tej priložnosti je bilo namreč območnemu združenju pode-ljeno visoko priznanje, in sicer srebrna plake-ta Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije. Plaketo je predsedniku OZSČ Ruše pode-lil član republiškega predsedstva in predse-dnik ZB za vrednote NOB Maribor gene-ral Jože Berce. Priznanje je prejelo združenje slovenskih častnikov za več kot 20-letno delo pri ohranjanju zgodovinske resnice o NOB, spoštovanju njenih vrednot in za uspešno so-delovanje pri uresničevanju programskih na-log Zveze ZB za vrednote NOB Slovenije. Ob tej priložnosti je k spomeniku na vasi od-

šla tudi delegacija, sestavljena iz članov ZB in OZSČ, se poklonila mrtvim in padlim ter po-ložila vence. Po uspešno izvedenem programu so bili vsi nastopajoči in udeleženci povablje-ni k skromnemu prigrizku v preddverje, kjer so ob sproščenem tovariškem druženju in kle-petu obujali spomine na dogodke iz bližnje in polpretekle zgodovine. Že naslednji dan se je morala večina udeležencev proslave pripravi-ti za obisk Osankarice in slovesnosti ob spo-meniku poslednjega boja I. Pohorskega bata-ljona pri Treh žebljih na Pohorju.

Spomin na dogodke na Osankarici še živV soboto, 9. januarja, so se zbrali člani zdru-ženj častnikov, borcev, veteranov, planinske-ga društva in krajani Ruš, Smolnika, Bistri-ce ob Dravi in sosednjih občin ter s štirimi avtobusi krenili proti Mariboru (kjer se jim se pridružila skupina pohodnikov PU), Slovenski Bistrici in Osankarici na Pohor-ju. Spominska slovesnost je bila ob 11. uri na prizorišču poslednjega boja I. Pohorskega bataljona na Treh žebljih. Slovesnost sta pri-pravili občini Zreče in Maribor. Častna go-stja in slavnostna govornica je bila ministri-ca za obrambo Republike Slovenije Ljubica Jelušič. Čeprav je ta dan močno snežilo, se je pri spomeniku na Treh žebljih zbrala veli-ka množica pohodnikov in obiskovalcev, ki so tudi po slovesnosti še nekaj časa vztrajali in se družili z znanci in prijatelji. Pri stojnici ob koči je bila kar velika gneča, saj se je zbra-lo vsaj 2000 pohodnikov in udeležencev iz vse Slovenije. Ker letos na Osankarici ni bila urejena prehrana za vse udeležence, smo se Rušani odpravili z avtobusi v vojašnico Slo-venska Bistrica, kjer nam je SV pripravila to-pel obrok – golaž, vendar s samoplačilom.Na poti domov smo sklenili, da se naslednje leto ponovno srečamo in vidimo na Osan-karici, sicer pa nas letos čaka še veliko ak-tivnosti in podobnih srečanj. «» Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič


POMNIKI

Počastili smo dan upora

V petek, 23. aprila, sta Zveza borcev za vrednote NOB in Krajevni odbor Ruše pod pokroviteljstvom Občine

Ruše organizirala proslavo ob dnevu upo-ra. V programu so sodelovali učenci Osnov-ne šole Janka Glazerja Ruše pod mentor-stvom Ksenije Župevc. Vsebina programa se je navezovala na dan knjige, saj so nasto-pajoči skozi pregled literarne ustvarjalno-sti prikazali zgodovino slovenske kulture.Slavnostni govornik je bil župan Vili Rezman. Sodelovali so tudi učenci Srednje glasbene in baletne šole, oddelek Ruše, in pihalna godba. Program so sklenili najmlaj-ši učenci plesne pripravnice ruške baletne šole pod vodstvom učiteljice Galine Čaj-ka. Program je vodila in povezovala Metka Volmajer, profesorica na Gimnaziji in SKŠ Ruše. Po dobro obiskani slovesnosti smo še kar nekaj časa ostali v preddverju dvorane in klepetali ob kozarčku in prigrizku. «Jože Gašparič, foto: Franc Kuntner

V prejšnji številki biltena smo predstavili podjetje Hmezad Jeklo Ruše, ki je prazno-

valo častitljivih 170 let obstoja, in njegove dejavnosti. Tokrat pa več o ustanavljanju

kovaškega muzeja Miha Ramšak

Ideja o ureditvi muzeja v Rušah je stara že nekaj let, vendar se nikakor ni uresniči-la. Na mojo pobudo in ob naklonjenosti

Občine Ruše smo ta projekt končno pre-maknili z mrtve točke. Dogovorili smo se, da bomo muzej uredili v stavbi uprave pod-jetja Hmezad Jeklo Ruše, kar bo omogoči-lo postavitev tako imenovanega živega mu-zeja. To pomeni, da si obiskovalci ne bodo ogledali samo razstave, ampak tudi današnji način kovanja v našem podjetju. V muzeju bomo predstavili nastanek in ra-zvoj kovaštva v ruškem okolju ter njegov vpliv na razvoj kraja, življenje kovačev in njihovih družin. Prikazali bomo del dedi-ščine, ki je z ostalimi industrijskimi pano-gami dala velik pečat kraju. S tem projek-tom poskušamo ohraniti zapuščino, ki so nam jo zapustili naši predniki, ki so v zelo težkih razmerah kovali ne le kovaške izdel-

ke, temveč tudi svojo usodo in usodo svo-jih družin.

Prispevek kovaštva v Rušah in širšeZ muzejem kovaštva se trudimo postaviti po-mnik tem kovačem, dogodkom, povezanim s kovaštvom, razvoju in življenju kovačij. Čim-bolj objektivno želimo predstaviti zgodbo o kovaštvu, njenih akterjih, kot je na primer Hinko Pogačnik, ki je raven kovaštva posta-vil za tiste čase na visok nivo. Pogačnikova ko-vačija je kraju že zelo zgodaj prinesla elektriko, saj je Hinko Pogačnik skupaj z bratom Ed-vardom leta 1908 postavil elektrarno, ki je z elektriko oskrbovala tudi okoliške prebivalce. Kasnejše podjetje Jeklo Ruše je sledilo tej filo-zofiji razvoja in tako je ves čas obstoja vlagalo v nove programe. Pod novim lastnikom se ta proces nadaljuje in vse to si bo mogoče ogle-dati med obiskom muzeja.

Sodelujte pri nastajanju muzejaNačrtujemo muzej, ki bo presegal klasične okvirje muzealstva. Želimo si, da bo zani-miv za širši krog obiskovalcev, da jih bo pri-tegnil, jim nevsiljivo nudil informacije in jih prepričal k večkratnemu obisku. Prav zato se zavzemamo za živi muzej. Poskr-bljeno bo tudi za otroke, zanje bomo na-mreč uredili poseben prostor, kjer bodo lahko ustvarjali na temo kovaštva. S tem člankom se ponovno obračamo tudi na vas, cenjeni bralci. Če imate kakršne koli informacije, predmete, slike, povezane s ko-vaštvom v Rušah, vas prosimo, da se ogla-site na Občini Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, ali na telefonski številki 02/669-06-51 (Miha Ramšak). Za vse informacije vam bomo zelo hvaležni, saj boste tako prispeva-li k bolj kakovostni predstavitvi kovaštva v Rušah. «

Ekomuzej kovaštva bo živi muzej


KULTURA

Od začetnikov do svoje zgoščenkeV treh letih so Bistriški tamburaši prehodili pot od učenja tehnike igranja tamburic,

spoznavanja inštrumentov do javnega nastopanja in svojega CD

Anita Polak (predsednica KUD Svoboda Bistrica ob Dravi in vodja skupine Bistriški tamburaši)

Kako se je začelo? Mentorica in vodja folklornih skupin Ivanka Prapertnik je želela, da bi imeli pri izvajanju be-

lokrajnskih in prekmurskih spletov tambu-raško spremljavo. Skupaj s takratno predse-dnico Irmo Kmetič sta s pomočjo donatorjev kupili rabljene inštrumente. Nekatere je bilo treba popraviti, predvsem kontrabas, in tudi njegovo popravilo smo plačali s prispevkom donatorja.Prva naloga je bila poiskati mentorja, ki bi imel profesionalen in razumevajoč odnos za delo s starejšimi člani. Ivanka Prapertnik je na-vezala stik z glasbenikom Mirom Kobalom, ta je sprejel izziv in se nam pridružil. Na oglas za igranje v tamburaški skupini se je prijavilo to-liko članov, da so bili zasedeni vsi inštrumenti. Zaradi zahtevnosti dela so po nekaj vajah ne-kateri posamezniki vrnili glasbila. Ostalo nas je sedem, ker pa to ni zadostovalo, se je men-tor odločil, da bomo vse skupaj podprli s har-moniko. Tako se nam je pridružil Branko Ri-žnik s klavirsko harmoniko. Delo smo začeli 7. aprila 2006. Počasi smo napredovali, igranja smo se učili izključno po notah, pa tudi inštrumentov smo se morali navaditi in se naučiti pravilno igrati. Toda z voljo in trmo smo vztrajali, vaje so bile vse bolj prijetne in učinki so se kmalu pokazali. Naš prvi nastop je bil že decembra istega leta na proslavi krajevnega praznika Bistrice ob Dra-vi. Po nekaj spremembah tamburaška skupi-na deluje v isti zasedbi še danes.

Tudi upokojenci lahko izdajo CDPo dveh letih in pol intenzivnih vaj in šte-vilnih nastopih smo na pobudo umetniške-ga vodje Mira Kobala začeli razmišljati, da bi svoje delo zabeležili in posneli CD. Kako, smo se spraševali. Vsi smo upokojenci, društvo ni imelo denarja, da bi lahko uresničilo našo za-misel. Odločili smo se, da poskusimo sred-stva pridobiti pri donatorjih. Pridno smo se

odzivali na vabila in z nastopi pridobili tre-tjino sredstev, večino z donatorji, manjkajoči znesek pa smo člani skupine prispevali sami. CD smo snemali od junija do avgusta, sep-tembra pa smo posneli videospot, kar je bil prispevek našega Mira Kobala. Od januar-ja do julija smo veliko nastopali, predvsem v okoliških krajih na proslavah, nekaj pa je bilo tudi večjih nastopov. 5. julija 2009 smo bili že tretjič povabljeni na Srečanje veteranov dveh generacij, ki ga prireja Združenje borcev za vrednote v NOB Maribor, kjer je bilo priso-tnih okoli 2500 udeležencev. S partizanskimi skladbami in recitacijo smo sodelovali v re-dnem programu, po proslavi pa smo pripravili še enourni program iz našega repertoarja. Več-krat smo gostovali po Sloveniji, in sicer aprila v Šmartnem ob Paki, julija v Kozjem, avgusta v Ljutomeru, trikrat na prireditvah v Pekrah in dvakrat v Limbušu, Rušah, Lovrencu, Ra-čah ... Sodelujemo skoraj na vseh prireditvah, ki jih prireja naše matično društvo.Konec oktobra 2009 se je skupini pridružil

Gabriel iz Ruš z bisernico in že pridno na-stopa z nami. Publika nas je lepo sprejela in v občini pa tudi širše smo že kar precej pre-poznavni.

Predstavitev tudi širši publikiOktobra 2009 smo s tremi skladbami sodelo-vali v enourni oddaji Razgledi, ki jo je posnel Anton Petelinšek za Radio Maribor. Rdeča nit oddaje je bilo delovanje KUD Svoboda Bistrica ob Dravi. Že v začetku leta smo prijavili projekt »Tam-buraši se predstavljamo« z željo, da povabi-mo še kakšno sorodno skupino. Niti sanjalo se nam ni, da bomo pod tem naslovom pro-movirali svojo zgoščenko. 15. novembra smo uspešno izvedli ta projekt, predstavili smo svoje delo, imeli pa smo tudi goste, in sicer starogradsko zasedbo Fajrund in skupino Bi-sernica iz Ljutomera. Zahvalili smo se dona-torjem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.27. novembra je v Domu kulture društvo za razvoj Ruš LIRA priredilo glasbeni večer. Pro-gram je pripravila tamburaška skupina Bistri-ški tamburaši v sodelovanju z Ruški frajto-narji. Povezovalec je bil Avgust Žvikart. Tudi zadnji mesec lanskega leta je bil pester, 19. de-cembra 2009 smo nastopili v Rušah, še isti ve-čer pa tudi na novoletnem koncertu v Lovren-cu na Pohorju Pred iztekom leta smo dobili povabilo za sne-manje oddaje V dobri družbi na TV Maribor, v kateri naj bi sodelovali s tremi skladbami. Vabilu smo se odzvali in 4. januarja 2010 na-stopili v tej priljubljeni oddaji. Mislim, da smo se dostojno predstavili širši publiki v Sloveniji.V imenu KUD Svoboda Bistrica ob Dravi in Bistriških tamburašev se zahvaljujem dona-torjem, Občini Ruše in vsem, ki so nam po-magali, da smo projekt uresničili. Zahvalju-jemo se tudi naši zvesti publiki v Bistrici ob Dravi in vsem, ki so nas prišli poslušat pov-sod, kjer smo nastopali. «


KULTURA

Desetletnica le nadaljevanje bogate zgodovineZačetki organiziranega kulturnega življenja na Smolniku segajo v povojne čase, kljub

nekajletnemu premoru to ni nikoli zamrlo in danes je v Kulturnem društvu Franjo

Sornik Smolnik dejavnih kar nekaj sekcij Lilijana Jug (predsednica KUD Franjo Sornik Smolnik)

Novembra lani smo v Kulturnem dru-štvu Franjo Sornik Smolnik praznova-li desetletnico ponovnega obstoja dru-

štva. Začetki ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju, ki ga pokriva KO Smolnik, sega-jo namreč v zgodnje povojne čase. Tukajšnji prebivalci so se začeli zbirati takoj po vojni v posamezne skupine in so občasno pripravlja-li kulturne programe za proslave in mitinge. Najbolj aktivni so bili pevci, ki so se leta 1946 zbrali v oktetu lobniških kovačev in v njem tudi nekaj časa vztrajali.

Med letoma 1953 in 1964 je delovala dram-ska sekcija, ki je imela 60 članov in je dela-la kar v dveh skupinah – odrasli in mladin-ci. Na leto je uprizorila štiri dramska dela in z njimi gostovala tudi po sosednjih društvih. V obdobju med 1964 in 1983 se je kulturna dejavnost razvijala v okviru mladinske orga-nizacije. Leta 1983 pa je kulturna dejavnost ponovno zaživela, ko je bilo aprila ustanovlje-no KUD Franjo Sornik Smolnik. Društvo je delovalo še do konca leta 1986.Ni naključje, da društvo nosi ime po Franju Sorniku, saj je bil duša in srce ruškega kul-turnega življenja. Bil je velik igralec in člo-vek. Dobil je red dela III. stopnje in srebr-no značko Zveze svobod prosvetnih društev Slovenije.

Oživljeno društvo, nove sekcije in članstvo Po večletnem premoru so na pobudo kra-janov in župana občine Ruše z ustanovnim zborom marca 1999 ponovno ustanovili

kulturno-umetniško društvo. Veliko truda je bilo vloženega v pridobivanje članov, or-ganiziranje, delovanje sekcij in zagotavljanje finančnih sredstev. Ob ročnodelski sekciji so zaživele likovna, hortikultura in pevska sekci-ja. Pripravile so načrt dela in uresničevale za-črtane cilje. Včlanjenih je bilo 58 članov in že leta 1999 je bilo kar nekaj aktivnosti, na kate-rih so sodelovale sekcije našega društva (kre-sovanje, srečanje starejših občanov, dan dr-žavnosti, likovne kolonije …). V naslednjem letu je zaživela tudi literarna sekcija, kasneje še folklorna sekcija in sekcija ustvarjalnih otrok. Vse sekcije razen pevske delujejo še danes. Folklorna sekcija je že prvo leto poskrbela za delavsko nošo, v naslednjih letih pa se je predvsem z lastnimi sredstvi in prispevki sponzorjev opremila še z dvema šta-jerskima nošama, kar ni bil majhen zalogaj za tako mlado sekcijo.

Veliko truda in požrtvovalnostiTreba je poudariti, da vodenje sekcij ni eno-stavno. Potrebno je veliko prostega časa, stro-kovnosti, potrpljenja in občutka za delo z lju-dmi, saj je treba znati iz vsakega posameznika v skupini »izvleči« najboljše. Ne nazadnje je

to delo prostovoljno oziroma za zanemarljivo skromne honorarje. Vsa leta se je društvo tru-dilo in po svojih finančnih zmožnostih vla-galo v izobraževanje mentorjev in nekaterih drugih posameznikov v sekcijah, ti pa so pri-dobljeno znanje prenašali v skupino.V letu 2007 je svoje prostore v mansar-di Doma krajanov dobila folklorna sekcija. Uporablja jih za sestanke in hrambo noš in folklornih predmetov. V letu 2008 pa je del mansarde dobila tudi likovna sekcija. Dom krajanov je stalnica kulturnega življenja na tem območju in želimo, da bi tako ostalo. V njem se sestajajo vse sekcije, kletne prostore pa uporabljamo za likovne razstave in dru-ženje.

Kljub težkim časom društvo vztrajaZ zadovoljstvom lahko ugotovimo, da sta kraj in okolica sprejela naše kulturno dru-štvo za svoje, to nam ljudje dokazujejo s pol-no dvorano na naših prireditvah in likovnih razstavah, ki jih pripravimo za krajane. Sedanji časi niso ravno naklonjeni naši dejav-nosti – težko je zagotoviti denar za uresniči-tev zadanih projektov, nemalokrat ga je treba prispevati iz svojega žepa. Vendar smo lahko ponosni na to, da so člani kulturnih društev – ne samo našega – še zmeraj pripravljeni de-lati, ustvarjati za vas, krajanke in krajani, vam ponuditi obogatitev duha, vas nasmejati in združiti, da vsaj za nekaj časa pozabite na tež-ke čase, politične razprtije, nesreče, bolezni … Z vašo pomočjo nam bo uspelo tudi v pri-hodnje. Vaš aplavz nam bo povedal, da de-lamo prav in da še ni čas, da se ustavimo. Če pa boste ugotovili, da nam lahko kakorkoli pomagate, da radi ustvarjate, plešete, nasto-pate, berete, pletete … in nočete biti sami, se nam pridružite! Vrata našega društva so od-prta, veseli bomo vašega obiska in novih idej. Obenem se članom zahvaljujem za ustvarjal-no delo in njihovo voljo ter čas, simpatizer-jem in donatorjem ter krajankam in kraja-nom pa za podporo. «


KULTURA

Vokalna ekstazaNa večer kulturnega praznika je v Športni dvorani Ruše prek 700 poslušalcev navdušil

vokalni ansambel Perpetuum Jazzile, ki ga je v Ruše povabil Mitja Plohl v sodelovanju z

Občino Ruše in Društvom za razvoj Ruš LIRA Truda Pepelnik, foto: Truda Pepelnik

Perpetuum Jazzile je eden redkih pevskih zborov pri nas, ki načrtno gojijo jazzo-vsko in zabavno glasbo. Vodi ga Tomaž

Kozlevčar. Zbor šteje 50 pevk in pevcev, po-večini študentov. Po koncertu smo poiskali predstavnika za odnose z javnostmi Tomaža Cöra in mu zastavili nekaj vprašanj.Kdo so Perpetuum Jazzile? Tomaž Cör: Če bi se mogli opisati z dvema besedama, bi odgovorili »vokalna ekstaza«, z enim stavkom bi rekli, da smo »prijatelji, ki skupaj ustvarjajo glasbo«, če pa bi se lahko predstavili v večstavčni obliki, bi dejali:Naše platno je oder,naše barve so naši glasovi,mešamo jih in združujemo,dokler ne nastanejo mojstrovine.Zadovoljni obrazi so naš zagon in potrditev,da to, kar ustvarjamo,počnemo s srcem in predanostjo. Koliko koncertov na leto pripravite?Tomaž Cör: Med 50 in 60.Ker so pevke in pevci večinoma študentje, nas zanima, kako usklajujete vaje, koncer-te in študij.Tomaž Cör: Petje v Perpetuum Jazzile vsako-mur izmed nas vzame veliko prostega časa, a tega nihče ne obžaluje, saj s petjem v PJ do-biš nazaj toliko lepega, da ti to stokrat popla-ča vsako minuto vloženega truda. Z leti smo se pevke in pevci naučili svoj čas optimalno organizirati, tako naši člani pridno študirajo in uspešno opravljajo izpite. Ker nas je 50, ni problem, če kdaj kdo zaradi študijskih ali dru-gih obveznosti manjka. Pomembno je samo to, da so na vsakem našem koncertu posamič-ne sekcije (tenorji, soprani, alti, basi) glasov-no zastopane.Že takoj ob prihodu na oder in prvi pesmi se je vzpostavila pozitivna energija med nasto-pajočimi in poslušalci. Se to pogosto dogaja ali to pripisujete temperamentu Rušanov?Tomaž Cör: Mi temu rečemo »vokalna ek-staza«. Gre za pozitivno energijo, ki se vzpo-stavi med nami in publiko že od prvega tre-nutka na odru. Naša publika nas ima rada zato, ker smo avtentični in ker vidi, da uživa-mo v tem, kar počnemo. Ruše so bile tak pri-

mer optimalne »vokalne ekstaze«. Poslušal-ci so nas že od prve pesmi vzpodbujali, mi pa smo v njihovi družbi neizmerno uživali.Poslušalca preseneti zelo bogat repertoar z odličnimi solisti. Kdo je odgovoren za izbor?Tomaž Cör: Imamo poseben štiričlanski glas-beni odbor, imenovan GOD, katerega član je tudi naš umetniški vodja Tomaž Kozlevčar. Njegovi člani od koncerta do koncerta posku-šajo pripraviti optimalen program.Zanimivost in posebnost zbora je posnema-nje glasbil z glasovi, zlogi. Predstavili ste dva fanta. Nam poveste kaj več o tem?Tomaž Cör: Naša osnova je »a capella« pe-tje, se pravi brez inštrumentov, to pomeni, da moramo vse oponašati s svojimi glasovi. Osnova vsake naše skladbe je ritem (»beat«), za kar skrbi naš vokalni bobnar (beatboxer) Sašo Vrabič. Ob strani mu stoji Miha Rojko, ki skrbi za vse bas instrumente. Posamezne sekcije pa potem, od pesmi do pesmi različ-

no, dodajamo preostale instrumente (kitare, violine itd.).Je morda ostala kakšna zanimivost?Tomaž Cör: Da, naši poslušalci si lahko obe-tajo, da bodo kmalu v naši izvedbi poleg Afri-ce slišali še eno uspešnico skupine Toto, in si-cer skladbo Rosanna. Ravnokar smo sredi priprav.Zadnje vprašanje je najverjetneje pričakova-no. S kakšnimi vtisi odhajate iz Ruš?Tomaž Cör: Z lepimi. Pred koncertom smo prenočili v hotelu Veter in bili navdušeni nad prijaznostjo osebja in lepim ambientom. Po-leg tega smo nekateri pred koncertom smučali na Arehu, preostali pa so se namakali v baze-nu ali bili na fitnesu. Nato nas je organizator še pogostil s super kosilom v Green caffeju. Skratka, pred koncertom smo uživali in med koncertom se je to še stopnjevalo. Ruše ima-jo krasne ljudi in z veseljem se bomo še kdaj vrnili. «

» Prepetuum Jazile: oder je njihovo platno, barve pa njihovi glasovi.

» Rušani smo z aplavzom še posebno pozdra-vili domačinko Špelo Žerjal (v sredini).

» Sašo Vrabič je publiko naučil tudi nekaj osnov bobnanja (p, c, k).


Godba prešla pod tak-tirko mladega dirigentaPo letu dni vodenja pihalnega orkestra je prof. Simon

Štelcer predal dirigentsko palico mlademu in ambicio-

znemu študentu Akademije za glasbo v Ljubljani, Deja-

nu Rakoviču Mateja Vizjak (tajnica Godbe Ruše z mažoretno skupino)

Pihalni orkester Godbe Ruše z mažo-retno skupino je v zadnjih letih doži-vel številne spremembe. Po tekmova-

nju v prvi kakovostni skupini leta 2008 je odhod naznanil dolgoletni dirigent prof. Dušan Remšak. Njegovo vlogo je prevzel prof. Simon Štelcer, a po letu dni je taktir-ko predal mlademu in ambicioznemu štu-dentu Akademije za glasbo, Dejanu Rako-viču.Dejan Rakovič prihaja iz vrst pihalnega or-kestra, ki se mu je pridružil leta 1999, ko je bil star 14 let. Njegova glasbena pot pa se je začela tri leta prej, ko je prestopil prag Glasbene šole v Rušah, kjer se je pri prof. Matjažu Dobrovniku začel učiti igrati na rog. Dve leti kasneje se je prešolal v Ma-ribor k prof. Borisu Dvoršaku in pod nje-govim mentorstvom je leta 2005 maturiral na Srednji glasbeni in baletni šoli. Sprejet je bil na Akademijo za glasbo v Ljubljani, v

razred prof. Boštjana Lipovška, kjer danes kot absolvent končuje študij.Deset let po tem, ko je prvič zaigral v ru-škem pihalnem orkestru, je torej leta 2009 Dejan Rakovič prevzel vodenje godbe Ruše. Sam dodaja: »Septembra 2009 sem prevzel tudi vlogo dirigenta, in sicer z na-menom, da se godba obdrži in nadaljuje svojo bogato tradicijo ter se v prihodnosti dokaže na različnih tekmovanjih.«Dejanu želimo uspešno in pogumno vodenje pihalnega orkestra. Upamo, da bo vanj vne-sel svojo pozitivno energijo in znanje, hkra-ti pa smo prepričani, da bo s svojim delom še naprej razveseljeval člane društva in vse, ki radi prisluhnejo glasbi pihalnega orkestra.Po tem, ko je društvu več kot desetletje predsedoval g. Vili Rezman, je na letošnjem občnem zboru vlogo predsednika prevzel Simon Rajh. Tudi njemu želimo uspešno delo. «

KULTURA

Odhajam!

Odhajam, draga mojarojstna hišaskromna mala.Tam ob progi,reki, cesti tolikootroške domišljijesi mi dala.Izpod strmihpohorskih gozdov,po progi ves iskrivičrn konjičekmi prihaja,da fantičapopolnoma očara.Na dravskihtam brzicah,močne roke »flosarjev«splavarjenje ga mika.Skrbi so mamine velike, vendar veseljev očeh so odkrite.

Minevala so letamlada, vedno večdomišljije imela jeta glavca mala.Posluša pripovedke stare in v snuv širni svet odhaja.Vendar ropotanjelokomotive ga predrami.Še vedno v hišicitej je mali,ob progi,cestirečni je obali.Prišel je čas odhoda,vendar domišljija ni ostala,tam kjer bila jerojstna domačijaskromna mala.

Herman Habjanič


ŠOLSTVO

Center vseživljenjskega učenja v SelniciŽelite pridobiti znanje s področja računalništva, tujih jezikov, podjetništva, (samo)za-

poslovanja, e-učenja? Iščete informacije o možnostih učenja in izobraževanja odra-

slih? Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza

Potem je pravi naslov Center vseživljenj-skega učenja - partnerska mreža več or-ganizacij v zgornji podravski regiji, ki

omogoča brezplačno informiranje, svetova-nje in organizirano samostojno učenje za vse prebivalce regije. Center vseživljenjske-ga učenja nudi brezplačne aktivnosti, kot so:» informiranje in svetovanje o možnostih iz-

obraževanja in učenja odraslih;» organizirano samostojno učenje s pomo-

čjo mentorja, informacijsko-komunikacij-ske tehnologije ter multimedijsko gradi-vo na 16 točkah vseživljenjskega učenja v zgornji podravski regiji; na voljo so učna gradiva za učenje računalništva, tujih jezi-kov ter številnih drugih področij za oseb-

no in poklicno rast;» računalniške delavnice;» podjetniške delavnice;» informiranje in svetovanje za podjetja in

zaposlene;» svetovanje s področja zaposlovanja, samo-

zaposlitve ali ustanovitve podjetja;» ustvarjalne delavnice;» specializirane programe za starejše odra-

sle;» motivacijske delavnice za spodbujanje e-

učenja.V prihajajočih mesecih organiziramo delav-nice osnovnega računalniškega opismenjeva-nja, informativne delavnice o osebnem do-polnilnem delu in dopolnilni dejavnosti na

kmetiji ter uspešnem učenju. Vse dejavnosti Centra vseživljenjskega učenja so brezplač-ne in odprte za vse, ki iščete nova znanja! Podrobnejše informacije o terminih in loka-cijah aktivnosti, ki jih ponujamo, ter o mo-žnostih prijave na projektne aktivnosti do-bite v »Točki vseživljenjskega učenja«, ki deluje v prostorih Občine Selnica ob Dra-vi. V točki je prisoten informator/mentor, ki vam bo nudil brezplačne informacije in po-moč 1., 2. in 3. sredo v mesecu med 8. in 12. uro. Dodatne informacije najdete na sple-tni strani projekta http://www.cvzu-zgornje-podravje.si/ in brezplačni številki 080 17 78. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite pri naših aktivnostih! «

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer Evropski socialni sklad. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za ob-dobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve 3.1: Izboljšanje kakovosti in učinkovi-tosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter javnega razpisa za izbor projektov: »Javni razpis za Center vseživljenjskega učenja – CVŽU in odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje-partnerstva«. Projekt je sofinanciran iz javnih virov – Ministrstva za šolstvo in šport.

Januar je vrtec v Bistrici ob Dravi obdal v zimsko pravljico. Bela poljana nas je vabila. Dejavnosti pa so bile usmerjene

v gibanje za zdravje. Igre na snegu in z njim, kepanje, oblikovanje snega, gazi in snežaka ve-likana je le nekaj dejavnosti, s katerimi smo doživeli zimo v vsej njeni razsežnosti. Naš smeh se je slišal po vsem kraju, ko smo se dri-čali na bližnjem hribu. V igralnico smo prinesli sneg. Prvi dan je ne-katerim otrokom to bil sladoled. A igra s sne-gom na toplem je bila najprej mrzlo zanimi-va, kaj hitro pa mokro tekoča. Pa nič zato. To je bila naša učilnica, saj smo spoznavali vodo in njena agregatna stanja, pri tem pa smo zajeli vsa otrokova čutila. Zanimiva je bila naša učil-

nica na prostem, prav tako naši ledeni okraski.Pa je kar hitro prišel pustni čas ... Priprave na pustni torek so trajale kar deset dni. Saj se ne moremo kar takoj veseliti pustnih oblačil in mask. Potrebujemo spodbude, izkustva in iz-kušnje. Seveda nam je s pomočjo bogastva pu-stnih vsebin uspelo veseliti in zabavati se ob

pustnih norčijah, še posebno na pustni torek. In še pregnali smo zimo.Za 8. marec smo razveselili Bistričanke, ma-mice za materinski praznik, s pomladjo pa pri-hajajo nova zanimiva odkritja. Pa lep pomla-dni pozdrav!Vlasta Mavrovič, foto: Franc Kuntner

Kaj je novega v vrtcu Bistrica ob Dravi?


ŠOLSTVO

Projekt Comenius na GSKŠ RušeTesno sodelovanje s šolo iz Marburga se nadaljuje z raziskovanjem

Grimmovih in pohorskih pravljic, pri čemer uporabljajo tri jezike in povezujejo

več področij Danica Marušič (koordinatorka projekta)

Avgusta 2008 smo sodelujoči učitelji na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše začeli podrobneje razmišljati o

novem mednarodnem projektu in obliko-vati zamisli. Tudi učitelji naše partnerske šole iz Marburga, s katero sodelujemo že od leta 2003 in smo doslej izpeljali že dva projekta (glej poročila o projektih na na-ših spletnih straneh www.gimnazija-ruse.org), so z navdušenjem sprejeli našo pobu-do. V novembru 2008 sta nas obiskala uči-telja iz Marburga. Rezultat tega pripravljal-nega obiska je bila prošnja za sofinanciranje projekta in nacionalna agencija CMEPIUS je julija lani našo vlogo za dotacijo uvrstila kot prvo na seznamu treh, ki so bile izbra-ne kot vloge z najvišjimi vsebinskimi oce-nami – to pomeni, da smo dobili finančno pomoč Evropske skupnosti.

Z gibanjem v naravi spoznavajo ljudsko izročiloNaslov našega novega projekta je Gibanje v deželi pravljic / Märchen bewegen / Fai-ry Tales Move. V Nemčiji smo se ukvarjali z Grimmovimi pravljicami, pri nas pa spo-znavamo dokaj neznane pohorske pravlji-ce. V projektu ugotavljamo, koliko sta slo-vensko in nemško ljudsko izročilo (miti, pripovedke, pravljice) osnova za medkul-turno sodelovanje oz. kje so podobnosti in razlike. Eden od vidikov raziskovanja je naravni prostor, ki je povezan s tematiko. Gibanje v naravi omogoča, da jo intenzivno dojema-mo z vsemi čutili. Z nagovarjanjem čutnih kanalov mlade močneje motiviramo za vse-bine, ki jih želimo posredovati interdiscipli-narno. Taki načini so prav gotovo vožnja s kanuji po reki Lahni in hoja po nemški pravljični poti – po sledeh bratov Grimm, pri nas na Pohorju pa smučanje in pešače-nje po zimski pravljični pokrajini, ki je po-menila ugodna tla za nastanek pravljic in pripovedk.Iz različnih zornih kotov analiziramo in primerjamo slovensko in nemško kulturno tradicijo, pri čemer dijaki in učitelji komu-

niciramo in pišemo v treh jezikih. Z med-predmetnim povezovanjem (materinščina, tuji jeziki in šport) želimo pri dijakih pove-čati zanimanje za pravljice in pripovedke, ki so del kurikula srednjih šol (obdobje ro-mantike) v Nemčiji in Sloveniji.

Cilji aktivnosti V Marburgu smo med prvo izmenjavo (od 24. septembra do 4. oktobra lani) pripravi-

li razstavo ilustracij in slikanic Grimmovih pravljic, vodnik po razstavi v treh jezikih, letak z informacijami, logo našega projekta, cartoons, aktualizacije nekaterih pravljič-nih motivov in okrasili izložbeno okno uni-verzitetne knjigarne v Marburgu.V Rušah smo za drugo izmenjavo (od 4. do 13. februarja letos) pripravili dramati-zacijo in uprizoritev pravljice o Jezerniku, pohorskem povodnem možu in čuvaju po-

» Tako so se fotografirali dijaki, ki so prvi prispeli do gradu nad Marburgom.

» Z nami je bila pisateljica in prevajalka Polonca Kovač.


horskih jezer, v treh jezikih ter upodobili Jezernika na plakatih oz. risbah, na osno-vi katerih bomo izdelovali maskoto Jezer-nika. Dramatizacijo nam je v daljši in kraj-ši verziji pripravil pisatelj Tone Partljič, ki je tudi režiral uprizoritev v slovenščini in nam pomagal pri pripravi scene in opre-me za predstavo na odru Doma kulture v Rušah. Glasbo (uvodni song, zaključni rep in vse zvočne efekte) je prispeval Pe-ter Andrej.

Sodelovanje se nadaljujeV drugem projektnem letu bodo naši dijaki ob pomoči profesorjev prevajali že zbrane pohorske pravljice v nemščino in anglešči-no (izbrali bodo nekaj najlepših), jih ilu-strirali, nato pa bodo nemški dijaki, bodoči medijski tehniki, izdelali publikacijo - Zbir-ko pohorskih pravljic v treh jezikih - ki jo bomo po koncu projekta ponudili Občini Ruše v promocijske namene in Občini Lo-vrenc na Pohorju za prireditev Jezernikovi

dnevi. Peter Andrej, kantavtor in soorgani-zator prireditve Letni oder Ruše, bo skrbel za povezavo projekta z lokalno skupnostjo. Tudi odrske uprizoritve pravljice o Jezerni-ku bomo lahko ponudili predvsem okoli-škim osnovnim šolam za popestritev pou-ka tujih jezikov. Naš končni izdelek bo tudi posebna spletna stran, ki smo jo že izdela-li in jo bomo sproti dopolnjevali. (www.gi-mnazija-ruse.org, pod Projekti ... Comeni-us). «

ŠOLSTVO

Aktivnosti med drugo izmenjavo

Nemški dijaki in učitelji so prispeli v Ruše 4. februarja. Kmalu po spreje-mu smo se (tudi trije učitelji iz Ruš)

odpravili proti Ribnici na Pohorju, kjer smo preživeli naslednjih pet dni. Za dva dni so se nam v Ribnici pridružili tudi naši di-jaki. Tako smo lahko nadaljevali aktivnosti, ki smo jih začeli že pred drugo izmenjavo – v mešanih skupinah smo vadili nemško in angleško verzijo dramatizacije Jezernika.

Naši dijaki so dobili tudi nalogo, da vsak po enega nemškega dijaka naučijo besedilo za-ključnega repa v slovenščini. Veseli nas, da so se ga naši dijaki hitro naučili in ga radi prepevali tudi po vajah. Tudi nekateri nem-ški dijaki so se naučili skoraj vse besedilo, drugi manj zavzeti pa vsaj refren.

Srečanje s pravim JezernikomNa kulturni praznik smo se po skupnem kosilu odpeljali v Lovrenc, kjer nas je poz-dravila ravnateljica OŠ Lovrenc. Predstav-nici turističnega društva sta nas popeljali po Lovrencu in nam predstavili znamenitosti

kraja. Srečali smo tudi »pravega« Jezerni-ka, ki ga v Lovrencu volijo vsaka štiri leta. Po ogledu kraja smo se ogreli v kulturnem domu, kjer nas je sprejel župan, pogostile pa so nas zeliščarke s čajem in zeliščnimi namazi na kruhu. Nato pa smo si ogledali še eno različico Jezernika. Učenci OŠ Lo-vrenc so namreč prav tako v sodelovanju s Tonetom Partljičem pripravili uprizoritev pravljice Jezernik.

Gostom smo predstavili lepote Slovenije Naslednji dan smo se po kosilu odpeljali v Ruše in ob 16. uri že bili v dvorani Doma kulture, kjer nam je najprej folklorna sku-pina iz Smolnika zaplesala štajerske plese iz 19. stoletja in tako predstavila gostom del naše tradicije, nato pa smo pridno vadili za zaključni nastop. Po vajah smo na poti pro-ti dijaškemu domu gostom pokazali nekaj znamenitosti Ruš.Naslednji dan nas je presenetilo izredno sla-bo vreme. Razmišljali smo že, da bi izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad odpo-vedali – toda jamo si vendar lahko ogleda-

mo ob vsakem vremenu! Postojnska jama je vse očarala in čeprav smo se zaradi sla-bih razmer na cesti vrnili šele ob 21. uri, nam ni bilo žal.Naslednji dan pa »Workshops«: v šolskih prostorih smo vadili vse tri izvedbe Jezerni-ka, gostili Radio Maribor ... Nekaj dijakov je pripravljalo razstavo o dejavnostih v Mar-burgu, Ribnici in Rušah. Nemški dijaki so kot bodoči medijski tehniki zopet ustvarili

lep logo za drugo izmenjavo ( Jezernik), raz-stavili smo vse doslej nastalo delovno gra-divo. Predstavili smo tudi naš šolski časo-pis v nemškem jeziku KLICK. Ob 13. uri pa smo predpremierno uprizorili slovensko verzijo pravljice Jezernik za osnovnošolce iz Ruš in za gojence Polža.

Skupaj do uspešnih izvedb predstavePetek, 12. februarja, je bil za našo šolo po-memben dan: na odru Doma kulture v Ru-šah je bila premierna uprizoritev pravljice Jezernik v treh jezikih. Predstavo smo za-snovali tako, da so najprej štirje slovenski

» Uživali smo v vožnji s kanuji. » Tako smo uredili izložbeno okno knjigarne.


Mnenja dijakov po prvi izmenjavi

ŠOLSTVO

Monika in Vanesa iz 3. AFT sta opravili intervju z dijaki, ki so sodelovali v projektu.Postavili sta jim naslednja vprašanja:» Kako ste se počutili v Nemčiji? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?» Ste navezali stike z nemškimi dijaki? Ali jih boste obdržali? Zakaj?» Ste utrdili znanje nemščine ali angleščine? Imate občutek, da več znate? (utemelji!)» Bi v Nemčijo odšli še enkrat? Zakaj?» Se veselite prihoda nemških dijakov v Slovenijo? Zakaj?» Je bilo v Nemčiji preveč dela, napora? (utemelji!)» Kaj bi spremenili, če bi šli še enkrat v Nemčijo?

Objavljamo nekaj povzetkov njihovih odgovorov:

Vanesa Škerget, 3. AFTV Nemčiji je bilo super, najbolj so se ji v spomin vtisnila druženja z dijaki in dijakinjami ARS. Navezala je ve-liko stikov, ki bi jih rada obdržala. Zdi se ji tudi, da pa le »nekaj več ve«. V Nemčijo bi šla še enkrat, ker ji je bilo všeč. Veseli se prihoda nemških dijakov, saj jih pogreša. V Marburgu dela ni bilo preveč, utrudljivo pa je bilo vstajanje.

Monika Vidovič, 3. AFTPočutila se je odlično, najbolj si je zapomnila veslanje po reki Lahni in seveda dijake in dijakinje ARS. Mar-burg pa je zanimivo mesto. Navezala je stike in jih tudi obdržala, zato že komaj čaka, da pridejo nemški dijaki v Slovenijo. Z nekaterimi so postali dobri prijatelji in vedno je bilo veliko smeha. Zdi se ji, da je utrdila nem-ščino in da bolje razume nekatere besede. Prva izmenjava se ji ni zdela preveč naporna, saj se je zavedala, da ne gremo le na izlet, temveč moramo v projektu tudi nekaj narediti.

Urban Čontala iz 3. AKTUrbanu seje najbolj vtisnila v spomin vožnja s kanuji po reki Lahni.Med bivanjem v Nemčiji je navezal nekaj stikov, ki jih želi ohraniti.Ker že zelo dobro obvlada nemščino, pravi, da po izmenjavi ni vidne razlike. V Nemčijo bi šel še enkrat, ker mu je tam všeč.Veseli se že prihoda nemških dijakov, ker bo spet videl nove prijatelje.Delo v Nemčiji se mu ni zdelo naporno, ker je potekalo v skupinah in so si drug drugemu pomagali.Če bi spet sodeloval v izmenjavi, bi si želel več prostega časa.

Nigel Obradović, 3. BGTudi Nigel si je najbolj zapomnil vožnjo s kanuji. V Nemčiji mu je bilo všeč. Stikov zaenkrat nima, mogoče »še bo kaj« po drugi izmenjavi. V Marburgu je »ponovil nemščino«, tja bi še šel, ker pač takrat ni pouka. Veseli se prihoda nemških dijakov, saj bo v dveh dneh skupnega bivanja na Pohorju (v Ribnici) lahko bordal.V Marburgu se mu je zdelo naporno, ker so »nas preveč gnali« (tako pač je, če je naslov projekta »Gibanje v deželi pravljic«!!!).

dijaki in dijakinja iz Marburga predstavili dramatizacijo Jezernika v nemščini, sledila je angleška verzija v obliki igre v temi, naj-več časa pa smo namenili slovenski izvedbi. V njej so sodelovali samo slovenski dijaki, v

sklepnem repu pa vsi udeleženci projekta. Predstava je uspela celo bolje, kot smo pri-čakovali. Gledalci so bili navdušeni. Dru-gi del projekta smo tako uspešno izpeljali. V soboto je bil na vrsti še ogled Maribora (z

vodenjem v nemškem jeziku) in po desetih dneh druženja smo se zadovoljni poslovili. Čeprav nismo izpeljali prav vsake načrto-vane podrobnosti, je večina projekta tekla po načrtu in bila uspešno končana. «


ŠOLSTVO

Žiga Cvetko, 3. BGV Nemčiji se je dobro počutil, zapomnil si bo predvsem vožnjo s kanuji. Navezal je nekaj stikov, ki jih bo ob-držal. Znanja doslej še ni veliko izboljšal. Veseli se že prihoda nemških dijakov, ker nekaj dni ne bo imel po-uka in se bo lahko družil z njimi.Delo v Marburgu se mu ni zdelo naporno.

Selina Koltai, 2. AFTTudi Selini je bilo v Nemčiji všeč, predvsem vožnja s kanuji. Navezala je nekaj stikov in bi jih želela obdrža-ti. V Marburg bi šla še enkrat.Veseli se prihoda nemških dijakov, »da jim pokažemo, kako lepa je naša dežela«. Delo se ji je zdelo včasih na-porno, želela si je več prostega časa.

Tamara Somer, 2. AFTPočutila se je dobrodošlo, všeč ji je tudi to, da se je lahko več družila in se bolje spoznala z našimi dijaki iz dru-gih razredov. Predvsem so ji ostala v spominu večerna druženja v domu.Izmenjala si je »mejle« in si dopisuje prek »facebooka«.Naučila se je nekaj novih besed, predvsem naslove Grimmovih pravljic v angleščini in nemščini.Ker rada potuje, bi šla v Nemčijo še enkrat. Veseli se prihoda nemških dijakov, ker bodo popestrili dogajanje v šoli in ker bodo lahko spoznali del Slovenije.

Nejc Klemenc, 2. AFTNejc se je v Nemčiji dobro počutil, čeprav bi lahko imeli več prostega časa v mestu in več časa za izhode zvečer.Stikov zdaj nima, morda bo po drugi izmenjavi drugače.V jeziku je izboljšal le besedišče s področja pravljic.V Nemčijo bi šel še kdaj, ker je bilo lepo, le hrana bi lahko bila boljša.(pač nismo hodili v Mc'Donalds). Prihoda nemških dijakov se veseli, ker so se »dobro ujeli«. Zdi se mu tudi, da je bilo predvsem zadnjih 5 dni preveč dela.

Iz smeri Meranovega, Ruš, Bistrice ob Dravi, Limbuša, Maribora in od drugod so na Pečke prihajali ljubitelji narave, da bi za-znamovali 1. maj, praznik dela. V počastitev mednarodnega praznika delavstva, ki ga vsako leto praznujejo v večini držav sveta, sta po uvodni recitaciji Stan-ka Krainerja obiskovalce nagovorila predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Bistrica ob Dravi, Jože Urleb, in župan Ob-čine Ruše, Vili Rezman. Sledilo je veselo druženje ob dobri hrani in pijači, za kar so poskrbeli bistriški gasilci, nekateri pa so se zavrteli ob glasbi ansambla Pet mladih.


V Rušah so se pomerili mladi raziskovalciOŠ Janka Glazerja Ruše je 27. marca gostila jubilejno, 10. srečanje mladih raziskovalcev

Podravja. Udeležili so se ga učenci 25 osnovnih (med njimi tudi naše šole) in dveh sre-

dnjih šol, ki so pripravili raziskovalne naloge z več področij Neja Pušelc (učenka 9. razreda OŠ JG Ruše)

Srečanje se je pričelo ob 9.30 z uvodnim nagovorom ravnatelja OŠ Janka Glazer-ja Ruše, g. Ladislava Pepelnika, nekaj be-

sed pa nam je namenil tudi predsednik pro-gramskega sveta RC ZOTKS Maribor, dr. Boris Aberšek. Sledile so predstavitve razi-skovalnih nalog po področjih. Med tem ča-som je tekel spremljevalni program. Učenci in mentorji, ki so končali predstavitve, so si lah-ko ogledali predstavitev društva za reševalne pse REPS iz Maribora, predstavitev dela Ga-silskega društva Ruše, film Moja pot v šolo in razstavo 50 let Splošne plovbe Piran. Preizku-sili so se lahko v hoji s hoduljami ali sodelova-

li pri športnih aktivnostih. Udeleženci so ime-li tudi priložnost za ogled znamenitosti Ruš. Ob 13. uri se je pričel kulturni program, ki so ga povezovali učenci naše šole. Zbrane je nago-voril župan Občine Ruše, g. Vili Rezman, ki je poskrbel za sproščeno vzdušje v dvorani. S svo-jo prisotnostjo nas je počastil minister za šol-stvo, dr. Igor Lukšič, ki je z nami delil izkušnje o svojem mladostniškem raziskovalnem delu. Mlade raziskovalce je pohvalil in jih spodbu-dil k nadaljnjemu raziskovanju. Dogajanje so popestrili učenci naše šole, ki so se predstavi-li z recitacijami in kratko igro, vokalna skupi-na pa nas je navdušila s petjem. Premierno se je

predstavila glasbena skupina XL (osem deve-tošolcev) pod vodstvom učiteljice Darinke Je-senko. Navdušili so zlasti ženski del občinstva.

Štiri naloge ruških raziskovalcev nagrajene Na koncu je Sonja Pogorevc, vodja Regio-nalnega centra, razglasila rezultate in podeli-la priznanja. Učenci naše šole so pripravili 8 raziskovalnih nalog, 4 so bile nagrajene. Zla-to priznanje in izlet v Bratislavo sta si prislužili nalogi Čas je za pogovor o spolnosti (Nikolina Čoralić, Marko Kofler, Špela Mernik; mentor-ja Tatjana Lubej in Boštjan Ravnjak) in Kam po nakup? (Katja Veličković, Jure Škof; men-

torici Manja Žvikart in Karmen Srnko). Na-loga Prenos videa in avdia v internetno omrež-je (Žiga Fajfar, Ferdin Shotani, Rok Pekušek; mentorja Tone Cencič in Franc Jakoš) je do-bila srebrno priznanje in udeležbo na taboru, nagrajena pa je bila tudi naloga Dunajski kla-siki – dunajski zrezek (Ana Lubej, Eva Lubej, Gregor Ekart; mentorica Darinka Jesenko). Na državno tekmovanje se je uvrstila naloga Čas je za pogovor o spolnosti.Dan je bil poln zanimivih doživetij, vladalo je prijetno vzdušje, udeleženci pa smo domov odšli bogatejši za prijetno izkušnjo in nova spoznanja. «

» Minister za šolstvo dr. Igor Lukšič in ravna-telj osnovne šole Janka Glazerja Ruše Ladi-slav Pepelnik » Fantovska vokalna skupina, ki se je na tem tekmovanju prvič predstavila

ŠOLSTVO


Spoznavali so svoj in Glazerjev krajOb obletnici rojstva osrednje ruške osebnosti so na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše

pripravili kulturni dan. Učenci so se podrobneje seznanili s sedanjostjo in preteklostjo

domačega kraja Manja Žvikart, foto: Žan Hvalec

V Rušah 21. marca kot Glazerjev dan za-znamujemo rojstvo pesnika Janka Glazer-ja. Na naši šoli, ki nosi njegovo ime, smo

imeli 29. marca kulturni dan. V ta namen smo raziskali in podrobneje spoznali Ruše – Glazer-jev kraj. Vsak razred si je izbral temo, ki jo je raziskal. Pa poglejmo, kaj so raziskovali in kaj so se naučili.Za učence prvih razredov je bil ves teden glas-beno in kulturno obarvan. Njihovo vodilo je bilo: »Popeljati otroke v čudoviti svet glasbe, da bo svet za vse nas še lepši in življenje polnejše.« Obiskali so glasbeno šolo, kjer so jim na zanimiv in zabaven način predstavili različne instrumen-te in tehnike igranja. S svojim obiskom so jih raz-veselili tudi nekateri sorodniki, ki so poskrbeli za enkratno glasbeno vzdušje, v Bistrici ob Dravi pa so si ogledali nastope folklornih skupin. V petek so učenci v šolo prinesli glasbila, ki so jih izde-lali sami in s pomočjo staršev, ter teden končali z bučnim razrednim koncertom.

Od pohodiških poti do kultureUčenci drugih razredov so raziskovali ruške po-hodniške poti, ki so namenjene rekreaciji in spro-stitvi. Podrobneje so spoznali ruško vinsko pot, ob kateri so opazovali lesene kipe in prebira-li verze pesmi znanih ruških osebnosti. Z zani-manjem so si ogledali vinogradniški muzej na prostem.Tretje razrede je zanimalo knjižničarstvo v Rušah. Povezali so se s krajevno knjižnico in se dogovo-rili za sodelovanje na kulturnem dnevu. Učenci so zbirali podatke o knjižničarstvu v Rušah in odno-su odraslih do knjižnice. Vse skupaj so povzeli, uredili in v šoli predstavili sošolcem.Četrti razredi so se spoprijeli s šolstvom v Rušah nekoč in danes. Dva tedna so zbirali podatke o šolah in fotografirali. Ta dan so po skupinah izde-lali plakate in o svojem delu poročali sošolcem.

Tudi zgradbe pripovedujejo svojo zgodboNamembnost stavb so raziskovali peti razredi. Sprehodili so se po Falski, Mariborski, Industrij-ski in Kolodvorski cesti, Ulici Ruške čete ter Les-jakovi ulici. V načrt Ruš so vnašali namen stavb, opazovali okna, vrata in pročelja. Pri zanimivih stavbah so se ustavili in jih narisali.

Šesti razredi so si ogledali najlepšo baročno cer-kev v Sloveniji, to je ruška Marijina cerkev. Go-spod župnik jim je predstavil veliko zanimivega in bogato zgodovino življenja v Rušah. Pokazal jim je nekaj starih knjig, med njimi originalno Ru-ško kroniko in krstne knjige. Za konec so se pov-zpeli na zvonik.Kulturno-umetniško dejavnost v Rušah, Letni oder, gledališko dejavnost in samega Janka Gla-zerja so podrobneje preučili učenci 7.a. V zložen-ke so vpisovali pomembne podatke o Janku Gla-zerju in uredili naslovnico. Pisali so tudi besedila za dramatizacijo, izdelali časovni trak in make-to Letnega odra.

Starejši so raziskovali gospodarstvo in tu-rizemUčenci 7.b so se spoprijeli z gospodarstvom, in-dustrijo in turizmom v Rušah. Zbrali so slikovno gradivo o zgodovini industrije in turizma ter na-redili posterje in zloženke. Skupni izdelek razre-da je bila maketa pomembnejših ruških zgradb, seveda v pomanjšanem merilu. Drče in splavarstvo v Rušah so spoznavali učen-ci 7.c. S pomočjo različnega gradiva so se se-znanili s spravljanjem lesa s Pohorja v dolino. Iz-delali so tudi maketo Pohorja z drčo in manjšimi splavi. Menijo, da so izvedeli veliko zanimivega.Učenci osmih razredov so se odločili, da podrob-neje spoznajo del domačega kraja v bližnji okoli-ci šole. V Režijskem obratu Občine Ruše so dobili načrt. Razdelili so ga na tri področja (vsak od-delek svoje področje) in se podali na pot. Spro-ti so v načrt vpisovali imena ulic in hišne števil-ke. Ugotovili so, da so na levi strani liha, na desni pa soda števila ter da je naša šola edina stavba, ki stoji v Lesjakovi ulici. Po končani poti so tudi

sedmošolci izdelali maketo Ruš.Deveti razredi so risali Ruše nekoč in danes. Nji-hova tehnika je bila pointilizem. Najprej so si iz-brali slike Ruš, nato so s svinčnikom narisali ski-co in s flomastrom dodali pikice. Ko je bila risba s pikicami narisana, so naredili še detajle. Po kon-čanem delu so risbe zbrali in razstavili.

Tudi Mirko Vovšek o GlazerjuOb tej priložnosti smo se spomnili tudi pomemb-nih ljudi, ki so zaslužni za razvoj našega kraja in na katere smo lahko ponosni, da jih imamo v svo-ji sredini. Eden izmed teh je vsem dobro poznani častni občan občine Ruše, g. Mirko Vovšek, bivši ravnatelj naše šole. V Rušah skorajda ni področja družbenega življenja, kjer g. Mirko Vovšek ne bi pustil svojega pečata. Mlajši generaciji je njego-vo življenje in delo manj znano, zato so se osnov-nošolske novinarke odpravile k njemu, da ga po-bližje spoznajo. Ugotovile so, da je g. Mirko Vovšek enkraten človek, prava zakladnica znanja in spo-minov. Primerjali bi ga lahko z Jankom Glazer-jem, o njem meni, da je bil občudovanja vreden človek. Citiral je tudi nekaj verzov Glazerjeve pe-smi Na pot, ki nam je lahko vodilo v življenju. «

ŠOLSTVO

S kámenjem posuteceste so in sprane –glej, da si obuješčevlje podkovane!

S kámenjem posutastŕmica do sreče –glej, da si ne ranišduše hrepeneče!

Lahko nogi drobni:varno se obuje;težko duši nežni:bosa v svet potuje.

(Janko Glazer)


Učenci so raziskali knjižničarstvo v RušahKulturni dan so na OŠ Janka Glazerja Ruše pripravili in izvedli z zglednim sodelova-

njem med krajevno knjižnico in osnovno šolo Andreja Kljajič

Ruše so mlado mesto, učenci naše osnovne šole pa so vedoželjni, želi-jo si znanja in raziskovanja. Prav je,

da vsak učenec pozna kulturno dediščino ter naravne in geografske značilnosti Ruš. V okviru medpredmetnega povezovanja na šoli smo že lani avgusta načrtovali kulturni dan, ki bi zadostil ciljem spoznavanja kra-ja v posameznih razredih v okviru učnega načrta predmetov. V tretjem razredu smo se v okviru predme-ta spoznavanja okolja in slovenskega jezika odločili, da bomo raziskali knjižničarstvo nekoč in danes. Povezali smo se s krajev-no knjižnico in knjižničarjem gospodom Stankom Krainerjem, ki smo mu predsta-vili naše cilje. Ker z njim sodelujemo že od prvega razreda, je bil tudi tokrat zelo vesel, da nam je lahko s svojo strokovnostjo po-magal pri izvedbi. Učenci so že pred kul-turnim dnevom iskali podatke o knjižni-čarstvu v Rušah, tako da so intervjuvali domače o tem, kam so hodili v knjižnico v času šolanja in česa se najbolj spominjajo v zvezi z branjem knjig. V razredu smo razstavili stare knjige, ki

so jih učenci prinesli od doma, prav tako smo skrbno zapisali vse podatke o knjižni-čarstvu, ki so jih učencem posredovali do-mači. Takšen način dela v šoli je zagotovo nadgradnja znanja, saj se upoštevajo zamisli učencev, uporabljeni so različni viri, učen-ci so notranje motivirani za raziskovanje in proces pridobivanja znanja je zanimivejši. «

ŠOLSTVO

Še knjižničarjevi vtisi»Ves čas, odkar sem zaposlen v knjižnici, se trudim za čim večji obisk mladih, saj se zave-dam, da so ti mladi bralci tudi kasnej-ši potencialni obiskovalci in uporabni-ki knjižnice, in to se mi v 14-letnem delu samo potrjuje. Moje delo z mla-dimi pride še posebno do izraza v knji-žnici Janka Glazerja v Rušah, saj je so-delovanje z OŠ in vrtcem res zgledno.Primer takšnega skupnega sodelovanja je bila tudi izvedba kulturnega dne na OŠ. V dogovoru z Andrejo Kljajič sem v knjižnici Ruše pripravil program za tretje razrede, in sicer Razvoj knjižni-čarstva v Rušah, pogled v same začet-ke z ustanovitvijo Kmečkega bralnega društva leta 1865, obdobja do 1. sve-tovne vojne, med vojnama in po 2. sve-tovni vojni, pa vse do danes.Zelo presenečen sem bil nad pripra-vljenostjo in zanimanjem učencev za temo, ki smo jo obravnavali. Tu gre predvsem zahvala učiteljicam, saj se je videlo, da so v ta dan vložile res ve-liko dela. S takšnim pristopom učite-ljev se nam ni treba bati, da bi se poza-bila naša kulturna dediščina v Rušah, kar je zelo pohvalno in vzpodbudno.Takšno sodelovanje med OŠ in knji-žnico, kakršno je v Rušah, srečamo le malo kje, saj skozi šolsko leto obišče-jo knjižnico skoraj vsi razredi. Tako pri učencih povečujemo bralno kul-turo in obisk v knjižnici, to dokazuje-jo tudi statistični podatki obiska in iz-posoje zadnjih treh let.Sodelovanje s takšno ustanovo me zelo veseli in to delo bom še naprej zelo rad opravljal, zato se že veselim naših na-daljnjih dogovorov.« Stanko Krainer

Vtisi učencev po kulturnem dnevu:» izvedel sem, da je v Rušah nekoč delovalo Kmečko bralno društvo, kar se mi je

zdelo zelo zanimivo,» zanimivo mi je bilo to, da je društvo prirejalo igre in s tem služilo denar za na-

kup novih knjig,» žalostno je moralo biti, ko so jim med vojno knjižnico uničili in sežgali knjige,» vesela sem, ker sem izvedela, da je bil gospod Janko Glazer tudi tajnik in knjižničar,» danes smo spoznali, kako dragocene so knjige in kako veliko so ljudem pome-

nile že nekoč,» vesela sem, da imamo v razredu razstavo starih knjig, in prvič sem videla knjige,

stare več kot 100 let,» zdaj razumem, zakaj so stare knjige več vredne kot nove,» nekoč niso imeli v knjižnici računalniške izposoje,» včasih je bila knjižnica odprta le trikrat na teden, danes je vsak delovni dan,» gospod Stanko nam je povedal, da ima naša knjižnica prek 25.000 knjig,» knjige morajo biti razvrščene po posebnem redu, da ni zmešnjave,» veseli smo bili, ko nas je knjižničar na koncu pohvalil za sodelovanje,» želimo si, da bi bilo veliko takih zanimivih, a hkrati poučnih dnevov.

» Obisk tretješolcev v knjižnici


Bogata bera nagrad na pomladnih tekmovanjihUčenci in dijaki profesorja Dušana Remšaka so na mednarodnem in državnem tek-

movanju mladih glasbenikov dosegli odlične uspehe, njihov mentor pa je v Beogradu

dobil nagrado za najboljšega profesorja Simona Fišer (pomočnica ravnateljice Srednje glasbene in baletne šole Maribor)

Od 5. do 13. marca 2010 je bilo na glas-beni šoli Davorin Jenko v Beogradu 7. mednarodno tekmovanje pihalcev in

trobilcev. Pomerili so se solisti in komorne sku-pine pihal in trobil. Tekmovanje je teklo v di-sciplini klavir, pihalni instrumenti in komor-ne skupine. Udeležilo se ga je 650 tekmovalcev vseh starostnih nivojev iz 11 evropskih držav: Slovenije, Bolgarije, Francije, Češke, Slovaške, Italije, Avstrije, Makedonije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, in Srbije.Udeležba mladih glasbenikov na tekmova-njih te vrste ni redna dejavnost v sklopu po-uka, temveč dodatna. Željo po udeležbi izra-zijo učenci in dijaki sami. Za sodelovanje na takšnih tekmovanjih je potrebno veliko do-datnih vaj in priprav. Izjemne uspehe so do-segli tekmovalci iz razreda prof. Dušana Rem-šaka, ki poučuje trobento na Srednji glasbeni šoli v Mariboru.Tekmovanja so se udeležili kar v petih staro-stnih kategorijah - solistično in v kategoriji B - komorne skupine srednjih šol. Uspešno so se predstavili tako učenci glasbene šole dislo-ciranega oddelka v Rušah kot dijaki Umetni-ške gimnazije Maribor.V PREDKATEGORIJI (do 11 let) je tekmoval Vid Jelenc (rojen 16. 6. 1999) in prejel 98,33 toč-ke - ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO (kar po-meni največje število točk).V kategoriji A (do 13 let) je tekmoval Rene Hla-de (rojen 25. 5. 1998) in prejel 97,67 točke - ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO. V kategoriji C (do 17 let) je tekmoval Primož Gobec (rojen 20. 9. 1993) in zbral 93,33 točke - SREBRNO PLAKETO.V kategoriji D (do 19 let) je dosegel izjemen uspeh Anžej Remšak (rojen 27. 5. 1994), saj je dobil vse možne 100 točke – ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO.V isti kategoriji je tekmovala Urška Kurbos (ro-jena 28. 7. 1992) in prejela 97,00 točk - ZLATO PLAKETO in DRUGO NAGRADO.V kategoriji E (do 30 let) je tekmoval Tadej Po-stružnik (rojen 17. 1. 1991) in zbral 97,00 točk

– ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO.Trobentače je ocenjevala komisija mednaro-dno priznanih solistov in profesorjev na aka-demijah za glasbo: Tibor Kerekeš (Slovenija), Endre Tot (Nemčija), Aleksander Solunac (Srbi-ja), Milorad Pejčić (Srbija).Komorna skupina trobent Umetniške gimna-zije Maribor pod mentorstvom prof. Dušana Remšaka v sestavi: Anžej Remšak, Tadej Postru-žnik, Urška Kurbos in Leon Pokeržnik, je tekmo-vala v kategoriji B - komorne skupine srednjih šol. Prejeli so 98,67 točke – ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO.Komorne skupine je ocenjevala komisija v se-stavi: Goran Marinkovič (Srbija), Katarina Aza-njac (Srbija), Vago Janoš (Madžarska) in Fedo

Vrtočnik (Srbija).Profesor Dušan Remšak je dobil posebno na-grado za najuspešnejšega profesorja tekmova-nja, saj so njegovi učenci zbrali kar pet zlatih in prvih nagrad ter zlato in prvo nagrado ko-mornih skupin v kategoriji B. Po vrnitvi iz Beograda komorna skupina tro-bent ni počivala, saj so se njeni člani 16. mar-ca udeležili 39. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije v kategoriji II - komor-ne skupine s trobili v Žalcu. Ponovno so pože-li velik uspeh, saj so dobili 97,00 točk – ZLATO PLAKETO in PRVO NAGRADO. Kot prvonagra-jenci so se uspešno predstavili 31. marca na sklepnem koncertu v Slovenski filharmoni-ji v Ljubljani. Komorne skupine je na držav-nem tekmovanju ocenjevala komisija v sesta-vi: Stanko Arnold (Slovenija), Uroš Polanc (Slovenija) in Victor Malirsh (Irska). Delo, trud in odpovedovanje so bili nagraje-ni, vendar uspešni glasbeniki že premišljujejo o 40. državnem tekmovanju mladih glasbe-nikov Slovenije in pridno nadgrajujejo svoje znanje. Profesorju Dušanu Remšaku in vsem učencem ter dijakom iskreno čestitamo za iz-jemne uspehe. «

ŠOLSTVO

» Z leve, v drugi vrsti: Urška Kurbos, Primož Gobec, Rene Hlade, Tadej Postružnik; spredaj levo Leon Pokeržnik, Dušan Remšak, Anžej Remšak Foto: Darko Hlade


ŠPORT

Naj ruški športniki v letu 2009Po skupščini Športne zveze Ruše so 29. marca najboljšim športnikom in športnicam

ter ekipam podelili priznanja. Priznanje za življenjsko delo v športu je dobil Srečko Mi-

helak Josip Ajd (sekretar Športne zveze Ruše), foto: Truda Pepelnik

Kdo so letošnji dobitniki?

Perspektivne športnice leta 2009:Petra MILIVOJEVIČ: ŠD RUŠE - sekcija KARA-TE (pokal ŠZR):Je nosilka rjavega pasu 2. KYU in vrsto let državna prvakinja v kategoriji starejših de-klic in članica mladinske KYU reprezen-tance SKIF Slovenije. V letu 2009 je po-stala državna prvakinja v KATAH starejše deklice - A in pri mladinkah, osvojila je 2. mesto v KUMITE - 55 kg. Na mednaro-dnem turnirju v Avstriji je dosegla 2. mesto v KATAH deklice - A. Na pokalu Ruš 2010 je prejela priznanje SKIF Slovenije kot per-spektivna športnica.Nastja MOŽIČ: ŠD RUŠE - sekcija ŠPORTNA GI-MNASTIKA (pokal ŠZR):V letu 2009 je tekmovala v kategoriji kade-tinj in na državnem prevnestvu osvojila 1. mesto v preskoku, 2. mesto na bradlji in 3. mesto v mnogoboju. Je ena najbolj nadar-jenih gimnastičark v Sloveniji in članica dr-žavne kadetske reprezentance.Urška KRAŠOVEC: ŠD RUŠE - sekcija KARATE (pokal ŠZR):Je nosilka modrega pasu 5. KYU in trenira v klubu že štiri leta. V letu 2009 je tekmo-vala predvsem v kategoriji mlajših deklic in zasedla 1. mesto v KATAH - mlajše deklice, 3. mesto v KATAH - malčice in 2. mesto na šolskem DP v KATAH za malčice. Uvrsti-la se je tudi na 2. mesto na DP v KATAH - ekipno v kategoriji mlajših deklic.

Perspektivni športniki leta 2009:Viktor ROKAVEC: ŠD RUŠE - sekcija KARATE (pokal ŠZR):Je nosilec rjavega pasu 3. KYU in član re-prezentance A - KYU v kategoriji dečkov. V klubu trenira že osem let. V letu 2009 je dosegel odlične rezultate na državnem pr-venstvu, in sicer: 1. mesto KATE ml. deč-

ki - A, 2. mesto KATE st. dečki - A, 2. me-sto na šolskem državnem prvenstvu za ml. dečke - A, 2. mesto KATE - ekipno ml. deč-ki in 2. mesto KIHON IPPON KUMITE mlajši dečki.Tine GRIČNIK: ŠD Bistrica ob Dravi - sekcija ŠAH (pokal ŠZR):Tine je že vrsto let eden najbolj perspektiv-nih šahistov v Sloveniji. V letu 2009 je na posameznem državnem prvenstvu v kate-goriji dečkov do 10 let osvojil 3. mesto v pospešenem šahu in 4. mesto v počasnem šahu. V isti kategoriji je postal tudi regijski prvak. Je zelo prizadeven šahist, saj dvakrat tedensko v klubu trenira z osebnim trener-jem, ostale dni pa individualno.Kai KIRBIŠ: ŠD RUŠE - sekcija ŠPORTNA GIM-NASTIKA (pokal ŠZR):V Gimnastični šoli Ruše vadi že štiri leta pod vodstvom trenerjev Severina Kodriča in Matije Frumna. V letu 2009 je na držav-nem prvenstvu zasedel 1. mesto v katego-riji dečkov do 8 let in 1. mesto na Pokalu Ruš 2009 v isti kategoriji.

Najboljša ženska ekipa leta 2009:Ekipa članic - KATE: ŠD RUŠE - sekcija KARA-TE (pokal 1. m):Ženska ekipa Shotokan karate - DO klu-ba v okviru ŠD Ruše, ki jo sestavljajo Mate-ja Breznik, Irina Mlinarič, Boža Ladinek in Po-lonca Hill, že vrsto let uspešno nastopa na državnem prvenstvu in v SKI karate ligi Slovenije.V letu 2009 so na državnem prvenstvu SKI osvojile 1. mesto v KATAH - ekipno, 1. me-sto v YAKO - SOKU KUMITEJU in 1. mesto v SKI ligi SLO v KATAH - ekipno.Priznanja najboljši moški ekipi leta 2009 niso podelili, saj ŠZR ni dobila nobenega predloga za priznanje.

Najboljša športnica leta 2008:3) Boža LADINEK: ŠD RUŠE - sekcija KARATE (pokal 3. m.):Je nosilka mojstrskega pasu 2. DAN. V klu-bu trenira več kot pet let in je tudi SKI in-štruktorka ter sodnica z republiško licen-co. Zadnji dve leti državna prvakinja v KATAH za ml. veteranke, v letu 2009 je na državnem prvenstvu osvojila 1. mesto v KATAH - veteranke, 1. mesto v DYU - IPPON KUMITEJU - veteranke, 1. mesto v JAKU - SOKU KUMITEJU ter 1. me-sto v KATAH - ekipno.2) Petra KRČOVNIK: ŠD RUŠE - sekcija ŠPOR-TNA GIMNASTIKA (pokal 2. m.):Na državnem prvenstvu 2009 je v kategori-ji mladink osvojila 3. mesto v mnogoboju, na Pokalu SLO pa v absolutni kategoriji 3. mesto v finalu na preskoku. Na mednaro-dnem turnirju v Ukrajini je zasedla 3. me-sto v kategoriji mladink in v isti kategoriji 9. mesto na mednarodnem turnirju v Av-striji. Je kategorizirana športnica MLR po kriterijih OKS - ZŠZ.1) Irina MLINARIČ: ŠD RUŠE - sekcija KARA-TE (pokal 1. m.):

» Srečko Mihelak


ŠPORT

Je nosilka mojstrskega črnega pasu 1. DAN, v klubu deluje kot inštruktorka in sodnica z licenco. Že od leta 2005 je članica SKIF reprezentance Slovenije. V letu 2009 je na državnem prvenstvu zasedla 3. mesto v KUMITE - borbe (+ 60kg), 1. mesto na državnem prvenstvu v DYU IPPON KU-MITEJU, 3. mesto v KATAH - posamezno in 1. mesto v KATAH - ekipno. Nastopila je

na svetovnem prvenstvu v Grčiji leta 2009 in se v KATAH - ekipno uvrstila na 3. mesto.

Najboljši športnik leta 2008:2) Tine RAUTER - ŠD RUŠE - sekcija ŠPORTNA GIMNASTIKA (pokal 2. m.):V letu 2009 je na članskem državnem pr-venstvu osvojil 1. mesto na bradlji in 3. me-sto v preskoku. Na Pokalu Slovenije 2009 je

bil prav tako tretji v preskoku. Je član držav-ne mladinske reprezentance in kategorizi-ran športnik DR po kriterijih OKS - ZŠZ.1) Andraž LAMUT: ŠD RUŠE - sekcija GYM (po-kal 1. m):Uspešno tekmuje v športni gimnastiki vse od pionirskih vrst, sedaj pa dosega odlične rezultate tudi v članski konkurenci. V letu 2009 je na članskem državnem prvenstvu zasedel 1. mesto na bradlji (delil si ga je s Tinetom Rauterjem), na Pokalu Slovenije 2009 pa je bil drugi na bradlji in konju ter preskoku in parterju. Bil je udeleženec Uni-verzijade in je prav tako kategoriziran špor-tnik DR po kriterijih OKS - ZŠZ.

Priznanje za življenjsko delo na področju športa:Srečko MIHELAK: DU Ruše - kegljaška sekci-ja (plaketa):Srečko je bil športni funkcionar vse življe-nje. Dolga leta je deloval v Nogometnem klubu Pohorje iz Ruš, zadnji 15 let pa je vo-dil kegljaško sekcijo v Društvu upokojen-cev Ruše. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je tudi sam tekmoval na upokojenskih ke-gljaških tekmovanjih. «

20. marec 2010 je bil velik dan, saj si je ekipa KK Ruše (kot novinka; novak pa - prvak!) zagotovila

1. mesto v 3. slovenski ligi in napredovanje v 2. divizijo!

Mimogrede: s 3404 podrtimi keglji je porušila še ekipni rekord kegljišča v Rušah.


ŠPORT

LEON KONJUVCI BORUT PLANINŠIČ IVAN KUNČIČ ERNEST ŠLOSER SREČKO FIŠER

DAVID PETEK IVAN ŠETORIČ SAVO POPIĆ BENJAMIN PREDNIK MUHAMED SEFEROVIĆ

KK RUŠE

PRVAKI 3.DRŽAVNE LIGE 2009/10

Na osnovi obiska, ki ga je med 18. in 20. januarjem opravil iniciativni odbor v Beo-gradu pri Curling zvezi Srbije (Curling sa-

vez Srbije) in povratnega obiska delegacije srbske zveze v Mariboru, je bilo 19. februarja podpisano pismo o sodelovanju. Njegova podpisnika sta pred-sednik organizacije Marko Stojanovič in predse-dnik Iniciativnega odbora za ustanovitev Curling zveze Slovenije Ladislav Pepelnik. Predstavniki srbske curling zveze so se v pismu zavezali, da bodo pomagali s svojimi nasveti in iz-kušnjami pri vzpostavitvi mreže curling klubov v Sloveniji in pri ustanovitvi Curling zveze Slovenije. Prav tako bodo pomagali pri včlanitvi Slovenske

curling zveze v evropsko in svetovno curling zve-zo. S svojim znanjem bodo usposabljali zaintere-sirane igralce curlinga, tako da bodo lahko samo-stojno nastopali na tekmovanjih.Ker so Ruše eden izmed partnerjev zimske univer-zijade 2013 in je pri nas predvidena gradnja večna-menske dvorane, kjer bo mogoče igrati tudi curling, se je porodila ideja, da ustanovimo curling klub. Tako imamo v Rušah prvi tak klub v Sloveniji. Na ustanov-nem zboru članov je bilo imenovano vodstvo, ki si je zadalo smele načrte za promocijo tega zanimivega športa. Predsednik Curling kluba Ruše je postal La-dislav Pepelnik, ki je tudi predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Curling zveze Slovenije. «

Curling tudi v SlovenijiRuše so dobile curling klub, ki je obenem prvi pri nas.

Vodstvo si bo prizadevalo za promocijo tega športa in

ustanovitev zveze Martina Dover foto: Truda Pepelnik


Občinsko tekmovanje v veleslalomuNa Cojzerici na Arehu so se 27. februarja Rušani pomerili v veleslalomu – sicer letos

manjša udeležba, a smučanje je še zmeraj priljubljen zimski šport Josip Ajd, foto: Truda Pepelnik

Ženske nad 50 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 11 TROP Relica 0:30,392. 13 MAVROVIČ Vlasta 0:33,153. 12 VALENČAK Lidija 0:36,34

Ženske od 30 do 50 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 21 ZUPANIČ Vlasta 0:29,452. 91 SAFRAN Mojca 0:29,913. 22 PUKLAVEC Martina 0:31,50

Ženske od 15 do 30 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 28 TODOROVSKI Nika 0:27,152. 27 KRISTL Mojca 0:30,743. 32 AHEJ Jasmina 0:33,06

Deklice od 7 do 15 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 1 ŠARH Diana 0:33,222. 2 URLEB Eva 0:43,723. 4 STRMŠNIK Neja 0:44,38

Najstarejša udeleženka je bila Relica Trop, najmlajša pa Eva Urleb.

Moški nad 60 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 15 HELBL Alojz 0:33,812. 16 KOCJAN Vladimir 0:35,183.

Moški od 40 do 60 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 39 ZUPANIČ Igor 0:25,152. 37 ŠVIKART Danilo 0:25,703. 43 LESJAK Martin 0:26,03


1. 60 MAVROVIČ Matej 0:24,112. 61 JERT Matjaž 0:24,773. 65 ŠARH Jernej 0:25,42


1. 85 ŠARH Matej 0:24,872. 80 VISOČNIK Žiga 0:26,103. 81 ŠVIKART Aleš 0:26,28

Dečki od 7 do 15 let:Mesto St. štev. Priimek in ime Rezultat

1. 5 RODOŠEK Alen 0:32,112. 92 MIGLIČ Denis 0:32,253. 9 PODLESNIK Nejc 0:33,05

Najstarejši udeleženec je bil Alojz Helbl, najmlajši pa Tine Puklavec.

ŠPORT

Pokrovitelj tekmovanja je bila Občina Ruše, izvajalec pa Špor-tna zveza Ruše v sodelovanju s SK BRANIK - Maribor in društvom NLP iz Ruš. Ob sončnem, čisto pomladanskemu

vremenu je sodelovalo 89 tekmovalk in tekmovalcev. To pomeni precej manjšo udeležbo kot v letu 2009.

Po malici v hotelu Areh je pod-župan Ladislav Pepelnik podelil priznanja zmagovalcem po ka-tegorijah in praktične nagrade za najstarejše in najmlajše ude-ležence tekmovanja. «


Ruške mažorete odlične na državnem prvenstvu

Pečke vabijo!

Nekatere članice Mažoretne skupine godbe Ruše odhajajo na evropsko prvenstvo

mažoret, kar je velik uspeh Mateja Vizjak (mentorica Mažoretne skupine godbe Ruše), foto: Branimir Ritonja

Zaradi bližine in dobre povezanosti z Limbušem in Rušami so Pečke zelo primerna

točka za vsakodnevne rekreacijske pohode in kolesarjenje Milan Robnik

Mažoretna skupina godbe Ruše deluje že od leta 1989, kar pomeni, da je lani praznovala 20. rojstni dan. Velja za eno

prvih mažoretnih skupin na štajerskem koncu Slovenije in je od leta 2006 članica Mažoretne in twirling zveze Slovenije (MTZS).Veščin s palico se uči 22 deklet, ki so razdeljene v dve starostni skupini, mlajšo in starejšo. Vod-ja mažoretne skupine in koreografinja je Mateja Vizjak. Poleg klasičnega repertoarja, ki ga lahko vidimo na nastopih mažoret in godbe, se dekle-ta posebej pripravljajo še na dva dogodka v letu, in sicer na državno prvenstvo in tradicionalni no-voletni koncert.Po enoletnem premoru zaradi neugodne sta-rostne sestave skupine so se ruške mažorete znova predstavile na odprtem državnem prven-

stvu MTZS, ki je bilo 17. in 18. aprila v Benedik-tu in Lenartu. Najmlajša dekleta so se pomerila v osnovah korakanja in za pogum ter pokaza-no znanje prejela priznanja ter bronaste paliči-ce, medtem ko se je starejša mažoretna skupi-na, sicer zelo pomlajena, predstavila v disciplini mažorete, starostni kategoriji seniork. V tej di-

sciplini tekmovanje sestoji iz figurative in para-de, in naše mažorete so tokrat dosegle odlič-no 5. mesto.Nekatere članice društva pa so tekmovale tudi posamezno. Barbara Berglez in Dea Marko sta v kategoriji par senior zasedli 6. mesto, Katja Sin-kovič pa se je v solo senior uvrstila na 3. mesto. Tako si je privrtela in priplesala nastop na evrop-skem prvenstvu, kar je prvi takšen uspeh naših mažoret. Evropsko prvenstvo bo predvidoma v Bolgariji, v začetku septembra.Vsa dekleta si zaslužijo iskrene čestitke in po-hvalo za premagano tremo in dosežene rezul-tate. Želimo si, da bi se s trdim delom napredek mažoretne dejavnosti v Rušah nadaljeval, in va-bimo vse zainteresirane deklice, da se nam pri-družijo. «

ŠPORT

Pohodniško-izletniška sekcija Turističnega društva Limbuš je zelo aktivna. Vodi jo ne-umorna organizatorka, pohodnica, velika

ljubiteljica gora in redna obiskovalka Pečk, gospa Metka Kovačič. Rekreacija je v sedanjem času televizije in dela z računalniki vedno bolj pomemben element zdra-vega življenja. S to ugotovitvijo sta z gospo Jel-ko Žvegler pripravili projekt v naravi za naravo z naslovom Pečke – moja inspiracija. Cilj in naloga je vzpodbuditi izletniško in pohodniško aktivnost članov društva, ekološko osveščanje v širšem bi-valnem okolju in promocijo Pohorja kot naravne-ga rezervata našega bivanja.

Široka podpora projektuProjekt so podprli v občini Ruše, v turističnih od-borih Bezene in Bistrici, še posebno gospa Ivanka Šauperl, gospod Franc Kuntner in zakonca Šlag, ki sta sta v tistem času upravljala dom na Pečkah.

Skupno so ugotovili, da je lokacija Pečk zelo pri-merna za vsakodnevne rekreacijske pohode in ko-lesarjenje zaradi bližine in dobre povezanosti tako z Limbušem kot Rušami. V programu so načrtovane tudi spremljevalne prire-ditve, ki tečejo med letom, kot so: pohorska kulinari-ka, predavanja s področja zeliščarstva in rastlinstva na Pohorju, opremljanje in vzdrževanje pohodniških poti, čistilne akcije, kostanjevi pikniki in družabna srečanja s podelitvijo priznanj pa dajejo poseben poudarek razvoju turizma na tem področju Pohorja.

Rekorderji med pohodniki in kolesarjiProjekt poteka že šesto leto, v tem času je bilo opravljenih in evidentiranih že 23.711 pohodov. Prvo leto je gospod Simon Smolar iz Bezene opra-vil 156 pohodov, gospod Blaž Lorber iz Limbuša pa 68 kolesarskih vzponov. Število udeležencev se je večalo, rekorder pa je gospod Albin Žnuderl iz Limbuša s 1473 pohodi. Sam pravi, da sta jutro

in večer na poti različna, prav tako letni časi, ker je pot na Pečke vedno drugačna in zanimiva. Ve-likokrat se s Pečk odpravi še na Areh ali Maribor-sko Pohorje. Gospod Simon pa pove, da se je ve-likokrat odpravil na Pečke ponoči, ob polni luni, in se spraševal, ali je to ista pot, ki jo je že velikokrat prehodil. V tem času je na Pečke 845-krat priko-lesaril gospod Bernard Vesenjak. Za uspešno uresničevanje projekta, še posebno organizacijo letnih srečanj s podelitvijo priznanj, pokalov in pohodniških palic, gre zahvala gospe Ljubi Vegič in številnim sponzorjem. Tudi sedanji lastniki doma na Pečkah podpirajo prizadevanja organizatorjev in ker narava projekta ni tekmoval-nost, temveč predvsem bivanje v naravi in druže-nje ob zdravem načinu življenja, bo akcija uspe-šna tudi v prihodnje. Krajane Radvanja, Peker, Limbuša, Laznice, Bistri-ce, Bezene in Ruš vabimo, da se po turističnih po-teh podajo v naravo in da se srečamo na Pečkah. «


STIKI IN POTOVANJA

Vsakoletni strokovno-poučni izletČlani Območnega združenja slovenskih častnikov Občin Ruše, Lovrenc na Pohorju

in Selnice so se oktobra lani skupaj s soprogami oz. prijateljicami odpravili na težko

pričakovani strokovno-poučni izlet na Primorsko Irena Bučar

Tokrat nas je pot vodila v Vipavo, skozi Novo Gorico in v Kobarid. V Vojašnici Janka Premrla-Vojka, kjer je danes Cen-

ter za usposabljanje Slovenske vojske, nas je prisrčno sprejela nadporočnica Nataša Tom-inšek in ostala z nami ves čas obiska. Najprej nas je odpeljala na strelišče Mlake, ki je najso-dobnejše v Sloveniji. Da smo res na Primor-skem, nam je »povedala« burja, čeprav je ta dan le milostno pihljala, je našla prav vsa-ko pot do kože. Vojašnica, v katero smo odšli s strelišča, je zelo velika. Njena zunanjost je zelo lepo urejena in prav nič ne kaže vojaške strogo-sti. Lepe zelenice, mogočna drevesa in veliko rož. Pohvalili so se tudi, da vsako leto dobi-jo priznanje za urejenost, letos so dobili sre-brno priznanje. To veliko pove o ljudeh, ki center vodijo.

Bogata zgodovinaZačetek gradnje vojašnice sega v leto 1911. Gradnjo so zaradi I. svetovne vojne prekini-li in jo dokončali šele leta 1926, ko se je va-njo vselila italijanska vojska. Po drugi sve-tovni vojni jo je prevzela JLA in končno leta 1992 Slovenska vojska. V njej so bile nekaj časa enote 62. brigade. Januarja 2003 so tja prišli prvi kandidati za vojaške osebe in pro-stovoljci. Vse to in še mnogo več nam je po-vedal polkovnik Miran Rožanc, ki je predstavil življenje v centru. Seveda smo si z zanima-njem ogledali tudi najnovejše orožje.V eni izmed stavb je postavljena zelo zanimi-va stalna razstava o slovenski osamosvojitvi. Tu lahko vidiš slike dogodkov in oseb, ki se jih še živo spominjamo, saj se je osamosvoji-tev dogajala še ne tako dolgo nazaj. Nato so nas pospremili na odlično kosilo v jedilnico vojašnice. Marsikdo se je spomnil na čas svojega služenja domovini in takratnih obrokov, ki seveda niti približno niso bili ta-kšni, kot jih imajo slovenski vojaki danes.

Sledil je ogled ostalih prostorov za urjenje in muzejske zbirke predmetov iz I. svetov-ne vojne Mitje Močnika. Zbirka je nastajala vse od leta 1978 in je bila preseljena v vo-jašnico v Vipavi leta 1992, v sedanjo podo-bo pa jo je lastnik postavil leta 1996. Zara-di pomanjkanja časa smo šli skozi prostore zelo hitro, a prepričana sem, da si razstava zasluži temeljit ogled. Kljub naglici me je

ustavil napis »… in njihove kosti so posta-le prst naše prsti«. Kako resnično, a preveč-krat pozabljeno. Žal.

Pretresljivi pomniki soške frontePot smo nadaljevali proti Kobaridu, da tam podoživimo delček znamenite soške fronte. Kobarid je čudovit kraj z značilno arhitek-turo in obdan s častitljivimi vršaci. Pohiteli smo proti Kobariškemu muzeju, ki ima pro-store v stari Mašerovi hiši. To ni le kulturni biser v tem okolju, ampak je tudi močno po-vezan z narodnim prebujenjem in ohranja-njem slovenske samobitnosti vse do danes. Tja smo prišli veseli, nasmejani in dobro raz-položeni, a ko smo hodili iz prostora v pro-stor, od eksponata do eksponata in posluša-li vodiča, bolj smo postajali zamišljeni, tihi in žalostni. V enem izmed prostorov visi sli-ka Simona Gregorčiča, Goriškega slavčka, kot so ga imenovali. Le kako je vedel, kako je mogel slutiti, kaj vse se bo dogajalo ob njegovi Soči? Skozi misli mi šinejo deli nje-

gove pesmi: »Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? ... Pa oh siro-ta tebi žuga vihar grozan, vihar strašan, pri-hrumel iz gorkega bo juga … in ti mi boš kr-vava tekla.« Kako resnično, kako preroško. Koliko mla-dih ljudi je za vedno ostalo ob tej čudoviti zeleni reki, v teh prelepih gorah. Kobariški muzej res ni muzej vojne, pač pa človeka in

njegove stiske. Človeka, ki v vseh jezikih, gla-sno ali tiho, v sebi nenehno ponavlja »prekle-ta vojna«. Tako je zapisal v uvod vodnika po muzeju dr. Branko Marušič. Proti koncu ogleda smo posedeli v majhni »kaverni« in prisluhnili mlademu italijan-skemu vojaku, ki piše domačim. Njegov glas, glasba, ki tiho igra v ozadju, vse to nas pope-lje v tiste grozne čase. Zazdi se ti, da tudi tebi mraz sega do kosti, da slišiš topove, krike ra-njenih tovarišev in zavijanje vetra.Glas utihne, a še nekaj čas samo sedimo in razmišljamo: Ne, ničesar se nismo naučili, vojne še vedno divjajo. Še ne tako dolgo na-zaj tudi pri nas. Želeli smo si ogledati še Cerkno in Škofjo Loko, a nas je čas prehitel, zato smo krenili proti domu. Seveda smo se ustavili v Ložnici, v gostišču Janez, kjer vedno dobro poskrbijo za nas. Kam bomo krenili naslednje leto, še ne vemo, upamo le, da našim vodjem ne bo zmanjkalo ne idej ne energije za delo. Zado-voljiti vseh pa tako ni mogoče nikoli. «


STIKI IN POTOVANJA

Lira tokrat na zahodTo pomlad so se članice Lire odpravile na izlet v Idrijo, Kobarid in Novo Gorico. Od čipk,

zgodovine soške fronte do iger na srečo, za konec pa lokalne dobrote Mojca Kristl, foto: Truda Pepelnik

Hitro je minilo leto, marca se je »žen-ski kolektiv« Lire spet podal na izlet po Sloveniji. Tokrat smo se odpravili

v zahodni konec naše lepe dežele. Zgodnja jutranja ura ni motila veselja ob snidenju s prijateljicami in znankami. Za še boljšo vo-ljo pa sta poskrbela postanek na Trojanah in kavica s skoraj obvezno sladico – kro-fom. Pot smo nadaljevali proti Idriji, znani

predvsem po 500 let starem rudniku žive-ga srebra, ki ga zapirajo, in po idrijski čipki.

Čipka za spominPrijazna lokalna vodička nas je popeljala po kraju, povedala nekaj o zgodovini in nas vodila do muzeja, kjer je zbirka čipk. Ogledali smo si čudovita dela pridnih rok in prelepe kreacije oblek v kombinaciji s čipko. Ob predstavitvenem filmu smo iz-vedeli več o zaščitenem imenu idrijska čip-ka. Predstavljeno nam je bilo, da začetek iz-delovanja idrijskih čipk sega v 16. stoletje,

razcvet pa je bil v 17. stoletju, ko so delavci začeli izgubljati delo v rudniku. Čipkarska šola v Idriji obstaja od leta 1876 in ohranja tradicijo. Prodaja čipk je zelo uspevala do propada Avstro-Ogrske, zdaj pa se čipke prodajajo predvsem kot turistični spomi-nek na Idrijo. Seveda nismo mogle mimo tega in marsikatera si je za spomin kupi-la prav čipko.

Med precej ovinkasto vožnjo (sreča, da smo imeli tablete proti slabosti!) smo na-daljevali pot proti Kobaridu in muzeju. Kustos nam je z razlago slik in predmetov iz prve svetovne vojne predstavil krvavost bojevanja in neizmerno težke razmere bit-ke v visokogorju. Šli smo tudi v rekonstru-irano kaverno in poslušali, kaj je pisal vo-jak domov svojemu očetu. Iz besed lahko človek razbere stisko vojakov na fronti. Za konec pa smo prek dokumentarnega filma izvedeli še o dvanajsti soški bitki. Muzej je zelo dober in se lahko pohvali z Valvasor-

jevo nagrado iz leta 1992 ter Muzejsko na-grado Sveta Evrope za leto 1993.

Za ene igralnica, za druge sladkosti Malo pretreseni smo popotovanje nadaljeva-li proti bolj veselemu cilju – Novi Gorici in igralnici Perla. Za marsikaterega je bilo to ne-kaj novega. Ob začetni predstavitvi prenovlje-ne in največje igralnice v Evropi nas je vodička

popeljala mimo igralnih avtomatov, igralnih miz, rulete do VIP-sobe za poker. Obiskali smo tudi dvorano za koncerte in kabarete ter preverili, ali imajo res tako dobre slaščice. To smo z veseljem potrdili. Nekatere smo šle samo pokukat v igralnico, druge pa poskusit srečo. S celotno hotelsko ponudbo, wellnessom, za-bavo in restavracijami je Perla svet v malem.Izlet smo ob prijetnem klepetu sklenili z dobro večerjo na turistični kmetiji Hudi-čevec. Žal pa je vsega lepega enkrat konec in tako smo se s polnimi trebuhi in polni doživetij počasi odpravili proti domu. «


MOZAIK

Vinske brbončice – uspešna tretja sezonaMarca 2010 so v Športnem parku Ruše končali tretjo sezono vodenih vinskih degusta-

cij z naslovom Vinske brbončice, pripravljajo pa že četrto Peter Rataj (organizator prireditve Športni park Ruše)

Tudi v tej sezoni so nas s svojimi vini navduševali vrhunski slovenski vino-gradniki in vinarji, brbončice pa smo

lahko razvajali tudi ob degustaciji medenih penin. Vinski večeri so minili v prijetnem razpoloženju in v dobri družbi z: Vino-gradništvom Kauran, Čebelarstvom Oder, Hišo vina Istenič, Hišo vina Cuk, Vini Šta-jerske (Steyer, Valdhuber, Gaube in Protner). Jože Rozman, Roman Štabuc, dr. Mojmir Wondra, Simona Hauptman in dr. Janez Bo-gataj so imena strokovnjakov, ki povedo, da so bili večeri res strokovni in pristni. V čast mi je, da so ti večeri postali stalnica za mno-ge obiskovalce, in ko to razberem z zadovolj-nih, vedrih in nasmejanih obrazov obisko-valcev. Gospod Vovšek je to potrdil v obliki svoje pesnitve, ki nam jo je z navdušenjem recitiral na enem izmed srečanj.Ker se je dogodek »prijel«, smo kot nadgra-dnjo našega »pridnega učenja« in novost odšli na izlet z avtobusom v primarno oko-lje, kjer nastaja dobra kapljica in je najti kaj za pod zob – tokrat v Hišo vina Cuk v Len-davske gorice. Naj dodam, da idejno nastaja že nova, četrta sezona.Torej če že poznate in cenite žlahtno kapljico ali ste nepoznavalec, pa o njej želite izvedeti tudi najmanjše skrivnosti - NA SNIDENJE na VINSKIH BRBONČICAH!

Dogajanje in pomen večerov z naslovom Vinske brbončice osvetljuje prispevek častnega občana Ruš, gospoda Mirka Vovška, ki je seveda redni obiskovalec vin-skih pokušin v Bazen baru.


Velikost: Cena (brez 20% DDV):

1 stran 150 EUR

1/2 strani 80 EUR

1/4 strani 40 EUR

1/8 strani 20 EUR

MOZAIK

Dan druženja in gibanja vseh generacij v Rušah

V Vrtcu Ruše in Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše smo se 15. maja pridružili tretjemu dnevu druženja in gibanja vseh generacij.

Generalni organizator te vseslovenske prireditve je Media sport - Šport Špas iz Ljubljane v sode-lovanju z gibanjem Ekošola kot način življenja. Datum prireditve ni bil naključno izbran. 10. maj je namreč svetovni dan gibanja, 15. maj pa sve-tovni dan družine. Prav zato je dogajanje zelo ši-roko zastavljeno. Prireditelji namreč želijo, da se z druženjem vseh generacij krepijo in poglablja-jo medsebojne vezi. Z različnimi gibalnimi dejav-nostmi želijo spodbujati udeležence k zdravemu načinu življenja in ne nazadnje z velikim števi-lom sodelujočih društev, dejavnosti in posame-znikov, ki delujejo v kraju oziroma mestu, udele-žence seznaniti z njihovimi aktivnostmi.

Tokrat pet ekipŽal je bila letošnja prireditev okrnjena zaradi dež-ja, kljub temu pa smo na enem mestu združi-li prijetno s koristnim in k sodelovanju pritegnili dejavnosti in društva, ki delujejo v Rušah. Na de-ževno soboto se je na Letnem odru Ruše zbralo pet ekip. S svojo udeležbo je prireditev počastil tudi župan občine Ruše, gospod Vili Rezman. Po kratkem pozdravu je revirska gozdarka Krajevne enote Ruše Zavoda za gozdove Slovenije pred-stavila pravila lepega vedenja v gozdu in s tem odprla pohod. Z Letnega odra so se ekipe podale na krožno pot po okolici Ruš, s ciljem v osnovni šoli, kjer je bil v telovadnici drugi del prireditve.Pričel se je s kulturnim programom, v katerem so sodelovali harmonikar Društva upokojencev Ruše, mladi pevec iz VDC Polž in kitaristka glas-

bene šole Ruše. Program smo sklenili s podelitvi-jo nagrad za najmlajšega in najstarejšega udele-ženca ter najštevilčnejšo ekipo. Nagrade zanje sta prispevala Športni park Ruše in cvetličarna Libra.

Dan je bil res pesterZadnji del prireditve smo pričeli s prikazom po-trebnosti in koristnosti uporabe čelade pri vožnji s kolesom ali motorjem in uporabe varnostnega pasu v avtomobilu. Predstavitev je izvedel policist Policijske postaje Ruše. Nato so lahko vsi udele-ženci preizkusili svoje spretnosti v različnih gi-balnih nalogah, ki so bile primerne za vse gene-racije; s pomočjo predstavnika Ribiške družine Ruše so spoznavali ribe, ki živijo v naših rekah in potokih, in si ogledali razstavo izdelkov varovan-cev VDC Polž iz Ruš. Žal so zaradi slabega vre-mena sodelovanje odpovedali gasilci, čebelarji, hoduljar in aktiv kmečkih žena. Vse ekipe smo razveselili z bogatim srečelovom, za katerega so dobitke donirali Spar Ruše, Agro Ruše, Mercator Ruše ter vrtec in osnovna šola. Kljub dežju so bili vsi sodelujoči ves čas dobre vo-lje in polni optimizma, kar nam je bilo najlepše pla-čilo za trud, ki smo ga vložili v pripravo prireditve. Hvala vsem za sodelovanje in prispevke. «Simona Kostrevc

Na 19. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše 15. marca 2010 je bil soglasno sprejet Cenik ogla-sov, reklam, objav in obvestil v javnem glasilu Bilten Občine Ruše za komercialne oglase v javnem glasilu. K oglasu se lahko doda predstavitev dejavnosti. Oglaševati je mogoče v naslednjih formatih:» cela stran,» polovica strani,» četrtina strani, » osmina strani.

Posledica realizacije finančnega načrta s cenikom oglasov bo priliv sredstev v občinski proračun iz naslova trženja oglasnega prostora. Cena za barvne oglase in druga reklamna sporočila v javnem glasilu je za 10 odstotkov višja od cen črno-belih oglasov in drugih reklamnih sporočil.Splošni pogoji: Naročnik dostavi oglas že oblikovan. Za resničnost vsebin objav je odgovoren na-ročnik objave. Osnova za objavo je pisno naročilo. Plačilo se izvede ob oddaji oglasa, sicer se oglas ne objavi.Obvestila društev, javnih zavodov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, in občanov, so brezplačna.Uredništvo

Cenik oglasov, reklam, objav in obvestil v javnem glasilu Bilten občine Ruše

Cenik oglasov in drugih objav v ko-mercialne namene v javnem glasilu:


Rešeno križanko pošljite v ovojnici na naslov: Občina Ruše, Uredniški odbor, Trg vstaje 11, 2342 Ruše.

Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilno rešene križanke, ki bodo prispele v uredništvo do konca junija 2010. Trije izžrebanci bodo dobili nagrado Občine Ruše.

Rešitev križanke št. 5, objavljene v Biltenu Občine Ruše, december 2009 (vodoravno): A G O R A , S A L O N , P R E L O , M E D G E N E R A , S E K S , R I L E C , TOLSTORITKA, MONI, OPERATER, OVEN, AJ, ČER, BOČ, ŽJ, VIRUS, K ROV, RABIES, KALK , OASIS, NADZOR, STO, VT, GNOJ, EKART, NIVO, VEPER, TAKSA, IVANKA, AKOV, NOOL, KANJI DOL, ROD, ČT, TEDEN OTROKA, NERAT, BLISK, KOMPOZICIJA, ANOA, KSILEN.

Izžrebanci:1. Marjan Tajki, Ul. Pohorskega bata-

ljona 1, Ruše,2. Franc Hrženjak, Gozdarska ul. 9,

Ruše,3. Anastazija Mumel, Ul. Pohorskega

bataljona 4, Ruše.Nagrajencem čestitamo! Nagrado lahko prevzamete na Občini Ruše, Trg vstaje 11, pri mag. Trudi Pepelnik (pritličje levo).

KRIŽANKA

KAZALO

ODGOVORNI UREDNIKVili Rezman

UREDNIŠTVONina Omerovič, Truda Pepelnik, Petra Shirley

LEKTORIRANJEPetra Shirley

FOTOGRAFIJEArhiv sodelavk in sodelavcev Biltena

TISKUprint d.o.o., Limbuš

NAKLADA2900

IZDAJATELJObčina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše

BILTEN OBČINE RUŠE je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno št. 392.

BILTEN OBČINE RUŠE


UTRINKI 2 »Očistimo Slovenijo v enem

dnevu« - tudi mi

UVODNIK 3 Spoštovane občanke,

spoštovani občani!

GOSPODARSTVO 4 Gospodarska kriza - priložnost

za novo poklicno pot?

UPRAVA 5 Veliko dela za ruško upravno

enoto

NAŠE OKOLJE 6 Pomladansko urejanje

občinske infrastrukture 7 Ruše so tudi starejšim prijazno

mesto 8 Pohvala 9 Lovska družina Ruše danes 9 Inšpekcijski ukrep – odločba o

odstranitvi objektov

SOCIALNA VARNOST 10 Za kakovost življenja

uporabnikov 11 Prizadevanja za starostnikom

prijazno mesto 11 103 leta Antonije Koprivšek 12 Socialna oskrba na domu

VARNOST 13 Kako prijaviti javni shod ali

prireditev 14 Zahvala za pomoč policiji 15 Za manj nasilja v družini 15 Pomembna vloga pri

preprečevanju nasilja v družini 17 Novo vozilo za Gasilsko zvezo

Ruše 17 Gasilske novičke

POMNIKI 18 Tradicionalni poklon spominu

padlim 19 Počastili smo dan upora 19 Ekomuzej kovaštva bo živi

muzej

KULTURA 20 Od začetnikov do svoje

zgoščenke 21 Desetletnica le nadaljevanje

bogate zgodovine 22 Vokalna ekstaza 23 Godba prešla pod taktirko

mladega dirigenta 23 Odhajam!

ŠOLSTVO 24 Center vseživljenjskega učenja

v Selnici 24 Kaj je novega v vrtcu Bistrica

ob Dravi?

25 Projekt Comenius na GSKŠ Ruše 26 Aktivnosti med drugo

izmenjavo 27 Mnenja dijakov po prvi

izmenjavi 29 V Rušah so se pomerili mladi

raziskovalci 30 Spoznavali so svoj in Glazerjev

kraj 31 Učenci so raziskali

knjižničarstvo v Rušah 32 Bogata bera nagrad na

pomladnih tekmovanjih

ŠPORT 33 Naj ruški športniki v letu 2009 35 Curling tudi v Sloveniji 36 Občinsko tekmovanje v

veleslalomu 37 Ruške mažorete odlične na

državnem prvenstvu 37 Pečke vabijo!

STIKI IN POTOVANJA 38 Vsakoletni strokovno-poučni

izlet 39 Lira tokrat na zahod

MOZAIK 40 Vinske brbončice – uspešna

tretja sezona 41 Dan druženja in gibanja vseh

generacij v Rušah

Documents

Glasilo Bilten