GLASILO DRU[TVA ONKOLO[KIH BOLNIKOV SLOVENIJE · 7. 2. 2007, ko je v napolnjeni dvorani Name Ko~ev-je potekal nepozaben ve~er poezije in glasbe. Moje pesmi so interpretirale kolegice

VSEBINA

UVODNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

PISMA BRALCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

POGOVARJALI SMO SE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Obrnili smo nov list ali V son~no zgodbo novega Onkološkega inštituta LjubljanaPogovor s strokovnim direktorjem doc. dr. Janezom @gajnarjem, dr. med., sta pripravili Marija Vegelj Pirc in Mojca Vivod Zor . . . . . . . . 4

STROKOVNJAKI GOVORIJO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9DNK-mikromreè – asist. dr. Nataša Debeljak, univ. dipl. biol. . . . . . . . . . . . . . . 9 Maligni limfomi – mag. Tanja Ju`ni~ Šetina, dr. med. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Posttravmatska rast – Katja Tav~ar, univ. dipl. psih. . . . . . . . . 17

PRIÊVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24ê ga sama ne bi iskala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Moje poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Drobec usode in kan~ek nebes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Za de`jem vedno posije sonce … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28Moja velika no~ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30»Diplomirani« nasmeh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

OTROŠKI KOTIÊK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

NOVOSTI V ONKOLOGIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Stereotakti~na radiokirurgija – Boìdar Casar, univ. dipl. fiz., mag. Uroš Smrdel, dr. med. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Svit – Dràvni program presejanja za raka debelega ~revesa in danke – MO . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Odprtje novega Onkološkega inštituta - MO . . . . . . . . . . . . 40

DUHOVNI KOTIÊK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Ali je uspeh najpomembnejši? – doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., spec. logoterapije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

ZA ZDRAVO @IVLJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Za~imbe in zeliš~a – okusne in zdrave – Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s., spec. klin. diet. . . . . . . 43Jedi, obogatene z za~imbami in dišavami – Majda Rebolj, u~iteljica kuharstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Nordijska hoja – »zdrava modna muha« - Erika Povšnar, univ. dipl. ped. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

PRIPOROÂMO BRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Kje je moj sir? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Ranjena ènska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Trava poje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Mavrica mladosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

IZ @IVLJENJA DRUŠTVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

PO SVETU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

OBVESTILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

LETNIK 21 • [TEVILKA 2 • ISSN 1318-2072

letnik 21, številka 2, 2007, ISSN 1318-2072

Glavna in odgovorna urednica: Marija Vegelj Pirc

Uredniški odbor: Kristina Bajec, Bla` Bajec, Simona Borštnar, SilvaFerleti~, Jaka Jakopi~, Nataša Kogovšek, Alenka Koporc, Janez Kopri-vec, Marjan Remic, Lili Sever, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Marjet-ka Urši~ Vrš~aj, Marija Vegelj Pirc, Mojca Vivod Zor.

Lektorirala: Mojca Vivod Zor

Fotografija na naslovni strani: Janez Koprivec – Vse se za~ne in kon~a s svetlobo

Ra~unalniška postavitev: Studio DESIGN DEMŠAR, Škofja Loka

Tisk: Tiskarna PRESENT, Iànska 383, Ljubljana

Naslov uredništva:Društvo onkoloških bolnikov SlovenijePoljanska c. 14, 1000 LjubljanaTel. (01) 430 32 63, 041 835 460, Fax: (01) 430 32 64E-mail: [email protected]://www.onkologija.org

Poslovni ra~un: 02014-0015764598

Revijo OKNO izdaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in izha-ja dvakrat letno v nakladi 7.000 izvodov.Prva številka je izšla julija 1987. Revija je brezpla~na.

GLASILO DRU[TVA ONKOLO[KIH BOLNIKOV SLOVENIJE

ONKOLO[KIIN[TITUT

Zalo{ka 2

DRU[TVO ONKOLO[KIH

BOLNIKOVSLOVENIJE

Poljanska c. 14

1

Prijateljstvoje med enakimi

ali pa dela ljudi enake

Aristotel

Pred Vami je jubilejno Okno, ki se je ob 20. obletnici izhajanja odelo v prazni~ne barve in Vam svojo pre-hojeno pot pokazalo v Galeriji naslovnic Okna (na straneh 73-75). Zbrali smo tudi uvodne misli iz preteklihštevilk, ki se prepletajo med è znanimi rubrikami, z èljo, da Vas znova zaustavijo in obogatijo. Tudi misli oprijateljstvu so è bile predstavljene (Okno, letnik 18, št. 1, 2004), vendar èlimo ob jubileju prav prijateljstvoše posebej poudariti.

Ko smo se pred 20 leti (1987-2007) podali na pot prijateljstva skozi Okno, smo si bili enaki – enaki v è-lji, da bi pisali o ìvljenju, ki ga preizkuša bolezen, katere ime je marsikomu tako groze~e zvenelo, da ga šeizgovoriti ni mogel. Govorili smo o raku, strokovnjaki so nas pou~evali, bolniki pa u~ili, kako se je mogo~e us-pešno soo~ati z njim.

Prijateljstvo nas je opogumljalo, da smo se u~ili dajati in prejemati. V Oknu smo se zbirali in povezovali;prijateljstvo nas je delalo enake. Te`ko bi naštela vsa imena, ve~ sto nas je bilo; z nekaterimi se nismo nikoliosebno sre~ali. Vsakdo je na svoj na~in pomagal odpirati Okna znanja, novega upanja in veselja do ìvljenja.

HVALA vsem in vsakomur posebej za dragoceno sodelovanje.

Ob jubileju se še posebej veselimo tisti, ki nam je bilo dano, da smo se lahko od vsega za~etka druìli vprijateljskem pogledu skozi Okno. Prijateljstvo nas zavezuje k zavzetemu ustvarjanju tudi v prihodnje.

Pravo prijateljstvo ne govori, ampak deluje.

Carl Sonnenschein

HVALA tudi Vam, dragi bralci in spoštovane bralke, za zvestobo.

Prijateljski pozdrav.

Vaša urednicaMarija Vegelj Pirc

Foto: Janez Koprivec

UVOD

2

Drage bralke in spoštovani bralci!

Hvala vsem, ki ste nam pisali in nam dali vede-ti, da smo si blizu. Hvala za vaša mnenja in predlo-ge, pri~evanja in poro~anja o ìvljenju skupin za sa-mopomo~. @al nas tudi tokrat prostor omejuje, zatosmo morali za objavo nekatere prispevke krajšati.Prosim za razumevanje.

Še nam pišite in ostanite z nami.Lepo pozdravljeni!

Marija Vegelj Pirc, urednica

Spoštovani!

Najprej se najlepše zahvaljujem za objavo v revi-ji Okno, kjer ste v rubriki Priporo~amo branje pred-stavili mojo pesniško zbirko »@ILJUM«. Ob tako lepipredstavitvi me je prevzel ~udovit ob~utek ganjeno-sti. Da, od sre~e sem zajokala.

Podobne ob~utke sem doìvela tudi ob predstavi-tvi mojih pesmi na predve~er kulturnega praznika,7. 2. 2007, ko je v napolnjeni dvorani Name Ko~ev-je potekal nepozaben ve~er poezije in glasbe. Mojepesmi so interpretirale kolegice - ~lanice Kluba lite-ratov ko~evske.

Sedaj ko sem invalidsko upokojena zaradi bolez-ni (leta 2003 sem bila operirana zaradi raka na è-lodcu, prestala sem tudi kemoterapijo in obsevanje),je moje delo sicer omejeno, vendar zapisano huma-nosti.

Moj ~as te~e, ko pišem pesmi, sodelujem na kul-turnih prireditvah in druàbnih sre~anjih, udeleù-jem se raznih literarnih nate~ajev in pri~ela sem tudis prostovoljnim delom v Društvu invalidov Ko~evje.

Za vse tiste, ki kdaj pa kdaj obupujejo in ne vidi-jo izhoda, naj dodam še eno svojo pesmico.

Objem ljubezni

Bili so dnevi, ki so kot beè~i oblaki v vetru iskali poti: deèvni in son~ni. Eni so ~akali, da se poberem, drugi so grozili, da me bodo pobrali.

Ko me je stiskalo v prsih, sem našla blagoslov v odmevu. Nisem bila sama. Obkroèna z ljubeznijo, sem ~rpala mo~ in odgnala sence. Zavoljo nje sem zdràla!

Tople dlani so darovale srce in sto besed upanje, da vsak dan znova se zavem: »@IVIM! JUHEJ«! Tu sem zato, da postanem - SONCE!

S hvale`nim spoštovanjem, Ljubica Klun

Pripis uredništva:

Gospa Ljubica Klun je del izkupi~ka od svojeknjige @ILJUM podarila našemu društvu. Iskrenahvala in še veliko uspeha Vam èlimo.

Spoštovani!

Rad bi vam v nekaj besedah opisal, kako prena-šam zahrbtno bolezen, ki mi je zelo spremenila ìv-ljenje. Pred enim letom in pol sem po te`ki operaci-ji zapadel v hudo depresijo. Razmišljal sem è, da biprekinil svoje ni~vredno ìvljenje. Najte`ja mi je bi-la misel, da sem vsem v nadlogo, pa ~eprav so mimoji bli`nji najbolj pomagali preganjati ~rne misli.

PISMA BRALCEV

3

Po~asi sem za~el delatistvari, za katere nikdarprej nisem mislil, dasem jih zmoèn naredi-ti.

Ob izdelovanju tehpredmetov sem zaposlilmo`gane, tako da na bo-lezen nisem imel ve~~asa misliti.

Svojo izkušnjo vamposredujem zato, da bitudi drugi, ki preve~ razmišljajo o svoji bolezni, za-~eli s podobno »samoterapijo«.

Na ogled vam pošiljam nekaj slik svojih izdel-kov, ki so mi pomagali pregnati ~rne misli.

Lep pozdrav,

Franc Valjavec

Spoštovana ga. Marija Vegelj Pirc in ~lani uredniškega odbora!

Najprej se vam zahvaljujem za objavo svojihprispevkov v prejšnjem Oknu.

V tem letu sem se poleg osebnih uspehov, ki semjih imela na podro~ju kulture, soo~ala tudi z bole-zenskimi teàvami. V za~etku leta sem morala naoperacijo in ko sem è mislila, da bo mir, sem mora-la še na drugo. Ni~ ni pomagalo, ne slaba volja, ne

solze! ê sem hotela preìveti, sem se morala s teà-vami spoprijeti in zmagati.

Konec leta je è pred nami. Zato mi dovolite, davam in bralcem Okna zaèlim ob slovesu od staregaleta vesele praznike, ob vstopu v novo leto pa uspe-ha, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva.

Za vzpodbudo Vam prilagam pesmico.

Glej naprej

Prisr~en pozdrav iz prelepe Bele krajine,

Joìca Kapele

PPIISSMMAA BBRRAALLCCEEVV

Vabilo k sodelovanju

Okno naj nas tudi v bodo~e vodi, zdruùje inpovezuje v znanju, da bomo s pogumom in z upa-njem premagovali teàve.

Sodelujte s svojimi mnenji, predlogi, izkuš-njami in strokovnimi prispevki, ki jih pošiljajtena naslov:

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije

Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana

ali na elektronski naslov:

dobslo@@siol.net

Prispevkov ne honoriramo, rokopisov ne vra-~amo, strokovnih ~lankov ne recenziramo - zavse navedbe odgovarja avtor. Vse delo pri Oknu jeprostovoljno.

Uredništvo

Jaz in ti in še veliko drugih ljudi sre~ujemo se na poteh, drug drugemu otiramo solze v o~eh. Vedno gledati moraš le naprej, ko pridejo teàve, pogumno se nasmej. Pusti preteklost,

naj trpki spomini zaspe, kaj jutri nas ~aka, nih~e ne ve.Radost in ljubezen širi med ljudmi, v srcu cvet poguma vedno naj cveti. V vremenu deèvnem se vsakemu nasmej, vedno glej naprej.

4

Obrnili smo nov list aliV son~no zgodbo novega Onkološkega inštituta Ljubljana

Tako se je glasilo povabilo na slovesnost uradne-ga odprtja novega Onkološkega inštituta, 25. oktobra2007. Stavba A, kjer se je leta 1938 rodil Onkološkiinštitut, je kon~no zaprla svoja »zdravstvena« vrata.Ob tem je inštitut dobil tudi novo vodstvo. S prvimjulijem 2007 je dolgoletnega direktorja prof. dr. Zvo-nimirja Rudolfa, dr. med. nasledil mag. Aljoša Rojec,univ. dipl. in`. el. Mesto strokovnega direktorja pa je14. novembra 2007 prevzel doc. dr. Janez @gajnar, dr.med., ki se je ljubeznivo odzval našemu povabilu zapogovor.

Spoštovani gospod doktor, ~estitamo Vam obimenovanju na zahtevno in odgovorno mesto stro-kovnega direktorja Onkološkega inštituta. Mordabi bralcem Okna na za~etku lahko predstavili,kakšne so Vaše naloge in odgovornosti in kakšna jeVaša vizija delovanja te institucije. V nekem in-tervjuju ste dejali, da institucijo gradijo ljudje inda boste delali s srcem … Od ljudi je torej vse od-visno.

Strokovni direktor skrbi za skladen razvoj stroke,glede na realne mo`nosti. Tu pa se skriva veliko pa-sti. Skladen razvoj je seveda mišljen glede na pro-storske, ~loveške in materialne mo`nosti. Imam dvapomo~nika: za zdravstveno nego – glavno medicin-sko sestro in pomo~nika za raziskovanje in izobraè-vanje. Vodim strokovni svet, ki ga predstavljajopredstojniki vseh klini~nih sektorjev (operativnihdejavnosti, radioterapije, internisti~ne onkologije) insektorja diagnosti~nih dejavnosti. To je hierarhi~niokvir; pomembna pa je vsebina, ne forma. Vsastruktura oz. delovanje inštituta je odvisna od vsehzaposlenih, njihovega znanja, dobre volje, sposobno-sti in pripravljenosti na sodelovanje.

Na Onkološkem inštitutu sodelujejo tako reko~vse medicinske stroke. Kako poteka zdravljenje?

Onkološki inštitut je è od vsega za~etka zasno-van kot vseobsegajo~, »celostni« (angl. comprehensi-ve) center za zdravljenje raka. Zasnova, ki se je uve-ljavila v svetu, je bila vizionarska, in predstavljasmer sodobnega, uspešnega zdravljenja raka. Bolnikiz rakom potrebujejo najboljšo mo`no kombinacijozdravljenja, pri ~emer sodelujejo razli~ni strokovnja-ki; torej je sr~ika celostne obravnave raka multidis-ciplinarnost. Pri tem gre za individualni pristop, karpomeni, da ne bo vsak bolnik dobil kar vseh treh na-~inov zdravljenja (kirurško, sistemsko in obsevanje),pa~ pa to~no tisto kombinacijo, ki jo potrebuje, vpravem vrstnem redu. O zdravljenju odlo~ajo zdrav-niki na konzilijih, ki so prav tako sestavljeni multi-disciplinarno glede na posamezno vrsto raka.

Kaj menite o razširjeni ponudbi zdravstvenihstoritev in zdravljenja, tudi zasebni? Je to mogo~etudi pri zdravljenju raka?

ê pridejo bolniki k strokovnjaku ene stroke, jezdravljenje lahko enostransko, ker se ne bo slišalglas druge stroke, ki tudi zdravi to bolezen. Na On-kološkem inštitutu pa zdravljenje poteka multidisci-plinarno. Med zdravniki, ki delamo v takem centru,vsem teàvam navkljub, ni ljubosumja. Izkazalo se

POGOVARJALI SMO SE

doc. dr. Janez @gajnar, dr. med., strokovni direktor Onkološkega inštituta

5

je, da predvsem primerna izobrazba in zadostna iz-kušenost prineseta èlene rezultate. Izolirano delone vodi k uspehu. @e takoj na za~etku, ob postavitvidiagnoze, moramo pravilno na~rtovati bolnikovoobravnavo. Vsak ~lan tega tima mora biti pogloblje-no izobraèn o dolo~eni bolezni (od biologije bolez-ni, diagnostike in zdravljenja do rehabilitacije innadzorovanja bolezni), da lahko enakopravno sode-luje pri izbiri zdravljenja. Pravilnost takega pristopapotrjujejo raziskave rezultatov zdravljenja. Pomem-bna je torej vsebina in manj formalen okvir. Vseka-kor upam, da bomo v Sloveniji znali ohraniti è do-seèno.

Je en onkološki center za Slovenijo dovolj? Bijih potrebovali ve~?

Onkološki inštitut izvaja zdravstveno dejavnostna sekundarni in terciarni stopnji, je raziskovalna inizobraèvalna institucija. Kot osrednja institucijanaj bi tak center skrbel za skladen razvoj onkologijev dràvi. V njem je skoncentrirano najve~ znanja,zadolèn je za uvajanje novosti, izdelavo smernic; vkratkem bo izdelan Dràvni program za nadzorova-nje raka v Sloveniji. Kar zadeva zdravljenje bolnikov,pa Onkološki inštitut vseh bolnikov ne more zdravi-ti. Zdravljenje, rehabilitacija in paliativna oskrba po-tekajo tudi v povezavi z drugimi institucijami, seve-da pod okriljem stroke in ne prepuš~eno razli~niminteresom. Tako zahteven sistem zahteva najboljšestrokovnjake in pogoje dela in tega se mora zavedatitudi naš ustanovitelj – dràva.

Paliativno oskrbo bi torej lahko izvajal tudi kdodrug?

Na tem podro~ju smo v zadnjem ~asu kar nekajnaredili, izdelane so smernice, program izobraèva-nja. Imamo oddelek, ki je lahko u~na baza in model,ne moremo pa izvajati obse`nega programa. Vzpo-stavljen je bil celo razširjeni strokovni kolegij za pa-liativno medicino pri Ministrstvu za zdravje. Priobravnavi bolnikov bodo morale na pomo~ prisko~i-ti tudi druge inštitucije, (bolnišnice, doma~e okolje,

domovi za ostarele). Paliativni oddelki naj bi bilimajhni, potrebe so pa velike.

Povabljeni smo bili v son~no zgodbo ob urad-nem odprtju Onkološkega inštituta. V katero smerobra~amo nov list?

Zagotovo je selitev v novo zgradbo velika prido-bitev in nov list obra~amo v pravo smer. Res pa jebilo veliko zapletov in burnih razprav. îm so raz-prave burne, pa so hkrati tudi pristranske. Resnicani povsem lepa, vsekakor pa ni povsem slaba. Samsem veliko ~asa preìvel v tujini in mirno lahko re-~em, da smo lahko ponosni na nov Onkološki inšti-tut. O tem, da so bile napake, ni nobenega dvoma.Bile so. Bi lahko bilo bolje? Lahko. Bi lahko bilo ce-neje? Bi. A v tem trenutku potrebujemo predvsemmir, da lahko delamo tisto, za kar smo tu. Še to bidodal. V tem ~asu, ko se je govorilo samo o napakahin teàvah, smo na inštitutu normalno delali. Dela-li po svojih najboljših mo~eh, z najboljšimi mo`ni-mi na~ini diagnostike in zdravljenja. Bolniki so bilizdravljeni tako, kot to mora biti, po naših najboljšihmo`nostih.

S tem se bolniki strinjajo in so vam za to hva-le`ni. Verjetno ste è razmišljali, kaj storiti v zvezis kroni~nim pomanjkanjem medicinskih sester, patudi zdravnikov …

PPOOGGOOVVAARRJJAALLII SSMMOO SSEE

V son~no zgodbo novega Onkološkega inštituta Ljubljana …

6

To bo seveda ena naših prednostnih nalog. Pred-vsem je treba ugotoviti, kje kadra res manjka, kje pabi se dalo kaj urediti z notranjo prerazporeditvijo.Vsekakor nam manjka medicinskih sester, obenemmoramo biti pozorni tudi na njihovo neenakomernoobremenitev. Nov kader bo vsekakor treba zaposlitiè zaradi pove~anega obsega sistemskega zdravlje-nja, pove~anega obsega dela na radioterapiji, novihoddelkov pri operativnih strokah itd. Predvsem pamoramo realizirati tisto, kar je è v na~rtu oz. gledena analize in premislek narediti še rebalans na~rta.

Veliko ste potovali in se izobraèvali. V Milanuste bili leto dni. V ~em smo primerljivi s svetom inzahodno Evropo in ~esa bi se lahko še nau~ili?

Organizacija dela v tujini je res boljša. Ker imajozelo natan~no razmejene pristojnosti in odgovor-nost, kaj je kdo dolàn storiti. V urejenih hišah jemnogo manj nevralgi~nih to~k, od koder bi se nevro-ti~no vzdušje zaradi prevelikih pritiskov prenašalotudi na druge oddelke, ki ~isto dobro delujejo. Nima-mo optimalnih izkoristkov, ne pri dragi opremi nepri prostorih. Po 15. uri se redno delo v ve~ini prime-rov kon~a, ve~ina prostorov z drago opremo sameva.Najhujše zlo pa je tog ali kar armirano-betonski si-stem nagrajevanja, ki onemogo~a ve~jo fleksibilnost.Mo`nosti za izboljšave je mnogo, predvsem v spre-

minjanju okvirov, v katerih deluje javno zdravstvo,kar pa je è širši kontekst teàv.

Od politike pa je samo en korak do medijev. Tiso vstopili v zgodbo o Onkološkem inštitutu in nebodo ve~ izstopili, saj so jo pomagali pisati …

Zavedam se neverjetne mo~i medijev. Kdor paima mo~, ima tudi odgovornost. Zato èlimo, da bibilo poro~anje o dogodkih, povezanih z Onkološkiminštitutom, ~im bolj objektivno. Gre za preob~utlji-vo temo, da bi z njo lahko manipulirali.

Pogled na vsako stvar je seveda odvisen od stojiš-~a. Druga~e gleda na gne~o v ~akalnici bolnik, dru-ga~e zdravnik ali celo zavarovalnica. Zavedati pa semoramo, da se vloge lahko v trenutku zamenjajo inda je v najob~utljivejšem poloàju seveda bolnik.Zato njegov zorni kot seveda zasluì vso pozornost.Ne smemo pa pozabiti tudi na druge, predvsemzdravstvene delavce, ki so pogosto »amortizerji« si-stemskih napak. Zato si predvsem èlim, da bi me-diji o nas poro~ali objektivno in z ob~utkom.

Vsi skupaj se še u~imo demokracije. Toda vsejavne ustanove, javni zavodi, dràvni zbor … mo-rajo biti na o~eh javnosti. Prav tako pa se mora og-lašati tudi stroka. ê vas novinarji ne pokli~ejo inse vam zdi, da iš~ejo samo senzacije, se morate og-lasiti sami. Izraziti mnenje, ~e se vam zdi neka od-daja ali informacija zavajajo~a … Predvsem pa jetreba tudi novinarje sprejeti kot zaveznike.

In kaj lahko društvo stori za boljše odnose meddru`bo, skupnostjo in inštitutom. Smo namre~zelo pripravljeni sodelovati … Pa naj gre za pro-test, peticije ali za prepri~evanje, da protest in pe-ticije niso potrebne. Tudi pri selitvi smo bili pri-pravljeni sodelovati …

Društvo res lahko marsikaj prispeva k spoznava-nju stališ~ vseh akterjev v zdravstvu. Namenomapravim spoznavanju, ker se na dolgi rok najve~ dose-è s pogovori. Konfrontacija je tudi legitimna mo`-nost, vendar samo takrat, ko odpove vse drugo.Društvo tako lahko mnogo doseè kot kredibilen so-


Na Onkološkem inštutu zdravljenje poteka multidisciplinarno.

7

govornik vsem stranem, ki sodelujejo v zdravstvu.Ne verjamem namre~, da bi Društvu lahko kdorkolio~ital skrite interese za njihova stališ~a, ki so koneckoncev namenjena izklju~no boljši oskrbi bolnikov.Kaj lahko naprimer Društvo stori danes? Zagovarjastališ~e, da je za bolnike z rakom najboljša multi-discplinarna oskrba in da jo je potrebo ohraniti neglede na nujne spremembe v javnem zdravstvu, kinas ~akajo. Naj tudi nenehno spominja, da imajobolniki pravico do enako dobrega zdravljenja, ne gle-de na to, kje so doma in skozi katera vrata stopijo vzdravstveni sistem.

Prav zato si èlimo tesnejšega sodelovanja zvami. Novinarji nas poiš~ejo, stroka bolj redko.Preprosto – pokli~ite nas, ~e gre za kakšno akutnostvar.

Zame sodelovanje z društvi ni novost. @e v ~asubivanja v Milanu sem delal v inštituciji, iz katere iz-haja Europa Donna in spoznal, kako resno jemljejovlogo civilne dru`be v tujini. Pri nas sem ~lan stro-kovnega odbora ED. Seveda govorim o koordinira-nem sodelovanju na primeren na~in. Morda bi mo-ralo društvo kdaj kaj pohvaliti, predlagati …

In obratno … Ste tudi predsednik Kancerološ-kega zdruènja Slovenskega zdravniškega druš-tva. Veseli smo bili povabila k sodelovanju pri pri-

pravi 21. onkološkega vikenda, ki bo v zadovoljs-

tvo bolnikov nekoliko druga~en, z naslovom: Bol-

niki in strokovnjaki – skupaj uspešnejši pri prema-

govanju raka. Dvodnevni seminar bo junija 2008 v

Laškem. Po svetu je tako povezovanje è bolj ute-

~eno. Zakaj menite, da smo pri tem zaostajali?

Zaostajamo prav toliko kot v vsem drugem. Smo

relativno neizkušeni v delovanju odprte demokrati~-

ne dru`be nasploh. Vendar smo vsako leto boljši, v

to iskreno verjamem. Najbolj spremembe opazijo

ljudje, ki so odšli ìvet v svet in se ob~asno vra~ajo;

tako mi je povedal moj sošolec in prijatelj, ki ìvi in

dela v Kanadi. Tudi pri nas je dozorel ~as, ko bi lah-

ko strokovno sre~anje, kot je onkološki vikend, na-

menili publiki, ki ji ga doslej še nismo: bolnikom.

Imava še cel kup vprašanj, ki zanimajo naše

bralce. Morda bi odgovorili vsaj na nekatera. Kako

skrajšati ~akalne dobe … npr. za obsevanje, za si-

stemsko zdravljenje bolnikov z rakom debelega

~revesa in danke?

Ko govorimo o ~akalnih vrstah, moramo najprej

opozoriti, da obstajata dve vrsti ~akalnih dob. Tiste,

ki so obi~ajne tudi po svetu in znotraj strokovnih

priporo~il. Prepogosto se pri nas tudi 2- ali 3-teden-

sko ~akanje na za~etek zdravljenja obravnava kot ne-

dopustna in škodljiva ~akalna doba. Za vsako bole-

zen in predvideno zdravljenje obstaja priporo~en in-

terval za diagnosti~ne postopke in zdravljenje in mi

moramo teìti, da ga doseèmo. Ni pa pravi~no »raz-

trgati« celega zdravstvenega sistema, kadar ta pripo-

ro~ila dosega, samo zaradi nerealnih pri~akovanj po-

sameznikov.

Drug problem pa so seveda ~akalne dobe, ki so-

dijo izven strokovnih priporo~il. Takih je vsaj na On-

kološkem inštitutu malo in trudimo se, da jih sploh

ne bi bilo. Pa vendar na dolgi rok ne bo šlo brez in-

vesticij predvsem v kader (nov in boljša stimulacija

è zaposlenega), da spravimo ~akanje na diagnosti~-

ne in terapevtske postopke v meje zahtevanega.


Zame sodelovanje z društvi ni novost.

8

Kako izboljšati komunikacijo med zdravnikomin bolnikom, zlasti ko gre za najte`je besede? Ima-mo zagotovljen ustrezen prostor?

Naj za~nem pri prostoru. Ni vedno na voljo, mor-da ni primeren, te`ko je zagotoviti intimnost in pred-vsem ~as. Pa vendar je ve~ji problem neustrezna izo-brazba zdravnikov za najte`jo komunikacijo. Jaz jezanesljivo nisem bil deleèn v ~asu študija. Tako jevse preve~ prepuš~eno nadarjenosti zdravnika in nje-govi empatiji, kako bo tak pogovor potekal. Prepri~ansem, da se osnovnih korakov lahko nau~i vsakdo, neglede na to, kako talentiran je. Kakor s pisanjem; vsiznamo pisati, a le redki so pesniki ...

Ali ne poteka morda odpuš~anje bolnikov izbolnišnice prekmalu? Denimo pri bolnicah po ope-raciji dojke. Ne dobijo informacij o fizioterapiji, nemore jih obiskati prostovoljka …

Ne strinjam se s trditvijo, da odpuš~amo bolnikeprezgodaj domov, gledano iz strogo medicinskega sta-liš~a. V primerjavi s tujino imamo še vedno daljše le-àlne dobe. Problem je ve~plasten, tudi kulturni. Prinas je bolnišnica v preteklosti opravljala ve~ nalog;bila je do neke mere negovalna ustanova, tudi social-na institucija, ~akalnica za diagnosti~ne postopke inše bi lahko našteval. Seveda je realno prostor v najso-dobneje opremeljeni bolnišnici predragocen za našte-te dejavnosti. Tu bi morali nastopiti drugi. Vsekakorpa je narobe, ~e gre bolnik domov po kratki hospita-lizaciji brez pravih informacij in napotkov. Tu se mo-ramo vsekakor bolj potruditi.

Kako izboljšati obveš~anje bolnikov? V~asihdobi obvestilo o pregledu ali odpustu iz bolnišnicebolnik, v~asih njegov le~e~i zdravnik, v~asih oba alipa nih~e …

Tu so nujni takojšnji ukrepi. @e danes smo se do-govarjali o tem, da se reorganizira administrativnodelo. Ena od prvih tem je torej kontrola kvalitete,standardizacija postopka. Kaj moramo storiti mi zavarno delo, kaj mora dobiti bolnik in kdaj.

Za konec še nekaj osebnega. Svojo poklicno potste za~eli na Onkološkem inštitutu. Zakaj ste se od-lo~ili za onkologijo, za kirugijo? Boste zdaj še kajoperirali ali za delo z bolniki ne bo ve~ ~asa?

Za kirurgijo sem se odlo~il relativno pozno, v ~a-su vaj kot študent. Bila mi je vše~ kot neke vrste»konkretno« delo, pisano na moj karakter. Na onko-logiji se mi je ponudila prilo`nost; tudi okolje in ko-legi, ki so tam è bili, so dodali svoje. Na drugi delvprašanja odgovarjam nedvoumno. Da, še bom ope-riral in delal z bolniki, sicer morda nekoliko manj kotdoslej. To je moj poklic, ki ga imam rad, za kateregasem se dolgo u~il. Ne verjamem, da je nezdru`ljiv zmojo trenutno nalogo. Konec koncev ne bom prvi, nedoma in ne na tujem, ki svoje stroke ne bo obesil naklin.

Hvala za pogovor. Veliko uspeha vam èlimo.

Pogovarjali sta se Marija Vegelj Pirc in Mojca Vivod Zor

Fotografije: Bla` Bajec


Mi beremo svet narobe in pravimo, da nas vara.

R. Tagore

Kdor ne razume tvojega molka, ne bo razumel niti tvojih besed.

Elbert Hubbard

9

DNK-mikromreè Njihova uporaba v medicini - novo upanjetudi za bolnike z rakom

Za dolo~en odstotek rakov è lahko re~emo, daso dedni. Njihov nastanek povezujemo z dedova-njem dolo~ene mutacije (trajna sprememba gen-skega materiala). Oseba, ki to napako podeduje, jebolj ogroèna, da bo zbolela za enako vrsto raka. Vta namen deluje Ambulanta za onkološko genetskosvetovanje na Onkološkem inštitutu, in sicer: zadedni rak debelega ~revesa, za dedni rak dojkin/ali jaj~nikov. Da bi tudi bralci Okna poblièspoznali skrivnostni svet ~loveškega genoma (vsigeni v kromosomih kake celice ali organizma),smo za prispevek zaprosili raziskovalko, diplomi-rano biologinjo asist. dr. Nataša Debeljak, univ.dipl. biol. Zaposlena je v Centru za funkcijsko ge-nomiko in bio-~ipe Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani. Podro~je njenega raziskovalnega delaje Študij vpliva podporne terapije s humanim re-kombinantnim eritropoetinom na lastnosti raka-vega tkiva.

Kaj so DNK-mikromreè in ~emu sluìjo

Tehnologija DNK-mikromre` (DNK je kratica zadeoksiribonukleinsko kislino, angl. DNA) omogo~apovsem nov pristop pri obravnavi bolezni z genet-

skim ozadjem. S so~asno analizo izraànja tiso~ ge-nov lahko prvi~ zajamemo sliko stanja bolnika v vsejnjeni kompleksnosti in individualni raznolikosti.Omogo~a diagnostiko in prognostiko najrazli~nejšihbolezni. Drugo zanimivo polje uporabnosti se kaè vmo`nosti bolniku prilagojenega zdravljenja in tudipri iskanju novih zdravil.

Hiter razvoj mikromre` v zadnjih letih je omogo-~il razkritje strukture celotnega ~loveškega genoma,ki je bila objavljena leta 2001. ^loveški genom vse-buje pribli`no 30.000 genov, od katerih mnogi do te-daj še niso bili poznani. S poznavanjem nukleotid-nega zaporedja DNK in dolo~itvijo kodirajo~ega dela(geni) in nekodirajo~ega dela DNK se je postavilovprašanje o funkciji genov oziroma beljakovin, zakatere nosijo zapis. Tako smo iz obdobja strukturnegenomike prešli v obdobje funkcijske genomike.Vprašanje o funkciji gena je kompleksno, saj se vsigeni ne izraàjo v vseh celicah. Izraànje in jakostizraànja genov sta odvisni od vrste celice (sr~na, je-trna), razvojnega obdobja (embrio, otrok, odrasel),~asa dneva (zjutraj, zve~er) in fiziološkega stanja ce-lice (zdrava, v stresu, rakava).

DNK-mikromreè (v literaturi znane tudi kotDNK-bio~ipi ali genski ~ipi) so postopek, ki omogo-~a so~asno analizo ve~ tiso~ genov. S tem je omogo-~en hiter vpogled v kompleksno delovanje celotnega~loveškega genoma. Pred uveljavitvijo mikromre`smo genom preu~evali z molekularno-citogenetskometodo fluorescentno in situ hibridizacijo (FISH),obratno transkripcijo in veri`no reakcijo s polimera-zo (RT-PCR) ter hibridizacijskima tehnikama prenosSouthern in Northern. To so metode, ki omogo~ajonatan~no analizo, vendar vsakega dela DNK (gena)posebej. Analiza celotnega ~loveškega genoma(30.000 genov) z metodo RT-PCR bi bila ~asovnozelo potratna in izjemno draga. DNK-mikromreàpa nam omogo~a, da z eno analizo pregledamo celo-ten ~loveški genom in dolo~imo razlike v strukturiin izraànju genov med dvema razli~nima fiziološki-ma stanjema (npr. med zdravim in rakavim tkivom).

STROKOVNJAKI GOVORIJO

asist.dr. Nataša Debeljak,univ.dipl.biol.

10

Zgradba DNK-mikromre`

Osnova DNK-mikromreè je nabor izbranih za-poredij DNK, vezanih na trdno podlago. Mikromre-ò si lahko predstavljamo kot stekleno ploš~ico veli-kosti 3 x 7 cm, na katero so na od 100 do 50.000to~k nanešeni lovilci genov (slika 1). To~ke so ureje-ne v gosto mreò, v kateri je poloàj vsake to~no do-lo~en.

Slika 1: DNK- mikromreà vsebuje ve~ 100 to~k. Vsaka to~ka (velikosti desetinke milimetra) predstavlja

en gen ali specifi~no zaporedje molekule DNK (angl. DNA). To~ka vsebuje do milijon enakih lovilcev(sond) za specifi~en gen. Lovilec gradi ve~ 10 do ve~100 nukleotidov dolgo zaporedje enoveri`ne DNK,

ki ustreza zaporedju v dolo~enem genu. Nukleotidnozaporedje lovilca in DNK ustreznega gena se kot na

zadrgi spleteta v dvoveri`no DNK (hibridizacija), kar pomeni, da lovilec prepozna gen in ga veè nase.To~ke po izpostavitvi mikromreè vzorcu (mešanicitestne in referen~ne DNK), svetijo zeleno, rumeno

ali rde~e, odvisno od fiziološkega stanja celice.

Vrste DNK-mikromre`

Poznamo ve~ razli~nih vrst mikromre`. Lo~imojih po vrsti nosilca, na~inu izdelave, glede na vrstonanesene nukleinske kisline ter število genov, ki jihz njo analiziramo.

Mikromreè se razlikujejo po materialu nosilca

ali podlage, na katero so naneseni lovilci. Podlaga je

lahko kvar~no steklo, plastika ali najlonska membra-

na. Material mora omogo~iti trdno vezavo lovilcev

ter biti dovolj trpeèn, da vzdrì vse stopnje obdelave

med pripravo in analizo mikromre`. Najpogosteje se

uporablja steklene ploš~ice, ki so po obliki podobne

mikroskopskemu objektnemu stekelcu.

Mikromreè lahko vsebujejo kratke, oligonukleo-

tidne lovilce ali daljša nukleotidna zaporedja, tako

imenovane komplementarne DNK (kDNK, angl. c-

DNA). Kratek lovilec je sinteti~en oligonukleotid dol-

ìne od 25 do 70 nukleotidov. Oliginukleotide danes

pripravlja ve~ tujih podjetij. Daljši kDNK lovilec je

dolg okoli 300 nukleotidov in ga pripravimo iz knji`-

nice razli~nih kDNK (zbirka kDNK) ali z metodo RT-

PCR iz tkivne RNK. Lovilci kDNK so bili uporablje-

ni pri pripravi prvih bio~ipov, narejenih v doma~ih la-

boratorijih, t. i. »hišne DNK-mikromreè«.

Po na~inu nanosa lovilcev lo~imo dve vrsti mi-

kromre`. Lovilci so lahko nanešeni robotsko s po-

stopkom tiskanja (tehnologija injekt, podobno kot

pri tiskanju na papir), kar omogo~a nanos to~k v ve-

likosti desetinke milimetra. S tem postopkom nana-

šamo kDNK ali oligonukleotidne lovilce, najpogoste-

je na »objektna stekelca (3 x 7 cm)«. Druga vrsta mi-

kromre` je narejena s postopkom fotolitografije, ki

omogo~a sintezo oligonukleotidnih lovilcev nepo-

sredno na podlagi (tehnologija sinteze in situ). To~ke

so velike le stotinko milimetra, zato so tako priprav-

ljene mikromreè mnogo manjše in imajo obliko ter

velikost krovnega stekelca (1 x 1 cm).

Po številu to~k ali genov, ki jih vsebujejo, lo~imo

nizkogostotne in visokogostotne mikromreè. Nizko-

gostotni bio~ipi imajo le nekaj sto to~k, visokogostot-

ni pa ve~ 10.000 to~k in lahko vsebujejo lovilce za

vse ~loveške gene. Zaradi zahtevne tehnologije nano-

sa tako velikega števila lovilcev so slednji izdelani to-

varniško, prve pa lahko pripravimo tudi v doma~em

laboratoriju.

SSTTRROOKKOOVVNNJJAAKKIIGGOOVVOORRIIJJOO

11

Glede na vrsto nukleinske kisline v preiskova-

nem vzorcu in namen analize poznamo genomske

in ekspresijske DNK-mikromreè. Za analizo DNK-

preiskovane osebe uporabljamo mikromreè aCGH

(array Comparative Genomic Hybridisation). Ta vse-

buje lovilce, ki lovijo tako kodirajo~e (gene) kot ne-

kodirajo~e odseke DNK celotnega ~loveškega geno-

ma. Mikromreà nam omogo~a analizo kromosom-

ske slike preiskovane osebe, t. i. kariotip. Ugotovimo

lahko morebitno prisotnost ve~je mutacije DNK (iz-

gubo ali podvojitev v velikosti nekaj tiso~ baz) in do-

lo~imo število posameznih kromosomov. Za analizo

izraànja ali ekspresije genov pa uporabimo takoimenovane ekspresijske DNK-mikromreè. Le-tevsebuje lovilce, ki lovijo le kodirajo~e dele DNK(gene). Geni, ki se izraàjo, se v celici iz DNK prepi-šejo v sporo~ilno RNK (mRNK). RNK (ribonuklein-sko kislino) izoliramo iz preiskovanih tkiv, pretvori-mo v manj ob~utljivo obliko kDNK in uporabimokot preiskovani vzorec.

Priprava in analiza DNK-mikromre`

Priprava in analiza mikromre` zahteva velikonatan~nost in ve~ kontrolnih stopenj. Z ve~kratno

SSTTRROOKKOOVVNNJJAAKKII GGOOVVOORRIIJJOO

Slika 2: Potek poskusa z ekspresijsko kDNK (angl. cDNA) mikromreò. Izdelava mikromreè vklju~uje pomnoìtev lovilcev kDNK z veri`no reakcijo s polimerazo (PCR) iz knji`nice kDNK. Lovilce nato prenesemo v posebne posodice in jih z robotom nanesemo na stekleno ploš~ico. Priprava vzorcev zahteva izolacijo RNK (angl. RNA) iz testnega in referen~nega tkiva; mRNK v stopnji obratnega prepisa v kDNK ozna~imo z rde~im

(bolnikova RNK, ki jo testiramo) ali zelenim (referen~na, zdrava RNK) fluorescentnim barvilom. Ozna~eni kDNKzdruìmo in nanesemo na mikromreò. Obarvani odseki kDNK se med hibridizacijo po na~elu ujemanja (zadrga)veèjo na to~no dolo~en lovilec na mikromreì. Mikromreò hibridiziramo preko no~i in zjutraj speremo neveza-

no kDNK. Sliko posnamemo s posebnim laserskim ~italcem mikromre`, po zelenem in rde~em kanalu. Sledi zahtevna bioinformati~na analiza slike in rezultatov. Najve~ genov je izraènih v obeh tkivih in svetijo rumeno (glej sliko 1), ker se je na to to~ko vezala tako zeleno kot rde~e ozna~ena kDNK. V kolikor je nek gen izraèn le v tumorski celici, v zdravi pa ne, bo to~ka svetila rde~e, ker se je na lovilec vezala le rde~e ozna~ena tumorska

kDNK. ê se gen v tumorski celici ne izraà, v normalni pa se, bo to~ka svetila zeleno, ker se je vezala le referen~na zelena kDNK. Dolo~a se tudi jakost sevanja barvila, ki odraà koli~ino vezane kDNK.

12

go~a oceniti tveganje ponovitve bolezni in s tem bol-nici prilagojeno zdravljenje, to je nujnost uporabedopolnilne kemoterapije. Dosedanja TNM klasifika-cija raka, anatomska razširjenost bolezni, ne poveni~ o biologiji tumorskih celic. Na to vprašanje od-govori šele analiza z mikromreò in s tem omogo~i,da do okoli 20 % bolnicam prihranimo nepotrebnotoksi~no zdravljenje s kemoterapijo. V okviru isteskupine raziskovalcev je bila razvita tudi diagnosti~-na mikromreà, ki omogo~a dolo~itev organa pri-marne rakave tvorbe, iz katere izvirajo preiskovanemetastaze.

V okviru farmacevtskega podjetja je bila razvitaDNK mikromreà, s katero lahko analiziramo indi-vidualen odgovor na zdravilo. Z dolo~itvijo to~neganukleotidnega zaporedja le dveh genov iz skupine ci-tokromov P450 opredelimo hitrosti metabolizmanekaterih zdravil (zelo hitro, hitro, srednje, po~a-sno), od ~esar je odvisna pove~ana ali zmanjšana ob-~utljivost na zdravilo. Analiza omogo~a bolniku pri-lagojeno predpisovanje odmerka zdravil. V okviru is-tega podjetja razvijajo še dve DNK mikromreì.Diagnosti~no mikromreò, ki bo opredelila tip lev-kemije in omogo~ila hitrejšo odlo~itev o primernemna~inu zdravljenja ter prognosti~no mikromreò, kibo zaznala nivo izraànje enega od pomembnih ge-nov, vklju~enih v razvoj raka.

Analiza aCGH omogo~a dolo~itev tipa poškodbkromosomov pri osebah s prirojenimi nepravilnost-mi. Gre za dedne oblike prizadetosti, katerih izvor zdosedanjimi metodami nismo uspeli opredeliti; a-CGH pa z isto~asno analizo celotnega genoma lah-ko odkrije majhne poškodbe kromosomov, ki jihstandardne metode niso pokazale. Dolo~itev poš-kodb je pomembna pri prognozi bolezni. V prihod-nosti bo omogo~eno tudi gensko svetovanje staršem,ki se jim je è rodil prizadet otrok, pred odlo~itvijo orojstvu naslednjega otroka. S poznavanjem genskeokvare v druìni lahko è v ~asu spo~etja ali nose~-nosti preverimo, ali jo je podedoval tudi na novospo~eti otrok.

ponovitvijo analize pokaèmo ponovljivost meritevin zanesljivost ugotovitev. Zaradi kompleksnostimetode je med na~rtovanjem poskusa in analizo re-zultatov klju~no tesno sodelovanje molekularnegabiologa in bioinformatika.

Mikromreè omogo~ajo primerjavo vzorcev izbolnega (testni vzorec) in zdravega tkiva (referen~nivzorec). Stopnje priprave in analize ekspresijske k-DNK-mikromreè so predstavljene na sliki 2. Namikromreì ve~ina genov sveti rumeno, kar pri~aku-jemo, saj so razlike v ekspresiji genov med tkivimajhne. Za analizo so pomembni le redki geni, ki serazli~no izraàjo v bolnem in zdravem tkivu. Taspoznanja nam omogo~ajo boljše razumevanje bo-lezni in mo`nosti zdravljenja. Maloštevilne, razli~noizraène gene dodatno preverimo z bolj natan~nimitehnikami, kot je RT-PCR.

Uporaba DNK-mikromre` v medicini

Mikromreè, ki zajemajo celoten ~loveški ge-nom, lahko imenujemo nefokusirane mikromreè injih uporabljamo v raziskovalne namene. Uporablja-mo jih za pregled celotnega genoma, z namenom dapoiš~emo razli~no izraène gene. To nam omogo~arazumevanje nastanka in poteka bolezni, odgovoraorganizma na zdravilo itd. Ko bolje poznamo genet-ske osnove bolezni ali odziv na zdravilo, lahko pri-pravimo fokusirane mikromreè. Slednje vklju~ujejole tiste gene, ki so se pri obravnavani bolezni razli~-no izraàli. Med fokusirane torej sodijo diagnosti~nemikromreè in mikromreè, namenjene prou~eva-nju sklopa genov, vklju~enih v dolo~en celi~ni pro-ces, npr. metabolizem holesterola.

Diagnosti~ne mikromreè se è uporabljajo zadiagnosticiranje in prognozo bolezni, kot je npr. rakdojke. V lanski številki revije Okno (2006, letnik 20,št. 1, str. 31) je bil objavljen prispevek o mednarod-ni klini~ni raziskavi raka dojke, MINDACT. V okvi-ru študije je bila razvita prognosti~na ekspresijskamikromreà, ki vklju~uje 70 genov, pomembnih zadolo~itev prognoze raka dojke. Rezultat analize omo-


13

mercialnih DNK mikromre`. Vendar se cene sled-njih na svetovnem trgu niàjo zaradi ve~je razširje-nosti uporabe mikromre` in pojava konkuren~nihponudnikov.

Center skrbi tudi za promocijo tehnologije DNK-mikromre` v Sloveniji in za izobraèvanje ~lanic Slo-venskega konzorcija za bio~ipe. Eden izmed še neu-resni~enih ciljev centra je zaposlitev ustreznega šte-vila kadrov, ki bi tako za ~lane konzorcija, kot tudiza zunanje naro~nike osnovnih, uporabnih in klini~-nih raziskav, izvajal analize mikromre` in biološkeinterpretacije.

Ve~ina ~lanov konzorcija uporablja DNK-mikro-mreè v raziskovalne namene. Raziskovalni projekti,ki potekajo na razli~nih institucijah, raziskujejo de-lovanje ~loveškega genoma kot tudi genoma razli~-nih ìvali in rastlin. Najve~krat se uporablja ekspre-sijske DNK-mikromreè. Na Centru za funkcijskogenomiko in bio~ipe v sodeloavnju z Onkološkim in-štitutom Ljubljana poteka raziskovalna študija ovplivu podporne terapije s humanim rekombinant-nim eritropoetinom na lastnosti rakavega tkiva bol-nic z razsejanim rakom dojke med kemoterapijo. Znefokusirano ekspresijsko mikromreò bomo prou-~ili, kako eritropoetin in kemoterapija vplivata naspremembe v ekspresiji genov rakavih celic medzdravljenjem.

Le peš~ica klini~nih ustanov na~rtuje ali è upo-rablja DNK-mikromreè v diagnosti~ne namene. NaInštitutu za medicinsko genetiko Univerzitetnegaklini~nega centra Ljubljana so vpeljali metodo a-CGH in jo vklju~ili v postopek rutinske genetskediagnostike. Z njeno uporabo dolo~ajo do sedaj ne-razjasnjene primere umsko prizadetih otrok aliotrok s prirojenimi razvojnimi nepravilnostmi. Dru-ga skupina Univerzitetnega Klini~nega centra na~r-tuje uporabo diagnosti~nega ~ipa za dolo~evanje tipalevkemij. Onkološki inštitut Ljubljana sodeluje vmednarodni klini~ni raziskavi MINDACT. Vklju~e-nih bo 6.000 bolnic z rakom dojke, sama analizavzorcev s prognosti~no DNK-mikromreò, z name-

Kako dale~ smo v Sloveniji?

V Sloveniji deluje Center za funkcijsko genomi-ko in bio-~ipe (CFGBC), ki omogo~a pripravo in ana-lizo DNK-mikromre`. Odprt je bil junija 2005 in senahaja v prostorih Medicinske fakultete Univerze vLjubljani. Ustanovljen je bil v okviru »Slovenskegakonzorcija za bio-~ipe«, ki zdruùje tako slovenskeakademske ustanove, raziskovalne inštitute, klini~-ne ustanove, kot tudi farmacevtsko industrijo. Ob fi-nan~nem sodelovanju vseh ~lanic konzorcija, mini-strstev in donatorjev je centru uspelo pridobiti po-trebno opremo za pripravo in analizo nizkogostotnihmikromre` ter za analizo visokogostotnih mikro-mre`. Omenjena oprema je zelo draga, zato je skup-no delovanje le enega konzorcija v okviru Slovenijeve~ kot smiselno. Tudi mikromreè oz. sama anali-za mikromre` je finan~no zelo zahtevna, zato v Slo-veniji ve~inoma uporabljamo manjše, fokusirane,doma narejene mikromreè. Le redki raziskovalci seodlo~ijo za analizo celotnega genoma z uporabo ko-


Avtorica Nataša Debeljak s h~erko Tanjo.

14

nom oceniti tveganje za ponovitev bolezni, pa bo po-tekala v tujini.

Obeti za prihodnost

Poleg DNK-mikromre` poznamo tudi protein-ske, tkivne, celi~ne in majhno molekulske mikro-mreè, ki omogo~ajo vpogled v prisotnost beljakovinin metabolitov. Le-te so še v razvoju, vendar bodoskupaj z DNK-mikromreàmi nudile celovit vpogledv funkcijo genov in njihovih produktov (beljakovinin metabolitov). S tem bodo omogo~ile boljše razu-mevanje delovanja ~lovekovega telesa in njegovihbolezni.

Nataša Debeljak

Maligni limfomi Zdravljenje CD20 pozitivnih ne-Hodgkino-vih limfomov z rituksimabom-MabThero

Postopki iskanja novih zdravil so dolgotrajni inzapleteni. Zato je toliko ve~je zadovoljstvo vseh, koje neko zdravilo kon~no tudi klini~no preizkušenoin registrirano za redno zdravljenje bolnikov. Zazdravljenje malignih limfomov smo tako tudi prinas uvedli novo zdravilo in z njim dali mnogimbolnikom novo upanje. Da bi tudi bralce Okna po-drobneje seznanili z novimi mo`nostmi zdravlje-nja, smo za prispevek zaprosili specialistko inter-nisti~ne onkologije mag. Tanjo Ju`ni~ Šetina, dr.med. z Onkološkega inštituta Ljubljana, strokov-njakinjo na tem podro~ju.

Splošni podatki o malignih limfomih

Maligni limfomi so novotvorbe limfati~nega tki-va, ki predstavljajo 2,5-5 % vseh novotvorb. Nasta-nejo zaradi nenadzorovanega razraš~anja ene od ce-lic limfati~ne vrste B, T ali NK (naravnih celic ubi-jalk). Delimo jih na ne-Hodgkinove (NHL) in Hodg-kinove limfome. V Sloveniji zboli za malignim lim-fomom okoli 300 bolnikov letno.

Ne-Hodgkinovi limfomi predstavljajo heteroge-no skupino limfoproliferativnih obolenj, za katerimi


mag. Tanja Ju`ni~

Šetina, dr. med.

Kdor ima semenje, mora sejati. ê ga stiska v pesti v strahu, da ga bo izgubil, ne bo nikoli doìvel radosti ètve.

Phil Bosmans

Ne bojte se napredovati po~asi, bojte se le tega, da bi se ustavili.

Kitajska modrost

^lovek hiti, ìvljenje hiti in pogosto ~lovek ne sre~a svojega ìvljenja.

Michel Quoist

15

• vezava na receptorje za imunost odgovornih ce-lic, kot so makrofagi in naravne celice ubijalke,aktivira imunski sistem, ki uni~i limfomskecelice;

• vezava na površino limfomske celice z aktivaci-jo sistema serumskih proteinov ali komple-menta povzro~i razpad celice

Kako bolniki prejemajo rituksimab?

Bolniki prejmejo rituksimab v ìlo v obliki infu-zije. Ker imajo zlasti ob prvem prejemanju lahkoalergi~no reakcijo, damo prvi~ rituksimab v oblikive~urne infuzije, vedno ob premedikaciji s kortiko-steroidi, antihistaminikom in paracetamolom. ê nibilo neèlenih u~inkov oz. so bili bla`ji, lahko bolni-ki vse nadaljnje odmerke prejmejo v krajši 90-mi-nutni infuziji. Bolniki prejemajo rituksimab v tri-te-denskih odmerkih, lahko v štirih zaporednih teden-skih odmerkih ali enkrat na tri mesece, odvisno odsheme zdravljenja.

Kdaj je uporaba rituksimaba smiselna

Rituksimab je registriran: za prvo zdravljenjeDVCBL (difuzni velikoceli~ni B limfom), za prvozdravljenje in ponovitve folikularnih limfomov terza vzdrèvalno zdravljenje bolnikov s ponovitvijo fo-likularnih limfomov, kjer je tako kombiniranozdravljenje vplivalo na podaljšanje ~asa do ponovitvebolezni in celotnega preìvetja.

1 Difuzni velikoceli~ni B NHL : rituksimab je vkombinaciji s kemoterapijo u~inkovit za prvozdravljenje DVCBL, kar je bilo ugotovljeno napodlagi najmanj treh velikih randomiziranih ra-ziskav, v katerih se je pokazalo, da imajo bolni-ki, ki so prejemali tovrstno zdravljenje, v primer-javi z bolniki, ki so prejemali samo kemoterapi-jo, statisti~no zna~ilno daljši ~as brez ponovitvebolezni in tudi celotno preìvetje.

2 Nizko maligni folikularni CD20 pozitivniNHL: vsaj pet randomiziranih raziskav je poka-

najpogosteje zbolevajo odrasli po 50. letu starosti. V

grobem jih delimo na agresivne ali hitro rasto~e in

indolentne ali po~asi rasto~e limfome. Najpogostejši

med njimi je difuzni velikoceli~ni B limfom

(DVCBL), ki predstavlja okrog 30 % vseh NHL in

spada med agresivne limfome. Folikularni limfom,

predstavnik indolentnih limfomov, je drugi najpogo-

stejši histološki tip in predstavlja okrog 22 % vseh

NHL.

Na~in zdravljenja NHL je odvisen od histološke-

ga tipa limfoma, stadija bolezni in splošnega stanja

bolnika. Bolnike zdravimo s kemoterapijo, obseva-

njem, presaditvijo kostnega mozga. Pri nizko malig-

nih limfomih pa uvedba specifi~nega onkološkega

zdravljenja v~asih ni potrebna, dokler je bolezen sta-

bilna in ne povzro~a teàv.

Novosti v zdravljenju malignih limfomov

V zadnjih letih se tudi na podro~ju zdravljenja

malignih limfomov vse bolj uporabljajo t. i. biološka

tar~na zdravila, ki delujejo na to~no dolo~eno mesto

na tumorski celici. Takšno biološko zdravilo, ki je v

zadnjem desetletju radikalno spremenilo zdravljenje

B-celi~nih NHL je monoklonalno protitelo rituxi-

mab.

Kaj je zdravilo rituksimab in kako deluje?

Rituksimab (rituximab), ki je našim bolnikom

znan pod imenom MabThera, je z genskim inènirs-

tvom pridobljeno himerno mišje/humano monoklo-

nalno protitelo, ki se veè na transmembranski an-

tigen CD20 na površini pre-B in B limfocitov. CD20

antigen je izraèn pri ve~ kot 95 % vseh B celi~nih

ne-Hodgkinovih limfomov. Za zdravljenje s tem

zdravilom so tako primerni samo bolniki s CD20

pozitivnim limfomom.

Mehanizem delovanja rituksimaba:

• z vezavo na CD20 antigen na površini celice

lahko sproì programirano celi~no smrt;


16

zalo, da rituksimab v kombinaciji s kemoterapi-jo pomembno podaljša ~as do ponovitve bolezni.Bolniki z indolentnim limfomom, predvsempodskupini bolnikov s folikularnim limfomomin limfomom plaš~nih celic, imajo pomembnoboljše celotno preìvetje ob dodatku rituksimabah kemoterapiji, kot je pokazala metaanaliza, ki jevklju~ila skoraj 2000 bolnikov z indolentnimilimfomi.

3 Limfom plaš~nih celic spada glede na potek bo-lezni med agresivne limfome, ~eprav se v~asihobnaša kot indolentni limfomi. Bolniki, zdravlje-ni s standardno kemoterapijo, imajo slabo prog-nozo s povpre~nim preìvetjem tri leta. Rituksi-mab v kombinaciji s kemoterapijo tudi pri tehbolnikih pomembno izboljša izid bolezni.

Vzdrèvalno zdravljenje z rituksimabom: vzadnjih letih se vse ve~ omenja vzdrèvalnozdravljenje z rituksimabom, ki se je izkazalo zazelo u~inkovito pri bolnikih s folikularnim lim-fomom. Narejenih je bilo ve~ randomiziranih ra-ziskav, ki so opazovale vpliv vzdrèvalnegazdravljenja z rituksimabom (bolniki ga prejema-jo dve leti na tri mesece) v primerjavi z vplivomna preìvetje pri bolnikih, ki so se odzvali nauvodno zdravljenje s kemoterapijo v kombinaci-ji z rituksimabom ali brez. V raziskave so bilivklju~eni bolniki, zdravljeni prvi~, in tisti s po-novitvijo bolezni. Rezultati so pokazali, da vzdr-èvalno zdravljenje z rituksimabom podaljša ~asdo napredovanja bolezni tako pri bolnikih s foli-kularnim limfomom kot tistih z limfomomplaš~nih celic ne glede na vrsto uvodnega zdrav-ljenja, pomembno pa izboljša tudi celotno preì-vetje pri bolnikih s folikularnim limfomom.Prednost vzdrèvalnega zdravljenja na preìvetjepri bolnikih z agresivnimi limfomi še ni dokaza-na in zaenkrat ostaja v okviru klini~nih študij.

4 Ponovitve CD20 pozitivnih limfomov: rituksi-mab je u~inkovit tudi pri zdravljenju ponovitevlimfomov, tako agresivnih kot indolentnih, v

smislu ve~jega števila popolnih remisij in daljše-

ga ~asa do napredovanja bolezni.

5 Rituksimab kot vzdrèvalno zdravljenje po av-

tologni presaditvi kostnega mozga: uporablja se

za odstranitev preostalih tumorskih celic, s kate-

rimi je morda še »okuèn« kostni mozeg, z na-

menom, da bi prepre~ili ponovitev bolezni po

presaditvi.

Neèleni u~inki rituksimaba

Ob prvi infuziji zdravila se pri ve~ kot polovici

bolnikov lahko pojavijo mrzlica, otrplost in povišana

telesna temperatura. Pri manjšem deleù bolnikov

ob tem lahko pride do padca krvnega tlaka in te`ke-

ga dihanja. Redkejši neèleni u~inki so še rde~ica,

slabost, koprivnica, utrujenost, glavobol, rinitis in

bruhanje. Pojav simptomov, povezanih s prvo infu-

zijo, se z nadaljnjimi infuzijami znatno zmanjša. Ri-

tuksimab lahko posredno vpliva na zmanjšanje kon-

centracije serumskih imunoglobulinov, preko

zmanjšanja števila celic B, kar vodi v ve~jo mo`nost

oku`b. Hematološki neèleni u~inki so obi~ajno bla-

gi, v redkih primerih pa se lahko pojavi huda nevtro-

penija in trombocitopenija. Med sr~nimi posledica-

mi sta najpogostejša padec ali porast krvnega tlaka.

Radioimunoterapija – kaj je to?

Radioimuterapija je novejše zdravljenje, pri kate-

rem uporabljamo radioaktivni izotop, vezan na anti-

CD20 monoklonsko protitelo (Zevalin®). Le-to pri-

nese izotop do limfomskih celic, ki jih potem uni~i

s sevanjem. Uporablja se za zdravljenje bolnikov s

CD20+ indolentnimi ne-Hodgkinovimi limfomi, ki

se jim je bolezen ponovila ali pa se ne odzovejo na

zdravljenje s standardno kemoterapijo z ali brez ri-

tuksimaba.

Zaklju~ek – kdaj je zdravljenje z rituksima-bom u~inkovito?


17

Rituksimab je u~inkovit pri številnih CD20 po-zitivnih obolenjih, kot so NHL, kroni~na limfati~nalevkemija in še nekatera druga hematološka kot tudinehematološka obolenja, kar omogo~a njegov edins-tveni mehanizem delovanja in majhna toksi~nost.Uporaba rituksimaba pri zdravljenju Hodgkinovegalimfoma ostaja zaenkrat v okviru klini~nih študij.

Tanja Ju`ni~ Šetina

Posttravmatska rast Izkušnja raka lahko vzpodbuja k pozitivnim spremembam v ìvljenju in k osebni rasti.

V pri~ujo~em ~lanku avtorica povzema izsled-ke svoje diplomske naloge »Druìnski odnosi inspoprijemanje z boleznijo pri bolnicah z rakomdojke«. Z njo je diplomirala na Filozofski fakultetiv Ljubljani, Oddelek za psihologijo, septembra2007 in dobila odli~no oceno. To podro~je razisko-vanja si je izbrala na podlagi lastnih izkušenj z ra-kom – zaradi raka ji je umrla najboljša prijateljica– in dveletnega prostovoljnega dela na Onkološ-kem inštitutu. Katja Tav~ar, univ. dipl. psih., je vsvojo nalogo vklju~ila naše ~lanice skupin za sa-mopomo~, ki jih je obiskovala na njihovih rednihmese~nih sre~anjih po razli~nih krajih Slovenije.Zato bo prispevek za bralce Okna še posebej zani-miv in vzpodbuden.

Kaj je posttravmatska rast?

Imeti raka je gotovo stresna izkušnja v ìvljenju,ki lahko vodi do negativnih psiholoških posledic intudi ve~ina raziskav se je usmerila samo na doku-mentiranje stresa in teàv. Novejše raziskave ugo-tavljajo, da ima psihi~ne teàve le majhen dele` po-


Katja Tav~ar,univ.dipl.psih.

Ljudje pri vas negujejo pet tiso~ vrtnic v enem samem vrtu … in ne najdejo v njem, kar iš~ejo … In vendar bi tisto, kar iš~ejo, lahko našli v enisami vrtnici, v enem samem poìrku vode … Toda o~i so slepe. Iskati moraš s srcem.

Mali princ

18

sameznikov, ki preìvijo raka. @ivljenjski dogodki,kot je diagnoza raka, imajo sicer potencial, da so zabolnike stresni in v njih sproìjo širok razpon psiho-loških odzivov. Bolniki se spoprijemajo s številniminegativnimi izkušnjami, vklju~no z medicinskimzdravljenjem in stranskimi posledicami (npr. utruje-nost, bole~ina, slabosti, izguba las, za~asne ali trajnespremembe v telesnem videzu), spremembami ìv-ljenjskih na~rtov in z gro`njo ponovitve bolezni. Vsete spremembe lahko pri bolnikih vzbudijo negativnepsihološke odzive, npr. depresivnost in anksioznost.Vendar pa novejše psihoonkološke raziskave opozar-jajo, da pogosto onkološki bolniki izraàjo podobnoali celo boljšo prilagodljivost na zdravljenje kot dru-gi bolniki ali kot zdravi posamezniki. Onkološki bol-niki, ki so premagali raka, celo zelo pogosto poro~a-jo o pozitivnih spremembah, ki so jih doìveli zara-di svoje bolezni.

• Kako je mogo~e, da ljudje tudi v bolezni naj-dejo nekaj pozitivnega?

V boju z negativnimi posledicami bolezni se lah-ko razvijejo tudi pozitivne spremembe v pogledihnase, na svoje ìvljenje in na odnose z drugimi. Ob-staja ve~ izrazov za te pozitivne psihološke spre-membe, npr. rekonstrukcija osebnosti, osebnostnatransformacija in posttravmatska rast. To podro~jesta med prvimi za~ela raziskovati R. G. Tadeschi inL. G. Calhoun. Posttravmatsko rast sta opredelila

kot pozitivno spremembo v posameznikovem funk-cioniranju, do katere preide po travmati~nem dogod-ku. Da sploh pride do psihološke rasti, mora biti po-sameznik izpostavljen ekstremno nezaèlenim innapetim dogodkom, ki povzro~ijo propad posamez-nikovih pri~akovanj o sedanjem in prihodnjem ìv-ljenju. V procesu ponovnega sestavljanja ìvljenjaposameznik novo ìvljenjsko strukturo doìvlja kotbolj kvalitetno od stare.

Nasprotno od pogleda, da je rak travma z izklju~-no negativnimi posledicami, ugotovitve raziskavpodpirajo pogled na bolezen rak kot psihološki pre-hod, ki lahko vodi do posttravmatske rasti ali psihi~-nega stresa in teàv. Sam koncept posttravmatske ra-sti pravzaprav izhaja tudi iz Franklove eksistencial-ne teorije. Ko je posameznik soo~en z lastno umrlji-vostjo, ponovno ovrednoti svoje ìvljenje, redefinirasvoje ìvljenjske cilje in prioritete, kar se kaè kotvzpostavljanje bolj kvalitetnih medosebnih odnosov,zaznavanje ve~je vrednosti ìvljenja, v ve~ji duhovniusmerjenosti in zaupanju vase. Ekstremne izkušnjeizgube so stresne zato, ker pretresejo posameznikovaprepri~anja o sebi, svetu in prihodnosti. Prilagajanjetako zahteva aktivno razmišljanje o mislih, prepri~a-njih in ~ustvih, ki jih vzbudi stresni dogodek tervklju~evanje teh novih informacij v posameznikovna~in razmišljanja. Razvoj novih prepri~anj in spo-sobnosti za spoprijemanje s spremenjeno ìvljenjskosituacijo pa lahko vzbudi ob~utek osebne rasti.

• Posttravmatska rast pri onkoloških bolnikih

Mnogi bolniki, ki premagajo raka, doìvljajoposttravmatsko rast. Sodobne psihoonkološke razi-skave ugotavljajo, da pribli`no 60 do 90 % ènsk, kiso premagale raka na dojkah, in 76 % moških, ki sopremagali raka na modih, poro~a o koristnih ìv-ljenjskih spremembah, kot je na primer ve~je zave-danje vrednosti in smisla ìvljenja. Pozitivni in ne-gativni izidi bolezni se namre~ ne izklju~ujejo. On-kološki bolniki so kljub ve~jim zdravstvenim teà-


Foto: Katja Tav~ar

19

vam poro~ali tudi o boljši kvaliteti ìvljenja kot predboleznijo.

Vprašanje pa je, kako pogoste so pozitivne spre-membe po travmati~nem dogodku. Ve~ina podatkovo postravmatski rasti pri rakavih bolnikih je bila pri-dobljena po nekaj letih od za~etka zdravljenja, saj sepredvideva, da je postravmatska rast ve~ja, ~e imaposameznik ve~ ~asa za predelavo travmatske preiz-kušnje. Vendar je mo`no, da bolniki doìvljajo pozi-tivne spremembe è v ~asu takoj po travmatskemdogodku. Nekatere novejše raziskave so namre~ po-kazale, da 20-80 % posameznikov poro~a o pozitiv-nih spremembah kmalu po travmatskem dogodku.

Kateri so dejavniki posttravmatske rasti?

• Demografski dejavniki

V raziskavah so ve~inoma preu~evali, kako so sposttravmatsko rastjo povezani druìnski status, za-poslenost, izobrazba, starost, število otrok ipd. pribolnicah z rakom dojke. Nekatere raziskave ugotav-ljajo, da ve~jo posttravmatsko rast doìvljajo ènske,ki so bile poro~ene ali pa v dolgotrajnem partner-skem razmerju, ter ènske, ki so bile zaposlene.Opora, ki jo bolnice dobijo od moà oz. partnerja terod sodelavcev in prijateljev, jim pomaga pri spoprije-manju z boleznijo in zdravljenjem. Glede izobrazbepa raziskave kaèjo, da so ènske z ni`jo stopnjo izo-brazbe doìvljajo ve~jo posttravmatsko rast, in sicerpredvsem na podro~ju odnosa z drugimi. Nadalje ra-ziskave kaèjo, da število otrok oz. dejstvo, da imajobolnice otroke, ne prispeva pomembno k posttrav-matski rasti. Otroci namre~ lahko delujejo blagodej-no na bolni~ino doìvljanje in spoprijemanje z bolez-nijo, vendar pa so zaradi otrok ènske pogosto boljzaskrbljene. Ve~jo posttravmatsko rast doìvljajomlajše bolnice, in sicer na vseh podro~jih. Strokov-njaki razlagajo, da naj bi se starejše bolnice zaradisvoje starosti ukvarjale še z drugimi teàvami (npr.smrt zakonca in prijateljev, teàve z vidom in slu-

hom, itn.) in nanje diagnoza raka ne vpliva takomo~no kot na mlajše.

• Osebnostni dejavniki

Osebnostne lastnosti onkoloških bolnikov, kispodbujajo pozitiven pogled na ìvljenje, so dobraosnova za razvoj posttravmatske rasti. Posamezniki,ki so optimisti~ni in polni upanja, tudi v te`kih tre-nutkih in preizkušnjah kot je rak, iš~ejo dobre stva-ri in se ne vdajo depresivnosti. Tako te lastnosti de-lujejo kot nekakšni varovalni dejavniki pri spoprije-manju z rakom in zdravljenjem.

Vendar pa bolj kot sam optimizem na razvojposttravmatske rasti vpliva è samo eksistencialnostanje »imeti raka«. To verjetno sproì neposrednosoo~enje posameznika z lastno umrljivostjo, karpovzro~i prevrednotenje ìvljenjskih vrednot in na-~rtov ter pove~a zavedanje vrednosti ìvljenja in po-membnosti medosebnih odnosov.

• Zdravstveni dejavniki

V raziskavah so ugotavljali predvsem, kako narazvoj posttravmatske rasti vplivajo razli~ne diagno-ze raka. Izkazalo se je, da so bolniki z razširjenim ra-kom poro~ali o ve~ji posttravmatski rasti, predvsemna podro~ju odnosov z drugimi in vrednosti ìvlje-nja, kot bolniki z lokaliziranim rakom. Raziskovalcito razliko razlagajo s tem, da diagnoza lokalizirane-ga raka, ki ima dobro prognozo ozdravitve po petih


Foto: Katja Tav~ar

20

letih, za bolnike ne predstavlja tako hude gro`nje inìvljenja ne prevrednotijo tako, kot tisti, ki imajorazširjenega raka. Vendar pa ponovno poudarjajo, danovo gledanje na ìvljenje lahko vzpodbudijo èzdravnikove besede: »Imate raka.«

Pomemben je tudi ~as, ki je pretekel od travma-ti~nega dogodka, in sicer so poro~anja o posttravmat-ski rasti ve~ja, ko je od ~asa travme preteklo ve~ ~a-sa, kar daje posameznikom ve~ mo`nosti za kogni-tivno predelavo travmati~nega dogodka. Nekateribolniki pa o pozitivnih ìvljenjskih spremembah, kijih doìvljajo prav zaradi raka, poro~ajo è v ~asudiagnoze in zdravljenja.

• Spoprijemanje z boleznijo

Kako se bolnikov na~in spoprijemanja z bolezni-jo povezuje s kasnejšo posttravmatsko rastjo, so razi-skovalci ugotavljali ve~inoma pri ènskah z rakomdojke. Bolnice, ki so v ~asu zdravljenja na ìvljenje inpredvsem tudi na bolezen gledale pozitivno, ki so is-kale pomo~ in oporo v druìni in prijateljih ter so bilepri svojem zdravljenju aktivne, so kasneje izraàlevišjo posttravmatsko rast kot bolnice, ki so bile boljpasivne. Bolnice, ki se z boleznijo aktivno spoprije-majo, se na svojo bolezen bolj prilagodijo in imajobolj pozitivna pri~akovanja glede poteka bolezni inzdravljenja. Prav to pa je klju~no za razvoj posttrav-matske rasti.

Da stresni dogodek (npr. bolezen) izzove post-travmatsko rast in spremembo posameznikovih pre-pri~anj in odnosa do ìvljenja, pa mora biti zanj do-volj velik in ogroùjo~. Stresni dogodki sami po sebinamre~ ne povzro~ijo pozitivne spremembe pri posa-mezniku, ampak jih mora ta doìvljati in razumetikot gro`njo svojemu ìvljenju, to pa nato postavi napreizkušnjo njegova prepri~anja ter spodbudi processpoprijemanja. S travmo se najbolj u~inkovito spo-prijemajo tisti posamezniki, ki aktivno razmišljajo otravmati~nem dogodku. Tako ga predelujejo s po-mo~jo pogovora o svojih ~ustvih, iskanja osebnegasmisla v situaciji ter z razumevanjem svojih ~ustev.Potla~itev spominov na travmati~ni dogodek, nepriz-

navanje lastnih ~ustev, iskanje krivde itn., pa posa-mezniku ne pomagajo pri predelovanju travme.

Pri predelovanju izkušnje raka je pomembnotudi izraànje ~ustev. Izraànje negativnih ~ustev jepravzaprav pozitivno, saj se ta tako zmanjšajo inima posameznik nato ve~ mo`nosti doìvljati pozi-tivna ~ustva. Izraànje ~ustev lahko spodbudi tudipovratno informacijo s strani drugih, ki spodbujajobolnikovo mo~ in vztrajnost (npr. »Ti si tako pogu-men ~lovek!«). Pove~ana bliìna v odnosih, ki je tudieno podro~je posttravmatske rasti, je verjetno nepo-sredno povezana s samorazkrivanjem in izraànjem~ustev. Podpora bli`njih pri bolniku pove~a ob~utek,da so drugi so~utni, kar pa prispeva k ve~jemu ob-~utku bliìne in povezanosti.

Ali posttravmatsko rast doìvljajo tudi druìne bolnikov?

Novejše psihoonkološke raziskave kaèjo, datudi partnerji bolnic z rakom dojke è takoj po diag-nozi poro~ajo o pozitivnih psiholoških spremembah.Posttravmatska rast pa se tako pri bolnicah kot prinjihovih partnerjih po daljšem ~asu od ozdravitvepove~a. Ob tem oboji poro~ajo, da so razvili boljšeodnose s svojimi bli`njimi, da bolj cenijo svoje ìv-ljenje, da prepoznavajo svoje pozitivne in mo~nelastnosti ter da bolje razumejo duhovno stran ìvlje-nja.

Foto: Rudi Tav~ar


21

Te ugotovitve kaèjo, da posttravmatska rast niomejena samo na osebo, ki je doìvela travmati~nidogodek, ampak da pozitivne spremembe lahko do-ìvljajo vsi druìnski ~lani. Ljudje, ki so pri~e trav-mati~nemu dogodku, so namre~ tudi lahko ranljiviin ob~utljivi za posttravmatske stresne reakcije. Ven-dar pa partnerji bolnic in ostali druìnski ~lani obi-~ajno izraàjo manjšo posttravmatsko rast kot bolni-ce, saj ni bilo njihovo ìvljenje neposredno ogroènoin tudi niso bili izpostavljeni enakim stresnim do-godkom kot bolnice (npr. operacija dojke, kemotera-pija).

Nadalje so raziskave pokazale, da so ve~jo post-travmatsko rast izraàli tisti pari, kjer je imela bol-nica ve~je zdravstvene teàve. Posttravmatska rastpara je bila povezana tudi s partnerjevim na~inomspoprijemanja, tj. s pozitivnim odnosom do bolezniin zdravljenja. O ve~ pozitivnih spremembah so po-ro~ale tudi bolnice, ki so se s svojimi partnerji ve~pogovarjale o svojih ~ustvih in doìvljanju bolezni.Vendar pa raziskovalci poudarjajo, da kvaliteta part-nerskega odnosa ne napoveduje posttravmatske rastipara. Verjetno je boljše razumevanje med partnerje-ma posledica posttravmatske rasti in ne njen vzrok.

Svetovanje onkološkim bolnikom

Raziskovalca posttravmatske rasti R.G. Tadeschiin L.G. Calhoun opozarjata na previdnost pri psiho-loškem svetovanju onkološkim bolnikom.

Psihologom svetujeta, naj bolnikom prisluhnejoin naj bodo pozorni na spremembe, ki kaèjo naposttravmatsko rast, ki naj jo nato po~asi in previd-no spodbujajo. Psihologi morajo razumeti, da vsibolniki ne iš~ejo osebnega smisla in pozitivnih stva-ri v bolezni ter da se vsak posameznik z boleznijosoo~a na svoj na~in. Zato morajo biti previdni pridelu z bolniki in jim ne smejo svetovati, da je iska-nje pozitivnega v bolezni nujen del njihovega doìv-ljanja. Ob takih nasvetih bi lahko bolniki terapevtedoìvljali kot neob~utljive, hkrati pa bi bili taki nas-

veti lahko škodljivi za njihov proces àlovanja insoo~anja z izgubami.

Posttravmatska rast je moèn izid spoprijemanjain premagovanja bolezni, vendar tega pri~akovanjabolnikom ne smejo vsiljevati, saj zato lahko ob~uti-jo nesprejemanje svoje jeze, àlosti, strahu, àlova-nja itn. s strani terapevta. Bolniki se namre~ pogostopritoùjejo, da so »ujetniki pozitivnega mišljenja«,saj jih drugi prepogosto spodbujajo, naj gledajo nasvetlo stran ìvljenja.

Preden bolniki sploh lahko za~nejo na svojo iz-kušnjo raka gledati pozitivno, jo morajo najprej spre-jeti. E. Kübler Ross je opisala naslednjih pet faz spre-jemanja bolezni: šok, nepriznavanje bolezni in zani-kanje, ki preide v naslednje obdobje jeze in besa;tretja faza je pogajanje, ki je pogosto neprepoznavno,sledi faza depresivnosti in peta faza sprejemanja. Še-le po tem procesu lahko bolniki za~nejo gledati nasvetlejšo plat svoje diagnoze.

Kar raziskave kaèjo, je, da je posttravmatskarast po raku mo`na in jo lahko spodbujamo prekokognitivno-emocionalnega predelovanja ter hkrati spriznavanjem in predelovanjem izgub, ki jih bolezenprinese.

Posttravmatska rast pri ènskah z rakom dojke v Sloveniji

Podro~je raziskovanja posttravmatske rasti je vpsihoonkologiji razmeroma novo. Zato me je v okvi-ru mojega diplomskega dela zanimalo, katere pozi-tivne ìvljenjske spremembe doìvljajo ènske, ki soprebolele raka dojke. Pri tem je sodelovalo 200 ~la-nic skupin za samopomo~ v Društvu onkološkihbolnikov Slovenije, katerim se iskreno zahvaljujemza pomo~.

• Vrednost ìvljenja

Udeleènke najpogosteje poro~ajo, da zaradi iz-kušnje raka bolj cenijo svoje ìvljenje in njegovovrednost. Zato se veselijo vsakega dne, ga èlijo pol-no uìvati in so hvale`ne za vsak trenutek, kar opi-


22

suje 55-letna udeleènka z naslednjimi besedami:»Pridobila sem sposobnost ceniti vsak dan in vsaktrenutek posebej in se ne obremenjevati s stvarmi, kitega niso vredne«. Podobno je svojo izkušnjo opisalatudi 51-letna udeleènka: »Sedaj ìvim za vsak tre-nutek, za vsako jutro in lep dan. @ivim in se veselimmajhnih stvari in dogodkov«. Nekatere so tudi pre-vrednotile svoje ìvljenje in ponovno ocenile svojevrednote glede na to, kaj jim je resni~no pomembnov ìvljenju in posledi~no tudi spremenile svoja rav-nanja in na~in ìvljenja (npr. sedaj preìvijo ve~ ~asas svojo druìno, za~ele so bolj skrbeti za zdravo pre-hrano in gibanje ipd.). 56-letna sodelujo~a je ta do-ìvljanja opisala takole: »Sedaj vidim stvari in vred-note v ìvljenju, katerih prej sploh nisem opazila.Vsaka slaba stvar (bolezen) ni nikoli tako kruta inhuda, da ne bi bila za mnogo stvari tudi zelo dobrain pozitivna popotnica za nadaljnje ìvljenje«.

• Osebna mo~

Nadalje udeleènke poro~ajo o ve~ji osebni mo~i,ki jo doìvljajo kot spremembo zaradi raka dojke.50-letna udeleènka opisuje: »Postala sem bolj od-lo~na in samozavestna.« Po izkušnji bolezni se èn-ske danes ~utijo mo~nejše, bolj zaupajo vase ter bo-lje sprejemajo potek ìvljenjskih dogodkov in se za-nesejo nase, da bodo tudi v prihodnjih stiskah našlerešitve in se uspešno spoprijele z njimi. 53-letna

udeleènka razlaga: »Postala sem neverjetno pogum-na.«

• Medosebni odnosi

O pomembnih ìvljenjskih spremembah so ude-leènke poro~ale tudi na podro~ju medosebnih od-nosov. Mnoge so è v ~asu zdravljenja ob~utile, da sobolj povezane z drugimi ljudmi, posebej s tistimi, kiso doìveli podobne preizkušnje, in da so postale boljso~utne do drugih ljudi s teàvami. Tako 75-letnaudeleènka razlaga: »Sedaj pomagam sosedi, ki jedoìvela kap. Tako vidiš, da si nekomu potreben.Vem, da zmorem, kar drugi bolni ne morejo«. Mno-ge udeleènke so po prebolelem raku dojke postalebolj odprte za druge in so bile bolj pripravljene skle-pati nova prijateljstva. Ena izmed udeleènk to opi-suje takole: »Spoznala sem veliko ~udovitih ljudi, zakatere prej nisem vedela, da so taki, ~eprav sem jihpoznala«. Udeleènke nadalje poro~ajo, da sedaj vsvoje odnose vlagajo ve~ truda, da so jim druìnski~lani in prijatelji bolj pomembni in jim posve~ajove~ svojega ~asa. 60-letna udeleènka pravi: »To jetako velika sre~a, da lahko opazuješ sre~o v druìniin da lahko gledaš, kako ti rastejo vnu~ki. Imaš jihneizmerno rad in to ljubezen ti vra~ajo«.

Nekatere udeleènke so opisovale tudi, kako jenjihova bolezen vplivala na doìvljanje njihovih dru-ìnskih ~lanov in kako je v pozitivni smeri spreme-nila njihovo druìnsko ìvljenje. 67-letna udeleèn-ka je spremembe opisala tako: »Še bolj smo se pove-zali med seboj v druìni. Vsi se med seboj še ve~ po-govarjamo o razli~nih boleznih in si skušamo poma-gati.« 52–letna udeleènka podobno pravi: »Skupaj zdruìno se imamo še bolj radi!« 69-letna udeleènkapa poro~a: »Še rajši smo skupaj, bolj se spoštujemo.Tudi otroci in mo` vidijo, da je ìvljenje ve~ vredno«.

• Nove prilo`nosti

Veliko udeleènk je bolezen doìvljalo, kot da sodobile v ìvljenju novo prilo`nost. Ena izmed udele-ènk to slikovito opisuje: »Mislim, da sem se nanovo rodila. Sre~na sem!« Nekatere udeleènke soza~ele razvijati nove interese in zanimanja (npr. se-


Foto: @iga Nastran

23

daj se udeleùjejo razli~nih aktivnosti, tudi v okviruDruštva onkoloških bolnikov Slovenije), kot opisujetudi 53-letna sodelujo~a: »Za~ela sem sodelovati prirazli~nih projektih, v razli~nih organizacijah, celo pi-sati sem za~ela«. @enske, ki so prebolele raka dojke,na svoje ìvljenje gledajo kot na obilico prilo`nostiza nova doìvetja in za spremembe ter so tudi boljzavzete za spreminjanje stvari v svojem ìvljenju, kiso potrebne sprememb. Pri svojih odlo~itvah so tudibolj zavestne in na~rtne. 48-letna udeleènka razla-ga svoja spoznanja iz izkušnje bolezni: »Ugotovilasem, da moram imeti sebe rada in da sem celo ìv-ljenje zadovoljevala potrebe drugih in bolj malo svo-je.« Tudi 37-letna udeleènka po prebolelem rakudojke opisuje, da je zaradi spoznanja, da je dobila vìvljenju novo prilo`nost, spremenila odnos do sebe:»V trgovini si kupim tudi kakšne majhne stvari, ~o-koladico, katere si prej nisem, pa~ pa sem razvajalasamo otroke. Sedaj si kupim kaj samo zase. Kupimsi šopek ro` za sebe, ker se imam rada.«

• Duhovne spremembe

V manjši meri pa udeleènke poro~ajo o duhov-nih spremembah, ki naj bi jih doìvele zaradi svojebolezenske izkušnje. Ne poro~ajo o veliko ve~jem ra-zumevanju duhovne strani ìvljenja niti o mo~nejšireligioznosti. Nekatere udeleènke pa so v ~asu pre-bolevanja raka izoblikovale nov pogled na ìvljenje.60-letna udeleènka opisuje: »Spoznala sem, da no-bena stvar ni nerešljiva. Da na svetu nisi sam in edi-ni. Da bi bilo lahko še slabše. Da s pozitivno narav-nano miselnostjo prispevaš k boljšim rešitvam.« Svo-jo novo ìvljenjsko vodilo pa 54-letna udeleènkaopisuje takole: »Spoznala sem, da ìvljenje ni repri-za, zato bolj polno in sre~no ìvim vsak njegov tre-nutek.«

Za konec

Ko je posameznik soo~en, z lastno umrljivostjo,ponovno ovrednoti svoje ìvljenje, redefinira svojeìvljenjske cilje in prioritete, kar se kaè kot vzpo-stavljanje bolj kvalitetnih medosebnih odnosov, zaz-

navanje ve~je vrednosti ìvljenja, ve~je duhovne us-merjenosti in ve~jega zaupanja vase.

Celostno izkušnjo posttravmatske rasti je 69-let-na udeleènka, ki je prebolela raka dojke opisala ta-kole: »V ìvljenju se ne sekiram ve~ za nobeno stvar,ki me je v~asih prizadela. Hvale`na sem za vsak novdan, ki ga preìvim v veselju s svojimi dragimi.«

Katja Tav~ar

Pripis uredništva

Katji Tav~ar, univ. dipl. psih., za uspešno op-ravljeno diplomo in odli~no predstavitev posttrav-matske rasti pri bolnicah, ki so prebolele rakadojk, iskreno ~estita tudi naše uredništvo.


@ivljenje, ki se razliva, nikoli povsem ne usahne.

Elisabeth S. Lukas

Nih~e ne ljubi domovine, ker je velika, temve~, ker je njegova.

Slovenski pregovor

^loveka navadno bolj prepri~ajo razlogi, ki jih je sam odkril, kakor tisti do katerih so prišli drugi.

Blaise Pascal

24

ê ga sama ne bi iskala …Pa še o pogojih zdravljenja v stavbi C

ê ga sama ne bi iskala, bi bil izid verjetno dru-

ga~en. Raka na plju~ih namre~.

Bilo je poletje 2005. Po~utila sem se zdrava.

Opravila sem vsakoletni ginekološki pregled in ome-

nila zdravnici, da me v~asih boli v kriù. Pa saj sem

vendar v menopavzi. Imam vestno in odgovorno

zdravnico, pa me je poslala na odvzem krvi za tu-

morski marker CEA. Po 14 dneh me je obvestila, da

je tumorski marker pove~an in predlagala ponovni

pregled krvi. Marker je naraš~al in s tem signal, da v

mojem telesu nekaj ni v redu. Pri~ela sem iskati

vzrok.

Najprej sem opravila slikanje plju~. Izvid je bil

negativen. Potem so sledile preiskave dojk, ultrazvok

trebuha, ~revesja. Vse je bilo v mejah normale. Vred-

nost tumorskega markerja pa je vztrajno naraš~ala.

Ker nisem imela izgleda bolnega ~loveka, niti poseb-

nih teàv, mi je zdravnik predlagal, naj malo po~a-

kam, se umirim, saj je ~as dopustov; jeseni pa bomo

videli, kaj se bo pokazalo. Morda je samo vnetje, ki

ga sedaj še ni zaznati.

V meni pa ni bilo miru. Hotela sem vedeti, kaj

mi je. Po naklju~ju sem sre~ala znanca, zdravnika na

Onkološkem inštitutu. Po kratkem opisu mojih te-

àv mi je predlagal slikanje kosti. In prav tu sem po

treh mesecih iskanja prišla do spoznanja, da imam

raka, in sicer è metastazo na rebru. Punkcija in la-

boratorijska preiskava sta podali sum, da je izvorni

rak na plju~ih. S CT-jem plju~ je bila diagnoza potr-

jena.

Pri~elo se je zdravljenje pri prof. dr. Zwittru, ki je

~udovit, razumevajo~ in skrben zdravnik. Po dolgem

pogovoru sva se odlo~ila za kombinirano zdravljenje

– kemoterapija in biološka zdravila. Nova zdravila

sem prve mesece morala sama kupovati. @e po treh

mesecih so izvidi pokazali ob~utno izboljšanje. Se-

daj, po dveh letih zdravljenja, so izvidi še vedno za-dovoljivi.

Zdaj vidite, zakaj tak naslov.

ê ga ne bi tako vztrajno sama iskala in se pusti-la potolaìti z mislijo, da gre morda samo za nekovnetje, bi bile posledice verjetno druga~ne. @elim po-vedati, da moramo sami zelo prisluhniti svojemu te-lesu. ê ~utimo teàve, moramo na pregled k zdrav-niku. Nikakor ne smemo imeti nobenih zadr`kovpred njim. Vprašati ga moramo vse, kar nas zanimain skrbi. Pravico imamo do tega, da smo solidno pre-gledani, pa ~eprav je v ~akalnici še cela vrsta pacien-tov. Res so zdravniki preobremenjeni, ker je vse pre-ve~ bolnikov, vendar je dràva tista, ki mora poskr-beti za to, saj ona kroji kadrovsko politiko.

Najbolj me prizadene, ko me ljudje vprašajo, ko-liko škatel cigaret pokadim na dan. SEM NEKADIL-KA. @ivela sem zdravo, pa imam raka na plju~ih. Vambulanti sre~ujem veliko bolnikov, ki niso nikoli

PRIÊVANJA

Ameriški nacionalni park Yosemite, 12. maj 2007 »Rada potujem in spoznavam ~udovite lepote narave.«

25

kadili, pa so zboleli za to boleznijo. Saj je res, da ka-jenje povzro~a raka, vendar ni samo to. O~itno sotudi drugi vzroki.

Ob otvoritvi novega Onkološkega inštituta sempri~akovala, da se bodo v nove prostore preselili tudiplju~ni bolniki iz stavbe C. Res je bila stara konju-šnica nevzdr`na, vendar tudi plju~ni oddelek v stav-bi C ni ni~ kaj boljši. Imela sem sre~o, da sem na od-delku leàla samo ~ez dan, ko sem prejemala kemo-terapijo, in sem se zve~er lahko vra~ala domov. Aliveste, da je v stavbi C na plju~nem oddelku v I. nad-stropju pet bolniških sob, v vsaki sobi leì od 4 do 5pacientov, v šesti sobi sta 2. In za vse te ljudi je enoènsko straniš~e in eno moško. Za 27 ljudi! V sobije mizica s tremi stoli, saj za kaj ve~ ni prostora.Obrok pa~ poješ tam ali ob postelji ali na hodniku.

Sedaj si zamislite, da 7 ali 8 ur prejemate kemo-terapijo v ìlo, da imate vse te steklenice obešene nastojalu in morate ves ~as zbirati koli~ino urina, ki jepomemben podatek ob zdravljenju. Ko se napotiteproti straniš~u, porivate stojalo pred seboj po ozkemhodniku, ob stenah sedijo pacienti, ki jedo svojobrok ali pa se hladijo ob oknu, saj v sobi ni nobene-ga prezra~evanja. Potem se prerinete do straniš~a, kiga je medtem è nekdo pobruhal (ob kemoterapiji jeslabost stalni spremljevalec), pred vami pa è ~akatadva ali trije tebi podobni reveì, prav tako opremlje-ni z vsemi steklenicami na stojalu. To je treba samodoìveti!

Sedaj se sprašujem, ali res ni denarja za ureditevspodobnih prostorov, za adaptacijo te stare stavbe,saj najbr` tudi drugi oddelki niso ni~ boljši. Ali mor-da ni prave volje in kdo je nima?

V~asih me obide ~rna misel, da se plju~ni rakodriva na rob kot nekakšna kazen tistim, ki so si gapridelali sami s kajenjem. Pa vendar ni samo to, rakaimamo tudi nekadilci, ki smo skrbeli za svoje zdrav-je in smo zdravo ìveli v upanju, da se nam kaj take-ga ne more zgoditi.

Milena Mramor

Moje potiTudi bolezen lahko odpira nove poti do sre~e

V zakonu nisem imela sre~e, zato sem se odlo~i-la, da bom ìvela sama za svoja dva sinova. Ko semnekega poletnega junijskega dne 1992 razmišljala,kako mi je pravzaprav lepo, je prišla bolezen, pri mo-jih 41 letih. Kot strela z jasnega.

Veselila sem se mirnega prostega vikenda. Sta-rejši sin je v tujini opravljal pripravniški izpit, mlaj-ši pa je bil pri mojih starših "na po~itnicah" ~ez ne-deljo.

Zve~er sem se stuširala, sedla na kav~ in skoziokno ob~udovala zgodnje poletje. Z okna mojegastanovanja v Piranu je krasen razgled na morje. Opa-zovala sem barke, ki so se zibale na morju; sonce, kise je kot àre~a krogla spajalo z morjem v ~arobnemškrlatnem zatonu, je obetalo še lepši jutrišnji dan.Ob pogledu na to lepoto, ki je marsikdaj prej nisemniti opazila, sem bila kon~no sre~na. Razmišljalasem, kako sta moja fanta zrasla, kako sem izplavalaiz najhujšega.

Ob pozitivnem razmišljanju in notranji sre~i pase mi je nenehno vsiljeval nekakšen nemir, ki mi nipustil brezskrbno sanjariti. V veliki èlji biti sproš~e-na, sem ga potiskala ob stran. Po~utila sem se lepo,svobodno, kot galebi nad morjem in nisem èlelabiti z ni~emer obremenjena. Hotela sem se napolni-ti s pozitivno energijo, saj o dopustu še ni bilo neduha ne sluha.

V notranjosti pa je kljub vsej sre~i in sproš~eno-sti nekaj ~udnega tlelo, nekaj, kar mi ni bilo vše~,nekaj, kar je preusmerjalo moje lepe misli. Zopetsem hotela odgnati ta nemir, toda postajal je vsemo~nejši.

Ne vem, ~e lahko dovolj ob~uteno opišem to silo,ki je vedno bolj divjala v meni in me preganjala ...Roka je sama za~ela sprehod po mojih dojkah: "Ne!Saj sem dokaj dosledna, tega prej ni bilo!"

PPRRII^̂EEVVAANNJJAA

26

Roka se je znova in znova vra~ala tja, kjer je oti-pala spremembo. "Pa je. To je druga~e. Te zatrdlinezadnji~ ni bilo!"

Iznenada se je svet za~el rušiti, nisem si ve~ è-lela, da bi moj vikend trajal ~im dlje. Hotela sem, dase ~im prej kon~a.

"Kaj sedaj? Saj je šele petek zve~er. Kako bom stem bremenom do~akala ponedeljek?"

Za~ela sem zopet hiteti kot vse ìvljenje dotlej.Naenkrat mi mir in lepota pred menoj nista pome-nila ni~esar ve~. Hotela sem ~im prej do zdravnika,da potrdi ali ovrè moj sum.

Ko so se za mnoge za~eli dopusti in brezskrbnopoletje, se je zame za~ela kalvarija. Boj z mojo nego-tovostjo je trajal predolga dva meseca in pol.

Bila sem sama s svojo moro.

Ste`ka sem premagovala svoje delovne obvezno-sti, še te`je pa skrivala svojo bole~ino pred doma~i-mi. Boj do resnice, ki sem jo v sebi è davno potrdi-la, me je pripeljal na Onkološki inštitut v Ljubljano,kjer so mi v prvi polovici avgusta potrdili diagnozorak na dojki in ob veliki meri razumevanja zelo hi-tro dolo~ili datum operacije - 20. avgust.

S to kruto resnico sem bila zopet sama, a z veli-ko odlo~itvijo v sebi: "îm prej se znebiti te tvorbe,ki me razìra, ozdraveti in ìveti - ìveti naprej zamoja sinova, spremljati njuno odraš~anje, morda do-~akati vnuke ..."

Delala sem vse do odhoda v bolnišnico. V slu`bimoje bolezni nekako niso jemali resno. Tistega dnepa me je ~akal še en teàk korak. Pri svojih staršihin mlajšemu sinu sem morala odloìti breme - daodhajam na operacijo, ~esar jim dotlej nisem pove-dala. Veliko mo~i sem potrebovala, da sem ves ta ~assvojo diagnozo skrbno skrivala v sebi. V telefonskihpogovorih s starejšim sinom pa sem krotila svoj glas,da bi deloval ~imbolj vsakdanje. Ne vem, kako mi jeuspelo, vem pa, da sem jim prihranila mnogo, sajsama ne bi zmogla nikogar tolaìti.

Vedela sem samo to, da moram in ho~em ozdra-veti.

Na operacijo sem odšla sre~na (ne vem, ~e meboste prav razumeli) kot na "dolg dopust". Bila sempolna upanja in zaupanja v mojega zdravnika - mo-jega rešitelja.

Operaciji je sledila 8-mese~na kemoterapija, 35obsevanj in Zoladex v injekcijah, enkrat mese~nodve leti. Na vsa zdravljenja po operaciji sem se iz Pi-rana v Ljubljano vozila sama. To mi je dajalo ob~u-tek potrditve, da zopet zmorem sama, da je to delmoje ozdravitve.

Vem, da sem mnogokrat veliko tvegala, vendar jepri vsem tem pretehtalo dejstvo, da se ne smem inno~em smiliti sama sebi.

Leta so minevala. O moji bolezni nisem nikolirazmišljala negativno, s komerkoli sem se o tem lah-


@ivela sem za svojo druìno, za svoja sinova.

Son~ni zahodi, ki jih dan za dnem ob~udujem s svojega okna, mi dajejo poseben navdih.

27

ko pogovarjala. A v tem mozaiku je še nekaj manj-kalo.

Nekega dne sem po radiu slišala, da Društvo on-koloških bolnikov Slovenije tudi na obali ustanavljaskupino za samopomo~ ènsk z rakom dojke. Vabilona ustanovno sre~anje me je takoj pritegnilo. Sledilasem instinktu in se tega sre~anja udeleìla. Tistegadne sem spoznala, da je kamen~ek, ki je manjkal vmozaiku, prav ta skupina.

Tam sem se znašla med sebi enakimi, kjer semlahko podelila vse v zvezi z boleznijo. Za~utila semposebno pripadnost in èljo, da morda lahko tudi jazs svojo izkušnjo pomagam drugim. Tako sem se od-lo~ila za udele`bo na seminarju v Ljubljani, ki mi jeomogo~il strokovno usposabljanje za prostovoljnodelo - obiskovanje bolnic v bolnišnici.

Ker na našem obmo~ju teh operacij še ne izvaja-jo, sem svojo pripadnost in ljubezen do skupine è-lela izpolniti druga~e. Naša skupina šteje krepko ~ez100 ~lanic, zato je potrebno delati z roko v roki. Ima-mo se rade in po~utim se kot v veliki druìni, v ka-teri imam tudi tesnejše prijateljice. Tu sem sre~na,da lahko po svojih zmo`nostih pomagam in kaj or-ganiziram. Vklju~ujem se v koordinacijska dela, kermi ni ni~ te`ko postoriti za naše punce. Tako so meddrugim nastali tudi prijetni izleti, ki se jih udeleù-jejo tudi ~lanice drugih skupin, ki delujejo po Slove-niji. S tem se naš krog poznanstev, prijateljstva insodelovanja krepi in širi.

Svojo 15-letno pot, prehojeno po bolezni, bisklenila z mislijo, da sem v skupini našla pravi smi-sel ìvljenja. Skupina mi je vlila veliko samozavestiin odkrila v meni sposobnosti, za katere pred bolez-nijo nisem vedela.

In nenazadnje ... najve~ji smisel ìvljenja mi se-daj daje moj vnu~ek Taj. Do~akala sem ga!

Neva Mavri~

Drobec usode in kan~eknebes aliMoji fantje me sploh ne potrebujejo7. poglavje

Lotili smo se podrobnih priprav za sprejem ma-mice doma. Hišo smo o~istili od vrha do tal, da jeblestela. Roè so uspevale, se bohotile v koritih inlon~kih. Kuhinjo sem zloš~il in opravil sem nakupvsega potrebnega. V mislih sem pripravljal jedilnikeza naslednje dni. Ni~ nismo prepustili naklju~ju.

Svaka Ivana sem prosil, da bi se naslednji danodpeljala po bolnico v Ljubljano.

Morda se je tudi zima razveselila prihoda mojeène, saj je v dveh dneh zapadlo za dober meter sne-ga. Pogled na hišo in njeno okolico je bil kot iz prav-ljice …

Naslednje jutro sva se odpravila proti Ljubljani.Pri~akale so naju zasneène ceste in razmere na ce-sti so bile zares teàvne. Do Ljubljane sva potrebova-la dobre 4 ure. Kon~no sva prispela v Klini~ni center.Ves vesel sem se zapodil po starikavih stopnicah inpreskakoval kar po tri. Zadihan sem prihitel v sobo,kjer me je è ~akala oble~ena soproga. Padla sva si vobjem in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Poslovilase je od bolnic, oprla se je name, prijela me je podroko in po~asi sva odšla po hodniku in stopnicah dovozila.

Ob pogledu na zasneèno okolico je prešerno de-jala: »Oh, koliko snega je zapadlo!«

Okoli 15. ure smo prispeli domov in snidenje jebilo presunljivo. Toliko sre~e v èninih o~eh è dol-go nisem videl, ko je objemala sinova. Ko se je pole-glo prvo presene~enje, se je naša gospodinja malcerazgledala po stanovanju in kaj kmalu ugotovila, daje dejansko vse v najlepšem redu.

Sedla je na sede`no garnituro v dnevni sobi invzdihnila: »Moji fantje me sploh ne potrebujejo, sajzmorejo vse sami!« No, s to trditvijo se sploh nismo


28

strinjali in smo vsi v en glas protestirali: »Ne, to pani res, mami!«

Pohitel sem v kuhinjo in pripravil ve~erjo, narav-ne zrezke v gobovi omaki, pire krompir in solato. Di-šave, ki so prihajale iz kuhinje, so dodobra prebudi-le našo lakoto in zadovoljni smo posedli za mizo.Lica so nam àrela in spet smo bili druìna. Odrini-li, pozabili smo na teàve in se veselili sleherne mi-nute našega skupnega ìvljenja. Kramljali smo vse-povprek, kot vrab~ki v grmovju. Predvsem otroka staèlela ~im ve~ svojih dogodivš~in preteklih dni pove-dati mamici. Bila sta ìvahna, da ju je bilo veseljegledati. Ko je beseda nanesla na to, kaj smo kuhali,sta se hudomušno smehljala in rekla mami: »Eh,vsak dan smo jedli makarone z mesom in carski pra-ènec.«

Nato Bojan nadaljuje nagajivo: »Bilo je kot v voj-ski, ti re~em, mamica.« Sledil je razposajen smeh inkrohotanje prisotnih … Nisem zameril opazkam,no, ~isto ravnodušen pa tudi nisem bil.

Vsak dan sva morala hoditi v zdravstveni domna prevezovanje rane. Nekajkrat sva se peljala, ve~jidel pa sva peša~ila, to je dober kilometer v obe stra-ni. Seveda sem èno spremljal in bdel nad njo kotsenca. Po zdravnikovih trditvah je bila na mestuoperacije majhna odprtinica, tako mi je vsaj dejalpred odpustom. Toda ko je zdravnik snel obvezo, bilsem seveda v neposredni bliìni, sem kar ostrmel.Rana je bila velika kot skodelica, videla se je golen,temno tkivo in gnoj sta pokrivala stene. Pogled je bilsila neprijeten, pretresel me je. Vprašujo~e se za-zrem v zdravnika, ki se je namenil o~istiti rano.Prebledel je, se oddaljil kak meter in sestri dajal na-vodila.

Sonja je leàla na boku, zaradi bole~in se ni mo-gla pokr~iti in pogledati svoje noge. Ko sem zbral do-volj mo~i, sem se primaknil. Pogledala me je z za-skrbljenim in vprašujo~im pogledom. Tokrat semnalogo opravil prav po igralsko, zamahnil sem z rokoin se zlagal na debelo: »Oh, ~udovito, majhna odpr-tinica, ki se bo prav kmalu zaprla.«

Bole~ine so postajale vse hujše, saj je tkivo v oko-lici oìvljalo. Toda glede na nasvet zdravnika, da jepotrebno razgibavanje noge, sva vsak dan peša~ila,kljub bole~emu zbadanju, ki je spremljalo premika-nje noge.

Pomislil sem, o Bog, slabo kaè, morda bodo mo-rali soprogi vzeti tudi nogo, tako velika rana se ne bozacelila nikoli … Tako je kljuvalo v meni. Da, tudilagati sem pri~el, prikrivati dejstva in bodriti bolnicona vse mo`ne na~ine.

Dnevi so tekli in sleherni dan je bilo upanjeve~je, da bo mogo~e jutri bolje. Razmišljanje me jeprivedlo tudi v skrajnosti; tako sem sam sebe pre-pri~eval: »êtudi vzamejo nogo èni, samo da osta-neta med nami njena topla beseda in njen ne`nipogled … »

Bojan Fekonja

Pripis uredništva:

7. poglavje je povzeto iz rokopisa knjige Dro-bec usode in kan~ek nebes …, ki nam jo je poslalavtor. V njej gospod Bojan po 20 letih skozi èninobolezen (maligni melanom) odstira celotno ìvlje-nje druìne, njene vzpone in padce. Nikoli nisoobupali, vztrajali so v dobrem in slabem. In uspe-lo jim je najva`nejše – druìna je preìvela. Avtor-ju èlimo, da bi mu uspelo knjigo ~im prej izdati.

Za de`jem vedno posijesonce … Moje kriàrjenje po Aljaski

Pred tremi leti, ko sem odkrila majhno zatrdlini-co na prsih in prvi~ obiskala stavbo A, me je mo~nostisnilo pri srcu. Mislila sem, da se mi bo porušilsvet, vendar se mi ni. Vsa zahvala za to gre najprej


29

mojemu onkologu dr. Francu Pompetu in vsemuosebju Onkološkega Inštituta v bivši stavbi A za vse,kar so dobrega storili zame in moje zdravje. Preìve-la sem operacijo, obsevanja in nadaljujem s hormon-sko terapijo. Prihajam na redne “obiske” na Onkološ-ki Inštitut in kakovost mojega ìvljenja se je bistve-no spremenila.

Na trdna tla so me najprej postavili v zdraviliš~uDobrna, kjer sem sklenila tudi nova poznanstva.V~lanila sem se v Društvo onkoloških bolnikov Slo-venije, se pridruìla ljubljanski skupini za samopo-mo~, kjer se vedno kaj dogaja.

Zdaj sem ponovno polna energije in kot preroje-na. Hvala vsem, ki ste mi pomagali!

@e od nekdaj sem si èlela spoznavati svet in zelorada potujem. Prepotovala sem veliko evropskih dr-àv, bila v nekaj afriških dràvah, ve~krat v Izraelu ins h~erko na enomese~nem potepanju v Avstraliji. Le-tos avgusta pa so se mi uresni~ile posebne sanje. Zmoèm sva odpotovala na enotedensko kriàrjenjepo Aljaski. Nepozabno! Tako potovanje doìviš le en-krat.

Na ladjo Norwegian Sun smo se vkrcali v mestuVancouver v Kanadi. Po pribli`no 36 urah plovbevzdol` Inside Passage, kjer smo pre~kali kanadsko-ameriško mejo, smo prispeli v prvo mesto Aljaske –Ketschikan. To je svetovna prestolnica lososov. Me-

sto je zgrajeno na pilotih, znano po domovanju orlovin odtod ima tudi ime. V bliìni mesta je park TotemBight, v katerem vidiš edini ohranjen bivalni objektprvotnih prebivalcev Aljaske. Od tu smo odpluli pro-ti Juneau, ki je glavno mesto dràve Aljaska. Mestoleì ob deèvnem pragozdu, zato je tu zelo bujnorastlinstvo. Nedale~ od mesta pa se nahajajo veli-~astni ledeniki. Ogledali smo si Mendenhall Glacier,ki drsi v jezero z istim imenom. V okolici pa se lah-ko sre~aš s pravimi medvedi – mi smo se.

Kriàrjenje smo nadaljevali proti mestu Skagway,predno pa smo ga dosegli, smo zapluli v ozek fjord,ki se kon~a z veli~atnim pogledom na ledenik SawyerGlacier. Ob tem pogledu nam je zastal dih; okoli lad-je so plavali kosi ledenika, vreme pa je bilo prekra-sno. Nato se je ladja po~asi za~ela obra~ati, da smolahko nadaljevali pot proti mestu. Vse skupaj je iz-gledalo, kot da se obra~amo v vedru vode. Zjutrajsmo se izkrcali v Skagwayu. Ime mesta izhaja iz in-dijanske besede in pomeni »domovanje severnega ve-tra«. Proti koncu 19. stoletja je mesto zajela zlatamrzlica. Zgradili so èleznico White Pass & YukonRoute, po njej pa se je prevaàlo vse, od rudarjev, pu-stolovcev do zlata. Mestece je še danes tako kot v ~a-su zlate mrzlice, le da sedaj ni toliko bank, ostali paso salooni. Najbolj znan je Red Saloon, ki je bil ne-kakšna javna hiša. Z avtobusom Klondike Tour smoodšli na White Pass, še prej pa smo morali pre~kati


Vancouver, 12. avgust 2007Vilma pred vkrcanjem na ladjo Norwegian Sun,

ki je izletnike popeljala na Aljasko.

»V deèvnem pragozdu blizu glavnega mesta AljaskeJuneau me je o~aralo bujno rastlinstvo;

cvetovi v omamnih barvah …«

30

ameriško-kanadsko mejo. Ponovno smo bili v Kana-di, kjer smo videli pre~udovita jezera, gorske ledeni-ke, majhno puš~avo in se ustavili v prijetnem meste-cu. Po kosilu smo kon~ali naš izlet s prekrasnim po-gledom na turkizno zeleno jezero Emerald Lake.Nato nas je ~akal le še prestop meje med Kanado inAmeriko in povratek na ladjo. Po pribli`no dvehdneh kriàrjenja smo se vrnili v Vancouver, popoldnepa smo è imeli let proti Evropi.

Potovanje je bilo nepozabno. Razširilo mi je ìv-ljenjsko obzorje in vlilo novo ìvljenjsko energijo. Zavsakim de`jem vedno posije sonce …

Vilma Arh

Moja velika no~

"Ne pravijo zaman juniju ro`nik, glej, kako lepovse cveti," se je zazrla Marika po hrib~ku za hišo, kosva malicala. Posadila je veliko ro`, ki so se lepo raz-rasle in so bile sedaj v polnem cvetju. Vsakega nove-ga cveta se je posebej razveselila.

"Drugo leto bo še lepše, ko bo trava gostejša inbodo med njo zacvetele travniške roè, ker sem pohribu posipal seneni drobir z doma~ije," sem dodal in

obenem poslušal sini~ko, ki je pravkar priletela nabli`nji bezgov grm.

Bole~ina v danki me je opozorila, naj vstanem,ker mi sedenje ni godilo. Po~asi sem stopical protihiši in zopet nazaj k mizi.

"K zdravniku boš moral. Nekaj je narobe s tabo,saj vidiš, da preve~ hujšaš," me je ogovorila Marika,kot è neštetokrat v zadnjem ~asu.

"Ja, to je od slabe hrane," sem se pošalil, potempa po~asi dodal: "Bo è boljše, saj so menda samo he-moroidi."

Nameraval sem k zdravniku, takoj ko bi opravildela okoli hiše, ki sem si jih zadal za tisto pomlad inza~etek poletja. Minevali so dnevi in tudi tedni, pre-den sem vse opravil. Marika mi je prinašala maziloiz lekarne, pa ni kaj dosti pomagalo.

@ivljenje je postalo nevzdr`no, zato ni bilo drugepomo~i, kot oditi v ambulanto, ~eprav nisem bil va-jen hoditi okoli zdravnikov. V vsej delovni dobi ni-sem bil niti ure v bolniški, zato sem se bil tolaìl, dase bo tudi tokrat vse uredilo, pozabil pa sem, da semimel na grbi è skoraj sedem krièv.

Zdravnica mi je svetovala, naj grem ~im prej napregled h kirurgu v bolnico in è naslednje jutro svase z èno napotila tja. Mlad zdravnik me je po pre-gledu ’potolaìl’, da niso hemoroidi: "Prej bi rekel, daje rak."

"No, zdaj si pa tam," sem si rekel. Na glas pa semdejal zdravniku: "To je torej za~etek konca?" Zdrav-nik je bil zelo prijazen in oba s sestro sta mi poizku-šala dopovedati, da se ni~ ne ve vnaprej.

Drugo jutro sem se z »opranim« ~revesjem od-pravil na pregled - kolonoskopijo. Legel sem na mizoin opazoval dogajanje na zaslonu. V ~revo so mi po-rinili cev s kamero in velikimi škarjami za rezanjepolipov in jemanje vzorcev za preiskave. Škarje ver-jetno niso bile velike, saj ne bi mogle v tanko cev, za-strašujo~e so bile videti le na zaslonu. Sestra me jeob~asno potrepljala po rami in me tolaìla, ~epravnisem ~util bole~ine oz. bole~ina ni velika protitemu, kar me ~aka. ^revo je bilo videti lepe ro`nate

Na ledeniku Mendenhall Glacier, ki drsi v jezero z istim imenom.


31

šna bo moja nadaljnja pot. Leàl sem na oddelku,hodil na preiskave in ~akal rezultate, ~eprav sem ve-del, da imam tumor, pa vendarle. Preiskave so poka-zale, da bezgavke še niso napadene in da verjetno nidodatnih àriš~ v telesu, kar me je navdajalo z opti-mizmom.

Nekega jutra je prišla pome medicinska sestra skirurgije in me odpeljala k primariju. Prijazno mi jepojasnil na~rt zdravljenja. Predlagal je kemoterapijoin obsevanje, za tem nekaj tednov po~itka in na kon-cu operacijo, po njej pa znova kemoterapijo. Opera-tivno mi bo odstranil okoli osem centimetrov danke,~revo pa speljal ven na trebuh.

Zve~er mi je medicinska sestra Marjetka natre-sla veliko pozitivnih misli. Preden je odšla, mi je šerekla:

"Vsi, ki vas poznamo, vas imamo radi, zato ver-jemite, da zdravljenje mora uspeti." Podobne izjavesem poslušal od Marike skoraj vsak dan, le da je ved-no dodala, da ona in še marsikdo veliko molijozame. Morda pa bo res uspelo, sem pomislil.

Naslednje jutro se je v sobo prismejal zdravnikin mi pomolil papir z Onkološkega instituta. Napi-sali so, da je vzorec iz danke zares rakav, da pa osta-li poslani odš~ipnjeni delci niso »okuèni«.

"Hvala Bogu!" sem rekel. Imel sem raka, pa sembil vseeno vesel. Zve~er sem šel, kot po obi~aju kmaši v bolnišni~no kapelo in sanjaril o ugodni reši-tvi vsega, kar je bilo pred mano.

Napotili so me na Onkološki institut v Ljublja-no, kjer so mi dolo~ili štiritedensko obsevanje in ke-moterapijo.

Nekega jutra se je na našem mosti~ku ~ez potokpred hišo ustavil avto. Vzel sem potrebne papirje,voznik se je predstavil, elegantno odprl vrata in mepovabil na vo`njo v Ljubljano in popoldan nazaj. Tose je vrstilo skoraj dva meseca vsak dan, razen nede-lje.

Dolgi hodniki so bili polni ~akajo~ih, ki so z za-mišljenimi obrazi ~akali na poziv. Ve~ina je bila ob-darjena z lepimi leti, niso pa bili redki tudi mladeni-

barve. Odš~ipnjene vzorce je zdravnik odlagal naploš~ico, da jih bo poslal na Onkološki inštitut vLjubljano.

Naivno sem pomislil: »ê bo vse tako lepo, ver-jetno ne bo nobene rakave tvorbe.« Tola`ba je bilakratkega veka. Ko je lu~ka prišla v bliìno izhoda, jestena postala, v dolìni kakih osem centimetrov,temno sive barve, kot da je obloèna s kamnom.

Videl sem tumor, ki me lahko pokoplje. Naen-krat me ni bilo ve~ strah. Preletel sem prehojeno potin ugotovil, da sem dosegel skoraj vse, o ~emer semkdaj sanjal. Zgradil sem dom, pravzaprav dve hiši inše eno obnovil, imam sina in dve h~erki, pa tudiknjigo sem napisal in temu pravijo, da je dovolj, karmora moški storiti v ìvljenju. Kakšne bedarije! Todado kdaj mora moški to storiti? Mar mora po oprav-ljenem delu zares oditi? Vsaj še nekaj ~asa ne. Otro-ci so preskrbljeni, v svojih hišah in me še najmanjpotrebujejo, bolj potrebujem jaz njih, pa tudi vnuke.Vsekakor pa me Marika najbolj potrebuje. Ve~ kotpreve~ je razlogov, da se bom boril, ~eprav še ne vem,zakaj se je tumor pojavil niti kako se bo razvijal.

Naslednje jutro sem se pripravil za odhod v bol-nico zaradi preiskav pred obsevajem in kemoterapi-jo. Na veliko ènino presene~enje sem se hotel pelja-ti sam. Te`ko sem sedel za volanom, spremljala pame je misel, da je to verjetno moja zadnja vo`nja.Pripeljal sem se v hišo, kjer mi bodo povedali, kak-

Ne mislim ve~ na tistega raka, ampak ves ~as na~rtujem in poizkušam na~rtovano tudi izpeljati.


32

racavo zaradi hemoroidov, pa tudi ti so se s kopelmipo~asi zmanjšali in pred menoj sta bila dva mesecaaktivnega po~ivanja pred operacijo. Vedno sem nekajbrkljal. Te`ko sem se pripogibal, zato pa sem primarsikaterem delu raje pokleknil. Dnevi so bili iz-polnjeni z na~rti, z delom in dobro voljo, èna pa mije stregla z vseh strani, da je ~as še prehitro mineval.

Potem sem se odpravil na pot, s katere morda nivrnitve. Prijazno bolniško osebje me je vodilo napreiskave, dokler nisem bil goden za operacijo. Tra-jala je dobre štiri ure in pol.

@ena je ves ~as ~akala v predprostoru in bila pri-sotna, ko sem se zbujal. Spomnim se, da sem slišalklice sester, pa tudi to, da sem se odzival na vpraša-nja, ne spomnim pa se, da sem rekel èni, ki je sta-la ob bolniški postelji:

"Ja kaj pa ti tu ~akaš, kaj nimaš doma nobenegadela?" Spomnim se, da sem jo slišal ob postelji, ni-sem pa je videl, ~eprav je rekla, da sem imel odprteo~i. Ko sem se dodobra prebudil, pa je è odšla.

@e po osmih dneh sem odšel domov. Vse je bilolepo in prav. Vesel sem bil, da sem se vrnil pod svo-jo streho. @ena je lepo skrbela zame, toda po slabemtednu so me napadle neznosne bole~ine - zaprla se jevoda. Odpeljali so me na rentgen in nazaj v »moje«dvanajsto nadstropje. Teden dni so me obdelovalispecialisti urologi, kirurgi in internisti, pri tem pame pridno slikali v vseh mogo~ih in nemogo~ih po-zah - pa ni~. Bole~ine so ponehale in odšel sem do-mov, tokrat z nekaj kilogrami telesne teè manj.

Ko ima vrag mlade, jih ima baje ve~, zato se jezapi~il tudi vame. Po dobrem tednu me je zopet po`-ge~kal - zaprlo se mi je blato in zopet so me z nez-nosnimi bole~inami in kr~i ter obbruhanju, odpelja-li na rentgen in nato na »moj« oddelek. Dodobra some izpraznili in po petih dneh zopet napotili, za ne-kaj kilogramov la`jega v mojo Grabo. @ena je skrbe-la, da sem imel primerno hrano in da bi bilo blato~imbolj mehko. Pa vendar se je v èpih debelega ~re-vesa ponovno nabirala goš~a, ki me je v hudih mu-kah s krvnim tlakom med sto in dvesto, zopet pripe-

~i in mladenke z nazaj zavezanimi rutami, izpod ka-terih niso silili kodri, ampak se je ruta tesno prilega-la glavi. Pacienti so tiho odhajali v ordinacije, na nji-hov stol~ek pa se je vedno usedel novi prišlek.

Mlada zdravnica mi je poizkušala podrobno po-jasniti, kaj pomeni obsevanje in kako naj preìvljamprihajajo~e tedne. Opisala mi je še nevše~nosti, kime lahko doletijo ob kemoterapiji.

Za~elo se je odštevanje in vsako jutro je na mo-stu stal avtomobil. Vozniki so se menjavali. Marikame je utapljala v ~ajih in mi z njimi vsak dan umi-vala roke in noge, pri tem pa me poizkušala razvedri-ti. Bilo je poletje in vrt poln zelenjave, zdravniki paso mi prepovedali uìvanje kakršnekoli sveè zele-njave ali sadja.

Podnevi je bilo ìvljenje kar znosno, hudo je bilopono~i. Zbujal sem se vsako uro in odhajal na stra-niš~e - nekaj kapljic se~a, malo blata ali sluzi. Vsa-ki~ sem se umil, s ~ajem splaknil usta in rahlo š~et-kal zobe. Ustno votlino sem s ~aji splaknil tudi pod-nevi vsaj po desetkrat. Uìval sem hiperkalori~nohrano in hujšanje se je po~asi ustavilo.

Enkrat tedensko sem dal kri in šel na zdravniškokontrolo. Kri je bila iz tedna v teden boljša in vsesem dobro prenašal, dokler me ni za~elo nekaj bole-ti. To sem zapisal v dnevnik, ki smo ga morali izpol-njevati. Ko je zdravnica prebrala, me je pregledala inzamrmrala:

"O ne, sedaj pa še to." Povedala mi je, da so sepojavili hemoroidi in poslabšali dokaj dobro stanje.Bole~ine so bile ve~je, vse ve~je pa je bilo tudi upa-nje, da se bo rak ustavil in umaknil. No~i so bilehude, vo`nja je bila neprijetna, ker sem te`ko sedeloziroma bolje re~eno: lebdel, podprt s komolci. Pre-ìvel sem dva meseca no~nih muk in te`ke hoje podolgih hodnikih inštituta, o tisti ìvali s kleš~ami pasploh nisem ve~ razmišljal. Vse sem jemal kot obve-zo in ~akal na posege, ki so bili na~rtovani.

Po obsevanju in kemoterapiji se je stanje ob~ut-no izboljšalo in po »ohladitvi« opeklin zaradi obseva-nja sem zopet polno zaìvel. Nekaj ~asa sem hodil


33

ljala v bolnišni~no posteljo. Tokrat sem se vrnil do-mov è po dveh dneh in zopet la`ji.

S komaj sedeminpetdesetimi kilogrami sem od-šel na kontrolo na Onkološki institut, kjer so mipredpisali dvakrat mo~nejšo kemoterapijo kot predoperacijo in postal sem slabokrven. Dobil sem tri in-jekcije, ki mi jih je v desetdnevnem zaporedju èna»prijazno« pikala v trebuh – a verjetno to ni bila ka-zen, ker sem jo takrat po operaciji neprijazno odslo-vil …

Po štirih tednih sem postal zopet svoboden insem po~asi pridobival na teì. Pridobil sem kar nekajkilogramov in pravijo, da postajam ~edalje »te`ji« ...

Ves ~as od terapij, pri~akovanja operacije in vpooperativnih dnevih sem ìvel normalno in ìvah-no, ob èninem vzpodbujanju in veselem kramlja-nju. Ne mislim ve~ na tistega raka, ne mislim na od-hod, ampak ves ~as na~rtujem in poizkušam na~rto-vano tudi izpeljati. @ivim lagodno, brez stresov, brezgruntanja, kaj bo, ~e bo; v vsakem primeru mora bitiugodno zame. Zopet kopljem po vrtu, se sprehajam,restavriral sem dva kipca in dokon~al pisanje drugeknjige, katere veliki del sem napisal prav v bolnici.

Prišla je velika no~, jaz pa sem v toplicah in mi-slim, da je to tudi moja velika no~, da je to ~as, kosem se vrnil v ìvljenje. Ne vem, ~e je to neresno,ampak jaz ne razmišljam, da bo karkoli narobe, ~e-prav je lahko, ampak o tistem bom razmišljal takrat,ko se bo zgodilo. Sedaj mislim na to, kako bom izdalè napisano knjigo in kako bom napisal naslednjo,vmes pa postoril pri hiši še marsikaj, da nama boìvljenje v njej ~imbolj udobno. Vsekakor bova hodi-la tudi na izlete, na pohode, pisala in ~im ve~ kramp-ljala po najinem hrib~ku.

Tone Pivec

»Diplomirani« nasmehKolo ìvljenja me je pripeljalo do diplome

Leta 2005 sem v knjiìci Maligni limfomi obja-vil pri~evanje z naslovom Ko nasmeh postane še ve~-ji in je tudi nalezljiv. Takrat sem tudi zapisal, da ko-maj ~akam na dan, ko bom postal »diplomirani« tu-rist in prav tukaj se mi je porodila zamisel o naslo-vu, ki naj bo tokrat »Diplomirani« nasmeh.

Kot sem è velikokrat v svojem ìvljenju povedalmarsikomu in prav zaradi tega sem nemalokrat de-leèn kakšnega ~udnega pogleda, se vse stvari natem svetu zgodijo z razlogom. Tudi moja bolezen jebila takšna stvar. @ivljenje ima svojo pot in vednoznova predte postavi ovire, ki so v~asih majhne, v~a-sih pa se zdijo nepremagljive, a vedno znova najde-mo pot, ki nam prinaša nasmeh na obraz. Pa kaj bina dolgo in široko filozofirali, ìvljenje je pa~ takšno,kot je, in ga je potrebno jemati iz dneva v dan, iz urev uro, ali kot ga uìvam sam, iz sekunde v sekundo.

Še pred petimi leti je bila beseda rak in tista ze-lena stavba na Zaloški v Ljubljani, kjer je bil v~asihoddelek B1, moja najve~ja sovra`nica, ker besede raknisem poznal in sem jo ena~il s pojmom, s katerimjo ena~i velika ve~ina Slovencev, to pa je smrt. Zdajso stvari ~isto druga~ne. Skozi zdravljenje in ponjem sem spoznal veliko veselih in sre~nih ljudi, kipo bolezni ìvijo polno in zdravo ìvljenje.


Moja zvesta prijateljica Leny.

nju projekta. Prišli smo do nekaterih zanimivih ugo-tovitev, ki nam bodo pomagale v prihodnje.

Kar se nasmeha ti~e, je še vedno moj zaš~itniznak, le s to razliko, da je zdaj »diplomiran«. Takratsem napisal, da se je moji druìnici pridruìla bern-ska planšarka Leny, ki me zdaj è uboga in sem nato prav ponosen, kajti to je ena izmed pasem, ki jena trenutke zeloooo samosvoja. Trenutno pa me vse-kakor najla`je nasmeje ne~akinja Polona, ki se je,upam, nasmeha nalezla od svojega strica, ki ga imaè zdaj ovitega okoli prsta in ji nobene stvari neodre~e.

V mojem ìvljenju trenutno manjka samo šeslu`ba, a verjamem, da se bo tudi to rešilo kot se jevse do zdaj.

Kot sem tudi è neko~ zapisal, je 2. oktober mojdrugi rojstni dan. 2. oktobra 2008 bo minilo 5 let,

34

In è smo pri Kolesu ìvljenja, akciji Društva on-koloških bolnikov Slovenije, pri kateri sem obakratsodeloval, leta 2006 in 2007. Ko smo prvi~ v petihetapah prekolesarili Slovenijo in me je tista stvar, nakateri sediš, bolela tako zelo, da do naslednje akcijesploh nisem ve~ sedel na kolo, sem si rekel: »Ne,Matej~i, drugo leto te pa ne bo zraven.« Kolesu semse pribliàl na najve~ tri metre; spomin je bil preve~bole~. Pride poletje in uìvaš na morju, potem gle-daš, kako se jeseni lepo prebarvajo drevesa, natoprespiš zimo in è te pokli~ejo. »Ali boš letos spet so-deloval?« Takšne stvari pa vendar ne moreš odkloni-ti. In sem bil tudi drugo leto zraven!

Zdaj pa sem spet v obdobju, ko se s kolesom nemarava kaj preve~, ampak verjemite mi, ~e se bodoleta 2008 spet vrtela pedala, bom zraven. Stvar jeplemenita; mene pa vedno znova strese, ko vidimporo~ila o Onkološkem inštitutu in kaj se tam doga-ja. @elim biti zraven, ko se o bolnikih poro~a tudikaj dobrega; sicer so vse ostale novice slabe.

Diplomiral sem 30. novembra 2007; tema mojediplomske naloge je bila Kolo ìvljenja. Da, prav steprebrali - Kolo ìvljenja. Pa recite, da ìvljenje neubira ~udnih poti. V diplomski nalogi je bilo potreb-no kot v vsaki nalogi najprej predelati literaturo, kije napisana o zadevi, o kateri pišeš. Nato sem v na-logi predstavil idejo in izvedbo iz obeh let in prekodruštva opravil še analizo projekta, kjer smo na-klju~no izbrane ~lane društva povprašali o poznava-

Prvi nastop moje ne~akinje Polone v vrtcu.

Mislim, da se tudi krokodil~ek smehlja z mano.


odkar sem kon~al zdravljenje. To pa je tudi tistadoba, po kateri se bolezen naj ne bi ve~ ponovila.Prav tako si resni~no še vedno èlim, da bi se enkratsmejal ves svet. Oseba, ki je neko~ daljnega leta2005 to zapisala, pa zdaj naokrog hodi z »diplomira-nim« nasmehom. Vsem, ki prebirate Okno in se šezdravite, pa polagam na srce: »Tudi za Vas bo enkratprišel 2. oktober 2008.«

Matej Pe~ovnik

Pripis uredništva:

Mateju za opravljeno diplomo na Univerzi naPrimorskem, TURISTICA – Visoka šola za turi-zem Portoro` iskreno ~estita tudi naše uredništvo.^lanom društva pa se prav lepo zahvaljujemo zasodelovanje v anketi.

Pozdravljeni!

Pisan jesenski pozdrav vsem, ki prebirate našotroški koti~ek!

»Zakaj jesenski pozdrav, saj je jesen è davno zanami,« boste rekli. To drì, vendar so v ~asu, ko sonastajali prispevki za otroški koti~ek, so mimo našihoken poplesavali porumeneli listki. Krošnje dreves sobile pisano obarvane, lastovice so se zbirale na ì-cah, da bi poletele v tople kraje. V deèlo je prišla je-sen in nas obdarila s svojimi plodovi.

Kako ~udovit letni ~as! Jesenski sprehodi so nad-vse zanimivi in polni lepih doìvetij. Kaj vse nam vtem ~asu razkriva šele gozd! Le sprehoditi se mora-mo skozenj in odpreti o~i.

Ljudje vstopamo v gozdno kraljestvo na razli~nena~ine in v njem iš~emo zase razne koristi. Pridobi-vamo les, nabiramo zeliš~a, plodove in sadeè. Vgozdu iš~emo mir, ki ga v svetu zunaj narave te`konajdemo. Ne smemo pa pozabiti, da moramo v gozdvstopati s spoštovanjem in prijazno, saj mu lahkotudi škodujemo ali ga celo uni~ujemo, kar se àl do-gaja marsikje v svetu. Da bi ga znali ohranjati, gamoramo spoznavati in se o njem u~iti vse ìvljenje.

O gozdu v jeseni, njegovih sadeìh, o bu~ah, ì-valih, ki se pripravljajo na zimo, in še o marsi~emsmo se pogovarjali z malimi bolniki na Dermatološ-ki kliniki. Na sprehod po gozdu se àl nismo mogli

35

OTRO[KI KOTIÊK

Ureja: Lili Sever

KAJ JE JUNAŠTVO? Da greš dostojanstveno po poti, po kateri moraš hoditi.

Elisabeth S. Lukas

@ivljenje je vrednota, zato z osebnim smislom vsa-kega trenutka povezujmo ga v celoto.

geslo društva

36

odpraviti, vendar smo nekaj njegovega ~ara prineslikar v bolnišnico. Otroci so ustvarjali na temo jeseni,zapisali svoje misli in pripravili risbe.

Za zaklju~ek naj citiram ~udovito misel, ki jo jezapisal R. Tagore: »Ne reci: Jutro je, in ne odslovi gaz v~erajšnjim imenom. Poglej ga, kot da ga vidiš pr-vikrat, kot da je novorojen~ek, ki še nima imena«.

Tudi z naravo je tako. ûdovita je in veliko namnudi. Odprimo torej o~i in videli jo bomo in ob~utiliv vsej njeni lepoti - ne le v jeseni, temve~ v vseh let-nih ~asih.

Lili Sever, viš. vzgojiteljica z Dermatološke klinike v Ljubljani

Jeseni …

… hodimo v naravo in nabiramo jesenske sadeè.

Matic,12 let

… nabiramo gobe.

Špela, 5 let

… listki padajo z dreves.

Jan, 6 let

… nabiramo in pe~emo kostanj.

Maša, 10 let

… se ìvali in ljudje pripravljamo na zimo.

Kaja, 11 let

Jesen

Jeseni je vse poceni.Jabolka nabiram,hruške pa še rajši.Pti~ki na vejah se zbirajo,gobice v gozdu se smejejo.Veverica Marta spleza na drevo,drevesa pa v pisanih barvah so.

Maša, 10 let

Obiskala nas je jesen

V deèlo je prišla jesen.Tudi grozdje dozori in vse k trgatvi è hiti.Klopotci klopotajo,barvni listki v vetru se igrajo.V gozdu gozdni sadeì ~akajo na nas,še zlasti kostanj vabi nas. Z njim se radi posladkamo in polne trebuš~ke imamo.

Matic,12 let

Obiskala nasje pisana jesen.

Špela, 13 let

Tudi vevericase jeseni priprav-

lja na zimo.

Maša, 10 let

OOTTRROO[[KKIIKKOOTTII^̂EEKK

Bu~e

Dan ~arovnic se pribliùje,zato se bu~e oblikuje.Imajo nos, ki je vsemu kos,usta za okras, da smejijo se naglas.

Ko pri`gemo jih,o~i pogledajo v nebo, kaj zvezde delajo.Mogo~e ~arovnici meìkajoali pa se za nas svetlikajo,da bomo lepo zaspali in o bu~ah zdaj sanjali.

Kaja, 11let

Tudi v bolnišnici nas je obiskala jesen

V bolnišnici smo se z vzgojiteljico pogovarjali ojeseni. Ob knjigah in slikanicah smo opazovali spre-membe v naravi. Prinesla nam je tudi jesenske sade-è in plodove, iz katerih smo oblikovali moì~ke inìvali. Iz bu~ smo naredili »tetko Jesen«. Bilo je nad-vse zanimivo, ko je vsak dodal še kakšno svojo zami-sel. Nisem si mislil, da bom tudi v bolnišnici lahkoob~util jesen. Ko bom prišel domov, se bom s staršiin prijatelji odpravil v gozd, kjer bom nabral gozdneplodove in tudi doma ustvarjal z njimi.

Kristijan, 11 let

Stereotakti~na radiokirurgija Nova metoda zdravljenja z obsevanjem

Stereotakti~na radiokirurgija (SRK) pravzapravni nova metoda v radioterapiji, saj njeni za~etki se-gajo è v 60. leta, ko so jo izvajali najprej z uporaborentgenskih obsevalnih naprav, nato pa z uporabo iz-virov kobalta 60. V drugi polovici 80. let pa je hkra-ti z napredkom na podro~ju ra~unalništva in razvo-jem linearnih pospeševalnikov postala mo`na upo-raba pospeševalnika, ki ga uporabljamo tudi za dru-ge vrste obsevanja v SRK.

V Sloveniji je bila prva stereotakti~na radiokirur-gija z linearnim pospeševalnikom opravljena leta1999. Pri tem smo uporabljali doma izdelan sistemza stereotaksijo. Z nakupom novega linearnega pos-peševalnika leta 2005 in nakupom opreme za SRKter šolanjem osebja pa je v letošnjem letu stereotak-ti~na radiokirurgija v Sloveniji ponovno zaìvela.

Za katere vrste rakavih sprememb pride vpoštev zdravljenje s SRK

Stereotakti~na radiokirurgija je metoda obseva-nja, ki jo lahko uporabljamo pri spremembah, kate-rih zna~ilnost je dejstvo, da so omejene (imajo to~-no dolo~eno mejo), njena uporaba pa je manj pri-merna oziroma je neprimerna pri slabo omejenihspremembah. Kot taka je v zdravljenju malignih bo-lezni predvsem primerna za zdravljenje omejenegaštevila mo`ganskih zasevkov solidnih tumorjev;uporabna je za dvig doze na omejeno obmo~je posa-meznih tumorjev (tako imenovani »boost«), ni pametoda izbora pri zdravljenju primarnih mo`gan-skih tumorjev, kjer tar~a ni ostro omejena.

SRK je uporabna tudi pri zdravljenju nekaterihbenignih tumorjev; pri tumorjih slušnega ìvca je za-radi manj stranskih u~inkov (gluhosti) celo metodaizbora pred operativnim zdravljenjem. V svetu paokrog 50 % indikacij za uporabo SRK predstavljajo

37

Oblikovali smo bu~e in se sladkali s kostanjem.

Matic, 10 let

NOVOSTI V ONKOLOGIJI

38

katerem je potrebno paziti, da je tar~ni volumen po-krit s predpisano dozo, medtem ko pazimo, da kri-ti~ni organi prejmejo minimalno dozo oziromadozo, ki je znotraj toleranc za posamezen organ.Pred obsevanjem radioterapevt pregleda in potrdi ob-sevalni na~rt. Pred obsevanjem preverimo geometrij-sko in dozimetri~no natan~nost linearnega pospeše-valnika, kar je pogoj za pri~etek samega stereotakti~-nega obsevanja.

Sledi priprava bolnika na obsevalnem aparatu insamo obsevanje (slika 3), kar traja skupaj do ene urein se izvaja s posebno dodatno opremo, ki je pritrje-na na linearni pospeševalnik. Ta oprema (posebensistem t.i. kolimatorjev) omogo~a natan~no usmer-janje ostro omejenega àrkovnega snopa na tar~o.Ob koncu postopka nevrokirurg odstrani obro~ zbolnikove glave in bolnik lahko odide domov, saj nepotrebuje hospitalizacije. Celoten postopek je oprav-ljen okvirno v osmih urah.

Za zaklju~ek - pogled v prihodnost

Zaradi zasedenosti aparatur preko tedna in preo-bremenjenosti osebja, postopek stereotakti~ne radio-kirurgije izvajamo ob sobotah. V prihodnosti, kobomo s pove~anim številom aparatov in osebja od-pravili ozko grlo, na~rtujemo, da bo izvajanje teh po-stopkov potekalo med delovnim tednom. Ravno

arteriovenske malformacije (nepravilni prepleti arte-rij in ven) v centralnem ìv~evju. V tem trenutku vSloveniji s SRK zdravimo zasevke (metastaze) solid-nih tumorjev.

Postopek zdravljenja zasevkov v mo`ganih

Ker je postopek zahteven, je potrebno sodelova-nje specialistov ve~ strok: radioterapevta, radiofizi-ka, nevrokirurga, nevroradiologa in radioloških inè-nirjev. Med postopkom je prisoten tudi vzdrèvalecaparatur, ki skrbi za brezhibno delovanje le-teh. Ne-kaj dni pred postopkom se opravi magnetnoreso-nan~no slikanje, ki ga pozneje uporabimo pri na~r-tovanju obsevanja. Sam postopek se pri~ne zjutraj spritrditvijo stereotakti~nega obro~a na glavo bolnika(slika 1).

Sledi slikanje z ra~unalniško tomografijo, ki jeosnova za dolo~itev kooordinat obolenja oziromatar~nega volumna. CT posnetke nato prenesemo vra~unalniški na~rtovalni sistem, kjer jih zlijemo sslikami, ki smo jih dobili pri magnetnoresonan~nemslikanju. Na ta na~in dobimo zelo natan~ne anatom-ske podatke, s pomo~jo katerih radioterapevt ob so-delovanju nevrokirurga in nevroradiologa vriše vsepomembne strukture: tumorsko lezijo in okoliškekriti~ne organe.

Potem ko so vse strukture vrisane, pri~neta dvaradiofizika z na~rtovanjem obsevanja (slika 2), pri

NNOOVVOOSSTTIIVV OONNKKOOLLOOGGIIJJII

Slika 1: Nevrokirurg v lokalni anasteziji pritrdi stereotakti~ni okvir

Slika 2: V sistemu za na~rtovanje zdravnik vriše tar~oin organe, kjer èlimo omejiti odmerek sevanja,

radiofizik pa dolo~i parametre obsevanja.

39

tako na~rtujemo tudi uvedbo t. i. stereotakti~ne ra-dioterapije (obsevanje z ve~ dnevnimi odmerki seva-nja) in širitev indikacij tudi na zdravljenje ìlnihsprememb (arteriovenske malformacije) – potrebnoopremo bomo dobili s pomo~jo Mednarodne agenci-je za atomsko energijo (IAEA).

Boìdar Casar, univ. dipl. fiz. mag. Uroš Smrdel, dr. med.

Onkološki inštitut Ljubljana, Sektor radioterapije

Svit - Dràvni programpresejanja za raka debe-lega ~revesa in danke Ljubljana, 6. september 2007

Predstavitev Dràvnega programa Svit za pred-stavnike politi~ne javnosti, nevladnih organizacij inmedije se je nadaljevala s simpozijem za strokovnja-ke. Predstavniki politike so slovesno podpisali Bru-seljsko deklaracijo in se zavezali k vsestranski pod-pori programa.

V letu 2003 je bilo v Sloveniji odkritih 1198 no-vih primerov raka debelega ~revesa in danke

(RD^D), umrlo pa je 711 bolnikov. To je tretji naj-pogostejši rak pri moških in ènskah ter drugi naj-pogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni. Relativ-no 5-letno preìvetje je pri nas za 13 % pod evrop-skim povpre~jem.

RD^D je ozdravljiva bolezen, ~e ga odkrijemo inzdravimo v zgodnji razvojni stopnji. Z uvedbo orga-niziranega programa presejanja lahko zmanjšamozbolevanje za 20–25 % (250-300 ljudi) in umrljivostza 15–33 % (200 ljudi), s tem da premaknemo stadijodkrite bolezni od razširjene oblike v smer omejene-ga stadija.

Za doseganje ciljev programa je potrebno, da sepresejanja udeleì ve~ kot 50 % (optimalno 70%) cilj-ne populacije, moški in ènske v starosti od 50 do 70let; vklju~eni bodo vsaki 2 leti. Za postopek preseja-nja se uporablja test za prikrito krvavitev v blatu, kina hiter in enostaven na~in omogo~a odkriti posa-meznike, pri katerih je ve~ja verjetnost za razvojRD^D. Tisti s pozitivnim testom bodo napoteni nakolonoskopijo, preiskavo ~revesa z opti~nim inštru-mentom, ki s pomo~jo histopatološkega izvida omo-go~a dokon~no diagnozo, ali gre za raka ali ne.

Z Bruseljsko deklaracijo, sprejeto 9. maja 2007,so strokovnjaki (tudi slovenski) z 9 zahtevami po-zvali Evropsko komisijo, naj uporabi svoja pooblasti-la in avtoriteto, da okrepi izvajanje kakovostnih pro-gramov presejanja in zgodnjega odkrivanja RD^D v

NNOOVVOOSSTTII VV OONNKKOOLLOOGGIIJJII

Slika 3: Bolnika pod pogoji dolo~enimi v sistemu zana~rtovanje obsevamo na linearnem pospeševalniku

Direktorica CINDI Joìca Mau~ec Zakotnik, dr. med.,predstavlja program Svit.

Foto: Ale{ Fevèr

40

vseh dràvah ~lanicah. S slovesnim podpisom Bru-seljske deklaracije so se tudi naši najvišji predstavni-ki politike zavezali k uvedbi programa Svit v Slove-niji z marcem 2008. Ta program je od leta 2003vzpostavila le polovica dràv EU.

Pozivamo vse, ki boste prejeli vabilo, da sodelu-jete v programu.

Gre za Vaše zdravje, za Vaše ìvljenje.

MO

Odprtje novega Onkološkega inštituta Ljubljana, 25. oktober 2007

V veliki avli stavbe D je uradno odprtje novegaOnkološkega inštituta ob bogatem kulturnem pro-

gramu s številnimi gosti iz stroke, politike in nevlad-nih organizacij potekalo nadvse slovesno. Zbrane jenajprej nagovoril generalni direktor Aljoša Rojec inpoudaril, da inštitut obra~a nov list – v novo son~nozgodbo. Kljub številnim zapletom ob 10-letni gradnjije inštitut skupaj z zdravstvenim osebjem in najso-dobnejšo opremo preseljen v nove prostore. Ti bodoza bolnike in zaposlene bolj prijazni, omogo~ali bodoše bolj u~inkovito strokovno delo in skrb za bolnike.Posebej se je zahvalil nevladnim organizacijam, ki sos svojimi pritiski in pomo~jo medijev pospešile do-graditev in preselitev.

Stavba A, kjer se je leta 1938 rodil Onkološki in-štitut, je ostala prazna. V novih prostorih je 329 po-stelj v sobah z lastnim straniš~em in kopalnico, so-dobne ambulante z laboratoriji in operacijskimi dvo-ranami, radiološki oddelek z najsodobnejšimi apara-turami. @al pa so nekateri bolniki (oddelek za palia-tivno oskrbo in za bolnike z rakom plju~) morali os-tati še v stari stavbi C, je z grenkobo povedal stro-kovni direktor Hotimir Lesni~ar.

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovi~ jepoudarila, da sama oprema brez ~loveškega odnosapri obravnavi bolnikov ne zadostuje. Zato si bo po-trebno prizadevati za nadaljnje izboljšanje poloàjabolnikov z zagotavljanjem zadostnega števila stro-kovnega osebja.

K podpori Bruseljske deklaracije se je s podpisi zavezala tudi slovenska politika.

Foto

: A

le{

Fev`

er

NNOOVVOOSSTTIIVV OONNKKOOLLOOGGIIJJII

Med visokimi gosti sta bila tudi predsednik dràve Janez Drnovšek in ministrica za zdravje

Zofija Mazej Kukovi~.

Foto: Bojan Okorn

41

âstni gost in slavnostni govornik predsednikdràve dr. Janez Drnovšek pa je še posebej vzbudilpozornost s svojim sporo~ilom, ko je povedal: »On-kološko zdravljenje raka je edino u~inkovito zdrav-ljenje, nobene alternative ni. Vsak zdravilec, ki pra-vi, da lahko zaustavi to bolezen, je šarlatan. O menise je veliko pisalo, ~eš da dajem prednost alternativ-nemu zdravljenju. To ni res. Pri meni je šlo za boljredko obliko po~asi napredujo~ega raka. Bil je odpo-ren na kemoterapijo in obsevanje. Zato sem imel do-volj ~asa, da sem sam iskal poti za dvig obrambnesposobnosti organizma. Pri tem mi niso pomagali al-ternativci, kot velikokrat slišim ali berem. Še najboljmi je pomagala narava, ki je po mojem še vedno naj-boljši zdravilec.«

@elimo si, da bi nov Onkološki inštitut ohranjalkoncept nacionalnega vseobsegajo~ega centra zazdravljenje raka in šel v korak z drugimi svetovnimicentri, številnim bolnikom pa ~im uspešneje usmer-jal njihove poti v novo son~no zgodbo, jim reševalìvljenja in lajšal teàve. @elimo, da se kmalu za~netudi gradnja druge faze Onkološkega inštituta – stro-kovno in odgovorno.

MO

Ali je uspeh res najpomembnejši?

V sodobnem ~asu se kaè usmerjenost k uspe-hu, namesto usmerjenosti k vrednotam dela. Uspehje tisti kriterij, ki je postal tako pomemben, da govo-rimo è o pojavu odvisnosti od uspeha – uspehoma-niji.

Tu pa niso na prvem mestu vrednote dela, am-pak vidijo posamezniki smisel v prestiù, samopotr-jevanju, denarju, mo~i in luksuzu. ê èlijo dose~ite cilje, morajo `rtvovati veliko svojega ~asa, to pavelikokrat pomeni tudi `rtvovanje druìne, prijate-ljev, sodelavcev, lastnih konji~kov. Nenehno napre-zanje za doseganje ~im ve~ materialnih dobrin, ugle-da in mo~i pobere tudi veliko energije, ki pa je privsakem posamezniku tudi omejena.

Najhuje je, da je pri posameznikih, ki so osredo-to~eni na uspeh, vse podrejeno temu cilju – uspeti zavsako ceno, ker le tako lahko zadovoljijo svoje tre-nutne èlje. Ko je npr. na prvem mestu te`nja za de-narjem, se iskanje smisla umakne iskanju material-nih dobrin. Denar postane edini cilj, namesto da bibil le sredstvo za dosego nekih smiselnih ciljev.

Za odvisnike od uspeha je pravzaprav najhujšistrah pred neuspehom. Zelo se bojijo, »da se ne bizastonj trudili« ali »da ne bi dosegli svojega cilja«,

Direktor Aljoša Rojec in ministrica Zofija Mazej Kukovi~ sta simboli~no zalila son~nice

za nadaljnjo gradnjo Onkološkega inštituta.

Foto: Bojan Okorn

doc. dr. Zdenka Zalokar

Divjak, univ. dipl.psih., spec. logoterapije

DUHOVNI KOTIÊK

42

zato poraze te`ko prenesejo. Pretiran strah pa nikolini dober, ker duši napredek in nas dela nemo~ne, topa je ravno tisto, ~esar si posamezniki, ki èlijo do-se~i uspeh, ne smejo privoš~iti.

Vendar, kadar smo v svojih èljah vedno nenasit-ni, nas tudi zadovoljevanje èlja dela neizpolnjene,ker se to hlepenje nikoli ne kon~a. Popolna osredo-to~enost le na delo, denar in razne uìtke je pri mno-gih beg pred samim seboj. To so dobra mašila predodkrivanjem svoje notranje praznine.

Dokler so posamezniki okupirani z delom, se ~u-tijo mo~ne, pomembne, in ~e so še polni denarja, silahko privoš~ijo veliko uìtkov, vendar s tem tudi po-ve~ujejo notranjo praznino. ê ~lovek ne ve, za kogadela, zakaj potrebuje denar, potem se v njem razraš-~a praznina, ki jo je sposoben napolniti le z material-nimi dobrinami. Notranje zadovoljstvo pa se ustvar-ja z odnosi; materialne dobrine so dobrodošle le, ~epolepšajo naše ìvljenje z drugimi.

V ozadju doseganja razli~nih ciljev mora bitivedno neki razlog – smisel, ki nam bo pomagal napoti k našemu osebnemu zadovoljstvu, boljšim od-nosom, ve~ji zrelosti, dobroti, k ne~emu, kar nemore biti samo sebi namen.

Ljudje, ki so pretirano vpeti v delo, tudi nimajo~asa za sprotno premišljevanje, iskanje najboljšihodlo~itev, zato se niso sposobni spoprijemati z vsa-kodnevnimi ìvljenjskimi problemi. Raje jih poti-skajo v podzavest ali prepuš~ajo drugim, da se uba-dajo z njimi.

Neka gospa, ki je imela za moà zelo sposobne-ga vodilnega delavca, mi je rekla, da ji ni jasno, kakolahko mo` tako uspešno vodi podjetje, doma pa pre-puš~a vse njej in se tudi takoj spreta, kakor hitro seèlita pogovoriti o skupnih problemih.

Ker vlagajo posamezniki vso svojo osebnost,energijo in ~as samo v eno dejavnost, je razumljivo,da jim zmanjka vsega tega na drugem podro~ju. Naza~etku so dele`ni priznanja, ugleda, mo~i in denar-ja in to jim seveda godi. Tudi ~lani druìne so pri-pravljeni marsikaj narediti brez o~eta in moà, ker

menijo, da je to le prehodno obdobje, ki jim bo ka-sneje omogo~ilo lepše in boljše ìvljenje. Toda le ma-lokdaj gre res za kratkotrajno obdobje.

Delo na medosebnem podro~ju zahteva ravnotakšno navzo~nost oziroma zavzetost kot na delov-nem mestu, ~e ne še ve~jo. ê z nekom ne delimovsakodnevnih izzivov, se drug od drugega vedno boljoddaljujemo. Velikokrat so mi ène rekle, da so setako navadile ìveti same z otroki brez moà in o~e-ta, da je prav mote~e, ko pride mo` domov, ker vne-se v njihov na~in ìvljenja nek nemir in nered.

Takrat, ko se to zgodi, je najbr` è pozno za us-tvarjanje toplega druìnskega razpoloènja, kajtimed sabo se ~utimo najbolj povezani takrat, ko selahko drug na drugega zanesemo, si znamo zaupati,povedati za svoje stiske in se po~utimo dobro pred-vsem, ko smo skupaj.

Pretiravanje pri delu ima torej lahko usodneposledice za medosebne odnose v druìni ali medpartnerjema, prav tako pa tudi za posameznikovo te-lesno, duševno in duhovno zdravje.

Zdenka Zalokar Divjak

DDUUHHOOVVNNIIKKOOTTII^̂EEKK

^lovek ni stvarnik tkanine ìvljenja temve~ le nitka v njej.

Poglavar Seattle

Kdor ho~e nekaj narediti, è najde pot; kdor no~e ni~ narediti, najde izgovor.

arabski pregovor

Za~imbe in zeliš~a – okusne in zdrave

Poleg zdravilnih u~inkov hranil raziskovalci da-nes raziskujejo tudi mo`ne terapevtske u~inke zeliš~in za~imb. Zdravilna vrednost kulinari~nih zeliš~ inza~imb je predvsem v vsebnosti antioksidantov, vnjihovem protimikrobnem in protivirusnem u~inku,varovanju pred rakom, pred obolenji srca in oìlja terpred razli~nimi oku`bami.

Kulinari~na zeliš~a obi~ajno poimenujemo listerastlin, ki jih uporabljamo v pripravi hrane.

Kulinari~ne za~imbe pa imenujemo druge delerastlin, kot so popki, lubje, korenine, jagode in se-mena.

Sveà zeliš~a in za~imbe vsebujejo obi~ajno ve~-je koli~ine antioksidantov kot posušena ali obdela-na; prav tako so raziskave pokazale, da z njihovimuìvanjem lahko bistveno pove~amo dnevni vnosantioksidantov v naš organizem.

V nadaljevanju bomo opisali nekaj kulinari~nihza~imb in zeliš~, ki so za zdravo ìvljenje še posebejpomembne.

•• êsen

êsen vsebuje snovi, ki jih danes raziskujejo vpovezavi z njegovimi proti tumorskimi u~inki. V pri-

poro~ilih lahko zasledimo, da uìvanje od pol do

enega stroka ~esna dnevno lahko zmanjša nivo hole-

sterola v krvi do 9 %. Uìvanje 7 gramov ~esnovega

ekstrakta pa lahko zmerno znià krvni tlak.

•• Kurkuma

Kurkuma je za~imba, ki jo obi~ajno najdemo v

kariju, znani indijski za~imbi. Pripisujejo ji mo~an

antioksidativni u~inek, š~itila naj bi pred virusnimi,

bakterijskimi in glivi~nimi oku`bami ter vnetji. Po-

membno vlogo ima pri varovanju zdravja pred razli~-

nimi obolenji, kot so: rak prostate, rak dojk, rak de-

belega ~revesa, levkemija, sladkorna bolezen, sr~no-

ìlna obolenja, diabetes in artritis. Zaradi svojega

antioksidativnega in protivnetnega u~inka prav tako

spodbuja celjenje ran. Še vedno pa ni klini~nih štu-

dij, ki bi z gotovostjo dolo~ale, kolikšne koli~ine kur-

kume bi moral posameznik zauìti, da bi lahko do-

segli èleni terapevtski u~inek.

•• Muškatov oreš~ek

Muškatov oreš~ek je za~imba, ki jo v naši pre-

hrani pogosto uporabljamo. Pripisujejo ji predvsem

baktericidne (uni~evalec bakterij) lastnosti, pred-

vsem proti ~revesnim bakterijam Helicobacter in

Escherichia coli. Pri uìvanju te za~imbe pa strokov-

njaki svetujejo previdnost, saj è 20-40 gramov lah-

ko povzro~i blede` in zastrupitev.

•• Cimet

Cimet deluje antioksidativno in protimikrobno,

znanstveniki pa menijo, da zaradi snovi, ki jih vse-

buje, lahko zmerno znià raven krvnega sladkorja

pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

•• Origano

Po nakaterih raziskavah naj bi imel origano med

27 razli~nimi kulinari~nimi zeliš~i, ki so jih razisko-

vali, najvišji antioksidativni u~inek, celo višji kot

sadje in zelenjava. Prav tako deluje antimikrobno

proti bakterijam, ki lahko povzro~ijo ~revesne oku`-

be, kot sta Salmonella in Escherichia coli.

43

ZA ZDRAVO @IVLJENJE

Denis Mlakar-Mastnak,dipl. m. s., spec. klin. diet.

44

Jedi, obogatene z za~imbami in dišavami

Z dišavnimi snovmi jedem izboljšujemo in spre-minjamo okus in vonj. Aromati~ni dodatki zbudijotek in poìvijo delovanje prebavil; nekateri izboljšu-jejo prebavljivost jedi ali delujejo kot konzervansi.Osnova dišavnih snovi so eteri~na olja, ki so mo~nohlapljiva in bolj ostrega okusa. Vsebujejo jih posa-mezni deli dišavnih in za~imbnih rastlin, nahajajose v plodovih in semenju, cvetovih in cvetnih delih,skorji, koreninah, korenikah in gomoljih, ~ebulni-cah in listih ter mladem zelenju.

Uporaba posameznih za~imb in dišavnic oz. nji-hova kombinacija je odvisna od znanja in spretnostigospodinje. Prihajajo bolj hladni dnevi in dolgi ve~e-ri, imeli bomo ve~ ~asa tudi za kuho.

Prepustimo se odkrivanju novih ali malo druga-~e pripravljenih jedi.

Šara

Koli~ina za 5 oseb

60 dag svinjskih parkljev ali glave, vode po potre-bi, poper, timijan, lovorjev list, 4 dag ~ebule, 2 stro-ka ~esna, 10 dag korenja, 10 dag rumene kolerabe,

•• Ro`marin

Danes vemo, da ro`marin kakor druga zelena ze-liš~a vsebuje antioksidante in ima protimikrobniu~inek. Zanimiv pa je tudi njegov u~inek v aromate-rapiji kot snov, ki ublaì bole~ine in izboljša razpolo-ènje.

•• Ingver

Ingver je mešanica razli~nih zdravilnih sestavin.Danes raziskujejo njegove zdravilne u~inke pred-vsem pri obvladovanju bole~ine, slabosti in bruhanjav nose~nosti. Rezultati raziskave o u~inkovitosti ing-verja pri obvladovanju slabosti in bruhanja, ki se po-javita ob kemoterapij ali morski bolezni, pa so proti-slovni. Nekatere sestavine ingverja imajo mo~an an-tioksidativni in protivnetni u~inek.

•• Meta

Meta je med zeliš~i tista, ki jo najbolj pogostouìvamo, predsem v ~ajih. Ima predvsem mo~an an-tioksidativni u~inek, poleg tega še protimikrobni,protivirusni, protialergijski in in protitumorski u~i-nek.

Spoznali smo, da imajo zeliš~a in za~imbe števil-ne zdravilne u~inke, v vsakdanji prehrani pa jihpredvsem uporabljamo za izboljšanje okusa hrane.Kadar je mo`no, jih uporabite v sveì obliki, saj takevsebujejo najve~ antioksidantov; solatnemu prelivudodajte za~imbe ali zeliš~a ter tako pove~ajte koli~i-no antioksidantov v njej.

Pestra uporaba razli~nih za~imb lahko popestrivaše jedi, prav tako v za~injeni hrani lahko uporabi-te manj soli.

Torej, okusno in zdravo. Pa dober tek!

Denis Mlakar Mastnak

Prehransko svetovanje poteka na Onkološ-kem inštitutu v okviru zdravstvene nege. Bol-niki se lahko dogovorijo za posvet z med. se-stro Denis Mlakar-Mastnak, po tel.: 01 587 96 79 ali ji zastavijo vprašanja po el.pošti: dmlakar@@onko-i.si.

Majda Rebolj, strok. u~iteljica

kuharstva

ZZAA ZZDDRRAAVVOO@@IIVVLLJJEENNJJEE

45

mešamo, dokler teko~ina, ki jo spustijo gobe, ne iz-pari. Nato jed pomokamo in malo zalijemo z vodo,v kateri se je kuhala le~a. Ko je gladko razkuhana,dodamo kuhano odcejeno le~o. Jed po okusu dosoli-mo, primešamo smetano in potresemo s seseklja-nim peteršiljem.

Dušeno jagnje~je stegno na zeljni odejici

Koli~ina za 4 osebe

1,5 kg jagnje~ega stegna, 10 dag prekajene slani-ne, 20 dag ~ebule, strok ~esna, 50 dag sveèga zelja,lovorjev list, vejica timijana, ro`marin, sol, brinovejagode, nekaj zrn popra, peteršilj, 1 dl suhega belegavina, juha za zalivanje.

Meso posolimo in ga v kozici na slanini na hitroope~emo z vseh strani. Ope~eno meso preloìmo vdrugo posodo za dušenje. Na preostali maš~obi pre-praìmo ~ebulo, dodamo strt ~esen in na rezance na-rezano zelje. Praèno zelje stresemo po mesu , prili-jemo vino in malo juhe ter dušimo. Med dušenjemmeso obrnemo in po potrebi prilijemo ve~ teko~ine.Ko je meso napol mehko, dodamo lovor, timijan, bri-nove jagode, ro`marin, poper, peteršilj ter dušimo,dokler se meso ne zmeh~a. Meso nareèmo na kose.Na kro`nik poloìmo zelje, ~ezenj pa naloìmo rezi-no mesa.

@epki s kislim zeljem in fiòlom

Koli~ina za 4 osebe

20 dag puste skute, 15 dag margarine ali masla,25 dag moke, sol, 1 jajce.

Nadev: 5 dag olja, 15 dag ~ebule, 30 dag kislegazelja, 10 dag kuhanega fiòla, malo juhe ali vode zazalivanje, 1 ~ajna `li~ka kumine, 4 strokov ~esna, 1`li~ka medu, poper, 15 dag krompirja, jajce za pre-maz.

Iz navedenih sestavin ugnetemo skutino testo inga damo po~ivat na hladno za 1 uro. Med tem pri-pravimo nadev. Na maš~obi prepraìmo drobno se-

10 dag sladke repe, 20 dag krompirja, 1 dag moke,sol, peteršilj in listi zelene.

V lonec damo oprane, razsekane svinjske parkljeali glavo, prilijemo vodo, dodamo stol~en poper, dru-ge za~imbe, drobno sesekljano ~ebulo, strt ~esen, nakolobarje narezano korenje, repo in kolerabo. Ko jemeso napol kuhano, ga vzamemo iz juhe, oberemodo kosti in nareèmo na primerne koš~ke. Stresemojih nazaj v juho, dodamo še na koš~ke narezankrompir. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Nato jedpodmetemo, solimo, dodamo sesekljan peteršilj inzeleno. Kuhamo 8-10 minut, da se podmet dobroprekuha. Lahko pa jed naredimo brez podmeta.

êsnova juha s piro

Koli~ina za 5 oseb

30 dag ~esna, 7 dag masla ali margarine, 7 dagsamostanskega sira, 3 dag graham moke, 1,25 l go-veje juhe, 12 dag pire – pšenice, sol, drobnjak ali pe-teršilj.

êsen olupimo, drobno sesekljamo in ga na mar-garini ali maslu rahlo prepraìmo, pomokamo, zali-jemo z juho in rahlo kuhamo 30 minut. Juhi doda-mo posebej kuhano

piro, sol, nariban samostanski sir in drobno na-rezan drobnjak ali sesekljan peteršilj.

Le~a z gobami

Koli~ina za 4 osebe

30 dag le~e, 5 dag ~ebule, 2 stroka ~esna, 2 dagolja, 1 dag moke, 2 dag suhih gob, 15 dag šampinjo-nov ali drugih sveìh gob, lovorjev list, timijan, ša-traj, sol, poper, peteršilj, 0,3 dl kisle smetane.

Le~o skuhamo v slani vodi. Na maš~obi prepra-ìmo sesekljano ~ebulo; ko porumeni dodamo še ~e-sen, namo~ene in oète suhe gobe in na listi~e nare-zane šampinjone. Dodamo lovorjev list in ostale za-~imbe. Pustimo na ploš~i štedilnika in ob~asno pre-

ZZAA ZZDDRRAAVVOO @@IIVVLLJJEENNJJEE

46

sekljano ~ebulo, dodamo kislo zelje, kuhan grobopretla~en fiòl, prilijemo juho in za~inimo s kuminoter s strtim ~esnom, medom in poprom. Krompirolupimo, ga drobno naribamo ter s tem zgostimo ze-lje.

Testo razvaljamo v majhne kroge, jih obloìmo znadevom, stisnemo z vilicami v èpek, premaèmo zjajcem in v vro~i pe~ici spe~emo pribli`no 25 minutna 175°C .

Jabol~na rezina

Testo: 60 dag moke, š~epec soli , ½ pecilnegapraška, 40 dag margarine ali masla,

1 jajce ,5 dag sladkorja, 1 dl belega vina, nariba-na lupinica neškropljene limone, 1 vanilin sladkor.

Nadev: 1,5 kg sladkih jabolk, 10 dag rozin, 10dag orehov, 10 dag marmelade, mleti cimet, vanilinsladkor, rum.

Moko presejemo skupaj s pecilnim praškom, do-damo sol. Margarino ali maslo nareèmo, dodamosladkor in pregnetemo z rokami, da se sestavine medseboj dobro poveèjo. Dodamo jajce, belo vino, limo-nino lupinico, vanilin sladkor ter na hitro ugnetemotesto. Testo pustimo po~ivati 15 minut, pokritega sfolijo .

Polovico testa razvaljamo 1 cm debelo, ga poloì-mo v namaš~en peka~ in napol spe~emo. Napol spe-~eno testo premaèmo z marmelado, ga potresemo znadevom iz jabolk in sladkamo.

Jabolka naribamo, dodamo rozine, grobo sese-kljane orehe, mleti cimet, vanilin sladkor, rum.

Po nadevu razporedimo ostanek testa v oblikimreè. Mreò testa premaèmo z raz`vrkljanim jaj-cem in rezine spe~emo do konca .

Majda Rebolj

Nordijska hoja – »zdrava modna muha«

Številni med nami se verjetno še dobro spomi-njamo dni, ko smo na poti v gore sre~evali prve hri-bovce, ki so si pri hoji pomagali s palicami. Neredkosmo jih spremljali z za~udenimi, presene~enimi po-gledi in nevsakdanjimi vprašanji, ki so se, ko se je ti-sti s palicami primerno oddaljil, prelevili v glasnekomentarje v smislu: »Kaj res ne zmore brez palic?«Pa ni preteklo prav veliko ~asa, ko so palice postaleobvezne spremljevalke ve~ine planincev in dandanessre~aš redko koga, ki hodi brez njih.

Kakšno pa je naše razmišljanje in odnos do hojein uporabe palic po ravnem, nehribovitem, manjzahtevnem terenu? Se zgodba alpskih palic na nekna~in ponavlja? Kaj menimo o t. i. nordijski hoji?

Kaj je pravzaprav hoja in kakšne so njene»zdravilne« lastnosti?

Hoja je najstarejša, naravna in najpreprostejšaoblika ~loveškega gibanja. Še ve~. Ni le vsakodnevnatelesna dejavnost; ~e pogledamo z rekreativnega zor-nega kota, je tudi odli~en na~in aerobne telesne vad-be. O zdravju prijazni, za posameznika ravno pravintenzivni aerobni vadbi, govorimo takrat, ko imatelo za pridobivanje energije, ki jo potrebuje za mi-


Erika Povšnar,univ. dipl. ped.

ši~no delo, na voljo dovolj kisika. To se zgodi, ko teloaktivira okoli 60 % maksimalne aerobne kapacitete.Prakti~no to pomeni rahlo zadihanost in ogretost or-ganizma (rahlo znojenje). Bolj natan~no pa lahko in-tenzivnost spremljamo in dolo~amo z opazovanjemfrekvence sr~nega utripa (z merilci sr~nega utripa).

Hoja je vsestranska oblika telesne dejavnosti invadbe. Ni povezana z velikimi stroški in ni namenje-na le izbrancem. Enako dobro sluì vsem starostnimskupinam, telesno dobro ali slabo pripravljenim lju-dem. Prilagoditi jo je mogo~e za trening športnikompa tudi posameznikom, ki (è) imajo zdravstvene te-àve.

Hoja kot oblika redne aerobne vadbe (petkrat,minimalno pa vsaj vsaj trikrat na teden, od pol doene ure) v telesu izzove mnoìco zdravilnih u~inkov,ki varujejo in krepijo zdravje v najširšem pomenubesede (telesno, duševno in socialno zdravje). Medštevilnimi u~inki naj omenimo, da hoja izboljša de-lovanje srca, plju~, mišic, sklepov, krvnega obtoka,zmerno zniùje krvni tlak, zniùje slab in zvišujezaš~itni, koristni holesterol, pripomore k boljši ure-jenosti sladkorja v krvi, ohranja zdrave kosti, poma-ga pri vzdrèvanju primerne telesne teè, izboljša te-lesno zmogljivost. Sproš~a napetost, blaì u~inkestresa, krepi pozitivno samopodobo, samozavest,

47

pripomore k manjši pojavnosti znakov depresije, kiv tem stoletju postaja eden od vzrokov slabše kvali-tete ìvljenja, invalidnosti ali celo prezgodnje smrti.Hoja omogo~a tudi prijetna druènja, upo~asnjujestaranje in izboljšuje kvaliteto ìvljenja.

Kaj pa povezava med redno telesno de-javnostjo (hojo) in obolevnostjo za rakom?

Znanstvene raziskave potrjujejo, da redna tele-sna dejavnost zmanjšuje tveganje za nekatere vrsteraka. Manjša je zbolevnost za rakom debelega ~reve-sa in karcinomom endometrija pri ènskah. Rednatelesna dejavnost predstavlja poleg normalnega in-deksa telesne mase, varovalni u~inek za karcinomdojk in tudi karcinom prostate.

Hoja s palicami

Uporaba palic pri hoji pravzaprav ni nekaj nove-ga. ^lovek je è od nekdaj pri hoji uporabljal palicoin si z njo pomagal, si olajšal hojo. Na sprehodu sije pohodnik rad odrezal leskovo palico za oporo.Kmetom in pastirjem ni sluìla le za pašo ìvine,uporabna je bila tudi za hojo. Tudi Kekcu in Kosobri-nu, ki sta tako nekdaj kot danes nemalokrat o~aralaotroke (pa tudi odrasle), je palica dobro sluìla tudipri hoji. Spomnimo se Gregor~i~eve pesmi Z zakriv-ljeno palico v roki - palica pevcu verjetno ni bila leokras. Vendar pa uporaba kakršnekoli palice pri hojiše ni nordijska hoja.

@e ime nordijska pove, da je tehnika prišla knam iz nordijskih, skandinavskih deèl. Na Fin-


Palice za nordijsko hojo

Konica palice in gumijasti nastavek

48

skem so smu~arski teka~i pri~eli prvi uporabljati pa-lice za tako imenovane suhe treninge, ki so po~asiprerasli v rekreativno dejavnost širših mnoìc. Poletu 1997, ko se je pri~ela intenzivna promocija nor-dijske hoje na Finskem, se je ta na~in rekreacije širilin pred nekaj leti dosegel tudi Slovenijo. Navajajo,da se danes z nordijsko hojo po svetu redno ukvarjaokoli 6 milijonov ljudi.

Kaj je torej nordijska hoja in kakšne pa-lice so potrebne?

Nordijska hoja je naravna, aktivna oblika hoje,pri kateri uporabljamo lahke, ergonomsko oblikova-ne palice, primerne dolìne. Izvajamo jo seveda v na-ravi, praviloma na manj zahtevnem, bolj ravnem alirahlo valovitem terenu. Z uporabo palic èlimo po-ve~ati u~inkovitost obi~ajne hoje brez palic. V prvivrsti gre torej za ve~jo obremenitev mišic, hkrati paposledi~no seveda razbremenimo tudi sklepe (raz-bremenitev sklepov je bistvo hoje z alpskimi palica-mi).

Kot è re~eno, danes ime nordijska hoja ne priti-~e hoji z leskovimi palicami, pa~ pa imajo palice, kijih strokovnjaki priporo~ajo za nordijsko hojo, nekajposebnosti, ki jih lo~ijo od obi~ajnih palic. Narejeneso iz mešanice karbonskih in steklenih vlaken. Tilahki materiali in visoko teìš~e palice so prijaznisklepom. Blaìjo tresljaje, ki bi lahko poškodovali

sklepe, hkrati pa materiali dajejo palici trdnost,pro`nost in vzdr`ljivost. Ro~aj palice je ergonomi~neoblike, omogo~a rahel prijem, oblika jermen~ka padopuš~a normalno kroènje krvi. Mo~na, jeklenakonica, postavljena pod kotom, ki se ugrezne v pod-lago, onemogo~a zdrs palice. Za hojo po asfaltu upo-rabljamo snemljiv gumijast nastavek. Pomembna jetudi dolìna palic. Pravilno dolìno palice najprepro-steje dolo~imo tako, da postavimo palico ob telesupravokotno na podlago; kot v komolcu (med nad-laktjo, ki je ob telesu, in podlaktjo) je 100 stopinj.

Prednosti nordijske hoje

Raziskave, ki so jih ve~inoma opravili v domovi-ni nordijske hoje na Finskem, so potrdile nekateredomneve o prednostih nordijske hoje. Ker je v giba-nje vklju~eno celo telo (90 % mišic) je pove~anau~inkovitost obi~ajne hoje brez palic. Predvsem so,mnogo bolj kot pri hoji brez palic, aktivne mišicetrupa, ramenskega obro~a in rok. Poraba kalorij je za25 – 30 % ve~ja kot pri obi~ajni hoji, kar je koristnopri hujšanju in/ali vzdrèvanju primerne telesne te-è. Ve~ja je tudi poraba kisika in frekvenca sr~negautripa. Hoja je hitrejša ob subjektivno enakem oz.celo manjšem ob~utku napora! Ugodno, krepitvenodeluje na sr~no ìlni in dihalni sistem. Pove~uje gib-ljivost, vzdr`ljivost in koordinacijo gibov. Blagodejno


Ergonomski ro~aj palice

U~enje in druènje v naravi

49

vpliva na gibljivost hrbtenice. Krepi male mišice obhrbtenici, drà postaja bolj pokon~na. Hkrati za 25 –30 % razbremenjuje sklepe hrbtenice, predvsem pakol~ni, kolenski in sko~ni sklep.

Dostopna in primerna je prakti~no za vsakogar.Od mladih let do pozne starosti. Kot oblika športa,rekreacije ali pa preprosto kot vsakdanja hoja poopravkih v mestu ali sprehod po travniku, polju,gozdu. Razpoloènje izboljša kot oblika druènja alikot individualna dejavnost tistemu, ki si v tem ve~-krat prehrupnem svetu zaèli nekoliko samote inmiru.

Strokovnjaki poudarjajo koristi tudi pri rehabili-taciji (sr~ni bolniki, sladkorna bolezen, osteoporoza),vendar se je v teh primerih priporo~ljivo in modroposvetovati z zdravnikom.

Zaklju~ek za vašo odlo~itev

Iz povedanega sledi, da je nordijska hoja u~inko-vitejša, zdrava in bolj varna od obi~ajne hoje. Potre-bujemo le primerno opremo – predvsem obutev inustrezne palice ter seveda nekaj znanja. Osnov ozi-roma tehnike gibanja se lahko nau~imo s pomo~joinštruktorjev. Teh je po Sloveniji è kar veliko. Zanasvet, mo`nosti u~enja in pomo~ se lahko meddrugim obrnete na Zdravstveno vzgojne centre, kidelujejo v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Slove-nija je vklju~ena v Mednarodno zdruènje za nordij-sko hojo INWA. Ve~ informacij dobite na njihovispletni strani http://inwa.nordicwalking.com, patudi na spletni strani Slovenskega zdruènja za nor-dijsko hojo www.nordicwalking.si

Kaj naj še dodamo? ê se vam je porodilo mal-ce èlje po gibanju, potem … vam èlim obilico uìt-kov ob nordijski hoji, ko boste preverjali informativ-no poslanstvo zapisanega prispevka.

Erika Povšnar, univ. dipl. ped., vodnica nordijske hoje

Zdravstveno vzgojni center, Zdravstveni dom Kranj


EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU

1. Ne kadite. Kadilci, ~im prej opustite kajenje

in ne kadite v navzo~nosti drugih.

2. Vzdrùjte primerno telesno teò in pazite, da

ne boste prete`ki.

3. Pove~ajte telesno aktivnost.

4. Pove~ajte dnevno porabo vseh vrst zelenjave

in sadja in omejite koli~ino ìvil z maš~obami

ìvalskega izvora.

5. Omejite pitje alkoholnih pija~ – vina, piva in

`ganih pija~.

6. Izogibajte se ~ezmernemu son~enju in pazite,

da vas, predvsem pa otrok, ne ope~e sonce.

7. Natan~no spoštujte predpise, ki so namenje-

ni prepre~evanju izpostavljenosti znanim kar-

cinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvena in

varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko

povzro~ale raka.

8. @enske, po 25. letu redno hodite na odvzem

brisa materni~nega vratu. Udeleùjte se pre-

sejalnega programa za raka materni~nega vra-

tu, ki naj bo organiziran v skladu z evropski-

mi smernicami za zagotavljanje kakovosti.

9. @enske, po 50. letu redno hodite na mamo-

grafski pregled. Udeleùjte se presejalnega

programa, ki naj bo organiziran v skladu z

evropskimi smernicami za zagotavljanje ka-

kovosti mamografskega presejanja.

10. Moški in ènske, po 50. letu redno hodite na

preventivni pregled za odkrivanje raka debele-

ga ~revesa in danke. Udeleùjte se presejalne-

ga programa, ki naj bo organiziran tako, da

zagotavlja kar najve~jo kakovost.

11. Cepite se proti hepatitisu B.

50

Kje je moj sir?

Spencer John-son. Kje je moj sir?Iskriva metoda spo-prijemanja s spre-membami na delov-nem mestu in v za-sebnem ìvljenju.Ljubljana: Tuma,2000, 107 strani

»Kje je moj sir? jeknjiga, ki jo uporab-ljajo moški in èn-ske, ki so zaposleni vmnogih korporacijah,

dràvnih inštitucijah, v vojski, majhnih podjetjih,bolnišnicah, cerkvah in šolah!« je navedeno na prvihstraneh te res hudomušno napisane knjige, ki paskriva veliko ìvljenjskih resnic.

Napisal jo je Spencer Johnson, dr. med., medna-rodno priznan kot miselni vodja, govorec in avtor,katerega globoka spoznanja so pomagala mnogimljudem pri razumevanju preprostih resnic, ki jimomogo~ajo bolj zdravo, uspešnejše in manj stresnoìvljenje.

Štirje izmišljeni liki, ki so predstavljeni v tejzgodbi, miški Vohko in Brzi ter mala ~love~ka Hmkoin Hohko, predstavljajo preproste in zapletene plativseh ljudi, ne glede na starost, spol, raso ali narod-nost.

V~asih se vedemo kot Vohko, ki takoj zavohaspremembe. V~asih reagiramo kot Brzi, ki takoj od-brzi v akcijo. V~asih se obnašamo kot Hmko, ki za-nika in se upira vsaki spremembi, saj meni, da spre-memba vodi k ne~emu slabšemu. V~asih pa smo kotHohko, ki se pravo~asno nau~i prilagoditi spremem-bi, ko vidi, da sprememba vodi k ne~emu boljšemu.

Vsi imamo nekaj skupnega, ne glede na to, s ka-terim likom se poistovetimo. Vsi se moramo znajtiv labirintu ìvljenja in uspeti v ~asu sprememb.

»Kje je moj sir? je zgodba o spremembi, ki se pri-peti v Labirintu, v katerem štirje prej opisani zabav-ni liki iš~ejo sir, ki je seveda metafora vsega, kar si vìvljenju èlimo, pa ~e je to slu`ba, partner, denar,velika hiša, svoboda, zdravje, spoštovanje, duševnimir ali pa celo take aktivnosti, kot sta tek ali golf.Vsak od nas si sir predstavlja druga~e, èlimo in iš~e-mo pa ga zato, ker mislimo, da nas bo osre~il. ê gadobimo, se nanj naveèmo. In ~e ga izgubimo ali panam je vzet, situacija tedaj postane travmati~na«.Tako je zapisal v predgovoru knjige Kenneth Blanc-hard, dr. psih.

Ob prebiranju duhovito napisane in ilustriraneknjige se mora ~lovek ve~krat nasmehniti modro-stim miškov in malih ~love~kov, vendar se ga dotak-nejo in se zamisli predvsem ob neštetih Hohkovihnasvetih, namenjenih Hmku kot vzpodbuda za spre-membe.

Osebno so mi dale misliti tudi besede enega odudeleèncev v Diskusiji na zaklju~ku knjige:

»Nekateri ljudje se nikoli ne spremenijo in tosvojo napako drago pla~ajo. V zdravniški stroki opa-àm veliko ljudi, ki so to~no taki kot Hmko. ûtijo,da so svoj sir zasluìli in da jim pripada. Ko pa jim gaslej ko prej nekdo vzame, se po~utijo kot `rtve in zasvojo situacijo krivijo druge. Postanejo kar bolni in sobolj brez mo~i kot tisti, ki na staro situacijo pozabijoin gredo z ìvljenjem naprej!«

Pomislila sem nase pred petnajstimi leti, ko sembila po svojih reakcijah zelo podobna Hmku. Bole-zen me je prisilila v spremembe in po~asi in z velikotruda sem se za~ela v mnogih stvareh obnašati kotHohko. Zdravje ni bilo ve~ nekaj samoumevnega, zboleznijo sem se morala pri~eti boriti, ìvljenjemene in vseh mojih se je v marsi~em spremenilo.Zavedam se, da bo tudi Hmko še ostal del~ek moje-ga ìvljenja, vendar bo vedno bolj poslušal Hohkovenasvete in mu bolj pogumno sledil v labirintu ìvlje-nja pri iskanju svojega koš~ka sira.

Kristina Bajec

PRIPOROÂMO BRANJE

Ranjena ènska

Linda SchierseLeonard. Ranjenaènska. Modeli inarhetipi v odnosuo~e ? h~i. Ljubljana:Sophia, 2006, 200strani.

Pore~em si: kaj ho~eš od mene,

tiha rana?Da bi skupaj šla

do konca?Bodi radostna,

pokon~nato jesen, bodi mirna

in spokojna,ali pa razmakni krila v tej dolini

bole~in.

Kako prebrati Ranjeno ènsko ameriške jungov-ske psihoanaliti~arke dr. Linde Schierse Leonard in onjej še napisati nekaj utrinkov za Okno? Mene je ta-koj zaneslo na kriva pota in na dušek sem pogoltni-la vse pesmi, ki so bile @enski dodane verjetno samoza ilustracijo. Tako kot pesmica Roberta Blyja êmuta àlost. Kako naj taka ~ustvena mešanica, kot semjaz, napiše oceno resne knjige? Pa bom vseeno po-skusila.

Rana, s katero sem razmišljanje za~ela, nam lah-ko hudo zagreni ìvljenje, ~e je še tako tiha. Zakaj bijo skrivali? Zakaj bi jo sploh imeli, ~e jo lahko zace-limo? Samo najprej jo je treba odkriti. In prav mogo-~e je, da ti~i tam, kjer smo jo najmanj pri~akovale. Vodnosu med deklico in njenim o~etom. Morda je bilta odnos doslej premalo raziskan, v senci slovitegaojdipovega kompleksa. A è dolgo je znano, da jeo~etova vloga v druìni med drugim tudi ta, da svo-ji h~eri ljube~e podrì ogledalo, v katerem bo prepoz-

51

nala svojo resni~no podobo. Da bo v njegovih o~ehsprejeta, lepa, ljubljena. In tako se bo potem po~uti-la tudi v odnosu do nasprotnega spola.

Ranjene junakinje Lindinih zgodb pa se v ogleda-lih svojih o~etov niso našle. Vedno pijani o~e, odsot-ni o~e, avtoritativni o~e, slabi~ ? ali pa celo vse na-šteto ? so naravnost prisilili svoje h~ere, da so si na-dele oklep, da bi preìvele. Ali pa preprosto ostale de-klice (puelle) tudi v svojem zakonu oz. vsaki novizvezi. Oklep pa jim je seveda kmalu postal pretesen.Zveze so se jim sesuvale druga za drugo, saj so de-kleta iskala moške, ki so bili ali preve~ ali premalopodobni njihovim o~etom. In zgodba se je utrjevalain utrjevala in vedno znova tragi~no kon~ala.

Avtorica ranjene ènske se je sramovala svojegao~eta, pijan~ka, in naredila je vse, da bi bila druga~-na. Pridna, uspešna. Izbrala si je moà, intelektual-ca, ki je bil pravo nasprotje njenega o~eta, pa vseenoni šlo. Trpljenje, stiska, depresija, tesnoba. Izvleklase je šele s pomo~jo jungovske analize sanj, umetno-sti, domišljije in ustvarjalnosti. In na koncu spozna-la vzroke svoje ranjenosti, jo sprejela in nadgradila.Pa tudi dejstvo, da je bil ranjen njen o~e.

Seveda pa v knjigi ne gre brez arhetipov svetovneliterature. So morda Grki è povedali vse? V svetu,ki so ga zgradili moški, imamo ènske do nerazpoz-navnosti zmanjšano vlogo. Navidez seveda. Kot dane bi obstajale same v sebi in zase, ampak bi ~rpalelastno identiteto zgolj v odnosu z moškimi potreba-mi! Ali smo lepe Helene, zaradi katerih se vnemajovojne, in podlegamo Menelajevi potrebi po lepoti, alipa Ifigenije, da zadostimo Agamemnonovi sli po ob-lasti in se kot sve~enice podajamo na samotna pota.Avtorica nam predstavi tudi nekaj »puel« oz. ve~nihdeklic iz literarnega in filmskega sveta pa še nekaj»amazonk«, ki so sicer sprejele nekatere moške last-nosti, vendar jih to ni osre~ilo. Ljubki pun~ki Norimo` ne pusti odrasti, zato mora odleteti iz zlate klet-ke, ~e ne èli izgubiti identitete, - ~e se samo malodotaknemo istoimenske Ibsnove drame. Tudi izob-~enka Marilyn Monroe, upodobljena v Millerjevidrami Po padcu, si pravi: gospa Nih~e. Popolno ne-

PPRRIIPPOORROO^̂AAMMOO BBRRAANNJJEE

52

zaupanje vase, popolna nesamozavest, za katerovemo, kako se je kon~ala. Sre~amo še zvezdnico, zaprimer Linda uporabi pisateljico Sylvio Plath, ki jikljub neštetim talentom ni uspelo najti sre~e, paubogljivo h~er, mu~enico in kraljico bojevnico. Kitudi ne uspejo prerasti vloge, ki so jim jo namenilimoški in katerih o~etje jim niso namenili dovolj ra-zumevajo~ih, zaupljivih in predvsem ljube~ih pogle-dov.

Torej je Ranjena ènska namenjena predvsemmoškim, o~etom … No, morda so moški iz mlajšegeneracije bolj odprti, ljube~i, ~ustveni. Tisti pa, kito knjigo najbolj potrebujejo, bodo do pomembnihodgovorov najbr` prišli prepozno. In samo upamolahko, da ne bo prepozno vsaj za opravi~ilo.

Knjiga tudi ne predpisuje splošno veljavnegazdravila, kako zaceliti rano, ki jo je zadal neustreznio~e. V sebi bomo morale poiskati tisto najboljše, sa-mozavest, ustvarjalnost, zlasti pa se osvoboditi vsenepotrebne patriarhalne navlake. Pa strokovno po-mo~, katere se zlasti ènske pod Alpami tako zelootepamo, bomo morale sprejeti.

In kon~no najpomembnejše – spet si izposojam,tokrat kar naslov dr. Kompan Erzarjevi, da namre~Ljubezen umije spomin … Prav res, z ljubeznijo inodpuš~anjem lahko izmijemo in zacelimo še takohude rane …

Mojca Vivod Zor

Trava poje

Doris Lessing.Trava poje. Ljublja-na: Mladinska knji-ga, 1987, 187 stra-ni.

Tokrat tudi »Tra-va poje« Nobelovinagrajenki!

Nobelova nagra-da za knjièvnost jenamre~ letos dohite-la 88-letno Angleì-

njo Doris Lessing, ko se je ravno odpravljala na trg,verjetno v èlji, da kupi sestavine za zelenjavno juhi-co. Presene~ena, ve~krat po krivem obdolèna femi-nizma, z zavestjo, da je ponosno zavrnila plemiškinaslov, brez formalne izobrazbe …, je postala enajstaènska po vrsti, ki ima v lasti najpresti`nejšo literar-no nagrado na svetu. No, katere pa sploh poznamo?Pred nekaj leti je bila to Avstrijka Elfriede Jelinek, paverjetno Pearl Buck, Nadine Gordimer, Selma Lager-lof. Ali po doma~e – skoraj ni~ pred 90. leti 20. sto-letja, stoletja, ki nam je, ènskam, odprlo premnogavrata, a še zdale~ ne vseh.

In spodobi se, da preberem kakšen njen roman,ki morda v knji`nici ne bo zaseden. Saj je znano, dabralci ob kakršnikoli nagradi knjige dobesedno raz-grabijo, pa ~eprav se jih dolga leta niso niti dotakni-li ... Tudi jaz ne ... Pa imamo kaj prevedenega?

Roman »Trava poje« je izšel leta 1950 in opozo-ril na mlado avtorico, ki je raziskovala kolonialnodru`bo v Ju`ni Afriki. Z druìno so se namre~ prinjenih petih letih naselili v tedanji Rodeziji. Na av-tobiografske elemente zlasti kaèta vzporedni zgodbiglavne junakinje in njene matere ter prav plasti~niopisi narave, prostranih rde~ih polj, ìvljenja in deladoma~inov na farmi.


Le sre~en ~lovek lahko osre~i druge. Sre~e ni mogo~e kupiti. K sre~i.

Phil Bosmans

53

Zlasti dve temi tridesetletni pisateljici nista dalimiru. Surovo zlorabljanje ~rncev, ki so ga zagrešilibelci, in zapleteni, marsikdaj pogubni odnosi medmoškim in ènsko, ki bi se lahko dogajali kjerkoli.Štirideseta leta prejšnjega stoletja na afriškem jugu,v katerih se znajde neuresni~ena ènska, so podprtas skoraj simbolnimi opisi izsušene afriške pokrajine,ki vzporedno pripovedujejo tudi o tisti pusti in izsu-šeni deèli v prsih junakov romana. O~itno je, da jepisateljica v svoj roman vnesla tudi svoja doìvetjain svoj odnos do Afrike, ki jo je skozi vse pore vpija-la vase v otroštvu.

A v redkih trenutkih ta deèla tudi zaàri.

Polagoma se je razlila ~ez nebo ~udovita ro`natarde~ica in iz tal so vstala rahlo ro`nato obarvana dre-vesa, da jo pozdravijo. Ko se je sklonila v jutranjozoro, je videla, da je svet è zadobil svojo obliko inbarvo. No~ je bila mimo. Ko bo vstalo sonce, je po-mislila, bo minil njen trenutek, ta ~udoviti trenutekmiru in odpuš~anja, milostno darilo odpuš~ajo~egaboga.

Glavna junakinja, sicer emancipirana in celo za-poslena ènska, podleè prepri~anju, da preprostomora biti poro~ena, ~e èli biti dru`beno sprejemlji-va. In brez ljubezni se poda v zakon z revnim in nes-posobnim farmarjem. Garanje v vla`ni vro~ini, pe-hanje za preìvetjem, zakon brez otrok, revš~ina,skoraj è beda, odtujenost med moèm in njo seve-da ne morejo roditi ni~ dobrega. Izìvljanje nad ~rn-

ci, ki so zaposleni na farmi, pri ~emer vihti tudi bi~,je seveda ne osre~i.

Poribaj tla, ~eprav so è poribana … Zdaj se paspravi nazaj na delo … Ne govori z menoj angleško… Divjak nemarni!

In postopoma, komaj zaznavno je postajala èn-ska brez vsake volje, ki sedi na stari, razdrapani zofiin ~aka, da pride no~ in z njo njen konec.

Zgodilo pa se je neogibno: belka je v ~rnem slu-àbniku ugledala ~loveško bitje, se nanj navezala inga celo dolo~ila za pomo~ pri poslednjem dejanju, prisvojem odhodu. In oba odnosa, gospodar ? sluàb-nik, še bolj pa belka ? ~rnec, sta se razpletla šele vzlo~inu. Tukaj bom sre~ala njega in vse bo kon~ano.

Ko bi se moralo vse šele za~eti …

Ljube~a, v~asih prav strastna navezanost nazemljo, ki skopo nagrajuje, je še ena os, okoli katerese v tej deèli vrti ìvljenje. Pa prikrita èlja po lju-bezni, so~loveku … Krik po drugem, ki neuslišanvra~a udarec, se smrtonosno zavrta v navidez trdeoklepe srca.

Toda ali je ta roman primeren, da ga predstavimobralcem Okna? Je v njem dovolj svetlobe, da bomovzdràli do konca? Vsaj do konca romana? Je dovoljvzpodbuden za naše osebne boje, ki jih moramo do-bojevati v druga~nih pokrajinah? Glavna junakinjaMary Turner klone pred lastno pasivnostjo, apatijoin pred nenaklonjenim okoljem. Toda mi, bralci, selahko od nje veliko nau~imo in vseeno zmagamo …

Mojca Vivod Zor


Doris Lessing, Nobelova nagrajenka za knjièvnost 2007

Prizadevati si moramo za rast, ne za popolnost.

John Powell

54

Mavrica mladosti

Tone Pivec. Ma-vrica mladosti. Ma-ribor: Unigrafika,2007, 223 strani

Kratke ~rtice innovele s spominipolnega ìvljenja, kotga opisuje gospodTone Pivec v svojiknjigi Mavrica mla-dosti, ponesejo bral-ca v bogastvo doìv-

ljajev od za~etka druge svetovne vojne, preko ~asašolanja na osnovni šoli, njegovih najlepših let nagimnaziji in univerzi, poti k vojakom, v ~as slu`bo-vanja v Dèrdapu in popotovanj v tujini. Avtor z iz-brano preprostim jezikom v prvem delu knjige vodibralca skozi raznolikost svetov, ki jih je doìvel. Izmladosti se spominja hudih trenutkov, ko so v so-seš~ini posledice vojne zaznamovale ne le hiše, tem-ve~ predvsem odnose med ljudmi, opisuje sproš~enoodraš~anje ob delu na polju ter bralcu oriše druènjemladih na plesih v ~asu, ki ni bil obremenjen z mno-ìco dobrin, hrupom in hitenjem, pa~ pa se je ve~posve~alo spoštljivemu in pristnemu odnosu do ~lo-veka in ko vseeno, kot pravi, »naše ìvljenje ni bilov ni~emer prikrajšano«.

Vsebina zgodb prav z izpostavljanjem podrobnoopisanih malih, vsakodnevnih stvari, ki razveseljuje-jo, in z nizanjem doìvetij ob spreminjajo~em na~i-nu ìvljenja, ko postane radijski sprejemnik fantasti-ka za malega otroka, vabi bralca k refleksiji, kakšnemalenkosti lahko obogatijo in zaznamujejo ìvljenje.Takšni drobci ostanejo zapisani v ~loveku in so sknjigo dostopni tudi bralcu kot pramen svetlobe izmavrice avtorjeve mladosti: »Bil je pravo bogastvo,saj si kaj podobnega nisem mogel zamisliti. Svin~nikin radirka v enem kosu, to je bilo neverjetno.«

V celoti knjiga ne vsebuje le za bralca prikupnonapisanih opisov mladostnih doìvetij, ki so obarva-na tako s preprostostjo kot pretresi doìvete drugesvetovne vojne in ~asa po njej, ko se je podeèlje in-dustrializiralo in so mladi pomagali graditi nov svet.Sprejemljiv ton do ~loveških slabosti, ki jih polnoìvljenje z ob~utkom za opazovanje najde mnogo,preveva celotno knjigo: »Vedno bom verjel v o~etovebesede, da dobra beseda dobro mesto najde.« To sta-liš~e je ponesel avtor s seboj tudi v drugi del svojegadela, kjer opisuje ìvljenje zrelega opazovalca ìvlje-nja, ki je prišel gradit zgradbe za nova delovna mestav manj razvitih republikah prejšnje Jugoslavije. Ven-dar dobronamernost inènirja iz Slovenije ni dovolj,da bi pregnala sence razdvajanja, ki jih ljudje najde-jo zaradi razli~nosti v jeziku, veri in narodnosti inkot opazovalec, vendar sam povsod med ljudmi naj-de sprejemanje in odprte roke.

Mavrica tako pokrije celoten lok ìvljenja odmladosti do pozne zrelosti, v njej pa se prelivajo od-tenki, ki tudi skozi sen~ne izkušnje in doìvetja vdoma~em okolju in z odkrito radovednostjo do odda-ljenih krajev vodijo bralca ob avtorjevih slikah v last-ne spomine.

Bla` Bajec

Pripis uredništva:

Avtor nam je è pred meseci poslal pri~evanjeMoja velika no~ in kratko zapisal: »Takole pa semjaz preìvel ~ase, ko sem zvedel za svojega raka.«Tik pred izdajo Okna pa smo prejeli njegovo knji-go Mavrica mladosti, ki jo je v glavnem napisal v~asu bivanja v bolnišnici. Predstavitev knjige jeimel 20. novembra 2007 ob praznovanju dnevaslovenskih knji`nic v Lenartu v Slovenskih gori-cah. Iskreno ~estitamo!


Z roko v roki Kranj, 8. marec 2007

V kranjski skupini za samopomo~ smo se odlo-~ile, da v tednu boja proti raku pripravimo v Varstve-no delovnem centru v Kranju razstavo svojih del podnaslovom Z roko v roki. Odprtje razstave, ki je sov-padalo z dnevom èna, je bilo še posebej slovesno.Varovanci Varstveno delovnega centra so programpopestrili s petjem in plesom. Sama sem prebralaodlomek iz svojega dnevnika in ~as nekdanje àlostiin trpljenja podelila z drugimi, vendar je kmalu spetprevladalo prešerno veselje. Posebna glasbena gostjaprireditve je bila pevka Eva Moškon in spremljeval-na skupina ^rno-bela. Razstavljale smo svoja slikar-ska (Danica Štajer, Nina Hladnik) in ro~na dela (Ivi-ca Gradišek, Mojca Demšar, Francka Jošt in JoìcaSlobko), naša razstava pa je pritegnila precej pozor-nosti.

Danica Štajer

55

Veseli »fish picnic« aliZ ladjo Burja ob Slovenski obali, 8. julij 2007

@ivim na obali, zato sem razmišljala, kako bilahko popestrili po~itnice za ~lanice naših skupin zasamopomo~ ènsk z rakom dojke. V poletnih mese-cih, julija in avgusta, nimamo rednih sre~anj, pasem si rekla: »Pripravimo druènje malo druga~e,

zakaj pa ne – veseli »fish picnic« z ladjo Burja. Zami-sel je obrodila sadove; vabilo se je hitro razširilo odust do ust in avgusta 2005 smo prvi~ imele svoj danna morju. Bilo nas je 50. Letos je naša ladjica Burjapopeljala è 106 ~lanic z vseh koncev Slovenije na

IZ @IVLJENJA DRU[TVA

V zahvalo za gostoljubje smo Varstveno delovnemucentru poklonile simbolno sliko Z roko v roki avtorice

Danice Štajer.

Zbor sredi Portoroà pred odhodom na pomol.

Z našo Burjo ob prvem pikniku leta 2005. Ladja je ostala enaka, skupina pa se je letos kar podvojila.

56

10. pohod na Triglav 17.-18. september 2007

Zanimanje za jubilejni 10. pohod na Triglavènsk z rakom dojke, ki poteka pod geslom »Doberdan, ìvljenje!«, je bilo zelo veliko. Zaradi neugod-ne vremenske napovedi se ga nekatere kljub dobripripravljenosti niso udeleìle. Organizatorji soskrbno sledili vremenski napovedi, bili v stalnizvezi z domom na Kredarici in ~akali … Pa so jimrekli: »Kar pridite, tokrat bo vreme dan ali dvazdràlo.« In tako se je 80-~lanska odprava podalana pot …

Zgodaj zjutraj smo se zbrali na Pokljuki, Ananam je dala še zadnja navodila.

Pot nas je vodila preko planine Konjš~ica (1438mnm).

veselo kriàrjenje. Vse smo si bile edine, da mora po-stati naše poletno druènje tradicionalno, zato pri-jazno vabim vse, da se nam pridruìte prihodnje leto2008.

Da bi vam pri~arala našo pot in vzdušje na ladjiBurja, sem skovala nekaj verzov.

Burja prvi teden v avgustu na svoj krov nas ved-no ve~ pripiha.

Upanje, izkušnje v veselje in sproš~enost zdruì– z nami diha.

Rt Piranski obalo svojo tja do Ankarana nam po-nudi, pa tudi plavanje pridruì.

Jasno, lakota se zdaj pojavi; na krovu riba zadiši,ki malvazija jo popestri.

A ob koncu dneva toplo sonce s škrlatnim naszatonom vse pozdravi

in v prihodnji spet avgust povabi.

Pokli~i me in zasedi svoje mesto na krovu barketudi Ti … telefon zvoni pri Nevi, zato zavrti: 051344 994!

Neva Mavri~, skupina za samopomo~ Izola

IIZZ @@IIVVLLJJEENNJJAADDRRUU[[TTVVAA

S Piranske punte, ki ostaja za nami, se vozimo novimdogodivš~inam in lepotam obale naproti …

Disciplinirano smo se pomikali po pobo~ju Tošcain zmotili kakšnega gamsa.

Ko smo prispeli na Vodnikov dom na Velem polju(1817 mnm), smo bili è pošteno la~ni.

Okrep~ani smo zlahka premagali za~etne strmine.

57

êtudi je bila pot mestoma la`ja, smo bili zeloutrujeni, ko smo po 7 urah prispeli na Kredarico(2515 mnm).

Obetalo se je poslabšanje vremena, zato smo se(tisti bolj pogumni) še istega dne odpravili na vrh.

Vodniki so skrbno vodili vsak naš korak skozimeglo, veter in mraz. Pa smo ga zagledali – Aljaèvstolp na vrhu Triglava (2864 mnm).

IIZZ @@IIVVLLJJEENNJJAA DDRRUU[[TTVVAA

58

Veselje ob doseènem cilju je bilo veliko, pravozmagoslavje.

Po tradiciji so vsi, ki so se prvi~ povzpeli na Tri-glav, doìveli krst.

Zve~er smo v kapelici na Kredarici molili. Bogo-slu`je je vodil naslednik Jakoba Aljaà, dovški ùp-nik France Urbanija.

Zgodnja jutranja budnica je napovedala poslab-šanje vremena, zato smo se urno odpravili nazaj vdolino – v megli in de`ju.

Hudourniki so drveli po naših poteh, a v naveziskrbnih vodnikov smo jih zmogli prebroditi.

Še zadnja preizkušnja na Konjš~ici. Preko hu-dournika so vodniki napravili ìvi zid z mo~no vrvjoin vsem pohodnicam zagotovili varen prehod.


59

Zaklju~no slavje na Bledu pod varno streho Ka-varne hotela Park je bilo veselo. Še sre~a, da nasujma, ki se je razdivjala po Sloveniji, ni huje prizade-la.

Tudi naši zvesti »angeli varuhi« so si oddahnili,njihov zbor~ek »Pojo~i gorniki« nam je ubrano pre-peval.

Avtorji fotografij: Franjo Nabernik, Miran Ritonja, Majda [mit

Besedilo: Bla` Bajec, Marija Vegelj Pirc

Triglavski posvet Slovenj Gradec, 6. 12. 2007

Misel o naših triglavskih pohodih se je porodilana Koroškem. Ko je Ana Perše, strokovni vodja sku-

pine za samopomo~ Slovenj Gradec, nekega dne gle-dala dokumentarno TV-oddajo o odpravi ameriškihènsk z rakom dojk na najvišji vrh ju`ne Amerike, sije rekla: Tudi mi imamo – ènske in svojo najvišjogoro. K sodelovanju je pritegnila številne gornike,vodnike in pomo~nike. In zgodil se je naš prvi Tri-glav leta 1998. Društvo ga je sprejelo v svoj redniprogram, Ana pa je skrbno pripravljala in vodila vsakpohod.

Ob jubileju se je Ana odlo~ila odloìti breme od-govornosti vodenja. Kako naprej, smo se spraševali.Morda je teàvnost 10. pohoda opozorilo, da bi s tra-dicijo prenehali? Potreben bo posvet vseh odgovornihin sodelujo~ih, smo si rekli.

Zbrali smo se na Koroškem. Ana je na zaklju~-ni slovesnosti na Bledu prejela simbolno društvenopriznanje »Triglavski pokal«, ki ga je èlela podeliti ssvojimi sodelavci, ki so leto za letom skrbeli za var-nost in prijetno vzdušje. Zato smo zanje izdelali pla-kete s fotogafijo »Triglavskega pokala« in jih na pos-vetu slovesno podelili.

Ko smo analizirali opravljeno delo, izmenjalisvoja mnenja, spomine in ob~utenja, je bila odlo~i-tev lahka in soglasna … Pa o tem na koncu.

Ana Perše: »Vse pohode imam v zelo lepem spo-minu. Ve~krat jih podoìvljam, ko gledam albume,lanskega si po zaslugi ekipe TV SLO 1 lahko ogledamtudi na filmu. Nepozabni so trenutki sre~e, ki sem


ZZaahhvvaallaa oobb jjuubbiilleejjuu

60

Zaklju~ek posveta je bil, kot è re~eno, soglasen,da s triglavsko tradicijo nadaljujemo. Vsi bodo z ve-seljem sodelovali še naprej. Ana pa je vodenje preda-la Sonji Osrajnik, prostovoljki koordinatorki skupi-ne za samopomo~ Slovenj Gradec in ji bo sevedazvesto stala ob strani.

Vabljeni na 11. pohod na Triglav in … Doberdan, ìvljenje!

Marija Vegelj Pirc, predsednica društva

5. obletnica skupine zasamopomo~ Seàna, 11. oktober 2007

V ìvo rubinasto barvo so se odeli listi na dreve-sih in naznanili 5. obletnico obstoja skupine za sa-mopomo~ Seàna. Na rednem mese~nem sre~anjuse nas je zbralo 13 ~lanic v sobi številka 13. Trinajst?Da, za nas je to sre~na številka. Ob~utljive, so~utnedruga do druge, vesele, razigrane zmoremo in znamodajati ve~, ker nas je bolezen izu~ila.

Za praznovanje 5. obletnice se je vsaka potrudi-la po svojih mo~eh, da je sre~anje steklo tako, kot se

jih podelila s tistimi, ki so prvi~ v ìvljenju stopile navrh Triglava. V spominu so številni presre~ni obrazi –ob prihodu na cilj zaàrijo in v trenutku ni niti sleduutrujenosti in iz~rpanosti od naporne hoje. Pesem OjTriglav, moj dom pa sploh najlepše zazveni prav obAljaèvem stolpu. ûdoviti so spomini. Vendar priz-navam, da je bil zame vedno najlepši tisti trenutek,ko smo vsi varno prispeli spet nazaj v dolino. Hvalavsem za pomo~ in prijateljsko sodelovanje.«

Ne morem zapisati vseh besed navdušenja in ve-selja. Za vse gornike so bili pohodi posebno doìvet-je, druga~no od drugih pohodov, vedno so tudi veli-ko prejemali, njihove varovanke so jih u~ile nove lju-bezni in veselja do ìvljenja. Zato ostajajo z vsem sr-cem še naprej varuhi naših pohodov.

In kdo so ti fantje in dekleti iz ozadja, ki so sileto za letom prizadevali, da so pohodi potekali var-no in prijetno in so pripravljeni z nami hoditi še na-prej?

Dragi prijatelji, dovolite mi, da vam v imenuDruštva onkoloških bolnikov Slovenije še enkratjavno izrazim iskreno zahvalo in priznanje in vas poimenu predstavim tudi bralcem Okna:

Janez Gorjanc (zdravnik gorski reševalec), JurijGorjanc (zdravnik gorski reševalec-letalec), FrancTamše (gorski vodnik in reševalec), Danilo Kete (pla-ninski vodnik), Tine Šmon (spremljevalec, nosa~ inpevec), Vinko Perše (spremljevalec, pevec, nosa~),Egidij Zaveršnik (planinski vodnik), Ton~ka Mrav-ljak (planinska vodnica), Branko Nabernik (sprem-ljevalec, pevec), Drago Štekl (spremljevalec, pevec,nosa~), Primo` Areh (planinski vodnik, pevec, no-sa~), Jurij Mavri~ (gorski reševalec), Franc Oderlap(gorski reševalec letalec-instruktor), Milan Plesec(gorski reševalec letalec-instruktor), Marko ôderl(spremljevalec, pevec, nosa~), Andreja Barl, (planin-ska vodnica), Tomo Strm~nik (spremljevalec, pevec,nosa~), Janez Perše (spremljevalec, nosa~), Joè Hri-bar (planinski vodnik), Stanko Krenker (planinskivodnik), Peter Perše (spremljevalec, nosa~, pevec, ci-trar), Zdenko @agar (gorski reševalec).


Prijetnemu praznovanju 5. obletnice se je pridruìlatudi mala Tara.

za slavje spodobi. Najprej pa smo se posvetile teko-~im aktivnostim Ro`natega oktobra. Z medicinskosestro Mojco smo se dogovorile za skupno predstavi-tev zgodnjega odkrivanja raka dojk v ob~inah Diva-~a, Herpelje-Kozina, Komen in Seàna. Nato smo sesprehodile po 5-letni prehojeni poti in obudile spo-min na ~lanice, ki jih ni ve~ med nami.

5. obletnico skupine je še posebej zaznamovalanaša mala Tara. Novo rojstvo! Nela se je na maj-skem sre~anju od nas poslovila reko~: »Punce, vidi-mo se jeseni z dojen~kom«. In res, è septembra nasje za kratek ~as obiskala z malo Taro. Tokrat pa jeTara v maminem naro~ju ~ebljala kar celi dve uri.Brez besed se nas je dotaknila. O~i so nam àrele odsre~e, saj je dano le redkim uìti tako veselje – v is-krenem odnosu ob~utiti bliìno in sre~o bli`njega.

Silvana je poskrbela, da nam je srce še bolj zai-gralo. Do solz nas je nasmejala z izvirno in šaljivopesmico o skupini. Na koncu smo si zaèlele, da bise za 10. obletnico še vse skupaj lahko objele.

Sonja Lozej

Odlomek iz Silvanine pesmi:

S celega Krasa smo zbrane. Da je skupina bolj ~vrsta, se nam pridruì še Sonja iz Trsta.

Za peto obletnico si zdravja èlimo, da se še ve~krat skupaj dobimo.

Za Novo leto ve~erja in ples, kakšen izlet in piknik vmes. Pa nikar si ne mislite, da se samo veselimo, tudi za strokovnost poskrbimo.

61

Dobrodelni pohod Metlika, 17. oktober 2007

V Ro`natem oktobru smo se ~lanice ~rnomaljskeskupine za samopomo~ podale na dobrodelni pohodpo kro`ni Urbanovi poti nad Metliko in zbranoštartnino po 5 evrov prispevale za nakup ultrazvoka

za splošno bolnišnico Maribor. Bil je lep jesenskidan, kot nalaš~ za sprehod, nabiranje kostanja in ko-stanjev piknik. Pridruìle so se nam še ~lanice novo-meške skupine in Europe Donne.

Na zbirnem mestu pred Kulturnim domom vMetliki nas je pozdravil podùpan ob~ine Metlika g.Anton êrni~, na turisti~ni kmetiji, kjer so nam pri-pravili malico in kostanjev piknik, pa se nam je pri-druìla ùpanja Metlike ga. Renata Brunskole.

Pot nas je vodila skozi ~udovito naravno okolje.

Kostanjev piknik in še slika za spomin.


âs beì. Tempus fugit.

Kvint Septinij Tertulijan

62

liko druga~e. Sre~anje je bilo zdruèno z dobrodel-nim koncertom Za novo upanje, ki ga je izvajal Par-lament dixie band v preddverju vhoda v veliko sejnodvorano. To je bil è njihov 4. dobrodelni nastop zaonkološke bolnike oz. prispevek njihovim društvom.

Zbrane poslance Dràvnega zbora, predstavnikeDiplomatskega zbora in druge visoke goste, zaposle-ne v dràvnem zboru, in predstavnice onkološkihdruštev je pozdravil predsednik Dràvnega zboraFrance Cukjati in poudaril, da je rak resna nevarnostsodobne dru`be. Zato morata biti skrb za zdravje inustrezna zdravstvena politika za obvladovanje te bo-lezni prioriteta. V imenu društev onkoloških bolni-kov je spregovorila Marija Vegelj Pirc.

Ob prisr~nem druènju so se stkala nova prijateljs-tva, pohodniki smo se razšli, napolnjeni z novo ìv-ljenjsko energijo in optimizmom.

Nada Pezdirc

Ro`nati oktober v Dràvnem zboru Ljubljana, 22. oktober 2007

3. tradicionalni sprejem v Ro`natem oktobru pripredsedniku Dràvnega zbora je letos potekal neko-


Sprejem in pripenjanje ro`nate pentlje – simbola bojaproti raku dojk.

Parlament dixie band s pevcema.

Prijetno koncertno vzdušje z visokimi gosti: poslanecMarko Pavliha (z desne), direktor OI Aljoša Rojec, podpredsednik DZ Vasja Klavora, predsednik vlade

Janez Janša, predsednik DZ France Cukjati.

@upanja Metlike (desno) z razumevanjem podpira naše aktivnosti.

63

Jesenski izlet Bogenšperk, 24. oktober 2007

V ljubljanski skupini za samopomo~ se zaveda-mo, da je v ìvljenju treba skrbeti za dušo in storitikaj dobrega tudi za telo. Zato smo se odlo~ile za iz-let v bli`nje kraje, ki so ve~ini bolj ali manj neznani,in se podale na grad Bogenšperk. Lepo obnovljen re-nesan~ni grad leì v ob~ini Šmartno pri Litiji (412mnm) in predstavlja enega najpomembnejših kul-turnih spomenikov Slovenije. Grad je od leta 1511menjal ve~ lastnikov. Leta 1672 ga je kupil baron Ja-nez Vajkard Valvazor. êprav je bil po poklicu vojak,je ve~ino svojega ìvljenja zapisal znanosti, zbira-teljstvu in preu~evanju Kranjske. Slava vojvodinekranjske (1687) predstavlja vrh njegovega ustvarja-nja. S tem obse`nim delom (3532 strani) je èlelpredstaviti svojo domovino tujcem.

Organizatorici izleta, prostovoljki Mileni, je po-magala h~i Irena in nam takole è med potjo pove-dala veliko zanimivega o krajih, skozi katere smo sepeljale, in o cilju naše poti, za kar se ji od srca zah-valjujemo.

Iz Ljubljane nas je avtobus s prijaznim voznikompopeljal do Litije in Šmartnega, kjer smo si ogledaleznamenito gotsko cerkev. Grad Bogenšperk nas je ta-koj o~aral s svojim videzom in bogatimi zbirkami.Strokovno vodstvo po grajskih sobah nam je pribli-

Onkološke bolnice so sprejemale goste, jim po-deljevale ro`nate pentlje in zgoš~enke Parlament di-xie banda in zbirale prostovoljne prispevke. Vsi ude-leènci pa so è z vabilom na koncert prejeli Apelslovenskih prostovoljk, kjer so zapisale osnovnadejstva o raku dojk in pozvale zdravstveno politiko,da ~im prej ustvari pogoje za zgodnje odkrivanje rakadojk, enako dostopnost za takojšnje in u~inkovitozdravljenje po evropskih strokovnih smernicah zavse ènske v Sloveniji ter tako znià umrljivost za25-30 %. Vsem obolelim pa naj zagotovi programecelostne rehabilitacije, ki bodo pomembno prispeva-li h kakovosti njihovega ìvljenja.

Parlament dixie band in pevci so s svojim nasto-pom ob~instvo zelo navdušili. Prijetno druènje se jepo koncertu še nadaljevalo ob kozarcu penine. Pred-sedniku Dràvnega zbora, Parlament dixie bandu,njihovim pevcem in pevkam, kot tudi vsem poslan-cem smo hvale`ni za topel sprejem in za prijazno ra-zumevanje, da smo o tako pomembni tematiki lah-ko spregovorili pred politi~no javnostjo nekolikodruga~e – ne izza govorniškega pulta v sejni dvorani,temve~ na prijaznejši na~in, ob spremljavi glasbe, kiizhaja iz ~ute~ih src.

MO


Grad Bogenšperk v 17. stoletju, kot ga je zarisal J. V. Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske.

Za prijateljski zaklju~ek sre~anja še slika za spomin.

64

àlo grajsko ìvljenje pred stoletji in odkrilo številnedruge zanimivosti iz okoliških krajev. Ob~udovalesmo Valvazorjevo delovno sobo in rekonstrukcijonjegove tiskarne. V gradu so tudi stalne zbirke: Vra-èverje in ~arovništvo, Ljudske noše, Geološka zbir-ka doma~ina Blaà Zarnika, Geodetska zbirka, Lov-ska zbirka in razstava o drugi svetovni vojni. Tu statudi poro~na dvorana in gostinski lokal.

Vreme na àlost ni bilo najbolj prijazno, vendarga je obvladovala naša dobra volja in kasneje polep-šalo prijazno vzdušje ob obisku Lavri~eve ko~e naGradiš~u nad Sti~no. Tam smo imele tudi kosilo.

Jesenski izlet na grad Bogenšperk je spet potrdil,kako rade se druìmo ob prijetnih dogodkih, ko zanekaj ~asa lahko pozabimo na vsakdanje tegobe.Zato iskrena zahvala vodstvu našega društva, kinam s svojim prizadevnim delovanjem omogo~atudi take izlete. Lepo je povezovati prijetno druènjes spoznavanjem bolj ali manj skritih lepot naše de-èle in njene bogate zgodovine.

Kristina Bajec

U~imo se za ìvljenje Te~aji ra~unalništva za ~lane društva

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije se je ju-nija 2007 dogovorilo z Mladinskim informacijskimsvetovalnim središ~em Slovenije o mo`nosti brez-pla~nega uvajanja v osnove ra~unalništva, uporabeinterneta in izpopolnjevanja znanja ra~unalništva za~lane društva, bolnike in njihove svojce. Te~aji so sepri~eli oktobra v Ljubljani, Mariboru in Izoli zamanjše skupine (3-4 slušatelji). Vodijo jih prijazneu~iteljice in u~itelji, usposobljeni preko Microsoftaza delo z ljudmi z razli~nim predznanjem. Do sedajsmo bili vsi obiskovalci te~ajev zelo zadovoljni s pri-stopom in lahko smo pogumno osvajali prve korakev svet ra~unalništva.

Ra~unalnik in internet postajata ho~eš no~eš vsebolj del našega ìvljenja. Zato vabim vse, da se nampridruìte. Ko je premagan prvi strah, lahko postanera~unalnik naš nepogrešljiv prijatelj, saj nam omo-go~a še boljše sodelovanje med ~lani društva tudipreko društvenega spletnega mesta, spoznavanje do-se`kov na podro~ju zdravljenja raka doma in po sve-tu, izobraèvanje in navezovanje medsebojnih sti-kov.

Kristina B.


Ljubljana, 20 november 2007 Najstarejši »u~enec«, 89-letni o~e ~lanice našega

društva g. Marjan êsnik, je s svojo vnemo in vedoèljnostjo lahko vsem za vzgled.

Izletnice pred glavnimi grajskimi vrati, ponosne na našo bogato kulturno dediš~ino.

65

November – svetovni mesec ozaveš~anja o raku pju~

V Društvu onkoloških bolnikov Slovenije smo seodlo~ili, da se pridruìmo svetovni kampanji mese-ca, zato smo v sodelovanju z Društvom plju~nih inalergijskih bolnikov Slovenije pripravili novinarskokonferenco, ki je potekala 20. novembra 2007 naOnkološkem inštitutu. Sodelovali so: prof. dr. Mat-ja` Zwitter, dr. med. (Onkološki inštitut), prim.Nadja Triller, dr. med. (Bolnišnica Golnik), in Mile-na Mramor, ki ima lastno izkušnjo z rakom plju~(njeno izpoved glej v rubriki Pri~evanja).

Rak plju~ je tudi pri nas najpogostejša oblikaraka – vsako leto zboli na novo 1200 bolnikov. Števi-lo se še pove~uje, posebej pri ènskah, saj se je števi-lo bolnic pove~alo kar za 72 %. Prof. dr. Matja`.Zwitter je glede tega izpostavil, da kajenje sicer osta-ja glavni krivec za raka plju~, vendar okoli 200 bol-nikov s to vrsto raka ni kadilcev, 25 % bolnikov, ki sonekadilci, pa je bilo izpostavljenih pasivnemu kaje-nju. Poseben problem pri odkrivanju te oblike rakapri nas je pomanjkanje ustrezne diagnostike, na karje opozorila prim. Nadja Triller, saj dobijo bolnike vobravnavo prepozno. Odkrijejo le 16 % bolnikov, koje bolezen še ozdravljiva in zato je 5-letno preìvetjeskromno, 10-14 %. V Sloveniji zato vzpostavljajo ra-ziskovalno mreò, s katero bodo z anketiranjem na-novo obolelih bolnikov raziskali, kakšen je potek intrajanje diagnosticiranja in zdravljenja bolezni po re-gijah.

Gospa Milena Mramor, nekadilka, ki je sama od-krila svojo bolezen z vztrajanjem na preiskavah in is-kanju odgovorov na svoje simptome, je v za~etkusvojega zdravljenja morala sama pla~evati svojezdravljenje z biološkimi zdravili. Ko se je pokazal us-peh, so ji k sre~i pri zavarovalnici stroške kasneje po-vrnili. Poudarila je, da je potrebno izobraziti tudisplošne zdravnike, da bodo pozorni na znake plju~-

nega raka in ~im hitreje in ustrezneje odredili po-trebne preiskave. Bolnikov z rakom plju~ namre~ ševedno ne jemljejo resno, to se kaè tudi v tem, da soprav ti bolniki edini, ki so po selitvi Onkološkega in-štituta v bleš~e~e nove prostore ostali v stari stavbiC, kjer si 27 bolnikov in bolnic deli eno moško ineno ènsko straniš~e. Posebej je poudarila, da moraza svoje zdravje najprej poskrbeti vsakdo sam, opa-zovati svoje telo in pri zdravniku vztrajati, da ga vza-me zares in mu verjame.

Znaki raka plju~ so: draè~, dolgotrajen, obi~ajnointenziven kašelj; pove~ana koli~ina izme~ka in/alikri v izme~ku; hripavost; stalna bole~ina v prsnemkošu, v rami ali v hrbtu; bole~ine v kosteh, bole~inev sklepih; te`ka sapa; prekomerno potenje.

Ob mesecu ozaveš~anja o raku plju~ je bila pona-tisnjena tudi priloga revije Viva, ki govori o tej bolez-ni. Razposlali smo jih vsem 18 skupinam za samo-pomo~ ènsk z rakom dojk, gradivo so razdelile pozdravstvenih zavodih po Sloveniji.

Vse bolnike pa obveš~amo, da pri Društvu usta-navljamo skupino za samopomo~ bolnikov z rakomplju~, ki bo predvidoma pri~ela delovati februarja2008.

Bla` Bajec


Novinarska konferenca, 20. november 2007. Na sliki Milena Mramor (z leve), Matja` Zwitter,

Nadja Triller, Marija Vegelj Pirc

66

Princess Margaret Hospital Kanadski osrednji celostni onkološki center v Torontu

Izobraèvanje in nenehno strokovno izpopol-njevanje sta stalnici zdravniškega poklica. Le-tizahtevata tudi marsikatero osebno odpoved. S po-mo~jo sodobnih komunikacijskih sistemov sezdravniki lahko teko~e seznanjajo z novostmi, ven-dar je za dodatno usposabljanje iz onkologije zelopomembno, da zdravniki obiskujejo svetovno priz-nane centre, se vklju~ujejo v njihovo delo in se u~i-jo. Med take centre zagotovo sodi tudi Bolnišnicaprincese Margarete, ki je najve~ja kanadska onko-loška bolnišnica in hkrati klinika Univerze v To-rontu. Prof. dr. Ian Tannock, ki je gostoval tudi èv Sloveniji, je znan po tem, da poudarja, kako simora stroka prizadevati za izboljšanje kvalitetepreìvetja bolnikov z rakom in ne le za dolìno nji-hovega preìvetja. Prepri~ani smo, da bo doberu~itelj našemu onkologu Boštjanu Šerugi, dr.med., ki je za bralce Okna zapisal nekaj svojih mi-sli in vtisov.

@elja po odkrivanju novega, še neraziskanega indruga~nega je ~lovekova stalna spremljevalka. Utes-njenost v zunanjem svetu nas ène v širna pro-stranstva Zemlje in v neslutene globine lastnih duš.Na koncu vseh poti, obrnjenih navzven ali navzno-ter, pa je èlja po izpolnitvi, boljšem ~loveku …

Pred leti se mi je nenadejano ponudila prilo`-nost, za katero sem bil sprva povsem neob~utljiv.Neomajno je trkala na vrata moje duše dan zadnem, dokler me ni osvojila. Podlegel sem ji zaradièlje po samopremagovanju.

Po zaklju~enem specialisti~nem izpitu iz interni-sti~ne onkologije v Ljubljani se je v juniju 2007 pri-~elo moje veliko dveletno potovanje. Cilj - PrincessMargaret Hospital, Toronto. Najprej je bilo potrebnoza sabo pustiti svoje najdra`je in slovensko deèlo,

ki mi je bila v samotnih objemih tolikokrat v uteho.Na pot strokovnega izpopolnjevanje (fellowshipa)pod mentorstvom dr. Iana Tannocka, svetovno priz-nanega onkologa in velikega ~loveka, sem stopil sslovensko skromnostjo in zadrànostjo. Od vsegaza~etka sem se zavedal velikega privilegija, da semnjegov u~enec in kar odprte glave. Tiso~e dvomov,negotovosti, vprašanj se je postopoma pri~elo razbli-njati ob vsakodnevnem delu in spoznavanju, da jeslovenska strokovnost primerljiva s kanadsko in dazmorem slediti visoko akademskemu okolju.

Zagotovo zaostajamo v organiziranosti samegadela, kar zahteva sorazmerno ve~je psiho-fizi~ne na-pore za dosego primerljivih uspehov zdravljenja. Po-sledica tega dejstva je tudi nezadovoljstvo med bol-niki in zdravstvenim osebjem. Vsaj del tistega, kar jebilo doma narobe, od dale~ izgleda veliko bolje. ^r-nogledost je po~asi popuš~ala. Brez vsakršnega dvo-ma in z olajšanjem lahko trdim, da smo doma celov prednosti npr. v bolnišni~ni oskrbi. Predvsem bivsi skupaj morali prese~i pretirano nekonstruktivnokritiziranje in pogosteje izraziti priznanje in pohva-lo drug drugemu. Pot navzgor je v povezanosti, med-sebojnem spoštovanju in predanosti delu.

Kanad~ani so visoko osveš~eni in namenijo veli-ko denarja za raziskave v boju proti raku. Med dru-gim zbirajo denar z loterijami, kolesarjenjem, teki.Vsako leto raziskovalci v izredno kompetitivnih na-

PO SVETU

Toronto je glavno mesto province Ontario in najve~jemesto v Kanadi.

67

se je okoli 700 povabljenih vplivnih Dunaj~anov.Organizacijo prireditve je prevzela Avstrijska zvezaza boj proti raku, izvedbo v slogu »Hollywood 1950Indija« pa sta prevzeli dve uspešni sponzorski pod-jetji s podro~ja mode in pohištva (Fürnkranz in Ar-tificium - Damir Kurevija).

Pokroviteljica prireditve soproga avstrijskegapredsednika vlade Eva Steiner in predsednica Av-strijske zveze za boj proti raku Doris Kiefhaber stana prireditev povabili tudi spremljevalko našegapredsednika vlade Urško Ba~ovnik, ki se je zaspremstvo obrnila na Društvo onkoloških bolnikovSlovenije. Vesela sem, da je ta ~ast pripadla meni,Majdi Šmit, ki sem se tudi sama è sre~ala z rakomdojke in è ve~ let delujem kot prostovoljka v orga-nizirani samopomo~i ènsk z rakom dojke Pot kokrevanju.

Središ~e dogajanja je bilo v centru Dunaja v veli-kem skladiš~u podjetja Fürnkranz, ki je bilo znotrajin zunaj osvetljeno v ro`nati barvi. V notranjem deluatrija ob vhodu so udeleènce pri~akale kamele.Osrednji prostor prireditve je bil s pomo~jo svetlob-nih efektov, najrazli~nejših stolov (nekateri so imeliv naslonjalo vgrajeno veliko ro`nato pentljo), mizic,dolge rde~e preproge … preurejen v veli~astno dvora-no. Zanimive so bile tudi hostese, ki so bile oble~e-ne v ro`nate obleke, na rokah pa so imele ro`nate ro-kavice do komolcev. Sprejem povabljenih udeleèn-cev se je pri~el ob 19. uri s kulturnim programom, ki

te~ajih tekmujejo s svojimi znanstvenimi predlogi zafinanciranje, ki je potrebno za realizacijo projektov.V zdravi tekmovalnosti vidijo vzpodbudo in gonilonapredka.

Toronto je urbana severnoameriška izkušnja.Nekajmilijonski svet v malem, kjer v soìtju bivajoraznotere etni~ne skupnosti, vklju~no z nekaj tiso~Slovenci. Prav zaradi tega kaj hitro izgubiš ob~utek,da si tujec. Pa vendar - slike belih Julijcev, zelenihgozdov, prleških klopotcev in vinogradov ter modro-zelenega morja se vsakodnevno vsiljujejo in kli~ejonazaj. Nazaj v raj, ki ga samo ljudje lahko spremeni-mo v popolni raj.

Boštjan Šeruga, dr. med.

»No~ ro`nate pentlje« Dunaj, 11. oktober 2007

Osrednja avstrijska prireditev v okviru Ro`nate-ga oktobra »No~ ro`nate pentlje 2007« (Pink RibbonNight 2007) je potekala v slogu humanitarne prire-ditve z namenom, da se zbere ~im ve~ finan~nihsredstev za pomo~ ènskam z rakom dojke. Zbralo

PPOO SSVVEETTUU

Moj pobeg na Niagarske slapove … Niagarski slapovi so blizu Toronta, leìjo na reki Niagari med Ontarijskim in Eriejskim jezerom

v severni Ameriki. (Niagara - v indijanskem jeziku »grme~a reka«.)

V prijateljskem vzdušju smo sklenili sodelovati tudi v prihodnje

Eva Steiner (z leve), Urška Ba~ovnik, Damir Kurevija, Majda Šmit, Doris Kiefhaber

68

ga je povezoval znani TV voditelj. Po pozdravnih go-vorih je bila presti`na modna revija vodilnega av-strijskega modnega oblikovalca, ki je z ve~ kot 20manekenkami predstavil številne ve~erne toalete.Sledil je nastop znane pevke muzikalov, nato patombola kot vrhunec ve~era, na kateri so organiza-torji skupaj z vstopninami uspeli zbrati 32.500evrov. Zaklju~ek ve~era, ki je bil presene~enje, so po-pestrili »Trube iz Gu~e« (znani trobenta~i iz Srbije).Prav zanimivo je bilo opazovati odzive nekaterihpredvsem starejših gospa in gospodov, ko je nenava-den ansambel za~el igrati kolo. Prireditev se je uspe-šno zaklju~ila, ob velikem zadovoljstvu organizator-jev in s povabilom, da se prihodnje leto spet snide-mo.

Kaj pa se je dogajalo v zakulisju?

Ko me je Marija, predsednica našega društva, napredve~er dunajske prireditve poklicala, reko~: »Sajboš šla jutri na Dunaj?«, je bil moj prvi odgovor: »Nemorem, ker imam slu`bo.« Glede na to, da je bil od-hod šele popoldne, pa sem vseeno lahko šla. Ves ve-~er in tudi dopoldan naslednjega dne pa sem bila vstresu: »Kaj naj oble~em in obujem?« S strani orga-nizatorjev je bila zaèlena »casual/elegant« obleka zro`natimi dodatki. Res je, da imam kar nekaj obla-~il, a katera naj bi bila primerna za ta ve~er, mi nibilo jasno. Doma sem se obla~ila v razli~ne kombi-nacije in spraševala svoje fante, kakšna se jim zdim.Najbolj se je zataknilo pri ~evljih, ker salonarjev resnisem imela. Sinova in mo` so bili soglasni, da bi seizšlo tudi v malo »odtrganem« stilu. Ko sem dopol-dan v slu`bi pokazala alternativo ~evljev, ki sem jihpred kratkim kupila, mi je kolegica rekla: »A si nora?V teh ~evljih pa res ne moreš iti! Bolje, da ostanešdoma.« Potem sem uspela tik pred odhodom kupitinove salonarje in to celo ro`nate barve. Seveda so metiš~ali in sem na Dunaju s teàvo peša~ila na dogo-vorjeno mesto za odhod domov. V avtu sem bila karbosa. Z Urško pa sva si bili edini, da je s ~evlji v~a-sih res kri`.

Majda Šmit

OBVESTILA

Društvo onkoloških bolnikov SlovenijePoljanska c. 14, 1000 Ljubljana

Uradne ure: od 9. – 13. ure, od ponedeljka do petka

Tel.: (01) 430 32 63, 041 835 460, fax: (01)430 32 64

E-mail: [email protected]

internet: www.onkologija.org

^lani društva so lahko zdravljeni in ozdravljenibolniki, njihovi svojci in prijatelji, zdravstvenistrokovnjaki in vsi, ki so zainteresirani za reše-vanje problematike raka. Zaradi u~inkovitejšeorganiziranosti samopomo~i, se bolniki zdruù-jejo po vrsti obolenja. Programe samopomo~iizvajajo posebej usposobljeni prostovoljci/ke inzdravstveni strokovnjaki.

Postanite ~lan tudi Vi!

Za v~lanitev v društvo izpolnite prijavnico, kijo dobite v pisarni društva, v skupini za samo-pomo~ ali na na{em spletnem mestu. ^laniprejmejo ~lansko izkaznico, pla~ujejo ~lanarino,so teko~e obveš~eni o delu društva in rednoprejemajo društveno glasilo Okno, ki izide dva-krat letno.

Postanite prostovoljec/ka tudi Vi!

ê ste uspešno prestali zdravljenje raka in je odtakrat minilo vsaj dve leti, ste dobro rehabiliti-rani in èlite pomagati drugim, se nam pridru-ìte. Doslej so najbolj celovito razvile svoj pro-gram samopomo~i ènske z rakom dojke, z va-šo pomo~jo pa bi lahko programe razširili tudiza bolnike z drugimi diagnozami raka.

69

Spletno mesto Društvaonkoloških bolnikov Slovenijewww.onkologija.org

Na našem spletnem mestu vam ponujamo ve~sklopov:

O raku - informacije in opisi razli~nih vrst rakain slovar~ek medicinskih izrazov.

Nasveti in komentarji – lahko zastavljate vpra-šanja strokovnjakom, najdete nasvete za vsakdanjeìvljenje in obisk pri zdravniku, pregledate literaturo(knjiìce in Okno), poiš~ete informacije o medicin-skih pripomo~kih, brezpla~ni pravni pomo~i in pre-gledate zanimive povezave.

Pogovori in komunikacija – sklop je namenjenstikom, zato so na njem forum, informacije o indi-vidualni in skupinski samopomo~i, sogovornikih,kot tudi društvene novice in dogodki ter pri~evanjabolnikov.

O nas – zbrane so informacije o društvu, njego-vem delovanju in poslanstvu ter donatorjih.

Novo na spletnem mestu – v za~etku leta 2008bo vzpostavljena fotogalerija z dokumentiranimi do-godki in mo`nostjo komentarjev. Z njo bomo nudiliše ve~ informacij o delovanju skupin za samopomo~,društvenih programih in dodatno mo`nosti za vzpo-stavitev in ohranjanje stikov med ~lani društva.

Obiš~ite nas!

Pot k okrevanju organizirana samopomo~bolnikov z rakom

Samopomo~ ènsk z rakom dojke

•• Individualna pomo~ bolnicam po operaciji vbolnišnici

Redni obiski prostovoljk potekajo v splošnih bol-nišnicah: v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu,Šempetru pri Novi Gorici in na Onkološkem in-štitutu v Ljubljani.

•• Individualno svetovanje – po telefonu

Prostovoljka je na voljo za pogovor in svetovanje:

- Celje: ponedeljek od 15.–17. ure, tel.: (03) 57164 11, gsm: 041 475 716.

- Ljubljana: torek od 13.-15. ure, tel.: (01) 430 3263, gsm: 041 835 460.

- Maribor: torek od 16.–17. ure, tel.: (02) 321 1670.

- Nova Gorica: sreda od 13.30–15.00, tel.: (05)338 33 11.

OOBBVVEESSTTIILLAA

^lanstvo v mednarodnih organizacijah

•• Pot k okrevanju – mednarodna organizacija zasamopomo~ ènsk z rakom dojke Reach to Re-covery International – Volunteer Breast Can-cer Support – RRI (http://www.uicc.org)

•• Mednarodna zveza organizacij bolnikov - In-ternational Alliance of Patients Organisations- IAPO (www.patientsorganizations.org)

•• Evropska zveza bolnikov z rakom - EuropeanCancer Patient Coalition – ECPC (www.ecpc-online.org)

70

•• Skupine za samopomo~

imajo redna mese~na sre~anja po naslednjemrazporedu:

1. Celje: vsako 2. sredo v mesecu ob 15. uri v sejnisobi kirurške slu`be Splošne bolnišnice Celje.

2. ^rnomelj: vsako 2. sredo v mesecu ob 17. uri vprostorih Zdravstvenega doma ^rnomelj.

3. Izola: vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 18. uri v sejnisobi, 1. nad. Splošne bolnišnice Izola.

4. Kranj: vsak 2. petek v mesecu ob 17. uri v knji`-nici Zdravstvenega doma Kranj, 2. nadstropje.

5. Krško: vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri v pro-storih Zdravstvenega doma Krško.

6. Ljubljana: vsak 3. ~etrtek v mesecu ob 16. uri vsejni sobi Onkološkega inštituta Ljubljana, stav-ba C.

7. Maribor: vsako 3. sredo v mesecu ob 17. uri vZdravstvenem domu, 4. nad., v predavalnici.

8. Murska Sobota: vsak 2. petek v mesecu ob 15. uriv ùpniš~u sv. Nikolaja v Murski Soboti.

9. Nova Gorica: vsak 2. ponedeljek v mesecu ob 16.uri v prostorih Zavarovalnice Triglav.

10. Novo Mesto: vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 15.30v prostorih Zdravstvenega doma.

11. Postojna: vsak 1. torek v mesecu ob 18. uri v sej-ni sobi zdravstvenega doma Postojna.

12. Ptuj: vsak 2. torek v mesecu ob 17. uri v sejnisobi Doma upokojencev, Volkmajerjeva 1-3,Ptuj.

13. Radovljica: vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 17. uri,knji`nica A. T. Linharta, Radovljica.

14. Ribnica: vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 17. uriv kleti Zdravstvenega doma dr. Janeza Ora`ma vRibnici, Majnikova 1.

15. Seàna: vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri v pro-storih Srednje šole Seàna.

16. Slovenj Gradec: vsako 1. sredo v mesecu ob 16.uri v knji`nici otroškega oddelka v bolnišniciSlovenj Gradec.

17. Trbovlje: vsak zadnji ~etrtek v mesecu ob 17. uriv prostorih Zdravstvenega doma.

18. Velenje: vsak 3. torek v mesecu ob 18. uri v ~a-kalnici nevropsihiatri~ne ambulante Zdravstve-nega doma.

Samopomo~ moških z rakom na modih

•• Skupina za samopomo~

ima redna mese~na sre~anja:

1. Ljubljana: vsak 3. torek v mesecu ob 17. uri v sej-ni sobi Onkološkega inštituta Ljubljana, stavbaC.

Samopomo~ bolnikov z rakom plju~

•• Skupina za samopomo~

Ima redna mese~na sre~anja:

1. Ljubljana: vsak 1. torek v mesecu ob 17. uri v sej-ni sobi Onkološkega inštituta Ljubljana, stavbaC. Prvo sre~anje bo predvidoma 5. februarja2008

Druga obvestila

Posvetovalnica za onkološko zdravstveno nego

Za skupinsko svetovanje se lahko prijavite:

• pri medicinski sestri – informatorki, od pone-deljka do petka, od 8.-15. ure na tel.: 01 587 9781 ali

• osebno v prostorih Posvetovalnice za onkološkozdravstveno nego v pritli~ju stavbe D.

OOBBVVEESSTTIILLAA

Sre~anja skupin za samopomo~ se lahko ude-leìte brez predhodne prijave, ~eprav še nistev~lanjeni v društvo. Vsako skupino vodi prosto-voljski tim: prostovoljec/ka koordinator/ka sku-pine in strokovni vodja.

71

PIC – Pravno informacijski center ne-vladnih organizacij

PIC izvaja prvi brezpla~ni pravni nasvet z oseb-nim svetovanjem brez predhodnega naro~anja.Uradne ure: pon., tor., sre. (9.00-18.00), ~et. (9.00-18.00), pet. (9.00-14.00).

Kontakt: tel.: 01 521 18 88, fax: 01 521 19 13,e-mail: [email protected]

Ugodnosti v zdraviliš~ih

za ~lane/ce Društva onkoloških bolnikov Slove-nije

Za uveljavljanje popustov se javite v recepciji; zaidentifikacijo potrebujete ~lansko izkaznico in oseb-ni dokument.

Ugodnosti vam nudijo v naslednjih zdraviliš~ih:

Terme Dobrna d. d.

- 10 % popusta za vse programe nastanitve,

- 15 % popusta na redne cene kopanja in kombi-nirane storitve kopanja,

- 15 % popusta na redne cene savn in kombini-rane storitve savn,

- 15 % popusta na redne cene kopeli,

- 10 % popusta na medicinske storitve in progra-me po rednem ceniku (razen specialisti~nihpregledov).

Na eno veljavno ~lansko izkaznico lahko koristi-ta popust dve osebi.

Terme Lendava d. d.

- 10 % popusta za bivanje, kopanje in zdravstve-ne storitve.

Terme Topolš~ica

- 10 % popusta za bivanje.

Hotel Golf, Bled

- 10 % popusta za vstop v bazene in savne Well-nessa @iva.

Terme Dolenjske Toplice

- 10 % popusta za kopanje v hotelskih bazenih inLaguni Wellness centra Balnea.

Terme Šmarješke Toplice

- 10 % popusta za kopanje v hotelskih bazenih .

Terme Zre~e in Rogla

- 10 % popusta na cene ob predhodni rezervacijihotelskih storitev in na koriš~enje športnih sto-ritev (bazen, savna) ob nakupu celodnevnevstopnice.

Vaša donacija

V dav~ni napovedi lahko 0,5 % dohodnine na-menite našemu društvu. Dav~na številka je:75350360. Hvala za Vašo pomo~!

Brezpla~ni ra~unalniški te~aji za ~lane

Mladinsko informacijsko svetovalno sre-diš~e Slovenije v sodelovanju s partnerji in zMicrosoftom è drugo leto izvaja projekt»U~imo se za ìvljenje«. Brezpla~no pridobiva-nje osnovnih ra~unalniških znanj (uporabaprogramov Word, Excel, elektronske pošte iniskanje po spletnih straneh) poteka v manjšihskupinah v ve~ krajih po Sloveniji. Ve~ ~lanovse je è udeleìlo te~aja (glej prispevek v rubri-ki Iz ìvljenja društva). Vse zainteresirane ~la-ne vabimo, da se oglasite na sedeù društva,ali pokli~ite na tel.: 01 430 32 63, gsm: 041835 460.

OOBBVVEESSTTIILLAA

Društvene publikacije

Z zbirkama knjiìc »Dobro je vedeti, kaj pome-ni« in »Vodnik za bolnike na poti okrevanja« èlimoširiti znanje in védenje o razli~nih vrstah bolezni innjihovem zdravljenju. Posebej vzpodbudna so pri~e-

vanja bolnikov, ki so za vas iskreno podelili svoje iz-kušnje z boleznijo.

Knjiìce lahko dobite v pisarni društva ali v sku-pini za samopomo~. Vse publikacije pa lahko naro-~ite tudi na našem spletnem mestu: www.onkologi-ja.org

72

OOBBVVEESSTTIILLAA

RAK DOJKEVodnik za bolnice na poti okrevanja

RAK RODILVodnik za bolnice na poti okrevanja

RAK NA MODIHVodnik za bolnike na poti okrevanja

MALIGNI LIMFOMIVodnik za bolnike/ce na poti okrevanja

RAK PROSTATEVodnik za bolnike na poti okrevanja

OSTATI V GIBANJU

73

GALERIJA NASLOVNIC OKNA

Kdor se sprašuje o smislu ìvljenja, je slabo postavil vprašanje. @ivljenje nam postavlja vprašanja; mi smo nagovorjenci, ki moramo odgovoriti.

Viktor E. Frankl

74

GGAALLEERRIIJJAANNAASSLLOOVVNNIICC OOKKNNAA

Prijatelji so tisti redki ljudje, ki te vprašajo, kako se imaš, in tudi pri~akujejo tvoj odgovor.

Neznani avtor

Mir v svetu je odvisen od miru v srcih posameznikov.

Dalaj Lama

75

GGAALLEERRIIJJAA NNAASSLLOOVVNNIICC OOKKNNAA

Blagor ~loveku, ki je pripravljen dati svoj ~as drugemu – tudi takrat, ko ga nima preve~.

Adalbert L. Balling

Bolje je dvakrat vprašati kot enkrat preslišati.

Slovenski pregovor

76

KRI@ANKA

Izdajo te {tevilke so finan~no omogo~ili:

FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji

ROCHE d. o. o.

CORPO – zastopstvo in trgovina d.o.o. Šempeter pri Novi Gorici

Zahvaljujemo se tudi {tevilnim neimenovanim posameznikom, ki z razumevanjem podpirajo delovanje dru{tva.

Poslovni ra~un: 02014-0015764598

ê morete, se pridruìte na{im sponzorjem in donatorjem!

Documents

GLASILO DRU[TVA ONKOLO[KIH BOLNIKOV SLOVENIJE · 7. 2. 2007, ko je v napolnjeni dvorani Name Ko~ev-je potekal nepozaben ve~er poezije in glasbe. Moje pesmi so interpretirale kolegice