OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 3-4, DECEMBER 2013

2

IZ VSEBINE

ŽUPANOV UVODNIK3 ČAS RAZMISLEKA IN ČAS PRIČAKOVANJA …

OBISKALI SO NASINVESTICIJE

6 OBNOVA ZGRADBE OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL – 1. faza6 DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL 7 MEDGENERACIJSKI CENTER JARENINA7 KRIZA SE VEDNO BOLJ OBČUTI TUDI V OBČINSKIH PRORAČUNIH8 VEČNAMENSKI KULTURNO-TURISTIČNI PODJETNIŠKI CENTER PESNICA9 ZA REKONSTRUKCIJO CESTNEGA OMREŽJA TUDI V LETOŠNJEM LETU

NAMENJENIH VELIKO SREDSTEVDOBRO JE VEDETI

12 IZVAJANJE PROJEKTA »CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO« SE KONČUJE

13 IZ POSLANSKIH KLOPI13 AKTUALNO NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA15 KRŠČANSKI DEMOKRATI. ODGOVOR ZA PRIHODNOST. 15 SADJARSKI CENTER MARIBOR 16 KLETARJENJE IN KULTURA PITJA VINA PRI NAS PRED 1700 LETI 17 ADVENT, BOŽIČ IN MI …18 POSLANSKA PISARNA ODSLEJ TUDI V PESNICI18 VLAGA IN PLESEN – NE HVALA!20 ZDRUŽITEV KULINARIKE, EKOLOGIJE, ŠPORTA IN KULTURE: KULeBIKE

IZOBRAŽEVANJE21 BILO JE NEKOČ …21 BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM S TALENT ŠOVOM NA OŠ PESNICA22 JESEN PRI ŽABICAH V VRTCU JAKOBSKI DOL 22 KJER SEJEŠ LJUBEZEN, ZRASTE VESELJE23 KLOBUKI – TAKŠNI IN DRUGAČNI24 KO ZORIJO JABOLKA …24 ODPRTJE OTROŠKIH IGRAL V CENTRU PESNICE25 COMENIUS – KONEC OKTOBRA NA JUGU ITALIJE26 OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL JE PRAZNOVALA 230 LET27 OTROCI VRTCA JAKOBSKI DOL SO OBISKALI KMETIJO27 PO JAKOBOVIH SLEDEH28 PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ PESNICA28 NOVOLETNE DELAVNICE NA OŠ JAKOBSKI DOL29 SIMBIOZA NA OŠ PESNICA 30 ŠOLSKI PREVOZI V OBČINI PESNICA30 SOBOTNA ŠOLA V OSNOVNI ŠOLI JAKOBSKI DOL31 UČENCI OŠ JARENINA V GOZDU Z LOVCEM ROMANOM 32 ŠOLA, KJE SI DOMA?

KULTURA33 TEMATSKO SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENSKE NAPITNICE IN

PODOKNICE33 LIKOVNO SREČANJE PALETA 2013 IN ODPRTJE RAZSTAVE DEL, NASTALIH

NA LANSKEM SREČANJU34 BREZ VAS NE BI BILO NAS – VSEM ČLANOM KUD-a PERNICA34 CITRE IN PES35 KULTURNO DOGAJANJE V JAKOBU 36 O DELU ŠTUDIJSKEGA KROŽKA SPRETNI PRSTI PODEŽELJA PESNICA37 PALETKA 2013 – OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA V JARENINI37 V SPOMIN37 SPOMIN NA NAŠO KRAJANKO TILIKO FILIPČIČ38 ČE PAPIR BI BIL UŽITEN

IZ NAŠIH DRUŠTEV40 PREDICE V CANKARJEVEM DOMU 40 PGD PERNICA IN GZ SLOVENSKE GORICE STA PRAZNOVALA VISOK JUBILEJ

IZ NAŠIH DRUŠTEV42 IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH IZ ZVEZE43 AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV PESNICA44 AKTIVNOSTI PERNIŠKIH UPOKOJENCEV 44 ČEBELICE45 DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV JAKOBA45 DOBRODELNA AKCIJA DROBTINICA 2013 46 IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PESNICA – BOGASTVO

DRUŽENJA IN SPROSTITVE47 O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV JARENINA48 OBČINSKO OCENJEVANJE VINA V JAKOBSKEM DOLU 48 TURISTIČNO DRUŠTVO PESNICA50 ZAKAJ BITI ČLAN RDEČEGA KRIŽA50 TRGATEV STARE TRTE

ŠPORT51 211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJO51 DECEMBER JE MESEC OBDAROVANJ IN VESELJA ... 51 DOM STAREJŠIH IDILA NA TEKMOVANJU V SMEHU52 GIMNASTIKA, ZAČINJENA Z LJUBEZNIJO DO NOGOMETA IN GLASBE 53 NK TEHNOTIM PESNICA 54 PRVA MESTA PESNIŠKIM RIBIČEM 54 SREČANJE ŽUPANOV SLOVENSKIH OBČIN55 UTRINKI IZ MOTORISTIČNE SEZONE PERNIŠKIH ASOV55 V GAČNIKU ZMAGALI MARIBORSKI RIBIČI UPOKOJENCI 56 ZAKLJUČEK MLADIH NOGOMETNIH SELEKCIJ ŠD INTER JAKOB

VESELI DOGODKIRAZVEDRILO

NOVICE OBČINE PESNICA

IZDAJA: Občina Pesnica

UREDNIŠKI ODBOR: Peter Kranvogel, Zvonko Repina, Zdravko Eder,

Vilibald Kacijan in dr. Marjan Toš

ODGOVORNI UREDNIK: dr. Marjan Toš

LEKTORICA: Barbara Gajšek

FOTOGRAFIJE: Dušan Janežič, Monika Buser, Foto Tone, arhivi

društev in arhiv Občine Pesnica

SEDEŽ UREDNIŠTVA: Pesnica pri Mariboru 39 a,

2211 Pesnica pri Mariboru, tel.: 654 23 09, telefaks: 654 23 19,

e-pošta: obcina.pesnica@pesnica.si

PRELOM: Sebastijan Garb

TISK: GARB, družinsko grafi čno podjetje, d.o.o.

Javno glasilo NOVICE OBČINE PESNICA je vpisano v razvid

medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko

821 (odločba št.: 006-61/2004-4 z dne 16. 4. 2004). Glasilo izhaja v

slovenskem jeziku v nakladi 2.500 izvodov in ga prejemajo brezplačno

vsa gospodinjstva v občini Pesnica.

Rokopisov in fotografi j ne vračamo.

Vse pravice pridržane, objavljanje posameznih delov ali celote ni

dovoljeno brez pisnega soglasja izdajatelja.

NAKLADA: 2.500 izvodov

OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 3-4, DECEMBER 2013

3

Prišel je čas, ko se narava pripravlja na počitek in tudi mi najdemo čas za razmišljanje. Prišel je čas, ko pogledamo v leto, ki se poslavlja, ko najdemo čas za najbližje, za družino, prijatelje, sosede in čas, ko načrtujemo prihodnost.

Če se ozrem nazaj, lahko z zadovoljstvom rečem, da smo kljub gospodarski in finančni krizi naredili veliko. V naši občini je bilo v letošnjem letu pestro tako na investicijskem področju kot tudi pri društvenih dejavnostih. V zgodnjih spomladanskih mesecih je Občinski svet sprejel proračun za leti 2013 in 2014, kar nam je omogočilo, da delujemo v znanih finančnih okvirih.

Že uvodoma želim pohvaliti prizadevanja Občinskega sveta, ki je bil izjemno kooperativen pri iskanju najboljših rešitev, da bi bila občina v tem in v prihodnjem letu kar najbolj naravnana razvojno, investicije pa enakomerno porazdeljene po celotni občini. Glede na potrebe in zmožnosti različnih sofinancerskih programov, ki jih razpisujejo državni organi, pa to ni vedno lahko, saj se usmeritve države ne ujemajo popolnoma z usmeritvami naših razvojnih programov.

V občini se sicer trudimo, da bi upravičena pričakovanja občanov upoštevali. Velikokrat nam to uspeva, včasih pa tudi ne. Proračun v letošnjem in prihodnjem letu je izjemno investicijsko naravnan, kar zahteva veliko aktivnosti občinske uprave. Ker pa je v državi prišlo do precejšnjega zamika pri podpisovanju posameznih sofinancerskih pogodb, smo tudi v občini bili prisiljeni upoštevati nove roke pri investicijah, ki pa se pri končanju posameznih izvedb ne spreminjajo.

Še posebej je za občane nerazumljivo, da se večina investicij izvaja v jesensko-zimskem času, za kar se jim iskreno opravičujem. Tudi to je posledica dolgotrajnih postopkov javnih naročil, še posebej, če so prisotne pritožbe neizbranih izvajalcev. V večini primerov pa se dela zaključujejo – tudi sanacije plazov, ki so posledica poletne suše in jesenskega deževja.

Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo tudi v letošnjem letu realizirali veliko investicij v krajevnih skupnostih Pesnica, Pernica, Jakob in Jarenina. Kar nekaj investicij pa je takšnih, ki so glede na naravo dela večletne in bodo končane v prihodnjem letu. Največja skupna investicija je zagotovo celovita oskrba SV Slovenije z zdravo pitno vodo, v kateri sodeluje 12 občin in bo končana predvidoma prihodnje leto. Ta široko zastavljen projekt je zelo pomemben za prihodnji razvoj Slovenskih goric, saj ne bo omogočal samo pozidave, ampak tudi morebitne investicije v različne gospodarske obrate. Zagotovo pa je najpomembnejša stalna oskrba z zdravo pitno vodo, ki ima dolgoročni značaj. Takoj

zatem pa bi izpostavil potrebo po posodabljanju cest, kar zajema načrtovanje novih asfaltih odsekov in obnavljanje že dotrajanih občinskih cest.

Potrebe po novih vlaganjih in posodabljanju se pojavljajo prav na vseh področjih. Naša stalna skrb so osnovnošolski zavodi in vrtci, kjer redno zagotavljamo proračunski denar z namenom omogočiti zavodom kar najboljše izvajanje njihovih programov. V vseh krajih redno skrbimo za športno-rekreativne površine in dograjujemo spremljevalne objekte, ki tako izboljšujejo možnosti za razvoj različnih športnih dejavnosti.

Veliko je tudi skupnih sofinancerskih programov, kjer se naša občina s sosednjimi občinami in z različnimi ustanovami vključuje v različne oblike podpore. V občini posebno skrb posvečamo socialnemu področju, področju javnih del in obveznemu zdravstvenemu zavarovanju brezposelnih.

Želimo si, da bomo tudi v prihodnosti izboljševali in nadgrajevali kakovost življenja v naši občini in da bomo kljub težkim gospodarskim razmeram, ki vladajo, znali stopiti skupaj in v ospredje postaviti projekte, pomembne za razvoj krajev in dobrobit vseh prebivalcev.

Leto se bliža h koncu, prihaja čas veselja in radosti, čas pričakovanj in dobrih želja. Naj vam bo ta čas malih skrivnosti in novih idej navdih za ustvarjalno, uspešno in prijazno novo leto.

ŽUPANOV UVODNIK

ČAS RAZMISLEKA IN ČAS PRIČAKOVANJA …Venčeslav Senekovič

4

OBISKALI SO NAS

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Praznični čas ni le čas slovesa od dobrih in slabih trenutkov ter od izzivov in uspehov iztekajočega se leta, ampak je tudi

priložnost za nov začetek, za nove cilje in nov zagon.Številne skrbi in obveznosti od vseh nas pogosto zahtevajo hitenje,

ki vedno slabo vpliva na medčloveške odnose.Želimo vam prijetne božične praznike, v letu 2014 pa veliko

dobrih odnosov in pozitivnih sprememb za vas in vaše najbližje.Vaš župan, Venčeslav Senekovič,občinski svet in občinska uprava

V Občini Pesnica smo se odločili, da bomo sredstva, ki bi jih sicer namenili za nakup novoletnih voščilnic, namenili v dobrodelne namene.

DELOVNI SESTANEK

Direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko, poslanec

Državnega zbora RS Marijan Pojbič v zvezi z asfaltiranjem

državne ceste Pesniški Dvor–Jakobski Dol.

Podpis izvajalske pogodbe za obnovo zgradbe Osnovne šole

Jakobski Dol, predstavnik podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane,

Lovrenc Krapež in župan Venčeslav Senekovič.

5

OBISKALI SO NAS

Podpis izvajalske pogodbe za izvedbo operacije Večnamenski

kulturno-turistični podjetniški center Pesnica; predstavnik

podjetja VG5, d. o. o., iz Ljubljane, Lovrenc Krapež in župan

Venčeslav Senekovič.

Podpis izvajalske pogodbe za investicijo izgradnje Malega

mostu Pesnica čez potok Cirknica; direktor podjetja Map

trade, d. o. o., iz Slovenske Bistrice Matjaž Pečovnik ter župan

Venčeslav Senekovič

Sklenitev okvirnega sporazuma z izvajalci za izvajanje

šolskih prevozov šoloobveznih otrok na območju

Občine Pesnica s prevozniki: Ribič Vinko s.p.,

Arriva Štajerska, d. o. o. , Tajhman tours, d. o. o., Ipis Polanc,

Sonja Polanc, s. p.

6

INVESTICIJE

DOZIDAVA IN REKONSTRUKCIJA OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL Dušan Janežič

Zaradi celovite energetske obnove osnovne šole, ki jo sofinancira Evropski

kohezijski sklad, smo v proračunu za leti 2013 in 2014 namenili sredstva

tudi za dozidavo in rekonstrukcijo šole – I. faza. Zaradi prehoda na ogrevanje

z lesno biomaso – peleti –je potrebno povečati obstoječo kotlovnico. Zato bo

ob obstoječi kotlovnici

zg ra j en p r i z i dek

– zalogovnik –, v

nadstropju prizidka

pa se bodo uredile

sanitarije. Obstoječa

ko t lovn ica bo v

celoti obnovljena in

opremljena z dvema

pečema na lesno biomaso ter z avtomatiko za brezhibno delovanje sistema.

Prav tako bo zgrajen manjši prizidek za hrambo čistil in orodja, na katerega

se bo navezoval tudi zasilni požarni izhod, ki ga predpisuje nova požarna študija.

Pod stopniščem se bodo uredile sanitarije, namenjene učencem prve triade.

Žal že od leta 2010 država več ne sofinancira posodabljanja in urejanja

osnovnošolskih objektov, razen energetskih sanacij, zato smo bili v občini

primorani, da navedeno investicijo izpeljemo v celoti z občinskimi denarnimi

sredstvi.

Izbrani ponudnik – podjetje VG5, d. o. o., iz Ljubljane – je gradbena dela začel

opravljati novembra 2013. Dela bodo končana predvideno v februarju 2014.

V letih 2015 in 2016 je načrtovana izpeljava II. faze rekonstrukcije šole.

V razvojnih programih smo načrtovali prenovo podstrešnih prostorov šolske

zgradbe, ki bodo služili kot upravni prostori ter manjkajoči šolski prostori, zato bo

potrebna tudi nabava potrebne opreme. Predvidena je tudi zamenjava opečne

in azbestne kritine ter obnova strojne in elektroinštalacije v celotni zgradbi.

OBNOVA ZGRADBE OSNOVNE ŠOLE JAKOBSKI DOL – 1. FAZADušan Janežič

Občina Pesnica je v Načrtu razvojnih programov za obdobje 2012–2016

načtovala obnovo celotne šole v Jakobskem Dolu.

V letih 2013 in 2014 je zaradi zmanjšanja porabe energije in energentov

predvidena energetska sanacija, dozidava in rekonstrukcija šole, kar predstavlja

I. fazo obnove. V II. fazi obnove, v letih 2015 in 2016, pa se bo nadaljevala

rekonstrukcija s prenovo podstrešnih prostorov šolske zgradbe z ureditvijo

dela podstrešja za upravne prostore ter manjkajoče šolske prostore z nabavo

potrebne opreme za učilnice in kabinete. Prav tako je načrtovana zamenjava

opečne in azbestne kritine, zamenjava radiatorjev ter obnova elektroinštalacij.

V letu 2013 se je občina Pesnica – v okviru Operativnega programa razvoja

okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne

prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska

sanacija javnih stavb« – prijavila na razpis Ministrstva za infrastrukturo in

prostor za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol,

vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti, za katerega

je julija 2013 prejela sklep o dodelitvi sredstev. Predmet sofinanciranja so

upravičeni stroški, to so: energetska sanacija ovoja stavbe, ki vključuje izvedbo

toplotne izolacije fasade, menjavo ali vgradnjo oken in vrat, izvedbo toplotne

izolacije stropa, ki meji z neogrevanim prostorom (podstrešjem) ter gradbeni

in projektantski nadzor.

Evropska kohezijska politika sofinancira operacije za energetsko sanacijo

osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti,

in sicer v višini 85 % javno upravičenih izdatkov operacije. Ostala sredstva

upravičenih stroškov v višini 15 % in neupravičene stroške, kamor spadajo

davek na dodano vrednost v višini 22 % vrednosti investicije, energetski

pregled celotne šole s telovadnico, investicijska in projektna dokumentacija

ter sanacija obstoječih elektro in strojnih inštalacij, pa mora zagotoviti proračun

Občine Pesnica.

Takoj po prejemu pogodbe o sofinanciranju operacije s strani Ministrstva za

infrastrukturo in prostor smo izvedli postopek javnega naročila, na katerega sta

se prijavila dva ponudnika. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje VG5, d. o.

o., iz Ljubljane, s katerim je Občina Pesnica oktobra 2013 sklenila gradbeno

pogodbo. Operacija se sofinancirana v letih 2013 in 2014, zaključek del pa

je predviden v avgustu 2014.

7

INVESTICIJE

MEDGENERACIJSKI CENTER JARENINAKarmen Kotnik

Občina Pesnica namerava v Jarenini zgraditi Medgeneracijski center Jarenina,

namenjen različnim dejavnostim, katerih skupni namen bo medgeneracijsko

druženje ter družabno in drugo prostočasno udejstvovanje lokalnega prebivalstva.

Občina si je več let prizadevala, da bi sredstva za gradnjo centra pridobila z

razvojnimi programi in uvrstitvijo investicije v proračun, vendar državni in evropski

razpisi niso omogočali prijave tovrstnih programov. Zato se je Občina Pesnica,

takoj ko je bilo to mogoče, prijavila na 8. javni razpis za ukrep 322 – Obnova

in razvoj vasi za izgradnjo Medgeneracijskega centra Jarenina. Agencija RS za

kmetijske trge in razvoj podeželja je odobrila nepovratna sredstva za program

razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj

podeželja, v višini nekaj manj kot 50 % upravičenih stroškov celotne vrednosti

investicije; DDV in neupravičene stroške ter razliko do celotnega zneska

investicije pa krije Občina s proračunom. Glede na visok znesek sofinanciranja

investicije s strani evropskega kmetijskega sklada in najvišje doseženo število

točk na tem razpisu lahko z gotovostjo zatrdimo, da smo bili zelo uspešni in

da je bila dokumentacija pripravljena kvalitetno in ustrezno.

Za namen prijave na razpis je Občinski svet Občine Pesnica že v letu 2012

potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta, projekt uvrstil v Načrt

razvojnih programov Občine Pesnica ter v proračun za leti 2013 in 2014.

Januarja 2013 je Občinski svet potrdil še Investicijski program in s tem sprejel

vse akte, Občinska uprava pa je pripravila vse dokumente, ki so bili potrebni

za uspešno kandidiranje na javnem razpisu.

Po prejemu odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev je Občina Pesnica

izpeljala postopek za oddajo javnega naročila za izbiro izvajalca gradnje

Medgeneracijskega centra Jarenina. Žal za izvedbo javnega naročila ni izbrala

najugodnejšega ponudnika, ker so vse ponudbene vrednosti presegale višino

zagotovljenih sredstev naročnika in sprejetih dokumentov in so bile torej

nesprejemljive.

Občina Pesnica nadaljuje izbiro izvajalca z novim postopkom, za katerega

upamo, da bo tokrat uspešen in da bomo lahko začeli z gradbenimi deli že

januarja 2014.

Medgeneracijski center Jarenina predstavlja investicijo, ki bo občino oživila

in pozitivno vplivala na spremembo bivalne kulture podeželskega okolja.

Center bo predstavljal tudi novo izobraževalno, informacijsko in promocijsko

točko širšega območja Jarenine. Zagotavljal bo urejene skupne prostore, kjer

bosta mlajša in starejša populacija v interakciji in bosta tako skupaj prispevali

h kvaliteti svojega življenja in življenja sočloveka. Občina se trudi izboljšati

kvaliteto življenja svojih občanov, izboljšati in povečati aktivnost lokalnih društev,

širiti medgeneracijsko prostovoljstvo, povečati konkurenčnost podeželskega

okolja in njegovih prebivalcev. Pomembno pa je predvsem to, da bodo v

Medgeneracijskem centru Jarenina prostore uporabljala vsa društva v kraju

in KS Jarenina.

KRIZA SE VEDNO BOLJ OBČUTI TUDI V OBČINSKIH PRORAČUNIHDanica Haložan

Aktualne krizne razmere v Sloveniji se v veliki meri odražajo tudi v občinah.

Obseg primerne porabe občin – glavnega vira sredstev za financiranje ustavnih

in zakonskih nalog – se izračuna na podlagi števila prebivalcev občine in

višine zneska primerne porabe na prebivalca in je bil že v letih 2012 in 2013

znižan za približno 12,0 milijonov evrov. Trend zniževanja se pričakuje tudi v

letu 2014, obeta pa se tudi še dodatno znižanje – za 50 % – pri investicijskih

sredstvih občin, ki se zagotavljajo na podlagi Zakona o financiranju občin. Iz

obsega primerne porabe se financirajo vse zakonske naloge občin: šolstvo,

predšolska vzgoja, kultura, šport, socialno varstvo, zdravstvo, vzdrževanje cest

in ostale infrastrukture …

Občine iz leta v leto dobivajo nove zakonske obveznosti, viri za pokrivanje

teh obveznosti pa se vse bolj krčijo, zato so občine prisiljene krčiti sredstva

za nujne investicije in jih prelivati v tekoči del proračuna ali pa se zadolžujejo,

včasih tudi preko zakonsko dovoljene meje. Že tako okrnjena sredstva za

investicije se s tem še zmanjšujejo, kar posledično vpliva na počasnejši razvoj

občin. Še posebej se v zadnjih letih kriza odraža tudi na trgu nepremičnin.

Prodaja zemljišč, ki je eden glavnih virov v občinskem proračunu za financiranje

investicij, se je skoraj ustavila.

Naslednji problem, ki ga občine zelo občutijo, je zamik pri nakazilih sredstev iz

evropskih strukturnih skladov, ki so namenjena financiranju investicij. To spravlja

občine v nezavidljiv nelikvidni položaj, saj so prisiljene najemati relativno drage

premostitvene kredite. Za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov je

namreč potrebno vse obveznosti predhodno poravnati, zahtevkom za sredstva

priložiti dokazila o plačilu, šele nato se lahko pričakuje vračilo sredstev za

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

REPUBLIKA SLOVENIJA

Ministrstvo za kmetijstvo IN OKOLJE

8

INVESTICIJE

investicije. Ti roki se s strani pristojnih ministrstev nerazumno podaljšujejo, občine

pa medtem nimajo pogojev niti za redno financiranje tekočega dela proračuna.

Problem se pojavlja tudi pri zagotavljanju lastnega deleža za financiranje

investicij, in sicer pri kandidaturah na razpisih za financiranje investicij. Občine

vse težje zagotavljajo lastne deleže, ki so obvezni pri vsakem razpisu, ali pa

se morajo zato v celoti zadolžiti. Vendar, ko občina izčrpa okvir, ki je zakonsko

dovoljen za zadolževanje, nima več niti te možnosti.

Pri pripravi proračunov občin se opaža trend rasti tekočega dela proračuna,

predvsem zaradi nalaganja dodatnih obveznosti občinam s strani države.

Obveznosti se povečujejo tudi zaradi gospodarske krize, predvsem na področju

socialnih transferjev, zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb, plačila

razlike v ceni na področju predšolske vzgoje, denarne pomoči na področju

osnovnega izobraževanja … Prihodki proračuna zaradi krize ne sledijo potrebam

tekočega dela proračuna, to posledično pomeni investicijsko slabitev občine,

dolgoročno pa počasnejši razvoj.

Občine bodo zaradi zgoraj naštetih dejstev prisiljene zmanjševati tekoči del

proračuna; predvsem pri tistih nalogah, ki niso nujno povezane z zakonskimi

obveznostmi (društvene dejavnosti, javna dela, vzdrževanje objektov, prireditve,

subvencije …). Pričakuje se tudi zmanjšanje investicij, zmanjšanje števila razpisov

s strani države, manj sredstev na razpisih in vedno večji zamik financiranja iz

državnega proračuna.

VEČNAMENSKI KULTURNO-TURISTIČNI PODJETNIŠKI CENTER PESNICADušan Janežič

Občina Pesnica se je decembra 2012 prijavila na razpis Ministrstva za

gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne

usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«

operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013

za obdobje 2012–2014.

Sredstva sofinanciranja so v celoti namenska

sredstva Evropske unije in Evropskega sklada za

regionalni razvoj. Z nepovratnimi sredstvi bodo

sofinancirani upravičeni stroški operacije v višini 85 %

vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov. Upravičeni

stroški so: stroški izvedbe gradbenih, obrtniških in

instalacijskih del, vključno z zunanjim urejanjem

objektov; stroški storitev strokovnega nadzora gradnje;

stroški storitev izdelave investicijskega programa;

stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki se nanašajo

neposredno na vsebino projekta; stroški storitev

izdelave in revizije projektne dokumentacije; stroški

nakupa zgradb; stroški nakupa dobave in gradnje

opreme; stroški storitev informiranja in obveščanja

javnosti. Vire za razliko upravičenih stroškov v višini

15 % ter neupravičene stroške, kamor spadata davek

na dodano vrednost v višini 22 % vrednosti investicije

in strošek izdelave dokumenta identifikacije investicijskega projekta in ostale

neupravičene stroške mora zagotavljati Občina Pesnica v občinskem proračunu.

Občina Pesnica je bila na razpisu za dodelitev evropskih sredstev tudi

tokrat uspešna, saj je junija 2013 prejela pogodbo o sofinanciranju projekta

Večnamenski kulturno-turistični podjetniški center Pesnica.

Takoj po prejemu pogodbe o sofinanciranju projekta s strani Ministrstva za

gospodarski razvoj in tehnologijo smo pričeli s postopkom javnega naročila, na

katerega sta se prijavila dva ponudnika, vendar se je po izboru najugodnejšega

ponudnika drugi ponudnik pritožil in vložil zahtevek za revizijo. V skladu

z zakonom smo vso dokumentacijo v zvezi z dopisom in dokumentacijo

ponudnika predali Državni revizijski komisiji. Septembra 2013 nam je Državna

revizijska komisija vrnila vso dokumentacijo in izročila Sklep, da se revizijski

postopek oddaje javnega naročila ustavi, kar pomeni, da smo postopek lahko

nadaljevali in z izbranim ponudnikom VG5, d. o. o., iz Ljubljane oktobra 2013

podpisali izvajalsko pogodbo.

Projekt je sofinanciran v letih 2013 in 2014, v poletnih mesecih 2014 pa

je predvidena »primopredaja« obnovljene zgradbe.

9

INVESTICIJE

ZA REKONSTRUKCIJO CESTNEGA OMREŽJA TUDI V LETOŠNJEM LETU NAMENJENIH VELIKO SREDSTEVVilko Fartely

Občina vsako leto v rekonstrukcijo cestnega omrežja vloži veliko sredstev.

V letošnjem letu se je ob drugih izvajal tudi projekt rekonstrukcije odsekov

javnih poti LC–Horvat–Plodršnica na Ročici in Cvilak–Grager–Korenjak na

Jareninskem Vrhu. Občinski svet je potrdil izvedbo projekta in ga uvrstil v načrt

razvojnih programov za obdobje 2013–2017. Sredstva za njegovo izvedbo so

zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2013, nadaljevanje obnovitvenih

del na odseku ceste Cvilak–Grager–Korenjak pa je predvideno v letu 2014.

Obnovitvena dela so potekala septembra in oktobra. Skupna dolžina

obnovljenih odsekov cest meri 2.313 m. Izvedena so bila investicijsko-

vzdrževalna dela v javno korist, in sicer sanacija temeljnih tal, obnovljeni

so zgornji ustroj in elementi odvoda meteornih voda, izvedena je tudi nova

zaporna obrabna plast.

Projektno dokumentacijo za izvedbo je izdelalo podjetje ING-BIRO, d. o. o.,

iz Zgornje Kungote, obnovitvena gradbena dela pa Podjetje za gozdne gradnje

in hortikulturo, d. o. o., iz Maribora, ki je na javnem razpisu za izvedbo ponudilo

najnižjo ceno. Novembra je bil izveden tudi kvalitetni pregled obnovitvenih del.

Pričakuje se, da bosta po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti obnovljena

odseka predana v uporabo.

Vrednost celotnega projekta znaša 390.060,00 €, sofinanciralo pa ga je

tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu z določili 23.

člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1), in sicer v višini 280.988,00 €.

Odsek javne poti LC – Horvat – Plodršnica

Odsek javne poti LC – Horvat – Plodršnica

10

INVESTICIJE

OBNOVA OBČINSKEGA OBJEKTA, PERNICA 1

OBNOVA JP ŠKOF–POLANEC–HARIG

Obnova JP Žižek–Lazar v Pesnici pri Mariboru

11

INVESTICIJE

Rušitvena dela, Večnamenski kulturno-turistični podjetniški center Pesnica

Obnova JP Žižek–Lazar v Pesnici pri Mariboru

Sanacija plazu Malečnik–Valentan

v Dragučovi

Sanacija plazuJakobski Dol

12

DOBRO JE VEDETI

IZVAJANJE PROJEKTA »CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO« SE KONČUJEVilko Fartely

Izvedba projekta »Celovita oskrba

severovzhodne Slovenije s pitno vodo

– II. faza«, je v zaključni fazi. Izvajanje je

razdeljeno na sedem sklopov in poteka

na območjih občin Lenart, Sveta Trojica

v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v

Slovenskih goricah, MO Maribor, Duplek,

Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana,

Benedikt, Cerkvenjak in Gornja Radgona.

Nosilka projekta je občina Lenart, ki ob

sodelovanju in pomoči vseh sodelujočih

občin, projekt počasi zaključuje. Na

območju občine Pesnica so se dela

izvajala v treh sklopih: gradnja tranzitnih

vodovodnih cevovodov Maribor–Lenart,

Maribor–Kungota in Pesnica–Šentilj.

Tranzitna cevovoda Maribor–Lenart in Maribor–Kungota sta kočana in

predana v uporabo, cevovod Pesnica–Šentilj, v sklopu katerega poteka tudi

gradnja sekundarnega vodovodnega cevovoda PP Jelenče–VH Jarenina,

pa je v zaključni fazi. Objekt je fizično že zgrajen (obnovljena in asfaltirana

je tudi javna pot), odpravljajo le še posamezne pomanjkljivosti, ugotovljene

po kvalitetnem pregledu, pripravlja pa se tudi dokumentacija za pridobivanje

dovoljenja za uporabo.

Vrednost celotnega projekta znaša 11.723.035,00 €. Projekt se financira iz

različnih virov. Največji delež zagotavljata Evropski

kohezijski sklad in proračun Republike Slovenije,

ki občinam povrneta do 80 % upravičenih

stroškov investicije, neupravičene stroške, kamor

spadajo stroški izdelave projektne dokumentacije,

urejanje pravno-premoženjskih razmerij in

pripravljalna faza izvedbe projekta, ter preostalih

20 % vrednosti investicije pa financirajo občine

iz občinskih proračunov. Vrednost izvedenega

dela projekta na območju občine Pesnica znaša

1.480.000,00 €. Financiranje projekta bo

zaključeno konec junija 2014.

Za vse občine, sodelujoče v projektu,

predstavlja rekonstrukcija obstoječega

vodovodnega sistema veliko pridobitev. Z njegovo

izvedbo so se bistveno izboljšale razmere pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo,

izboljšali so se tlaki v celotnem vodovodnem sistemu, zmanjšale se bodo

vodne izgube, predvsem pa se bodo zmanjšali stroški obratovanja, saj bo na

novih sistemih zaradi njihove nedotrajanosti bistveno manj posegov. S tem se

bo seveda tudi zmanjšalo število motenj pri obratovanju sistema, posledično

pa tudi stroški.

Izvedba celotnega projekta, tudi njegove I. faze, bo pomembno prispevala

k nadaljnjemu razvoju celotnih Slovenskih goric.

13

DOBRO JE VEDETI

IZ POSLANSKIH KLOPIMarijan Pojbič, poslanec DZ

Drage občanke in občani!

V zadnjem obdobju so bili na predlog vlade

Alenke Bratušek v Državnem zboru sprejeti

razni ukrepi, ki bodo slovenskim državljankam

in državljanom prinesli veliko težav. S tem mislim

predvsem na nove davke, ki bodo imeli veliko

negativnih posledic za podeželje in seveda tudi

za najbolj ranljive skupine v naši družbi. Naj

poudarim, da sem takšnim rešitvam v Državnem zboru ostro nasprotoval, ker

se zavedam, kakšne posledice bodo imele nove obremenitve za večino naših

občank in občanov.

Najprej nekaj besed o zakonu, ki uvaja davek na nepremičnine. Po moji oceni

je to zakon, pri katerem gre za poseg v pravice, ki so v Sloveniji varovane z

ustavo. Zakon ni samo nepravičen, je tudi škodljiv za nacionalno gospodarstvo.

Dolgoročne posledice bodo zmanjšanje števila investicij, saj bo gospodarstvo

dodatno obremenjeno, posledica tega bo manj delovnih mest, kar pa bo povzročilo

dodatne pritiske na socialne transferje itd. Ocenjujem, da gre za napad na slovensko

gospodarstvo, še posebej na obrtništvo, malo in srednje podjetništvo, na podeželje

in ne nazadnje, na pridnost. Obdavčeni bodo tisti, ki so si z varčevanjem ali pa z

odplačevanjem kreditov uspeli zagotoviti streho nad glavo, tisti, ki so to potrošili

za prestiž, pa ne bodo dodatno prizadeti z obdavčitvijo. Ker je zakon o davku

na nepremičnine več kot očitno krivičen, ga v SDS, SLS in NSi nismo podprli.

Zdaj pa še nekaj o zakonu o dohodnini. Prepričan sem, da je rešitev v tem

zakonu, ko gre za dvojno obdavčitev zaposlenih v tujini, nesprejemljiva, škodljiva

in nedopustna. V sami razpravi v Državnem zboru sem zelo jasno povedal, da

ljudje, ki ste si poiskali delo v tujini, tega niste storili, ker bi želeli privilegirano

življenje, ampak zato, ker v naši državi niste imeli možnosti zaposlitve in tudi zato,

da bi državo razbremenili plačila socialnih transferjev. Prav tako sem opozoril, da

večino denarja, ki ga zaslužite v tujini, porabite v naši državi in tako že plačujete

dovolj davka. Namesto, da bi vas država nagradila, vas je s takšno rešitvijo in

sprejemom tega zakona kaznovala, kar je nedopustno. V SDS smo takšnim

rešitvam ostro nasprotovali.

Prepričan sem, da niste spregledali Resolucije največje politične sile v Evropi, kateri

pripada tudi Angela Merkel, Evropske ljudske stranke (EPP), o stanju v Sloveniji. V

resoluciji, sprejeti v Bruslju 13. novembra 2013, EPP izraža veliko zaskrbljenost

nad pristranskim delovanjem naše sodne veje oblasti in nedopustno politično

gonjo brez vsakršnega dokaza proti Janezu Janši. Poudarja nujnost sprejema

zakona o lustraciji. Njene ugotovitve bi nas morale prepričati, da je potrebno čim

prej prekiniti kakršnokoli delovanje ljudi, ki iz ozadja uničujejo našo državo. Čas

je, da začnemo na sodoben način uresničevati demokracijo, kjer bomo vsi enaki

pred zakonom, kjer bodo vladali poštenje, pravičnost in pravo.

Drage občanke in občani, pred nami je najlepši čas v letu, zato Vam in

Vašim dragim ob tej priložnosti želim srečen in blagoslovljen božič ter ponosno

praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto, ki prihaja, pa naj bo polno

zdravja, osebnega zadovoljstva in miru.

AKTUALNO NA PODROČJU ZAPOSLOVANJAMarjeta Kovač

Na območju Urada za delo Pesnica se je brezposelnost v letu 2013 – z

izjemo avgusta – zniževala vso leto. Oktobra 2013 je bila brezposelnost

za 0,6 odstotka nižja kot oktobra 2012. Sicer se je brezposelnost oktobra

povečala po vsej državi, saj se je – kot običajno – povečalo število mladih, ki

so zaključili izobraževanje, niso pa še našli zaposlitve, ob tem pa na gibanje

brezposelnosti zagotovo negativno vplivajo tudi trenutne gospodarske razmere.

Spodbudno je, da se je ob zmanjšanju brezposelnosti v strukturi brezposelnih

oseb v letu 2013 (glede na leto 2012) zmanjšal delež iskalcev prve zaposlitve,

in sicer za 1,7 odstotne točke. K temu so zagotovo pripomogle finančne

spodbude za zaposlovanje mladih in številne aktivnosti, namenjene mladim

v lokalnem okolju ter možnost njihovega vključevanja v projekte Evropske

prestolnice mladih Maribor.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo septembra 2013 na območju

Urada za delo Pesnica 4.257 delovno aktivnih prebivalcev (glede na lokacijo

delovnega mesta), kar je v primerjavi z mesecem avgustom 2013 za 0,5

odstotka več. Stopnja registrirane brezposelnosti je septembra 2013 na

območju Urada za delo Pesnica znašala 14,6 odstotka (v Sloveniji 12,6

odstotka). Konec oktobra 2013 je bilo na območju Urada za delo Pesnica

1.118 brezposelnih oseb.PREGLED BREZPOSELNOSTI, ZAPOSLENOSTI IN STOPNJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI PO OBČINAH NA OBMOČJU URADA ZA DELO PESNICA

OBČINE

Št. registrirano brezposelnih oseb

oktober 2013

Število delovno aktivnih

september 2013

Stopnja reg. brezposelnosti

september 2013

Kungota 306 941 15,3

Pesnica 439 1621 13,7

Šentilj 444 1946 12,6

14

DOBRO JE VEDETI

PRILOŽNOSTI ZA BREZPOSELNE OSEBEZaradi strukturnih neskladij na trgu dela je na pobudo Zavoda RS za

zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) in delodajalcev organizirano dodatno

usposabljanje za pomožna dela na področju elektroinštalacij, za izvajalce

suhomontažne gradnje, fasaderje, cevarje, teletržnike in oblikovalce kovin.

Izobraževanje je namenjeno vsem brezposelnim osebam, ki so zainteresirane,

da se priučijo teh poklicev. Več informacij o navedenih usposabljanjih lahko

zainteresirane brezposelne osebe dobijo pri svojem svetovalcu zaposlitve.

Mlade brezposelne osebe aktivno obveščamo o novostih in priložnostih

na trgu dela ter jih vključujemo v različna usposabljanja in izobraževanja, s

katerimi povečujejo svojo konkurenčnost na trgu dela. Vse, ki so vešči uporabe

svetovnega spleta, intenzivno usmerjamo v samostojno iskanje zaposlitve s

pomočjo uporabe spletnih storitev Zavoda, kjer so jim na razpolago koristne

informacije in usmeritve v zvezi z iskanjem zaposlitve. Brezposelnim osebam,

ki se registrirajo v spletni portal PoiščiDelo.si in se za ta način sodelovanja tudi

dogovorijo z osebnim svetovalcem, je komuniciranje s svetovalcem zaposlitve

omogočeno 24 ur na dan.

Leta 2014 bo predvidoma v okviru Jamstva za mlade (dokument je

trenutno v javni razpravi) vsaki mladi osebi, stari od 15 do 29 let, v štirih

mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu ponujena zaposlitev

(tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno

izobraževanje, v krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega usposabljanja.

UGODNOSTI ZAVODA, NAMENJENE DELODAJALCEM

Program Usposabljanje na delovnem mestu je namenjen usposabljanju

brezposelnih oseb, ki so najmanj 3 mesece prijavljene na Zavodu, in sicer na

konkretnih delovnih mestih. Javno povabilo je veljavno do porabe sredstev

oz. najdlje do 1. 6. 2014.

Za leto 2014 se za delodajalce pripravljajo nova javna povabila za

subvencioniranje zaposlitve določenih ciljnih skupin brezposelnih oseb, o

čemer bomo delodajalce sproti obveščali tako na spletnih straneh Zavoda, kot

na poslovnih srečanjih v lokalnem okolju, kar je že stalna praksa v zadnjih letih.

UGODNOSTI DRUGIH INŠTITUCIJ, NAMENJENE DELODAJALCEM

Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za mlade

Če za nedoločen čas zaposlite mlade brezposelne osebe, stare do 30 let,

ki so več kot 3 mesece vodeni v evidenci brezposelnih oseb, lahko za njihovo

zaposlitev uveljavljate dveletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca na

DURS-u. Zaposlitev mora biti sklenjena v obdobju od 1. 11. 2013 do 31.

12. 2014.

Mentorstvo za mlade

Program Mentorstvo za mlade, ki ga izvaja Javni sklad RS za razvoj

kadrov in štipendiranje, je bil objavljen 15. 11. 2013. Vloge lahko

delodajalci oddajajo od 29. 11. 2013 do razdelitve razpoložljivih sredstev oz.

najkasneje do 31. 1. 2014.

Javno povabilo ima dva sklopa.

V okviru sklopa A se bo izbranim delodajalcem sofi nanciralo izvajanje

mentorstva za osebo, staro do 30 let, iskalko prve zaposlitve, ki jo bodo s

pomočjo subvencije za zaposlitev (5.000 €) zaposlili za polni delovni čas za

obdobje 12 mesecev.

V okviru sklopa B pa se bo izbranim delodajalcem sofi nanciralo izvajanje

mentorstva v obliki delitve delovnega mesta med delavcem, ki izpolnjuje

zakonsko predpisane pogoje za predčasno oziroma starostno pokojnino ter lahko

pridobi pravico do delne pokojnine, in mladim iskalcem prve zaposlitve do 30

let, ki je prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Delodajalec bo osebo iz ciljne skupine s pomočjo subvencije za zaposlitev

(3.000 €) zaposlil za vsaj polovični delovni čas za obdobje 12 mesecev.

Več informacij o aktualnih spodbudah za zaposlovanje lahko dobite na

spletnih straneh Zavoda (www.ess.gov.si).

AKTUALNONovost pri izvajanju javnih del v letu 2014 je, da se bodo izvajala v

skladu s spremembami Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-B). Te določajo,

da so javna dela namenjena spodbujanju socialne in delovne vključenosti

brezposelnih, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci

brezposelnih oseb. Javno povabilo za javna dela za leto 2014 je bilo

objavljeno 26. 11. 2013.

Prednost pri vključevanju v javna dela bodo imele brezposelne osebe, ki

v preteklih letih še niso bile vključene v tovrstni program.

Brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve priporočamo čim več

samoiniciativnosti, dnevno spremljanje objav prostih delovnih mest, raziskovanje

informacij o prostih delovnih mestih v lokalnih medijih, lokalnem okolju in na

spletu. S pomočjo vključevanja v aktivne oblike usposabljanj lahko brezposelne

osebe pridobivajo in nadgrajujejo veščine iskanja zaposlitve in priprave na

zaposlitvene razgovore. Vsako delo rodi sadove; tudi prizadevanje in aktivnosti,

usmerjene v iskanje zaposlitve, zato iskalcem zaposlitve svetujemo: bodite

vztrajni pri iskanju zaposlitve in našli boste nove izzive in priložnosti.

Sodelavci Urada za delo Pesnica vam v prihajajočem letu 2014 želimo obilo

uspeha in osebnega zadovoljstva.

POSTOJ! O, čas postoj!

Glej, nocoj leto staro se poslavlja in pozdravlja novo.

Z željami, upi bodi vso odeto, bodi leto

ZDRAVJA, SREČE,

da ob letu vsak poreče: »Leto sreče je minilo brez solza,

bridkosti … Podarilo nam je lepe čase!«

Berta Čobal Javornik

15

DOBRO JE VEDETI

KRŠČANSKI DEMOKRATI. ODGOVOR ZA PRIHODNOST. Marijan Žugman

Na Vranskem je pod geslom »Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.«

potekal 7. kongres Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki se ga je

udeležilo več kot 400 delegatov in gostov iz vse Slovenije. Stranka je na

kongresu soglasno spremenila svoje ime v Nova Slovenija – krščanski

demokrati. Krščanska demokracija se tako, po več kot 13 letih, tudi formalno

vrača v slovenski politični prostor. S spremembo imena NSi še bolj jasno

sporoča, da ima krščanska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evropi zelo

pomembno vlogo.

Predsednica stranke Ljudmila Novak je na kongresu poudarila, da krščanski

demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost, na temeljne etične in

krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov.

»Nova Slovenija – krščanski demokrati, smo demokratična politična stranka, ki

želi povezovati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote,

slovensko kulturo ter evropsko povezovanje in sodelovanje«, je dejala in dodala,

da želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi enake možnosti za razvoj

svojih sposobnosti in talentov.

Udeležence kongresa je nagovoril tudi ekonomist mag. Rado Pezdir, ki je v

govoru opozoril, da bodo dolgovi Slovenije ostali tudi po koncu krize. »Zavedajte

se, šele s koncem krize prihajajo resna vprašanja s težkimi odgovori,« je dejal

mag. Pezdir in dodal, da je Nova Slovenija tista desna stranka, ki razume tržno

gospodarstvo, in ki se bo zavzela za male podjetnike in male ljudi. »Na desnici

je to prihodnost«, je še dodal in izrazil upanje, da bo Nova Slovenija s svojo

politiko čim prej normalizirala desno politično opcijo.

Vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin je dejal, da so močnejši

krščanski demokrati najtrdnejše zagotovilo za lepšo prihodnost Slovenije in

napovedal, da bo Nova Slovenija v desetih letih postala največja politična sila

v državi. Evropski poslanec in ustanovitelj Slovenskih krščanskih demokratov

Lojze Peterle pa je na kongresu poudaril, da bo Slovenijo rešila predvsem

sprememba politične kulture, ki jo predlaga Nova Slovenija. »To je element, ki

ga nima nobena druga politična stranka. Mi smo dali v program novo politično

kulturo«, je zaključil Peterle.

Kongres je sprejel tudi posebno kongresno izjavo, v kateri je poudaril, da

se v NSi zavzemamo za nižje davke, manjšo javno upravo, umik politike iz

gospodarstva ter ustvarjalne in poštene državljane.

Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2014 vam želi Občinski

odbor NSi Pesnica.

SADJARSKI CENTER MARIBOR Biserka Donik Purgaj

Zgodovina jabolka sega še v čas starih Rimljanov, ko so prvi pisci začeli

opisovati rastline in se je širjenje informacij prenašalo veliko hitreje. Danes, ko

imamo razvito komunikacijsko tehnologijo, informacije sprejemamo enostavneje

in hitreje, vendar ugotavljamo, da o naši lepi pokrajini vemo premalo in jo tudi

premalo poznamo.

Ena od odlik občine Pesnica je ohranjeno naravno okolje, kar pomeni,

da so ljudje ekološko ozaveščeni, odgovorni do okolja in narave, kmetje pa

kmetujejo na umen način. Občina Pesnica ima kmečki značaj; leži v idealnem

geografskem položaju za sadjarjenje.

Leta 1990 je bil na območju občine Pesnica s sklepom poslovnega odbora

za sadjarstvo pri PSSKVS (Poslovni skupnosti Slovenije za krompir, vrtnine in

sadje) ustanovljen Sadjarski center Maribor, ki je edina poskusna postaja za

pečkato sadje v Sloveniji. Namen Sadjarskega centra je spodbujanje sadjarstva,

nahaja se na območju z večjim pridelovanjem jabolk in s svojimi nalogami

prispeva k razvoju strategije sadjarstva. Naloge sadjarskega centra so:

Oskrba drevesničarjev s kakovostnim izhodiščnim materialom.

V naših matičnih nasadih slovenskim drevesničarjem zagotavljamo dostop do

izhodiščnega materiala pečkatega sadja s certificiranim statusom. Ustvarjamo

pogoje za povsem nadzorovan promet z izhodiščnim materialom visoke

genetske in zdravstvene vrednosti, ki omogoča certifikacijo sadik po evropskih

standardih. Domače drevesnice oskrbujemo s CAC-cepiči sort jablan (stare in

odporne sorte) za obnovo senožetnih sadovnjakov in za ljubiteljsko sadjarjenje.

Povpraševanje po starih in odpornih sortah se je v nekaj letih močno povečalo.

Sodelovanje v procesu posebnega preizkušanja novih sort in podlag.

Omogočamo preizkušanje sort in podlag sadnih vrst, ki imajo poseben

pomen za razvoj slovenskega sadjarstva. Pravilna izbira vrst ter znotraj vrst sort

in klonov je ena najpomembnejših strokovnih odločitev. Za celovito oceno sorte

je potreben t. i. dvofazni sistem. Rezultati našega dela predstavljajo pomemben

temelj za oblikovanje sadnega izbora kot strokovnega priporočila sadjarjem. Ta

zelo obsežna in pomembna naloga nam daje podatke o novih sortah, ki bi lahko

16

DOBRO JE VEDETI

KLETARJENJE IN KULTURA PITJA VINA PRI NAS PRED 1700 LETI dr. Leon Senčič

Že pred cesarjem Probusom (vladal je 276–282

leta) so imeli tukajšnji ljudje nasajene posamezne

vrste vinske trte. Pripravljali so celo vino, ki pa je

bilo zelo slabe kakovosti, saj so posode slabo umili,

pa tudi žvepla niso poznali. Vojaki cesarja Probusa

(ti so morali v naših krajih nasaditi prve vinograde)

so ljudi podučili, da je treba posode temeljito umiti,

nato pa v njih v majhni kovinski posodici kuriti

žveplo, torej žveplati. Tako pripravljeno vino je bilo

po kakovosti enakovredno današnjemu. Shranjevali

so ga v velikih lončenih posodah, ki so jih imenovali

amfore, pa tudi v lesenih sodih.

Zdaj pa še nekaj o kulturi pitja vina v tistih časih.

Pitje čistega vina je bilo nekulturno, barbarsko.

Vino so vedno razredčili z vodo – dodali so mu

eno tretjino do štiri petine vode. Pogosto so mu

dodali tudi začimbe, kot so timus, meta, melisa

itd. Za slavnostne priložnosti so dodali še med.

Omenjene sestavine so zmešali v posebni posodi

s širokim vratom, ki se je imenovala krater. Iz njega

so s pomočjo zajemalke polnili čaše. Potrebno je

še poudariti, da tako pripravljenega (razredčenega)

vina niso nikoli pili na tešče, ampak vedno k jedi.

Tako je vino pripomoglo k njihovemu zdravju in

jim ni škodovalo.

bile po vseh preučevanjih pomembne in primerne za naše okolje. Vpeljevanje

odpornih in rezistentnih sort je naše sadjarjenje posodobilo. Dejavniki, ki so v

kmetovanju vse bolj pomembni, so zdravje ljudi, vplivi na okolje in klimatske

spremembe. Zavedamo se, da je potrebno nenehno vpeljevanje in raziskovanje

okolju in potrošniku prijazne tehnologije za pridelovanje sadja. V sadjarskem

centru sodobnejše tehnologije, nove sorte, klone in nove podlage preučujemo

na več sadnih vrstah (jablana, češnja, marelica, sliva, oreh).

Preverjanje in soustvarjanje novih, okolju in potrošnikom prijaznih

tehnologij pridelovanja sadja.

Ustvarjanje novih in preverjanje v tujini znanih tehnologij je ključno za njihov

prenos in nato uporabo v sodobnih slovenskih sadovnjakih. V Sadjarskem centru

Maribor sledimo najsodobnejšim trendom in izzivom: ustvarjamo in preverjamo

tehnologije za trajnostno – okolju in ljudem prijazno – pridelavo zdrave hrane.

Najožji izbor našega dela vključuje tehnično preizkušanje strojev, tehnologije

za zmanjšanje vnosa sintetičnih kemičnih pripravkov, sodobno obdelavo tal

in podrobno spremljanje mikroklimatskih razmer.

Sodelovanje pri ohranjanju senožetnih sadovnjakov in razvoju

možnosti za sajenje novih tovrstnih sadovnjakov.

V slovenski kulturni krajini so travniški sadovnjaki zelo pomemben element.

Ker pri njihovem ohranjanju manjka sistematičen pristop, bomo s svojim delom

dodali le tisto, kar z našim znanjem, izkušnjami in opremljenostjo najbolje znamo:

identifikacijo in vrednotenje starih sort, predlog za uvedbo novih primernih sort

v tak način gojenja in kolekcioniranje sort za potrebe njihovega vrednotenja.

Omenjene dejavnosti so namenjene ohranjanju in obnovi senožetnih sadovnjakov

kot enemu izmed najpomembnejših elementov kulturne krajine.

Sadjarski center Maribor kot strokovno in izobraževalno središče.

Sadjarski center Maribor je strokovno središče in sedež delovanja strokovne

skupine za pečkato sadje pri KGZS. Je tudi izobraževalno središče za slovensko

kmetijsko šolstvo in proces izobraževanja v kmetijstvu po končanem šolanju

ter mednarodno strokovno in izobraževalno stičišče strokovnjakov in sadjarjev

iz Srednje Evrope in z Balkana.

Če se vam je ob branju porodilo kakšno vprašanje, ideja ali pa bi želeli

spoznati pogoje za rast novejših sort jabolk ali češenj, vas vabimo, da nas

obiščete. Z veseljem vam bomo posredovali naše znanje in izkušnje.

Matildi Filipčič v spomin

Dejala si, da prideš,

da še obiščeš kraj mladosti.

Da spominom rada se predajaš.

»Bili so bolj veseli časi!«,

si dejala, nasmejala se starosti …

Ni te in ne bo te več nazaj,

odšla na pot si brez vrnitve.

Čas ločitve hrani zdaj spomine.

Vedno lepe, vedno čiste,

lastne tvojemu življenju,

našemu spoznanju …

Draga Tilika, počivaj v miru.

Naš spomin Te ohranja!

Berta Čobal Javornik

17

DOBRO JE VEDETI

ADVENT, BOŽIČ IN MI …Bernard Geršak

»Mnogi bi hoteli prispeti na cilj, ne da bi šli po poti, ki vodi do njega« (sv.

Janez od Križa). Smo v adventnem času in skoraj bomo vstopili v božično

obdobje. Advent je čas priprave, čas pričakovanja. Toda, kaj današnji človek

sploh pričakuje? Ob tem vprašanju sem se spomnil na moža, ki je hitel in

velikokrat ponovil, da se mu mudi. Potem pa ga je nekdo vprašal: »Kam pa

se ti mudi?« Pa je odgovoril: »Tega ne vem, vem pa, da se mi mudi.«

Tako doživljam tudi današnji čas in takšni so naši medsebojni odnosi. Advent

je priložnost, je povabilo, da se ustavimo najprej pri sebi. Pri sebi zato, da bi

mogli biti boljši z drugimi. Kolikokrat si želimo, da bi se drugi spremenili, da

bi postali drugačni, boljši, morda bolj pozorni, bolj prijazni … Izkušnje kažejo,

da so to sicer lepa pričakovanja in zanimive želje, toda pri tem tudi ostane.

Nekje sem slišal naslednjo misel: »Če se s kom sporečeš, če si s kom v

konfliktu, vedi da problem ni v drugem, problem je v tebi.« Tu pa se človek

običajno ustavi, ker naleti na največjo oviro – spremeniti sebe. To je težko.

Kje začeti? Dokler iščemo napake pri drugih, dokler pogrevamo besede, ki

so nam bile izrečene, dokler se ustavljamo ob krivicah, ki smo jih doživeli, v

odnosu ne bomo napredovali. Vse, kar smo doživeli, je preteklost, ki je več

ni in se kot takšna ne bo nikoli ponovila. Živimo pa sedanjost, da bi mogli z

večjim upanjem in veseljem vstopati v prihodnost. Ali ima potem še smisel

se ozirati v preteklost in na tak način zgubljati energijo? Ne, pojdimo raje v

sedanjost, v ta trenutek, ki nam je podarjen zato, da ga napolnimo z življenjem.

Tukaj pa se pojavi vprašanje odpuščanja. Kaj pomeni »odpustiti«? Prepričan

sem, da lahko odpušča samo človek, ki je doživel odpuščanje. Menim, da

imamo kristjani tukaj privilegij, saj nam Bog v zakramentu spovedi odpušča

in to je velik dar, da lahko po tej izkušnji tudi mi drug drugemu odpuščamo.

Pomembno je, da doživimo božje odpuščanje. S tem pa nikakor nočem reči, da

Bog odpušča samo kristjanom, ne trdim niti tega, da tisti, ki verujejo drugače

ali drugače mislijo, ne odpuščajo. Hočem samo poudariti, da je za kristjana

še bolj nerazumljivo, če ne odpušča in čaka, da se bodo drugi spremenili.

Kako naj začnemo? Morda s tem, da bomo o vsakem človeku, še posebej

o svojem bližnjem govorili samo dobro. Ko nam bo to uspelo, bomo lažje

naredili še drugi korak – o vsakem človeku mislili samo dobro. Ne zahtevajmo

od drugih več, kot smo sami pripravljeni storiti.

December je mesec, bogat s prazniki. Začenjamo ga s prvo adventno

nedeljo, ko prižgemo prvo svečo na adventnem vencu. Potem nas nagovori

sv. Miklavž, ki je posebej priljubljen svetnik otrok, pa tudi odrasli smo veseli,

če nas s čim obdari. Ta praznik nas vabi, da tudi mi postajamo »Miklavži«

in tako drug drugega obdarimo; morda s prijazno, iskreno besedo, ljubečim

nasmehom, z majhno pozornostjo …

Štiri sveče na adventnem vencu lahko predstavljajo tudi štiri vrednote:

mir, vero in ljubezen. Manjka še upanje, ki povezuje vse ostale vrednote, da

zmorejo skupaj svetu prinašati svetlobo medsebojnih odnosov. In takrat se

veselimo svetega večera in božičnega praznika. Sledi praznik Svete družine,

nato pa smo že v novem letu.

V decembru nas čaka veliko opravil, toda ne pozabimo na najpomembnejše:

na čist odnos do bližnjega in do vsakega človeka. Tak odnos temelji na miru

srca, ki je pogoj za medsebojno ljubezen. Naj z adventnim časom postanemo

novi ljudje: pozabimo zamere, neprimerne besede ... Podarimo drugemu

delček sebe. Vzemimo si čas za bližnje: za otroke, za bolnike, za sozakonca, za

brezposelnega soseda, za ostarele, za uboge … Poslušajmo jih in jim dajmo

vedeti, da jih spoštujemo in jih imamo radi. Ni potrebno veliko, potrebno pa

je, da smo zares s srcem pri sočloveku, da smo z njim.

Ob tej priložnosti se vsem, ki ste v tem letu storili karkoli dobrega za lepše

življenje v naši župniji, vsem sodelavcem in dobrotnikom iskreno zahvaljujem.

Jakobčanom in vsem, ki iz kakršnegakoli razloga zahajate v župnijo Sv. Jakoba

v Slovenskih goricah, še posebej vsem bolnim in ostarelim, želim blagoslovljene

božične praznike. Obilje upanja želim vsem, ki ste ostali brez zaposlitve, še

posebej pa želim biti z vsemi, ki vas tare bolečina obupa in zasvojenosti. Ko

pa si bomo postavljali cilje za naslednje leto, nikar ne pozabimo hoditi po

poteh, ki vodijo k njim.

V SKRBI ZA VAŠE NEPREMIČNINE

VAM NUDIMO GEODETSKE STORITVE

TER ŽELIMO VESELE BOŽIČNE

PRAZNIKE IN SREČNO

NOVO LETO 2014!

18

DOBRO JE VEDETI

POSLANSKA PISARNA ODSLEJ TUDI V PESNICIMonika Buser

V sredo, 21. avgusta 2013, je poslanec Državnega zbora Republike

Slovenije Marijan Pojbič odprl poslansko pisarno v prostorih Občine

Pesnica.

Poslanska pisarna

omogoča pos lancu,

da predstavi in približa

o b č a n o m d e l o v

parlamentu, prav tako

pa lahko tudi občani

posredujejo poslancu svoja

vprašanja, dileme in težave,

ki bodo iz poslanske

pisarne posredovana

naravnost v Državni zbor.

Prisotne na odprtju je

pozdravil župan Občine

Pesn ica , Venčes lav

Senekovič, in dejal, da je

ideja o poslanski pisarni

dobra, saj je veliko problemov, ki jih je treba reševati na terenu, občani pa

bodo tako lažje prišli v stik s poslancem Državnega zbora. Izpostavil je nekaj

perečih problemov v Občini, ki bodo s skupnim pristopom morda lažje rešljivi,

poslancu pa je ob odprtju pisarne tudi čestital.

»Vesel sem, da danes

na tem mestu odpiram

poslansko pisarno. Zato

bi se za pomoč pr i

organizaciji zahvalil županu

občine Pesnica, Venčeslavu

Senekoviču, in predsedniku

OO SDS Pesnica, Romanu

Richterju,« je dejal poslanec

DZ RS, Marijan Pojbič, in

dodal: »Prepričan sem, da

bo pisarna zaživela in bomo

z dobrim sodelovanjem prišli

tudi do kvalitetnih rešitev.

Zato vse občanke in

občane Občine Pesnica

vabim, da me obiščete v

času uradnih ur – to je vsak drugi ponedeljek v mesecu. Vabljeni!«

VLAGA IN PLESEN – NE HVALA!Nataša Kodrin

Ljudje preživimo približno 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih, vendar,

ali so naši domovi zdravi? Na žalost večinoma niso, saj so stavbe vse bolj

izolirane, da bi s tem znižali stroške ogrevanja. Uporaba novih kompleksnih in

različno mešanih gradbenih materialov se nenehno povečuje, ne zavedamo

pa se posledic, ki jih škodljive snovi v teh materialih lahko povzročijo ljudem

in okolju. Število ljudi, ki jih muči slabo počutje ali imajo težave z zdravjem

zaradi negativnega vpliva okolja, nenehno raste.

Stephen Platt iz epidemiološkega oddelka medicinskega raziskovalnega sveta

kraljeve bolnišnice v Edinburghu je skupaj s kolegi iz univerz v Edinburghu in

Strathclydu v ločenih raziskavah ugotovil, da ljudje, ki živijo v vlažnih, plesnivih

stanovanjih pogosteje obolevajo od tistih, ki živijo v suhih. Bolj kot je stanovanje

vlažno in več kot je v njem plesni, bolj je škodljivo za zdravje ljudi, ki živijo v

njem. Raziskovalci so tudi ugotovili, da otroci v vlažnih stanovanjih težje dihajo,

imajo pogosteje vneto grlo, dolgotrajne glavobole, vročino in so pogosteje

prehlajeni kot njihovi vrstniki v suhih domovih. Ugotovili so še, da so vlažni domovi

pogosto tudi mrzli. Prekomerno navlaženi gradbeni materiali izgubljajo lastno

tehnološko kvaliteto za vsak odstotek prekomerne vsebnosti vlage. Toplotna

izolativnost je odvisna od zračnih por v gradbenem materialu in če te zapolni

voda, je material veliko bolj toplotno prevoden in s tem slabši toplotni izolator.

Če se vlažnost zidu poveča za 4 % se njegove izolativne lastnosti poslabšajo

za polovico. Pri vsebnosti vlage, večji od 16 %, pa gradbeni materiali izgubijo

vse lastnosti toplotnega izolatorja. Pozimi tako za ogrevanje vlažnih prostorov

porabimo tudi do 30 % več energije.

Z vlago v zidovih se srečujemo tako pri starejših kot tudi pri novejših objektih.

Vlažen gradbeni material ima v primerjavi s suhim veliko slabšo nosilnost, ki

lahko ogrozi statično trdnost objekta. Posledice delovanja vlage so nastanek

19

DOBRO JE VEDETI

plesni, poškodbe na zidovih, odpadanje ometa in propadanje temeljev, uničeni

tlaki in poškodovana notranja oprema ter slabo zdravje ljudi, ki živijo v vlažni

stavbi. Naštetih je dovolj razlogov, da se vlage čim prej znebimo. Vsake sanacije

vlažnih zidov se moramo lotiti premišljeno in strokovno. Sanacija vlažnih zidov

je kompleksen problem, ki se ga pogosto lotevamo preveč površno. Ni dovolj,

da plesnive površine zgolj prebarvamo s premazi proti plesni, dolgoročnejša

rešitev je odkrivanje in odstranjevanje vzrokov vlažnosti, katere posledica je

tudi pojav plesni. Ključnega pomena je torej, da se sanacije vlažnih zidov

lotimo sistematično.

Prvi korak je stabilizacija in hidroizolacija objekta, drugi korak je obnova fasade

in notranjega ometa s predhodnim čiščenjem sten, temu sledi oblaganje objekta

s sanacijskimi materiali, ki prepuščajo vlago navzven, ne pa od zunaj navznoter.

Tretji korak je barvanje fasade in sten z naravnimi materiali, ki por v steni ne

zaprejo, ampak »dihajo«. Tehnološko najustreznejše barve so proizvedene na

osnovi apna z naravnimi pigmenti iz rastlin in rud.

Ste že kdaj opazili spomladansko belo posuto njivo? Gre za gašeno apno.

Kmetje dobro vedo, da morajo preveč zakisano zemljo nevtralizirati, zato jo

posujejo z apnom, saj bi v zakisani zemlji rastline slabo uspevale. Kaj pa zakisane

stene naših domov? To so »nebesa« za zidno plesen! In tako kot v naravi tudi

plesni na zidovih ne marajo apna. Zato se je skozi zgodovino apneni belež

izkazal za zelo zdravo rešitev. Vlažni prostori, kjer se pretaka in izhlapeva voda,

morajo biti poslikani z močno paroprepustnimi barvami.

S kakšno barvo imate prebarvane stene vašega doma? Sintetične barve, ki

so na slovenskem tržišču najpogosteje uporabljene (ker so poceni), v bivalnem

prostoru povzročajo veliko škodo, saj so paronepropustne (ne »dihajo«). Zato

se razvije vlaga, pride do potenja zidov, to pa je osnova za biološki razvoj

raznih plesni, glivic in lišajev, ki na fasadah omogočajo razvoj črnih pajkastih

glivic. Slednje se hranijo iz fasadnega tkiva in pospešujejo staranje fasade. V

opisanih bivalnih prostorih ljudje pogosto zbolijo za neugotovljeno boleznijo

ali za rakom. V evropskem gradbenem biološkem inštitutu v Rosenheimu

raziskujejo gradbene materiale za bivalne prostore glede na 99 alergenov. V

tehnološko razviti Evropi je za javne objekte, šole, vrtce, dijaške in študentske

domove, zdravilišča, bolnišnice in cerkve mogoče uporabljati le zdrave gradbene

materiale z dokazili preiskav državno priznanih raziskovalnih ustanov.

Apnene barve so edine, ki fiziološko odgovarjajo človeku v njegovem

bivalnem okolju. V bivalnem prostoru absorbirajo prekomerno vlago (nad 65

%) in jo, ko pade relativna vlaga izpod optimalne vrednosti 40 %, vračajo v

prostor. Ta brezplačna zlata tehnološka funkcija se v stroki slikarstva premalo

ceni. Posredno mineralno apno naravno deluje dezinfekcijsko proti biološkim

nečistočam, ki s trosi povzročajo razne infekcijske bolezni kože, oči in dihal

ali celo organov – največ pri otrocih. Osvežujejo tudi prostor, ne povzročajo

alergij in dobro »dihajo« z živimi bitji. So zagotovilo za zdravo in prijetno klimo

v bivalnih prostorih, ne vsebujejo topil, razredčil in sintetičnih konzervansov.

So hidrofobne (ne marajo biti v stiku z vodo), imajo dobro sprijemljivost na

mineralne podlage, so močno prekrivne, antistatične, se ne kredajo in so dobro

paroprepustne in dolgo obstojne.

V razvitem svetu se trend delovanja gradbenih tehnologov in strokovnjakov,

ki delujejo na področju zdravega bivalnega okolja, vse bolj povezuje z naravo

in njenimi izvornimi sestavinami. Trud in znanje s tega področja so združili tudi

slovenski strokovnjaki in razvili naravne, zdravju prijazne apnene barve; ne

samo bele, temveč z uporabo naravnih pigmentov iz mineralov in rastlin tudi

v mnogih barvnih odtenkih, ki so na voljo na domačem tržišču.

Za več informacij nas lahko pokličete na telefon: 051/631-751 ali pa nas

povprašate po elektronski pošti: kodrin.natasa@gmail.com.

Fotografiji prikazujeta objekt pred in po obnovi fasade z naravnimi materiali.

Vesele praznične dni ter veliko v zdravju in sreči doseženih poslovnih in osebnih uspehov Vam v prihajajočem letu želi

Občinski odbor SLS Pesnica

20

DOBRO JE VEDETI

ZDRUŽITEV KULINARIKE, EKOLOGIJE, ŠPORTA IN KULTURE: KULeBIKETatjana Koren

Ste si vedno želeli okusiti dobro hrano, spoznavati kulturo, hkrati kolesariti

in občudovati lepote narave ter dan zaključiti ob degustaciji žlahtne kapljice?

KULeBIKE vam omogoča, da se vaše želje s popotovanjem po štajerskem

podeželju uresničijo!

KULeBIKE je s

pomočjo sofinanciranja

Evropske unije in

v e l i k e p o d p o r e

ter združitve petih

županov (Venčeslava

Senekoviča iz Občine

Pesnica, dr. Andreja

Frištavca iz Občine Maribor, Edvarda Čagrana iz Občine Šentilj, Igorja Stropnika

iz Občine Kungota in Mitje Horvata iz Občine Duplek) realiziralo sedem štajerskih

vinarjev, lokalna gostilna in vinoteka Žmavc ter Turistično-vinogradniško

društvo Jakob. Vsi ljubitelji kolesarjenja boste sedaj lahko odkrivali svetovno

znano in cenjeno

vinorodno območje,

ki se lahko pohvali z

odlično kulinariko ter

bogato kulturo, saj si

lahko na poti ogledate

številne znamenitosti,

kot so Čebelarski muzej

pri Šentilju, razgledna stolpa Plač in Zavrh, Kmečki muzej na Zavrhu, Vogrinov

mlin na veter v Jakobu, Maistrovo spominsko sobo in zgodovinski muzej v

Voličini, grad Hrastovec, cerkev sv. Barbare v Koreni, hkrati pa raziskujete nove

kraje in se ob tem tudi športno udejstvujete.

Vaše prevozno sredstvo po kolesarskih poteh, ki so skupaj dolge 100

kilometrov, bo električno kolo, ki je za razliko od navadnega kolesa opremljeno

z dodatnim motorčkom,

moč slednjega se

progresivno zmanjšuje

in končno prekine, ko

kolo doseže hitrost

25km/h a l i pre j ,

če voznik preneha

poganjati na pedala.

Torej, če vas je do zdaj pri odločitvi za kolesarjenje na dolge razdalje ovirala

slaba fizična pripravljenost, lahko sedaj končno sedete na kolo ter premagujete

dolge razdalje in si poenostavite vožnje v klanec, kljub temu pa se aktivno

rekreirate, saj je električno kolo še zmeraj potrebno poganjati.

Sodelujoči partnerji pri projektu so Vinogradništvo Mulec, ki je obenem tudi

pobudnik projekta, Gostilna in vinoteka Žmavc, Vina Bračko, Vinogradništvo

Senekovič, Turistično-vinogradniško društvo Jakob v Jakobskem Dolu, Vinogradi

Horvat v Počehovi,

Turistična kmetija

Gaube v Šentilju,

Izletniška kmetija

Slanič v Žikarcah

in Vina Kušter v

Kungoti. Omenjeni

vas bodo zmeraj

prijazno sprejeli ter

omogočili izposojo 26 električnih koles.

V sam projekt je vključene tudi precej tehnologije, saj je vsaka info točka

opremljena s posebnim elektronskim terminalom in z brezplačnim internetom.

Le-ta, skupaj z odzivnim spletnim mestom, nudi optimalno uporabo tudi na

pametnih telefonih, kolesarjem pa med počitkom omogoča popolno informativno

podporo v štirih jezikih o znamenitostih, poti (s podrobnimi navodili), lokaciji

ipd. Za celotno informacijsko podporo je poskrbelo podjetje BuyITC, d. o. o.,

iz Maribora. K projektu pa sta aktivno pristopila tudi Zavod za turizem Maribor

– Pohorje, ki pomaga pri promociji, ter Mariborska razvojna agencija (MRA),

ki upravlja strategijo, v okviru katere potekajo programi za razvoj podeželja

pod okriljem programa Leader.

V prihodnosti si prizadevamo za tesnejšo povezavo med slovensko in

avstrijsko Štajersko, nadgraditi želimo informacijsko infrastrukturo, razširiti

ponudbo ter povabiti vse

ponudnike, ki vidijo potencial

v sodelovanju pri projektu.

Bodite KUL in razvajajte

svoje telo s športom,

napolnite svoje želodčke z

odlično hrano, naužijte se

svežega zraka, uživajte ob

pogledu na naravo, se hkrati

neizmerno zabavajte in vaš

dan bo nepozaben!

21

IZOBRAŽEVANJE

BILO JE NEKOČ …Valerija Gorjup

Bliža se praznični čas – čas, ko nas obiščejo trije praznični možje in nas

obdarijo; čas, ko se za trenutek ustavimo, si izrečemo lepe misli in si zaželimo,

da bi lahko vsaj za trenutek upočasnili tok življenja, se posvetili stvarem, ki nas

osrečujejo, in občutili bližino ljudi, ki jih imamo radi. Nekoč – niti ne tako daleč

nazaj – je čas tekel počasneje. Kako je bilo takrat, smo z otroki spoznavali

oktobra, ko je naša šola praznovala 230. obletnico obstoja. Praznovanju

so se pridružili tudi najmlajši. Ker pa te male glavice še ne premorejo starih

spominov, smo k sodelovanju povabili tudi starše, babice in dedke, ki so se

na vabilo z veseljem odzvali. V vrtec so prinesli veliko predmetov – spominov

na čase, ko so tudi sami bili otroci. Kakšen vrelec spominov so babice, smo

spoznali, ko so njihove hrapave roke gladile blago, v katerega so zavijale svoje

dojenčke, in ob tem pripovedovale zgodbe iz mladosti.

Spoznavali smo, da je bilo življenje nekoč težko, saj ni

bilo tisočerih pripomočkov, ki nam danes lajšajo vsakdanje

življenje. Čeprav je bilo težko, pa je bilo tudi veliko drobnih

radosti, lepih trenutkov, ki jih danes pogosto ne opazimo

več. Te trenutke smo želeli zajeti na razstavi v našem vrtcu.

Otroci so spoznali mlinček za kavo, kolovrat, likalnik,

ročni vrtalni stroj, oblačila za dojenčke, prtičke, ki so jih

vezle babice, z zanimanjem so si ogledali stare knjige

in fotografije, ki so s svojo porumenelostjo nakazovale

častitljivo starost … Ogledali smo si tudi, kako so naše

babice prale perilo, ki je kljub starosti ohranilo svetlečo

belino, in se igrali igre iz otroštva naših babic in dedkov,

za katere nismo potrebovali najsodobnejših igrač, ampak

le drug drugega.

Otroci so v vrtec prinesli stara oblačila svojih babic in dedkov ter se ob

spremljavi domače narodne glasbe za hip vrnili v njihov čas. Pa kaj zato, če so

preveliki klobuki silili na oči, rokavi dedkove suknje viseli preko drobnih prstkov,

krila babic pa venomer lezla pod kolena … Imeli smo se zelo lepo, saj smo

se za hip vrnili v otroške dni, kakršnih še nismo poznali. V okviru praznovanja

230. obletnice šole smo se tudi vključili v program, ki ga je pripravila šola.

Veselo smo se zavrteli, drobne nožice so neutrudno sledile igranju harmonike

in starih ljudskih instrumentov. Če se kdaj s strahom sprašujete, ali bodo

naši otroci še znali peti in plesati ob starih slovenskih pesmih, vas zdaj lahko

pomirimo. Za naše otroke se ni treba bati, saj se bogato izročilo prednikov

pri nas še vedno prenaša iz roda v rod.

BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM S TALENT ŠOVOM NA OŠ PESNICAJasna Bačani, Sandra Fuš, Suzana Herič in Gordana Rubelj

Na OŠ Pesnica že vrsto let decembra pripravljamo

bodisi božično-novoletni sejem bodisi božično-

novoletne delavnice ali pa kar vsakega po malo.

Letos smo 2. 12. 2013 predpraznično decembrsko

obdobje začeli z božičnim sejmom in Talent šovom.

Stojnice sejma smo obložili z izdelki naših

učencev, ki so nastali v okviru tehniškega dne konec

novembra. S svojimi idejami in ustvarjalnostjo so

nam na pomoč priskočile tudi članice krožka Spretni

prsti podeželja Pesnica, za kar se jim zahvaljujemo.

Sejemsko dogajanje smo popestril i z

inštrumentalnimi, plesnimi in pevskimi točkami.

Učenci so samostojno izbrali in pripravili svoje

nastope in dokazali, da so pravi mali talenti.

Na naše vabilo so se prijazno odzvali starši, stari

starši in drugi. Topli občutki nas prevzamejo, ko

med obiskovalci srečamo naše nekdanje učence. S

palačinkami, čajem in sadnimi napitki smo poskrbeli Delček našega sejma

22

IZOBRAŽEVANJE

JESEN PRI ŽABICAH V VRTCU JAKOBSKI DOL Alenka Lorber in Marija Herinek

»JESENSKO LISTJE, KAM HITIŠ? UJELI BI TE RADI …«

Smo »žabice«, stare od dve do tri leta. V jesenskem času smo uživale pri

različnih dejavnostih: okrasile smo prostore, naslikale jesensko drevo, poslušale

pravljice, izdelale jabolčni zavitek, spekle kostanj, se igrale z odpadlim listjem,

opazovale spremembe v naravi ...

Obarvana narava nas je vabila, da jo raziščemo v vsej njeni lepoti. Zato smo

z otroki v vrtcu Jakobski Dol skušali čim več časa preživeti na prostem ter

uživati v igri z gozdnimi plodovi, listki in drugim naravnim materialom. Jesen

nam je ponudila obilo lepih barv in možnosti za ustvarjanje. S strahom smo

preizkusili veliko novih stvari, npr. tempera barvo na roki, a na koncu smo

vselej ugotovili, da je zabavno. S pomočjo staršev so otroci v vrtec prinašali

različne slike s tematiko jeseni, ki smo jih nato razvrščali in tako izdelali štiri

velike plakate. Slednji (jesen v sadovnjaku, jesen na polju in v vrtu, jesen v

vinogradu ter jesen v gozdu) krasijo našo igralnico. Ob plakatih smo se veliko

pogovarjali in pridobili številna nova znanja. Naučili smo se tudi dve pesmici:

»Jesenska« in »Živali jeseni«.

Prihaja zimski čas, ko se bomo skupaj z otroki veselili zimskih radosti – o

tem pa kdaj drugič.

KJER SEJEŠ LJUBEZEN, ZRASTE VESELJEMarjetka Krajnc

Ob pogledu na pisano paleto barv v topli jeseni nam v mislih pogosto

zazveni kakšna melodija ali pa se nam oblikuje lepa misel. Morda zato, ker smo

zadovoljni in hvaležni, da nas je zopet obdarila in poplačala naš celoleten trud.

Povezanost z naravo in njeno lepoto nam vedno znova daje navdih tudi za

delo z našimi nadobudneži v vrtcu. Vsako jesen se za številne otroke začne novo

obdobje v življenju – znajdejo se v novem okolju, z novimi ljudmi in vrstniki.

Pogosto spolzi kakšna solzica, ročice pa se iztegujejo kot nežna bilka, ki bi

se rada oprijela nečesa, ob čemer bi začutila oporo, toplino, varnost, ljubezen,

za suha usta in prazne želodce. K čaju so se prilegli piškoti dveh lokalnih pekarn

– Pekarne Agrostirija in Pekarne Konečnik, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Seveda smo piškote pekli tudi sami. Za odmerek vitaminov smo poskrbeli

s sadno tržnico, na kateri smo ponujali lokalno pridelana jabolka. Pri tem so

nam s svojimi donacijami zopet priskočili na pomoč kmetiji Eferl in Marko ter

Sadjarski center Maribor v Gačniku. Hvala vsem!

Z obiskom sejma smo bili zelo zadovoljni, mize s ponujenimi izdelki so se

hitro spraznile; sedeži na Talent šovu so bili zasedeni, samozavest nastopajočih

učencev so dvignili bučni aplavzi in vzkliki navdušenja obiskovalcev. Vsem

staršem in ostalim, ki so se dogodka udeležili, se iskreno zahvaljujemo.

Zbrane prostovoljne prispevke bomo tudi to leto namenili za nakup knjig,

ki bodo obogatile police šolske knjižnice.

Mmm … Palačinke Naši talenti

23

IZOBRAŽEVANJE

naklonjenost in pripadnost. Šele ko nam otroci zaupajo in se ob nas počutijo

dobro, lahko začnemo graditi in postavljati temelje za nova spoznanja, ki se

razvijajo, razširjajo, izpopolnjujejo in s kakovostnim delom dosegajo želene cilje.

Tudi v vrtcu Jarenina smo spremljali vsa jesenska dogajanja, se vključevali

k dejavnostim in opravili zadane naloge, kot so: ličkanje koruze, čiščenje

semen iz buč, obiskali smo kmetijo z živalmi, jih hranili in spoznali njihov način

življenja. Čas pa hitro mineva in zdaj je pred nami praznični december, ko se

bodo pričakovanja in lepa doživetja vrstila iz dneva v dan. Trudili se bomo, da

bodo otroci s pomočjo simbolov doživljali in spoznavali praznike ter ohranjali

ljudsko izročilo in tradicijo. Z darilnim bazarjem smo si že nekoliko pričarali

čarobno vzdušje. K temu so veliko pripomogli tudi starši, ki so na delavnici

izdelali različne aranžmaje, venčke, Božičke in obeske, ki smo jih razstavili na

stojnici. S prispevki, ki smo jih zbrali na bazarju, bomo obogatili didaktične

pripomočke in literaturo, ob kateri bodo otroci pridobivali nove izkušnje in znanja.

In tako spet do konca leto smo prignali,

bremena starih dni smo odložili,

sta želja, radost v srcu vstali,

da bomo novih dni se veselili.

Naj vse poti nas vodijo med ljudi, ki z dobroto nas bogatijo, s stiskom dlani

nas osrečijo in vse dobro zaželijo. Veliko sreče in zdravja v letu 2014!

KLOBUKI – TAKŠNI IN DRUGAČNIKrajnc Marjetka

Klobuke so iskali otroci, majhni škratki iz vrtca Jarenina. Le kje bi jih našli,

so se spraševali na poti, ki jih je kot rdeča nit vodila do cilja. Ponudili so jim

jih KEKEC, PASTIRČEK, SONCE, a pravi ni bil nobeden. Končno so prispeli do

hiške s klobuki, kjer sta se bohotila dva. Le čigava sta? Od vzgojiteljic vendar,

so ugotovili otroci. S sodelavko sva jih spodbudili, da so zapeli pesem IŠČEMO,

IŠČEMO KLOBUČEK. Takrat so zaslišali odmev iz hiše, ki se je glasil: »NAŠLI STE,

NAŠLI STE KLOBUČKE!« Izza hiške so jih prinesle mame otrok, ki so jih zase in

za svoje malčke izdelale na delavnici, kamor sva jih povabili strokovni delavki.

Če so modni ali zabavni, presodite sami, mi pa vemo, da smo bili neizmerno

veseli in srečni, saj smo razveselili svoje malčke, ki so se skupaj z mamami

predstavili tudi na

zaključni prireditvi

in tako popestrili

naš program.

Otroci so se na

prireditev vztrajno

in z navdušenjem

pripravljali, mame

pa so prisluhnile

naši želji ter se vključile v projekt, ki smo si ga zamislili. Tako kot pravi pesem

TAKŠNEGA KLOBUČKA, KOT GA JAZ IMAM, NI NIKJER NA SVETU, NI NE TU

NE TAM, bi lahko rekli tudi otroci: »TAKŠNE MAME, KOT JO JAZ IMAM, NI

NIKJER NA SVETU, NI NE TU NE TAM!« Ponosni smo na naše starše, ki žrtvujejo

svoj čas vedno, kadar jih povabimo k sodelovanju. Upam, da ob tem tudi sami

začutijo notranjo toplino in srečo, ki jo lahko delijo s svojimi otroki v vrtcu.

Leto se ponovno izteka, izreklo se bo mnogo želja in voščil, zato bom tudi

sama izkoristila priložnost ter se ob odhodu v pokoj zahvalila vsem staršem za

zaupanje in vse lepe trenutke, ki sem jih delila skupaj z njimi in njihovimi otroki.

Ponosna sem na prehojeno pot, z vso odgovornostjo sem opravljala

izbrani poklic, ki zahteva človeka z veliko energije, dobre volje in z občutkom

za pripadnost. Vsem otrokom, staršem in sodelavkam pa želim, da tudi v

prihodnje ostanejo tesno povezani, strpni, vztrajni in dosledni pri doseganju

življenjskih ciljev.

Za konec pa še misel Jamesa Freemana Clarka:

Resnično zadovoljstvo izhaja iz nenehne notranje rasti,

iz tega, da smo bolj pravični, iskreni, velikodušni, preprosti, prijazni, dejavni.

To lahko dosežemo

le, če vsakdanje delo

opravimo po najboljših

močeh.

Hvala ter srečno,

zdravo in uspehov

polno novo leto

2014!

24

KO ZORIJO JABOLKA …Alenka Truntič

V okviru načrtovanih naravoslovnih dni so učenci prvih razredov OŠ Pesnica

in Pernica obiskali Sadjarski center v Gačniku. Prvi oktobrski dnevi so bili

sončni, sadje je bilo že skoraj pobrano in pospravljeno v skladiščih. Vodja

centra, ga. Biserka Donik Purgaj, je prijazno sprejela skupino prvošolčkov in

jim na zanimiv način približala pridelavo sadja, vzgojo novih sort, varstvo rastlin

pred boleznimi in neugodnimi vremenskimi pojavi.

Otroci so med sprehodom po sadovnjaku spoznali različne sadne vrste ter

ugotovili, da v sadovnjaku ne raste le pečkato sadje, kot so jablane in hruške,

ampak tudi koščičasto sadje, kot so češnje, breskve, marelice. Po zanimivem

sprehodu ob ribniku, ki služi namakanju sadovnjaka, so odkrili še orehe in

lešnike ter tako spoznali tudi lupinasto sadje. Seveda so zlomili lupino in

poskusiti okusna jedrca, kar je bilo za male radovedneže posebno doživetje.

Gospa Biserka jim je odgovarjala na številna vprašanja, ki so se porajala v

otroških glavicah. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi vremensko postajo,

protitočne mreže ter sadjarske stroje in orodja.

Po tako dolgem sprehodu skozi sadovnjak se je prilegla sadna malica –

otroci so okušali različne sorte jabolk. Obisk Centra so prvošolčki zaključili

s pokušnjo jabolk s prijetno osvežujočim okusom ter se polni lepih vtisov in

bogatejši za nova spoznanja vrnili v šolo.

Jabolka, ki zorijo v sadovnjakih Sadjarskega centra Gačnik, so v šoli na

jedilniku tudi v okviru evropskega sistema razdeljevanja sadja in zelenjave v

šolah – sheme šolskega sadja in zelenjave. Otroci s pomočjo tovrstnih obiskov

pridobivajo tudi spoznanja o vsestranskem pomenu jabolk v prehrani. Ljudski

rek: »Eno jabolko na dan prežene zdravnika vstran« se v otroških glavah vse

bolj uveljavlja, njegov nauk pa še posebej velja, če je sadje iz bližnje okolice.

Za prijetno, zanimivo, poučno in koristno preživet dan se gospe Biserki Donik

Purgaj iskreno zahvaljujemo in si želimo še podobnih srečanj. Sadjarskemu

centru se zahvaljujemo tudi za darovana jabolka učencem v oktobru in novembru.

IZOBRAŽEVANJE

ODPRTJE OTROŠKIH IGRAL V CENTRU PESNICEMarina Lorbek

Čas brezskrbnih otroških dni je za mnoge najlepši

čas našega življenja. Dnevi brezskrbnosti, smeha

in veselja so še lepši, če jih lahko skupaj preživimo

vse generacije. Da pa ni dan enak dnevu, se lahko

danes vse generacije odpravimo preživljati proste

trenutke na kraj, ki je za otroke pravi mali raj – torej

na otroška igrala »Zlati sonček« v center Pesnice

pri Mariboru.

Kot smo že poročali, je v nedeljo, 2. junija 2013,

mlado društvo Pesniški veseljaki v centru Pesnice pri

Mariboru uspešno izvedlo dobrodelno prireditev »S

25

IZOBRAŽEVANJE

SRCEM ZA OTROKE«. Z mnogimi glasbenimi izvajalci, kot so Ansambel Melodija,

Naveza, Viničarji, Natalija Verboten, Skater, Alfi Nipič, Šank kvintet, Neuvirtovi

Štajerci, Mladi Prijatelji, Oktet Pesnica, ansambel Dinamika, Brloga, Luka Škofič,

Mitja Podlesnik in drugi, ter z voditeljema Rudijem Matjašičem in Stašo Berus

smo marsikomu polepšali nedeljski popoldan. Ekipa organizacijskega odbora,

v katerem so bile družine Lorbek, Škrlec, Hojnik, Buser, Žižek, je imela tudi

podporo Občine Pesnica, župana Venčeslava Senekoviča, poslanca Marijana

Pojbiča in še mnogih drugih. S prostovoljnimi prispevki, srečelovom in vsemi

drugimi donacijami in sponzorskimi sredstvi je zbrala 11.615,00 € za nakup

otroških igral za naše otroke.

Po prireditvi smo skrbno in preudarno pretehtali vsako možnost in soglasno

sprejeli odločitev, da naročimo igrala z vsemi potrebnimi certifikati in z

izpolnjenimi zahtevanimi standardi. Zaradi slednjega smo imeli poleg transporta

in izbire lokacije namestitve igral še mnogo nepredvidenih težav, ampak smo

kljub vsem zapletom dosegli prvotno zastavljen cilj. Spektakularni igralni set

z dvojnim stolpom, ki vsebuje zelo odporne baldahine z zastavami,

lestev, plezalno steno z oprijemki, vrveno lestev, vezni tunel, most, dva

tobogana, gugalnice, več obešal in plezal ter drugih dodatkov, kot sta

krmilo in daljnogled, nam ponuja odlične možnosti za igro.

Uradno odprtje igrala je bilo oktobra 2013. Vonj po slastnih pečenih

kostanjih, topli napitki in pričakovanje v otroških očeh so nam dali

pogum, da smo v mrzlem popoldnevu odprli vrata in tudi uradno predali

v uporabo zunanja otroška igrala »Zlati sonček«. Seveda so nas ponovno

spremljali fantje iz Ansambla Melodija in nas s svojo glasbo ogreli kot

že mnogokrat poprej.

Še enkrat najlepša hvala prav vsem za nesebično pomoč in

sodelovanje!

COMENIUS – KONEC OKTOBRA NA JUGU ITALIJEMaja Milivojević

V času od 19. do 25. oktobra 2013 so štirje učenci: Maša Herzog (8.b),

Eva Hadner (8.a), Jaša Mikić (7.b) in Klemen Kirbus (9.b) ter učiteljice Maja

Milivojević, Nada Godec in Lea Bačnik v okviru mednarodnega projekta

Comenius obiskali IV. CIRCOLO »SAN DOMENICO SAVIO« – ŠOLO v Barletti

(Italija), kjer smo se srečali s partnerji projekta iz Walesa, Danske, Turčije in Italije.

Barletta je mesto s 100.000

prebivalci, od mesta Bari je

oddaljena 60 km. Mesto ima

ogromno znamenitosti; ogledati smo

si katedralo, trdnjavo, galerijo z deli

slikarja De Nittisa, seveda pa smo

videli tudi kip Eraclia, ki je najvišji kip

poznega rimskega cesarstva, saj je

visok štiri metre.

Učence, ki so potovali z nami v

Barletto, smo izbrali po naslednjih

kriterijih: prizadevno in angažirano

sodelovanje v krožku LiteraryClub, ki

je namenjen aktivnostim Comenius projekta (tudi literarno ustvarjanje za šolski

zbornik na temo TheJungleBook); znanje angleškega jezika ter pozitivni odnos

do jezika in vsebin predmeta; določena stopnja zrelosti in samodisciplina;

enakopravno razdeljeni kandidati med spoloma (2 dekleti in 2 fanta). Nastavljali smo se soncu

Eraclio, Collosus iz Barlette

26

IZOBRAŽEVANJE

Pred obiskom smo se člani, ki smo potovali v Barletto, redno sestajali z

namenom, da obnovimo namen obiska, da raziskujemo kulturno, naravno in

zgodovinsko drugačno pokrajino ter da pripravimo načrt obiska in predstavitev

naše šole, vrtca, pokrajine in države.

Pred odhodom smo se sestali s starši otrok in jim razložili vse podrobnosti

potovanja in predstavili pester program aktivnosti v Barletti.

Eva in Maša, osmošolki, sta kljub odsotnosti v tem tednu, pisali test tekmovanja

iz znanja angleškega jezika (IATEFL) in test tekmovanja iz znanja biologije, in

sicer v prostorih osnovne šole v Barletti.

Tako mentorice kot sodelujoči učenci smo nad izvedbo projektnega tedna

navdušeni, saj smo izpeljali vse dejavnosti in uresničili vse cilje, ki smo jih

načrtovali. Nekateri partnerji (Italija, Wales) so nam že potrdili udeležbo na

naslednjem srečanju, ki bo marca pri nas.

Naši učenci predajajo darilo gostiteljem in se zahvaljujejo za sprejem

OSNOVNA ŠOLA JAKOBSKI DOL JE PRA ZNOVALA 230 LETJasna Kunstek

Že ves teden pred prireditvijo ob 230-letnici OŠ

Jakobski Dol so potekale različne dejavnosti: pohod

po hribih Jakoba, kopanje v kopališču Pristan, obisk

knjižnice Rotovž, učenci so spoznavali Avstrijo,

Španijo, Italijo, Grčijo in njihove kulinarike. Na našo

tržnico poklicev smo povabili tudi predstavnike

biotehnične, zdravstvene in gostinske šole.

Skratka, bilo je pestro, zanimivo in poučno. Pri

tem projektu smo sodelovali vsi, saj smo želeli, da

bi se dogodek vtisnil v spomin učencem in staršem.

Letošnjo prireditev smo pripravili v telovadnici,

čeprav po mnenju nekaterih to ni najbolj primeren

prostor za kulturne prireditve. A drugače ne gre.

Okrepljeni z novimi, mladimi,

zagnanimi sodelavci smo pripravili

pevski nastop, odigrali dramski

prizor, pripravili sceno; vse skupaj

pa smo tudi posneli.

Vsebinski osnutek za to

prireditev je bilo težko izoblikovati.

G. Sandi Šijanec, naš glasbenik, si

je zamislil sedem jakobskih gričev,

ki jih obiščejo turisti iz središča

Slovenije in po njih prepoznajo ta

kraj. Težko je bilo vnesti življenje ljudi na teh sedmih

gričih in vse njihove dejavnosti v dvajsetminutno

besedilo, ki je poudarilo

značilnosti kraja. S

poizvedovanjem in

s pregledovanjem

brošur mi je uspelo

ustvariti dialoge, ki so

bili aktualni in humorni.

Likovnik Brane Lazič

se je spretno prilagodil

možnostim in pogojem ter ustvaril praktično

scenografi jo, ki je sovpadala z besedilom. Vse skupaj

pa so povzdignile pevske, plesne in folklorne točke.

Želim povedati tudi to, da je za tako mali kolektiv,

kot je naš, priprava proslave ob takšnem jubileju velik

preizkus angažiranosti, sodelovanja, dogovarjanja in

razumevanja. Če upoštevamo vse pohvale, ki smo

jih prejeli, lahko rečem, da nam je tokrat uspelo.

Pri naslednji pripravi proslave ob obletnici šole pa

lahko sodelavcem zaželim le veliko uspeha, kajti pri

tej smo tisti – nekoliko starejši – sodelovali zadnjič.

27

IZOBRAŽEVANJE

OTROCI VRTCA JAKOBSKI DOL SO OBISKALI KMETIJOOtroci iz skupine Palčki z Lidijo in Vido

Smo otroci iz najmlajše skupine vrtca Jakobski

Dol, ki se imenuje Palčki. Najstarejša je Lara, stara

dve leti, najmlajši je Ethan, star eno leto, vmes smo

še Lovro, Lana, Neža, Emeli, Tinea, Brina in Lia.

Radi imamo skoraj vse dejavnosti v vrtcu, a najraje

listamo slikanice. Gledamo jih po prihodu v vrtec,

po zajtrku, preden gremo na sprehod, še

posebej radi pa jih gledamo ob slabem

vremenu. Najbolj so nam všeč slikanice,

v katerih nastopajo živali, ki jih

že poznamo. To so krave, pujsi,

kokoške, račke, koze, ovce,

muce in kužki. Zraven si tudi

zapojemo pesmice.

N e k e g a s o n č n e g a

oktobrskega dne smo odšli z

vzgojiteljicama Lidijo in Vido na obisk

na bližnjo kmetijo Kirbus. Na poti smo

srečali muce, psička Aja pa nas je glasno

pozdravila. Na kmetiji sta nas sprejela

gospa Milena in gospod Franc. Razkazala sta

nam hlev, v katerem so bili pujsi, krave, kokoške,

na pašniku pa so se pasli še telički. Najbolj glasni

so bili pujsi, kokoške pa so se hitro razbežale po

dvorišču. Vse živali smo si natančno ogledali. Pred

odhodom smo se še posladkali, zato je bila pot do

vrtca nekoliko lažja.

PO JAKOBOVIH SLEDEHMojca Križanec

V OŠ Jakobski Dol imamo v šolskem letu

2013/14 tudi izbirni predmet turistična vzgoja, ki

ga obiskuje 18 učencev iz 8. in 9. razreda.

V okviru omenjenega šolskega predmeta smo

se prijavili na razpis Turistične zveze Slovenije za

projekt Na zabavo v naravo. Priporočila Turistične

zveze Slovenije so bila, da v sodelovanju s turističnim

društvom, krajevno skupnostjo in z domačim krajem

pripravimo dvodnevno vodenje po kraju, ki vključuje

tudi prenočišče.

Naš projekt smo poimenovali Po Jakobovih

sledeh. Pri uresničevanju ciljev projekta nam

pomagajo Turistično-vinogradniško društvo Jakobski

Dol, Aktiv kmečkih žena, Krajevna skupnost

Jakobski Dol, posamezni vinogradniki in dr. Leon

Senčič.

Učenci pripravljajo projekt s pomočjo mentorice

– njihove so ideje, prav tako izvedba. Sodelovali

bomo tudi na tržnici projekta, ki bo aprila ali maja

v Mercator centru v Mariboru. Na stojnici bomo

predstavljali kraj z vsemi njegovimi lepotami. Na

to temo učenci rišejo tudi logotip projekta.

Projekt smo si zamislili kot potovanje po

prelepem Jakobskem Dolu. Vključili bomo

»autarja« Jakobskega Dola, kulturne in zgodovinske

spomenike ter legende, ki se pojavljajo o kraju.

Pot bomo začeli pri »autarskem« stolu z zgodbo

o »autarju« in s pristnim kmečkim zajtrkom. Tako

okrepčani se bomo odpravili na pot s tipičnim

prevoznim sredstvom (ta naj za zdaj ostane še

skrivnost). Pot nas bo vodila od mlina na veter,

mimo pokopališča in muzeja nagrobnih plošč,

Johanesa, Jakobskega dvora, kamnoloma, kapel ob

poti, kužnih znamenj, kleti in zeliščarice do objekta,

kjer bomo prenočili. Tukaj bomo imeli večerjo in

ples čarovnic, spomnili pa se bomo tudi legende

o jakobski čarovnici Jerici Schöpf. Naslednji dan si

bomo ogledali cerkev Sv. Jakoba, kužno znamenje,

križ čarovnic, rejo drobnice in govedi, ustavili se

bomo tudi pri medarju. Na igrišču bomo izvedli

športni turnir. Zadnja postojanka s prigrizkom bo

v vinoteki Žmavc.

Zavedamo se, da si vseh lepot Jakobskega

Dola ne bomo mogli ogledati v tako kratkem času.

Česar si ne bomo mogli ogledati letos, si bomo v

naslednjem šolskem letu.

28

IZOBRAŽEVANJE

PRVI ŠOLSKI DAN NA OŠ PESNICAUčiteljici in vzgojiteljica 1.r.

Poletje se je počasi bližalo h koncu in vse bolj se je približeval prvi šolski

dan, ki so ga bodoči prvošolčki nestrpno pričakovali. Na OŠ Pesnica se je prvi

šolski dan za prvošolčke začel nekoliko kasneje kot za ostale šolarje. Zbrali so

se pred šolo, kjer smo jih sprejeli g. ravnatelj in učiteljice. Šolarje je čakala prva

preizkušnja, in sicer skok v šolo, ki jo bodo obiskovali. Po uspešno opravljenem

skoku smo se zbrali v razredu, kjer so sledile prve uganke in naloge. Obiskala

sta nas tudi Lili in Bine, razredni maskoti. Po uspešno opravljenih nalogah

smo skupaj zapeli. Prvošolčki so dobili majna darilca in majice, ki nam jih je

podarila Občina Pesnica. Sledila je prva skupna fotografi ja v šoli. Za konec

so se prvošolčki s starši še posladkali v šolski jedilnici. Prvi šolski dan je v

spremstvu staršev hitro minil, v naslednjih dneh pa se je začelo zares. Pa

veliko uspehov v šoli, prvošolčki!

Svet je okrogel in če se ti zdi, da je nekje nečesa konec,

je to morda lahko nov začetek.

(Ivy Baker Priest)

NOVOLETNE DELAVNICE NA OŠ JAKOBSKI DOLKarmen Polič

V petek, 21. 11. 2013, smo na OŠ Jakobski Dol imeli tehniški dan z

novoletnimi delavnicami. Učenci so izdelovali voščilnice, okraske, svečnike …

Pri izdelovanju so uporabljali predvsem naravni ter odpadni material (revije,

časopisi). Ob delu so razvijali ročne spretnosti, ustvarjalnost in krepili občutek

za sodelovanje v skupini. Izdelali so veliko uporabnih izdelkov, iz priloženih

fotografi j pa lahko razberete, da so bili pri svojem delu tudi zelo ustvarjalni.

29

IZOBRAŽEVANJE

SIMBIOZA NA OŠ PESNICA Suzana Herič

V tem šolskem letu smo na OŠ Pesnica izvedli

projekt Simbioza. Osnovno poslanstvo Simbioze je

sodelovanje in prenos znanja med generacijami.

Cilja projekta sta dvig računalniške pismenosti in

zanimanja za učenje e-veščin med starejšimi ter

promoviranje prostovoljstva med mladimi. V projekt

je bilo vključenih 9 prostovoljk iz 9. razreda OŠ

Pesnica in 11 tečajnikov.

Projekt smo izvajali od 21. 10. do 25.

10. 2013 med 16. in 18. uro. Vsak dan

je bil namenjen spoznavanju nove teme. V

ponedeljek smo spoznali osnove računalnika

in delo v programu Word, v torek uporabo

iskalnikov za brskanje po spletu in kako

lahko brezplačno komuniciramo

po spletu, v sredo smo se

naučili, kako deluje elektronska

pošta ter spoznali pravila

elektronskega komuniciranja,

četrtek je bil namenjen spoznavanju

družabnega omrežja Facebook in

ustvarjanju lastnega profi la, v petek pa

je bil poudarek na uporabi mobilnih

telefonov, pošiljanju sporočil, uporabi

fotoaparata in uporabi drugega dodatnega orodja.

Vse delavnice so vodile prostovoljke.

Vsi udeleženci, ki so se vključili v projekt, so ga

tudi uspešno zaključili in ob koncu dobili zaslužena

priznanja. To so: ga. Tilka Cehtl, ga. Fanika Dvoršak,

ga. Darija Mateja Pušnik, ga. Dragica Kocjan, g.

Franc Kocjan, ga. Irena Bašl, ga. Marija Kocbek, ga.

Marjana Košat, ga. Irena Cehtl, ga. Marija Fekonja

in ga. Cvetka Kramberger.

BELA ODEJA

Zima je. Snežinke padajo.

Danes se nič ne lovijo, tiho z neba letijo.Padajo povsod.

Sedajo na okrasne grmiče, na strehe, na okenske police,

na vse stezice, na veje vseh vrst dreves.

Narava spi, počiva, pod belo odejo se skriva,

nabira si novih moči, da vsa sveža na pomlad zablesti.

Betka ŽEL

30

IZOBRAŽEVANJE

SOBOTNA ŠOLA V OSNOVNI ŠOLI JAKOBSKI DOLAlenka Borošak

»Skoraj nikogar ni, ki bi bil povsem brez nadarjenosti. Izobrazba jo odkrije,

pridnost jo nadgradi, značaj jo ohrani« (Goetz).

Ena izmed nalog šole je poskrbeti tudi za učence, ki zmorejo in hočejo več.

Sobotne šole predstavljajo dodatno obliko dejavnosti, namenjene so predvsem

nadarjenim učencem in so del obogatitvenega programa šole. Šola nadarjenim

učencem prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni

pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

V OŠ Jakobski Dol smo 12. 10. 2013 v okviru tedna otroka in vključitve

v projekt Dvig kakovosti znanja pri pouku in dela z nadarjenimi učenci izvedli

sobotno šolo za nadarjene učence, vendar so se delavnic lahko udeležili tudi

ostali učenci.

V sobotni šoli je bila učencem z raznovrstnostjo ponudbe omogočena

svobodna izbira vključitve v delavnice. Delo je potekalo po principih in metodah,

ki vključujejo višje oblike mišljenja, vzpodbujajo ustvarjalnost, samoiniciativnost

in podpirajo notranjo motivacijo nadarjenih učencev.

Program, namenjen učencem od 5. do 9. razreda, je bil usmerjen v celostni

osebni in socialni razvoj otroka. Ponudba dejavnosti je bila pestra, organizirali

smo več različnih delavnic, v katere so se učenci vključili glede na lastne

interese, sposobnosti, zanimanja in želje. Vsak učenec si je izbral delavnico,

v kateri je pridobival in poglabljal svoje znanje. V delavnicah so se ustvarjale

možnosti za druženje učencev, medvrstniško sodelovanje, uveljavljal se je

mentorski odnos med učenci in učitelji. Teme niso bile vezane na pouk – bile

so zahtevne, privlačne in vznemirljive. Sodelovanje v delavnicah je učencem

omogočilo doživljanje uspešnosti, za svoje delo so bili nagrajeni, spoznali pa

so tudi, da je lahko v šoli zabavno ter poučno hkrati.

Delavnice, v katere so se učenci vključevali prostovoljno:

1. delavnica: Izdelava punčk iz cunj – v okviru projekta Unicef (vodja: Irma Peran),

2. delavnica: Jakob nekoč in danes (vodja: Mojca Križanec),

3. delavnica: Kvizi in uganke (vodja: Alenka Borošak),

4. delavnica: Revščina in socialna izključenost (vodja: Štefka Kocjan Miuc),

5. delavnica: Ob 230-letnici šole (vodja: Nada Šiling).

Učenci so pokazali visoko stopnjo motiviranosti za takšno obliko dela, kar

dokazuje tudi dobra obiskanost delavnic. Delo v sobotni šoli so pozitivno

sprejeli, bili so sproščeni, aktivni, pokazali so veliko interesa, se zabavali ter

se naučili veliko novega in praktičnega.

ŠOLSKI PREVOZI V OBČINI PESNICAKarmen Kotnik

Pravica do brezplačnega prevoza osnovnošolskih otrok je urejena v 56.

členu Zakona o osnovni šoli, način financiranja prevozov pa urejata 81. in

82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Na

podlagi sprejete zakonodaje imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci,

katerih prebivališče je oddaljeno več kot štiri kilometre od matične osnovne

šole. Zagotovljen morebitni višji standard prevozov je v pristojnosti Občine.

V letošnjem letu smo z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za

opravljanje šolskih prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Pesnica

v šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016 izpeljali javni razpis

za oddajo javnega naročila storitev po odrtem postopku. Okvirni sporazumi

so bili sklenjeni na podlagi najugodnejših cen in referenc s štirimi prevozniki,

ki od 1. 11. 2013 izvajajo šolske prevoze na območju Občine Pesnica po

naslednjih sklopih:

• OŠ Jarenina: Ipis Polanc, Sonja Polanc s.p. in Tajhman Tours, d. o. o.;

• OŠ Pesnica: Tajhman Tours, d. o. o., in Arriva Štajerska, d. o. o.;

• podružnica OŠ Pernica: Prevozi Ribič, Ribič Vinko s.p.;

• OŠ Jakobski Dol: Tajhman Tours, d. o. o.

V šolskem letu 2013/2014 bomo za prevoze v tri osnovne šole in podružnico

v Pernici ter za druge posebne prevoze iz proračuna Občine Pesnica odšteli

preko 231.000,00 €. Na seznamu vozačev je 362 otrok.

S prevozi pokrivamo kar 301,47 kilometrov občinskih, državnih in javnih poti.

Kljub težki finančni situaciji v državi in občinah, v Občini Pesnica na področju

šolskih prevozov zagotavljamo nadstandardne storitve, saj šolski prevoz

zagotavljamo vsem otrokom, katerih starši so izpolnili izjave, da bodo njihovi

otroci koristili šolske prevoze v šolo in nazaj. Žal na podlagi opravljenih analiz

izvajanja prevozov v mesecih novembru in decembru ugotavljamo, da možnost

brezplačnega prevoza koristi manj otrok, kot je bilo prijavljenih s strani staršev

in šol za potrebe razpisne dokumentacije. To pomeni, da imamo glede na

zasedenost na razpolago prevelika prevozna sredstva, kar posledično povečuje

tudi stroške in onesnažuje okolje.

31

UČENCI OŠ JARENINA V GOZDU Z LOVCEM ROMANOM Melita Šmidhofer

OŠ Jarenina se nahaja v prelepem okolju v

Slovenskih goricah. Učenci, ki jo obiskujejo, uživajo

velik privilegij, saj so vsak dan v neposrednem stiku

z naravo. V kraju Jarenina deluje nekaj društev, s

katerimi sodeluje tudi šola. V letošnjem šolskem letu

smo obudili sodelovanje z LD Pesnica-Jarenina, ki

je pred leti že živelo, a je nekako zamrlo.

V tem šolskem letu smo z učenci 1. triade začeli

izvajati celoletni projekt ŽIVIM ZDRAVO Z NARAVO.

Projektni dnevi so potekali prve petke v mesecu,

njihov namen pa je bil učence seznaniti z novimi

znanji, spoznanji in spretnostmi v neposrednem stiku

z naravo. Poudarek je bil na ekološkem osveščanju

otrok in na gibanju.

8. 11. 2013 smo izvedli drugi projektni dan.

Povezali smo se z LD Pesnica-Jarenina. Prijazni

starešina g. Igor Pahor je prisluhnil našim željam in

pričakovanjem o izvedbi tega dne. K nam je prišel

lovec in čuvaj, domačin g. Roman

Šparl. Otroci so ga nestrpno pričakali

na šolskem igrišču in se njegovega

obiska zelo razveselili. Večina otrok

se je z njim srečala prvič, nekateri

pa so ga že poznali, saj je g. Roman

Šparl domačin, član LD že 26 let,

mentor pripravnikom, med katerimi

so tudi mame, očetje, strici in tete

naših otrok ter stanski kolega njihovih

dedkov. Najprej nam je predstavil LD

Pesnica-Jarenina, njihove člane (še posebej so

ponosni na tri članice) ter vlogo lovca v naravi. Po

uvodnem delu smo se odpravili na

pohod po bližnji okolici lovišča. Med

potjo so otroci veselo stopali ob lovcu

in mu nenehno zastavljali vprašanja.

Najprej smo se ustavili pri krmišču za

fazane. Lovec je otrokom povedal,

da krmišče založijo s koruzo že pred

zimo, saj se divjad le tako navadi, kje

bo našla hrano, ko zapade sneg in se

močno ohladi. Nato smo se odpravili

do solnice za divjad. Nekateri učenci

so jo že videli, ko so bili v gozdu,

a niso vedeli, kako se imenuje in

čemu služi. V bližini solnice smo

našli odpadke, ki smo jih pobrali

in odnesli s seboj. Lovec nam je

povedal, da žal tudi sam velikokrat

najde odpadke v gozdu ter poudaril,

da onesnaževanje okolja zelo

škoduje divjim živalim. Čeprav

učence za odgovorno ravnanje z

odpadki vzgajamo tudi v šoli, so

imele lovčeve besede močan vpliv

na njihovo zavest, tako da so bili

neprestano na preži za smetmi. Pot smo nadaljevali

po strmem hribu, kjer je bilo veliko lukenj. Učenci

so izvedeli, da so to vhodi v rove lisic in jazbecev.

Pod vrhom smo se ustavili pri lovski preži. Otroci

so lahko splezali nanjo in z vrha uživali v prelepem

pogledu na okolico. Čas, preživet z lovcem, je

minil prehitro. Odgovoril je na številna vprašanja,

sprehod pa je bil poln doživetij in novih spoznanj.

Pred slovesom smo se dogovorili, da se bomo

na podobnem učnem sprehodu spet srečali, ko

bo zapadel sneg. V razredu so učenci navdušeno

izražali vtise:

1. razred

• Všeč mi je bilo raziskovanje lukenj jazbecev

in lisic.

• Užival sem pri plezanju na lovsko prežo.

Čisto malo me je bilo strah.

• V gozdu so pred nami bili gozdni

»onesnaževalni« škratki.

• Prvič sem bila na lovski preži. Super je bilo!

2. razred:

Gospod lovec nam je pokazal krmišče za fazane,

srnice, zajce in jazbece. Zgrajeno je iz lesa in koruzne

slame. Srnam so nastavili sol.

Videli smo pet rovov, v katerih prebivajo jazbeci in

lisice. To je pravo malo mesto, saj so rovi pod zemljo

med seboj povezani. Gospod lovec je povedal, da

naši kužki ne smejo v gozd sami, z nami pa lahko

gredo samo na povodcu. Vonj po divjih živalih jih

spodbudi k lovu. Najbolj so nevarni aprila, maja,

junija in avgusta, ko imajo živali mladiče.

Gospod lovec je povedal, da so odpadki v gozdu

za gozdne živali zelo nevarni. Srna je pohodila

IZOBRAŽEVANJE

32

IZOBRAŽEVANJE

ŠOLA, KJE SI DOMA?Mihaela Fike

Prvi šolski dan je za marsikoga izjemno doživetje. Takrat se v marsikom

prepletata veliko pričakovanje in kanček strahu. Ob dnevu starejših občanov, 1.

oktobra, smo v OŠ Pernica povabili dedke in babice ter obujali spomine na šolo,

kakršna je bila nekoč. Skupaj z vnuki so prisluhnili zgodbi, ki na otroku prijazen

in dostopen način predstavi vse dogodivščine, ki jih lahko pričakujejo v šolskem

obdobju. Osrednja nit zgodbe je bila medsebojna povezanost. Skupaj smo

ugotovili, da imata šola nekoč in šola danes nekaj skupnega – obe nas učita

poštenosti, dobrote in strpnosti, kar je dobra popotnica učencem za življenje.

Nas odrasle pa spomni, da imamo majhne otroke, ki bodo v prihodnosti postali

veliki ljudje. Z dobrimi mislimi smo pričeli delavnico, na kateri smo izdelovali

šolske tablice, podobne tistim, ki so jih imeli nekoč v šoli, le da so bile naše

zanimive in vabljive že na prvi pogled. Imeli smo se lepo in v prijetnem vzdušju

je delavnica tudi letos minila prehitro.

pločevinko, ki se ji je nataknila na nogo. Ker ni mogla hoditi, je poginila. Poginil

je tudi srnjak, ki se je zapletel v plastično mrežo. Da bi vsaj malo pomagali,

smo si nataknili rokavice in pobrali smeti v gozdu.

3. razred

• Všeč mi je bilo, da smo hodili po gozdu. Veliko novega sem izvedela.

• Današnji dan sem preživela zelo lepo, saj je ta lovec zelo simpatičen.

• Všeč so mi bile jazbečeve luknje in plezanje na prežo.

• Veselim se že, ko bomo z lovcem hodili po velikem snegu.

• Veliko novega sem izvedela in se naučila. Lovec je bil prijazen.

• Vesela sem, da smo s sošolkami pobrale smeti.

• Ta dan je bil najboljši v mojem življenju. Mislim, da je bil poučen in

zabaven.

• Nisem vedel, da imajo jazbeci brloge.

Sodelovanje šole in lovske organizacije se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Učno-vzgojne vsebine v osnovni šoli se velikokrat navezujejo na naravo in okolje.

Menim, da je prav, da šola in lovska organizacija na tem področju sodelujeta,

saj lahko obe pripomoreta k izobraževanju in vzgoji otrok za življenje, za stik

z naravo in z okoljem.

LD Pesnica-Jarenina, g. Igorju Pahorju in g. Romanu Šparlu se iskreno

zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč pri izvedbi projektnega dneva.

33

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna

izpostava Pesnica in Zveza kulturnih društev občin

Kungota, Pesnica, Šentilj sta v sodelovanju s Kulturno-

umetniškim društvom Peter Golob Jakobski Dol

organizirala že 33. likovno kolonijo Paleta, ki je bila

v soboto, 14. septembra 2013, v Jakobskem Dolu.

Paleta je tematsko opredeljena likovna kolonija

izbranih likovnih ustvarjalcev z območja severovzhodne

Slovenije. Na Paleti 2013 so ustvarjali: Vidka Borko,

Marjana Cmager, Igor Dacinger, Tamara Dolšak,

Branko Gajšt, Jožef Horvat, Sabina Hvastja, Jožica

Kerenc, Klara Kostešić, Katja Kozjek Varl, Alen Krajnc,

Milena Martinjak, Zdravko Patty, Dragica Petek,

Stanislav Pleteršek, Stanko Rijavec, Bojana Senekovič

Šauperl, Irena Skotnik, Jasna Šošterič, Andrej Velikonja

in Anica Vrezner.

Likovno srečanje smo v dopoldanskem času odprli

z razstavo likovnih del, ki so nastala na lanski koloniji.

O likovnem gibanju Paleta je spregovoril profesor

Alen Krajnc, ki je idejni in strokovni vodja projekta,

koncert Jake Mihelača na kitari pa je v razstavišče

poleg likovne vnesel še glasbeno umetnost.

Umetniki so preživeli dan v Jakobu in nastal je

pester izbor tematsko obarvanih likovnih del, ki

bodo na ogled postavljena predvidoma v začetku

prihodnjega leta, ko bo izšel tudi katalog letošnje

Palete s fotografijami nastalih del.

TEMATSKO SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENSKE NAPITNICE IN PODOKNICE Sabrina Hudales

V soboto, 12. oktobra 2013, so v telovadnici Osnovne šole Pesnica pri

Mariboru zazvenele izvirne slovenske napitnice in podoknice.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica

in Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, ki organizirata

tradicionalno srečanje moških pevskih skupin, želita z razpisom srečanja

skupine spodbuditi, da v svojem okolju najdejo kakšno izvirno in manj znano

napitnico oz. podoknico. Prvo tematsko srečanje moških pevskih skupin

Slovenske napitnice in podoknice je bilo leta 1997, kar pomeni, da je bilo

letošnje srečanje že sedemnajsto po vrsti.

Na začetku prireditve je spregovoril Andrej Koren, predsednik Zveze kulturnih

društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj; nastopajoče in poslušalce pa je

nagovoril tudi župan Občine Pesnica, Venčeslav Senekovič. Nastopilo je 15

moških vokalnih skupin: Pesniški oktet Društva za kulturo, turizem, šport in razvoj

ŠTIBL Pesnica, Štajerski koledniki KD Hajdina, Vokalna skupina Šentanel KD

Šentanel, Moški pevski zbor KUD Gabrijel Kolbič Zg. Velka, Moški pevski zbor

DU Duplek, Oktet Tinje KUD Oton Župančič Tinje, Moški pevski zbor Viharniki

DU Mežica, Vokalna skupina Mavrica KUD Kajuh Jarenina, Moški pevski zbor

Ožbalčki puobi KD Ožbalt, Moški pevski zbor PGD Ravne na Koroškem, Moški

pevski zbor Vuhred Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija Vuhred, Moški

pevski zbor KUD Mejnik Šentilj, KUD Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska

Bistrica – Polskava, Društvo pevska skupina Prekmurci Tišina in Oktet Dornava.

Strokovna spremljevalka srečanja je bila Valerija Grbić, svetovalka za vokalno

glasbo pri ZKD Kungota, Pesnica, Šentilj. V svoji strokovni oceni nastopov

je med drugim zapisala: »Programi skupin so bili zelo raznoliki, predstavitve

posameznih zasedb pa zelo domiselne, duhovite in šaljive, kar je tudi namen

prireditve. Poudarila bi rada, da se vsako leto prijavi več skupin in da kvaliteta

vsako leto raste, kar me zelo veseli. Skupine so sproščene, pa vendar kvalitetne,

saj vzamejo svoj nastop resno in odgovorno.«

Skupine so zaključile srečanje s skupno pesmijo Majol’ka bod’ pozdravljena.

Po prireditvi je sledilo prijetno druženje. Slovenska pesem je odmevala še

dolgo v noč.

KULTURA

LIKOVNO SREČANJE PALETA 2013 IN ODPRTJE RAZSTAVE DEL, NASTALIH NA LANSKEM SREČANJU

34

KULTURA

BREZ VAS NE BI BILO NAS – VSEM ČLANOM KUD-a PERNICAZdenka Bukovec

Ob koncu leta čas nakloni vsakomur kak dar. Jaz pa vsem podarjam nekaj

lepih misli …

Čas je tisti, ki nas omejuje in nas spremlja od rojstva do smrti. Čas je

vladar toka življenja. Ob koncu leta, ki se nam neusmiljeno bliža, vsak pri sebi

zaključi svoje zgodbe in z novim upanjem, s cilji ter hrepenenji obrne list, da

ga v naslednjem letu popiše z še lepšo pisavo in obogati z še bolj uspešnimi

utrinki življenja.

Tokrat ne bom naštevala števila prireditev v kulturni sezoni 2013, ker tisti,

ki ste se jih udeležili, zagotovo veste, koliko smo jih to leto uspešno izpeljali.

Za nami je torej več kot leto dni uspešnega dela v kulturi. KUD Pernica z

novim vodstvom in z vsemi člani počasi, a vztrajno poganja nove korenine.

Rada bi izkoristila priložnost in nekaj besed namenila svojim članom KUD-a

Pernica, brez katerih društva tudi ne bi bilo. To so ljudje s srcem; ljudje, ki imajo

družine, službe, obveznosti, se šolajo ali delajo karkoli drugega. Pa vendar je

od vsega naštetega vredno največ prav to, da si vzamejo dragocen čas, ga

prostovoljno ter nesebično poklonijo društvu in kraju, v katerem živijo. Poklonijo

ga vsem nam, da lahko ob kulturnih dogodkih in prireditvah za trenutek

pustimo delo in skrbi ter se sprostimo in od srca nasmejimo. Tako se krajani

med seboj tudi spoznavamo, navežemo pristne stike, ohranjamo običaje, se

spominjamo pozabljenega, obujamo staro … Vsi smo ljudje. Ne ozirajmo

in ne obremenjujmo se s tistimi, ki jih srečujemo v medijih, na televiziji, v

časopisih – s tistimi iz tretjega sveta. Ozrimo se raje okrog sebe – kot sosed

na soseda, kot človek na človeka. To smo mi in skupaj zmoremo vse. Naše

društvo je lep dokaz za to, saj deluje že veliko let, bližamo se 100. obletnici.

Člani KUD-a Pernica, vi ste naš ponos in vredni ste spoštovanja.

Vsem članom KUD-a Pernica ter vsem našim občankam in občanom želim

vse dobro v novem letu. Imejte se radi, uberite pravo pot, zdravo in kakovostno

življenje, med in mleko naj se cedita v potokih, veliko uspeha, sreče, veselja

in pozitivnih misli. Srečno 2014!

CITRE IN PESNada Svetina

Minevata dve leti, odkar sem dobila citre. V tem času se je veliko zgodilo,

kajti upokojenci skušamo v času, ki nam je preostal, narediti vse, česar prej

nismo uspeli.

Zakaj sem začela igrati citre v teh letih? Ker sem si neizmerno želela psa,

ki bi mi delal družbo, s čimer pa se vsi v naši hiši niso strinjali, zato sem se

pod vodstvom učiteljice Doroteje začela učiti igranja na citre. Koliko ur sem

prebila zraven njih, da je katera izmed meni ljubih slovenskih ljudskih pesmi

zazvenela vsaj malce spodobno, ne povem, ker je učenje v zrelih letih veliko

težje kot v mladosti. Vendar pa, kot pravi pregovor, kjer je volja, je tudi pot. In

pot je lahko včasih tudi zabavna, prijetna. Če pa se prikrade gospod dolgčas,

ni več ne volje, ne poti. Dovolj sem trmasta, da se to ni zgodilo.

Veliko ljudi meni, da se je treba učiti, ko si še mlad. Glede na svoje dolgoletne

izkušnje v prosveti se z njimi strinjam. Toda v letih, ko naj bi bilo pridobivanje

novih znanj in spoznanj nepotrebno, bi se morali truditi, da ostane želja po

pridobivanju novih znanj čim bolj prožna. Prav v teh letih je namreč čas, da

uresničimo želje in se lotimo tistih dejavnosti, za katere prej nismo našli časa.

Ljudje v zrelih letih moramo delati kaj novega, zanimivega, spodbudnega, kajti

le to nam dviguje samozavest, krepi duha in daje vrednost času. Moramo

se truditi, da ostanemo zdravi v duhu in telesu, saj je prav to smisel življenja.

Moje citre danes zvenijo lepo; rada igram slovenske ljudske pesmi, ki so

neizmerna zakladnica milozvočnih, čudovitih melodij, ki razveseljujejo uho, srce

in dušo. Moja učiteljica me vidi bolj poredko, pa ne zato, ker ne bi želela, pač

pa zato, ker imam vsaj trideset skladbic, ki jih moram še veliko vaditi, da jih

bom zaigrala popolno. Zato pa je potrebno veliko vaje, preigravanja in časa,

ki pa ga glede na vse obveznosti nimam.

V tem letu sem imela tudi nekaj nastopov. Ne govorim o celovečernem

koncertu, tega verjetno nikoli ne bo, pač pa o kakšni dopolnitvi ob krajevnih

prireditvah, največkrat pa sem na citre zaigrala v domačem krogu. V Domu

upokojencev smo pevke ljudskih pesmi z domačimi pesmimi razveseljevale

stanovalce, med našim programom pa sem zaigrala tri skladbice, da so si

35

KULTURA

pevke malo oddahnile. Tik pred novim letom smo imeli v naši kulturni dvorani

žive jaslice. Nastopile so razne pevske skupine, med branjem lepih misli pa sem

igrala božične napeve. Sodelovala sem tudi na medgeneracijskem srečanju,

ki so ga pripravile članice Društva Drava iz Maribora.

Trema je na nastopih še prisotna in bo verjetno tudi ostala, toda le z javnim

nastopanjem se je bom vsaj malo otresla.

Igranje na citre ob petju mojih pevk pa ne bo šlo tako zlahka. Ljudsko petje

je glasno petje, strune na citrah pa so preveč nežne, zato je potrebno ozvočenje.

Smiselno bi bilo, da bi igrala samo refren, toda res bomo potrebovale veliko,

veliko vaj, da bo to uspešno izvedeno. Seznanjena sem, da ljudje ob petju

ljudskih pesmi praviloma niso imeli spremljave, zato bom verjetno opustila

misel na spremljavo ljudskega petja.

In zdaj še najpomembnejše: tudi kužka imam! Želja se mi je uresničila! Tako

je najzvestejša poslušalka, kadar igram na moje citre, postala majhna, prisrčna,

črna pritlikava šnavcerka Pika.

Koliko veselja, radosti in smeha je psička prinesla v najin mali dom, se ne da

povedati. To lahko samo čutim. Vsako jutro se me neskončno razveseli, skupaj

opazujeva sončni vzhod, poslušava ptičje žvrgolenje, gledava, če je že zrasla

kakšna rožica (če je seveda prej ne poje), greva na sprehod ali natančneje,

z njo gre na sprehod moja boljša polovica, mož (ki si je premislil in se ne

bo ločil), potem mi pomaga kuhati, neskončno rada se vozi v avtomobilu,

spremlja me povsod, kjer je le mogoče in opazuje svet. Večer je najlepši čas

za opazovanje čudovitih barv sončnega zahoda, pred spanjem je čas za ogled

nočnega neba, poslušanje tišine na našem malem hribčku … Kako lepo je

življenje, če le gledamo s srcem!

Kdaj je človek srečen in kaj je sreča?

Kakor za koga! Nekaterim pomeni blagostanje, za nekatere je višek sreče,

če imajo veliko denarja, drugi so hvaležni za to, kar imajo, to tudi skrbno čuvajo

in v tem najdejo smisel.

Zdaj pa grem zopet igrat na citre, saj gre Pika spat. Moje igranje je zanjo

čudovita uspavanka, meni pa prežene dnevne skrbi in umiri moj srček.

KULTURNO DOGAJANJE V JAKOBU Franja Senčič

Tudi v poletnih mesecih se je Kulturno-umetniško

društvo Peter Golob Jakobski Dol trudilo osveščati

krajane o pomembnosti domače zgodovinske in

kulturne dediščine ter z glasbo širiti dobro voljo.

Dan pred dnevom državnosti, 24. junija 2013,

smo v sodelovanju z Osnovno šolo Jakobski Dol

odkrili spominsko ploščo lipi, ki je bila posajena v

času vojne za osamosvojitev Slovenije. Kot idejni

vodja in spreten kamnosek se je ponovno izkazal

dr. Leon Senčič. Na prireditvi so sodelovali še

učenci osnovne šole z dramsko uprizoritvijo in s

pesmijo, zapele pa so tudi ljudske pevke Predice.

Povabili smo posebna gosta – veterana vojne za

osamosvojitev, Martina Harca in Milana Robarja,

ki sta z nami delila spomine in občutke na tiste

neprijetne dni. Da je v tistih dneh lipa v Jakobu

pričela poganjati korenine je zaslužen, žal, že

pokojni g. Peter Žavcer, ki jo je

posadil v samem središču kraja.

Ob odkritju spominske plošče pa

je njegova vnukinja, Nika Gosak,

prinesla „kanglico“ vode, s katero

je simbolno pokazala, da bomo še

naprej zalivali in skrbeli za našo lipo,

drevo Slovencev. Prireditev je sklenil

slavnostni govornik, župan Občine

Pesnica, g. Venčeslav Senekovič.

Prepričani smo, da spominska

obeležja v domačem kraju pripomorejo k domovinski

vzgoji in nas hrabrijo za jutrišnji dan.

Hrabro in zavzeto pa se vsako leto celoten kraj

pripravlja na krajevni in župnijski praznik – Jakobovo.

Tudi naše društvo je prispevalo kamenček v mozaik

prireditev, pevke in pevci pa so sodelovali tudi na

prireditvah drugih društev.

V dvorani društva smo od 26. do 28. julija

2013 pripravili že tradicionalno Razstavo mojstrov

domače obrti, na kateri smo si lahko ogledali izdelke

iz marmorja, slanega testa, lesa, kvačkane šale,

umetno cvetje in nakit. Razstavo smo dopolnili še s

starimi fotografijami na temo družina in poroka. Lepo

je bilo opazovati obiskovalce, ki so na razstavljenih

fotografijah prepoznali domače obraze, se čudili

modi izpred sto let – skrinje spominov so se

odpirale.

Osrednji dogodek v sklopu prireditev ob

krajevnem in župnijskem prazniku je že od

nekdaj Jakobova nedelja. Tudi letos nas ni pustila

„hladnih“, saj so temperature dosegle visokih 37

stopinj. Kljub vročemu soncu so Neuvirtovi Štajerci

36

KULTURA

O DELU ŠTUDIJSKEGA KROŽKA SPRETNI PRSTI PODEŽELJA PESNICAMarija Eraković

Pri Zvezi kulturnih društev Pesnica, Šentilj in Kungota v Pesnici že deseto leto

deluje tudi naš študijski krožek. Gre za učenje, ustvarjanje in kvalitetno preživljanje

prostega časa, torej za obliko vseživljenjskega učenja odraslih – projekt sofi nancira

Ministrstvo za šolstvo in šport. Krožka se udeležuje 21 krajank, ki so upokojenke,

kmetice, zaposlene in študentke. Torej gre za medgeneracijsko sodelovanje.

Svoje znanje in izdelke vsako leto predstavimo na razstavah, ki so zelo

obiskane. Dejavne smo tudi v kraju, saj vodimo delavnice na Osnovni šoli

Pesnica in sodelujemo na srečanju otrok na Špičniku, ki ga organizira Javni

sklad kulturnih dejavnosti občin Kungota, Pesnica, Šentilj.

Do desete jubilejne razstave prihodnje leto bomo nekatera znanja in veščine

še obnavljale, predstavile pa bomo tudi nekaj novih znanj. Letos smo se naučile

izdelovati lovilce sanj in se seznanile z novo tehniko izdelave voščilnic – s

pergamano tehniko. Oktobra smo sodelovale v projektu Kvačkarija – obkvačkajmo

stari most v Mariboru. Nakvačkale smo 431 pisanih rožic. Pri omenjenem

projektu smo z veseljem sodelovale, udeležile smo se tudi njegove otvoritve,

ki je bila zelo spodbudna za naše duše in nadaljnje ustvarjanje. 25. novembra

smo na OŠ Pesnica pripravile tri delavnice; izdelovali smo okraske iz slanega

testa, kvačkali rožice in izdelovali lovilce sanj.

Zadnje dni smo spet neutrudno kvačkale, saj so nas organizatorke sejma

ArtMar prosile, da za okrasitev Naskovega dvorca in okolice ter novoletnih

stojnic v vilinskem mestu nakvačkamo lampijončke. Predale smo jim 31 velikih

in 34 malih lampijončkov ter tako prispevale k prazničnemu vzdušju v Mariboru.

Na naših srečanjih bomo še naprej obnavljale nekatera znanja (klekljale

bomo, vezle v različnih tehnikah, izdelovale nakit, rade bi spet delale predmete

iz koruznega ličja), lotile pa se bomo tudi vezenja s križci in še marsičesa.

vabili na prizorišče dogajanja, kot znajo le oni –

ubrano in glasno. Tudi Predice in pevci Mešanega

cerkvenega pevskega

zbora se niso ustrašili

pretopl ih sončnih

žarkov. Pridružila sta

se nam še župan, g.

Venčeslav Senekovič,

ter poslanec državnega

zbora, g. Marjan Pojbič,

in nagovorila zbrane, ki

so potrpežljivo čakali

na postavitev klopotca.

Sestavne dele le-tega

nam je v domačem narečju predstavil Dejan

Lončarič, medtem ko so ga člani TVD Jakob

ponosno dvignili v nebo. Leon Senčič je v opravi

rimskega vojaka opisal kulturo pitja vina v času

rimskih cesarjev in nam prinesel v pokušino tedanjo

pijačo iz vina, vode in zelišč. Ustoličili smo „autarja“

Martina Harca, mladi glasbeniki Nejc Težak, Kristjan

Kmetec in Lucijan Bračko pa so se požvižgali na

vročino in s poskočnimi vižami dokazali, da na

mladih svet stoji.

V jesenskih mesecih člani Kulturno-umetniškega

društva poprimemo za kmečka opravila ter polnimo

kašče in kleti. Ob zimskih večerih pa Vas ponovno

vabimo, da se nam pridružite na kulturno obarvanih

dogodkih Jakoba.

Za ZDRAVJE in za SREČO,za vse UPE, nade, želje,si kupico nalijmo in zaželimo:»BODI SREČNO NOVO LETO!«

Berta Čobal Javornik

37

KULTURA

PALETKA 2013 – OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA V JARENINIAlen Krajnc

Letošnja Paletka je postavila nov rekord v smislu

števila udeležencev. Več kot 60 udeležencev je bilo

razporejenih v osem delavnic.

Novosti v letošnji Paletki sta bili delavnica

izdelovanja lutk iz cunj in delavnica barvnega

linoreza, medtem ko so ostale delavnice sledile

okvirjem, zastavljenim v prejšnjih letih.

Ustvarjalnost, nove ideje, kritično mišljenje in

mladostna energija so imperativi, ki Paletki dajejo

neverjetni naboj, jo postavljajo med tiste prireditve

za šolsko mladino občin Kungota, Pesnica in Šentilj,

ki razbijajo mit o nedejavni in apatični generaciji X.

Paletka dokazuje, da so današnje generacije

mladih pripravljene in sposobne delovati v smislu

napredka, novih idej in ustvarjalnosti. Potrebno jim

je le ponuditi priložnosti.

Šolsko leto 2013 je mednarodno leto nadarjenih

učencev. V tem kontekstu se likovna kolonija Paletka

pridružuje vrsti aktivnosti, ki v naši državi potekajo

na temo nadarjenost in razvoj nadarjenih. Prav vsi

učenci, udeleženi na Paletki 2013, spadajo v to

»kategorijo«, oz. natančneje, so likovno nadarjeni.

Naša prizadevanja bodo v prihodnje še bolj

usmerjena v razvijanje ustvarjalnosti in bogatenje

potencialov udeležencev Paletke na področju

likovne umetnosti in likovne vzgoje.

Vsem udeležencem Paletke 2013 čestitam

za dosežke, mentorjem pa izrekam zahvalo

za sodelovanje in jim čestitam za kakovostno

mentorstvo.

Posebna hvala JSKD občin Kungota, Pesnica in

Šentilj za vso podporo in izvedbo projekta PALETKA,

ki bogati kulturno-umetniški utrip našega okolja.

Slovenska demokratska strankaObčinski odbor Pesnica

Spoštovane občanke, cenjeni občani!

Ob prihajajočih praznikih Vam in Vašim dragim želimo blagoslovljen in vesel božič ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.Leto, ki prihaja, pa naj Vam prinese mir, zdravje in zadovoljstvo ter izpolni vse vaše želje.

38

KULTURA

ČE PAPIR BI BIL UŽITENMarjana Cmager

Pred nekaj stoletji,

morda pred tremi desetletji,

kdo pomislil bi,

da moral kmet nekoč

bo vsak korak

zapisovati na papir,

ki zadnji čas

pošteno že načenja

njegov notranji mir.

Spanec več ne daje

novih mu moči,

saj vsako leto

dlje v noč bedi:

tabele izpolnjuje,

ure piše,

kdaj kosil je,

žel, oral, škropil,

papirjev goro potrebuje

in veliko let,

če morda rad gradil bi nov objekt.

In kmečka gospodinja?

Reva več ne vé,

kaj je počitek,

ko hodi od urada do urada,

pridobiva razna dovoljenja in soglasja,

da ima vse,

kar je pri hiši,

papirnatno podlago,

ker pretijo ji in grozijo ti,

ki niso kmetje,

iz vseh strani,

čeprav vedo le redki,

kdaj seje se in kdaj sadi.

In tako na večer reveža sedita

vsak na svojem koncu mize.

On ureja papirje in si misli:

»Le zakaj?«

Ona vnaša podatke v računalnik

in sprašuje se:

»Do kdaj?«

Še za nežnosti več časa ni

in vse prevečkrat zaradi papirjev

delo na polju obstoji.

Pa kaj bi to,

v prihodnje kmet več ne bo potreben,

saj hrana dolgo časa že

v laboratorijih zori.

In ne samo v kmetijstvu,

povsod papir življenje nam kroji.

Če papir bi bil užiten,

nasitil bi

3 krat 7 milijard ljudi.

39

KULTURA

• Ekstracena• Ugodniplačilnipogoji• Točnadostavanadom• Konstantnainzanesljivakakovost• Plačilonaobroke

www.ekstraolje.si

NoN-stop, Naroči zdaj!

Skupina ekstra olje d.o.o., Sokolska ul. 46, MB

Ekstraekološkokurilno olje in

peleti

V SPOMINSPOMIN NA NAŠO KRAJANKO TILIKO FILIPČIČSilva Ziner

Prav je, da se naše Tilike, ki se je že poslovila od

nas, spomnim in ji še zadnjič posvetim nekaj besed.

Bila je dobra gospa, zgledna mama in tašča,

pozorna babica in prababica. Ob osebnih praznikih

je svoje otroke vedno obdarila z majhnimi

pozornostmi in tako izpolnjevala besede, ki jih je

večkrat izrekla: »Nekaj jim moram podariti, da bodo

imeli spomin name, ko me več ne bo.«Tilika tudi na

nas, prijateljice, ni pozabila. Na svoj rojstni dan nas

je povabila na kakšen kozarček in prigrizek, da smo

malo poklepetale. V njeni družbi smo se počutile

zelo dobro in sproščeno. Tilika se je spoznala tudi

na oblačila, rada se je urejena udeležila kakšnega

slavja ali prireditve. Večkrat je v šali rekla: »Jaz

ne jem samo z usti, ampak tudi z očmi.« Po njej

smo se lahko samo zgledovale. S Tiliko se je bilo

lepo tudi pogovarjati in obujati stare spomine. V

spominu mi je ostala zaradi dobrote, spoštovanja

ljudi ter pokončne drže. Čas

si je rada krajšala s skrbjo za

rože, z reševanjem križank ter

z branjem dnevnega časopisa.

Njeni sobici sta bili pospravljeni

„kot iz škatlice“, če pa je imela

čas, je rada posedela pri Mirovi

ali Irenini počitniški hišici.

Tilika, jaz in moja družina te

zelo pogrešamo in mislim, da te

tudi tvoji najdražji. Radi postojimo ob tvojem grobu,

ti povemo kakšno lepo misel, prižgemo svečko,

saj vemo, da tam počivaš ti, draga soseda, in tvoj

mož Franc. Naj vama bo lahka slovenska zemlja.

40

IZ NAŠIH DRUŠTEV

PREDICE V CANKARJEVEM DOMU Nada Svetina

Predice smo tudi članice jakobskega Društva

upokojencev. Predsednik tega društva, g. Marjan

Vozič, nas je že pred letošnjim poletjem povabil k

sodelovanju na 13. Festivalu za tretje življenjsko

obdobje. Po dogovorih s Pokrajinsko zvezo društev

upokojencev smo popoldan, na dan otvoritve

Festivala, 1. oktobra, nastopile v veliki Linhartovi

dvorani. Predstavile smo se v kulturnem programu

5. večera pesmi in plesa, namenjenemu vsem, ki

ohranjajo slovenske običaje ali radi pojejo slovenske

ljudske pesmi.

V veliko čast nam je bilo nastopati pred tolikšnim

občinstvom – bilo je nepozabno. Zapele smo dve

pesmi in požele prisrčen aplavz. Predstavilo se je

sedem skupin ljudskih pevcev, dve folklorni skupini

in gostje iz Makedonije. Prireditev je bila pripravljena

in vodena zelo profesionalno – vsi smo se počutili

prijetno in sproščeno.

Festival za tretje življenjsko obdobje je edinstvena

prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna

prireditev v Evropi. Festival je namenjen povezovanju,

izmenjavi idej in ustvarjanju ter posvečen aktivnemu

staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in

uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na

festivalu je vsak lahko našel sebi zanimive vsebine

in načine, da izrazi mnenje, najde nove poti k

izboljšanju življenja starejše generacije in načine,

kako lahko tudi druge usmeri na to pot.

Festival omogoča sodelovanje s civilno družbo,

prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi,

akademskimi in političnimi sferami in tako po svojih

močeh prispeva k trajnostnim medgeneracijskim

rešitvam.

Časovno in vsebinsko se festival navezuje na

1. oktober, mednarodni dan starejših, ter na 3.

oktober, mednarodni dan otroka.

Vse tri dni je bilo na prizorišču festivala

izjemno živahno. Imeli smo številne priložnosti za

prijetno druženje, izmenjavo mnenj ter priložnosti

za promocijo programov, izdelkov in storitev,

namenjenih starejšim.

Prepričali smo se, da ima Slovenija velik

ustvarjalni in delovni potencial v starejši populaciji

prebivalstva. Lepo bi bilo, če bi vsa ta vedenja

in znanja uspešnejše uporabili za dobro vseh

državljanov te naše lepe deželice.

PGD PERNICA IN GZ SLOVENSKE GORICE STA PRAZNOVALA VISOK JUBILEJMonika BUSER

Leto 2013 je bilo pomemben mejnik za PGD

Pernica in Gasilsko zvezo Slovenske gorice.

V soboto, 07. decembra, je Prostovoljno gasilsko

društvo Pernica skupaj z Gasilsko zvezo slovenske

gorice, ki deluje že 30 let, v kulturni dvorani v Pernici

proslavilo 80 let obstoja in delovanja društva.

Skrbno pripravljenega praznovanja visokega

jubileja so se med drugim udeležili poveljnik

Gasilske zveze Slovenije Franc Petek, župani

občin Šentilj, Edvard Čagran, Kungote, Igor

Stropnik, in Pesnice, Venčeslav Senekovič,

ki je imel tudi vlogo gostitelja, saj je že vrsto

let predsednik PGD Pernica. Na povabilo so

se odzvali: prijateljska gasilska zveza Celje,

Gasilske zveze mariborske regije (GZ Maribor,

GZ Ruše in GZ Starše), sosednja Gasilska zveza

Lenart, častni predsednik GZ Slovenske gorice

Valentin Pohorec, častni poveljnik GZ Slovenske gorice

ter poveljnik gasilskega poveljstva Občine Pesnica Jože

Repa, častni poveljnik PGD Pernica Maks Polanec,

gasilska društva GZ Slovenske gorice in pobrateno GD

Gerečja vas, občinski svetniki ter seveda predstavniki

društev v kraju.

Zbrane goste in obiskovalce je najprej pozdravila

in nagovorila povezovalka slavnostne proslave, gospa

Darinka Čobec. Sledila sta nagovora gostiteljev –

predsednika domačega društva, Venčeslava

41

IZ NAŠIH DRUŠTEV

Senekoviča, in predsednika GZ Slovenske gorice,

Sama Vrtina, ki je k besedi povabil tudi častnega

predsednika GZ Slovenske gorice, Valentina Pohorca.

Slednji je zvezi predsedoval od ustanovitve. Zbrane je

nagovorili tudi Franc Petek, poveljnik GZ Slovenije, ter

vsi trije prisotni župani, ki so društvu in zvezi čestitali

ob visokem jubileju.

Program je popestril mešani pevski zbor Canticum

Pernica, ki je pod vodstvom Barbare Gajšek zapel tri

pesmi ter požel bučen aplavz in navdušenje občinstva.

Ob tako visokih jubilejih se spomnimo tudi tistih, ki

so zanje zaslužni. PGD Pernica je podelilo spominske

zahvale ob 80. obletnici, GZ Slovenske gorice pa

spominske plakete ob 30. obletnici.

GZ Slovenske gorice je za dolgoletno, izjemno

uspešno in aktivno delo ter v zahvalo za zelo

pomemben osebni prispevek pri razvoju gasilstva

podelila listino častnega predsednika Velentinu Pohorcu

ter listino častnega poveljnika Jožetu Repi.

Gasilska zveza Slovenije je podelila naslednja

odlikovanja:

Gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli: Alojz

Strnad, Boštjan Frajzman, Janko Žerjav, Slavko Rošker,

Tomaž Senekovič,Vinko Daks. Gasilsko odlikovanje

III. stopnje: Simona Verdnik, Venčeslav Senekovič,

Vida Gruber. Gasilska plamenica II. stopnje: Branko

Senekovič, Jože Dež, Milan Kojc. Gasilsko odlikovanje

I. stopnje je prejelo PGD Pernica.

Praznovanju je, kot vedno, dala svojo glasbeno

noto Mala pihalna godba Občine Pesnica – Neuvirtovi

Štajerci.VELIKA GASILSKA VAJA V PERNICI

Praznovanje visokega jubileja PGD Pernica se

je začelo že v četrtek, 28. novembra 2013, ko je

domače gasilsko društvo organiziralo veliko gasilsko

vajo v središču Pernice. Zbralo se je 83 gasilcev iz

osmih prostovoljnih gasilskih društev z dvanajstimi

vozili. Prisotna so bila PGD Pesnica, PGD Jarenina,

PGD Jakobski Dol, PGD Pernica, iz sosednjih gasilskih

društev pa PGD Jurovski Dol, PGD Lenart in PGD

Malečnik ter pobrateno gasilsko društvo Gerečja vas.

42

IZ NAŠIH DRUŠTEV

IZKLJUČITEV PGD PALOMA SLADKI VRH IZ ZVEZESamo Vrtin

Člani Gasilske zveze Slovenske gorice, ki zajema devet prostovoljnih gasilskih

društev v občinah Kungota, Pesnica in Šentilj, ter ostali poznavalci razmer,

smo bili nad enostranskim pisanjem v javnosti, ki ga je sprožilo Prostovoljno

gasilsko društvo Paloma Sladki vrh, zgroženi in presenečeni (glej članek v

časopisu Slovenske novice, dne 27. 1. 2013). Namen prispevka, za katerega

je odgovorna peščica ljudi, ki so absolutni krivci za nastalo situacijo, je bil blatiti

bratovščino 700 gasilcev, ki si tega nikakor ni zaslužila.

S svojim odzivom v javnosti smo želeli predstaviti dejstva, nastala v dani

situaciji, nikakor pa nismo želeli blatiti drugih. Po tehtnem premisleku smo

se odločili, da moramo javnost seznaniti z resnico, saj ugotavljamo, da veliko

ljudi iz območja KS Sladki vrh ter občine Šentilj ne pozna resničnih razmer.

Dejstvo je, da je bilo gasilsko društvo PGD Paloma Sladki Vrh iz Zveze

društev izključeno legitimno in zgolj na podlagi ugotovljenih večkratnih kršitev,

ki so trajala že več let. Ker s kršitvami ni prenehalo in društvo kljub opozorilom

Zveze ni ukrepalo zoper odgovorne za kršitve, je bilo februarja izključeno iz

Zveze. Ob tem je potrebno poudariti dejstvo, da je vseh 9 gasilskih društev, ki

delujejo na območju občin Kungota, Pesnica in Šentilj, soglasno sprejelo sklep

o izključitvi. Predhodno je vseh 9 društev tudi soglasno sprejelo stališče, iz

katerega je razvidno, da dajejo vso podporo vodstvu Gasilske zveze in pozivajo

k izključitvi PGD Paloma Sladki Vrh.

Nekateri ljudje v PGD Paloma Sladki Vrh vidijo žrtev. Menim, da je vzrok

za to v nepoznavanju razmer, zato je prav, da je javnost seznanjena, da je za

nastalo situacijo odgovorna peščica vodilnih ljudi v PGD Paloma Sladki Vrh,

saj so grobo kršili pravila, moralno-etična načela ter kodeks gasilske etike,

na kar so bili vedno znova tudi opozorjeni. Številne kršitve so se zgodile že

leta 2005 in so se pojavljale vse do leta 2012.

Gasilska zveza je vodstvo PGD Paloma Sladki Vrh sproti opozarjala na kršitve

in poskušala na miren način blažiti situacijo. Slednje pa je vsakič znova ignoriralo

odločitve Zveze, da zoper odgovorne za kršitve v svojem društvu ustrezno ukrepa.

Kršitve in kljubovanja PGD Paloma Sladki Vrh so prerasla v spor z vsemi

ostalimi gasilskimi društvi v treh občinah, Gasilsko zvezo Slovenske gorice,

Gasilsko zvezo Slovenije in na koncu tudi z Občino Šentilj.

Ker smo želeli preprečiti razpad Gasilske zveze – posledica razpada bi bila

ogroženost požarne varnosti ne samo v Občini Šentilj, temveč tudi v Občinah

Kungota in Pesnica – smo februarju letos na izredni skupščini sporno društvo

izključili iz Zveze, posledično pa je bila s strani Občine Šentilj prekinjena tudi

pogodba z omenjenim društvom za opravljanje javne gasilske službe.

Gasilska zveza Slovenske gorice se seveda zavzema za ponovno delovanje

gasilskega društva iz območja Sladkega Vrha, predvsem iz razlogov

razbremenitve preostalih treh gasilskih društev v občini, ki trenutno opravljajo

javno gasilsko službo tudi na območju KS Sladki Vrh. Seveda pa Zveza, glede

na celotno dogajanje, ne bo v svoje vrste sprejela društva, v katerem se bodo

pojavili ljudje, odgovorni za kršitve.

Z našo odločitvijo se strinjata tudi Gasilska zveza Slovenije in Občina Šentilj.

Upam, da ste iz napisanega spoznali, da za nastalo situacijo ni krivo društvo

PGD Paloma Sladki Vrh, temveč zgolj nekaj vodilnih članov v tem društvu,

saj je bil njihov odnos neprimeren, njihovi osebni interesi pa so se postavljali

nad interese društva.

Gasilska zveza Slovenske gorice je vsa leta soglasno podpirala nekdanjega

predsednika omenjenega društva in ga tudi zdaj, saj je za gasilstvo žrtvoval

veliko časa in dela, kar je bilo 12. 10. 2010 potrjeno tudi na izredni skupščini

Gasilske zveze, kjer je predsednik dobil 100-odstotno podporo volilnih delegatov,

vključno s takratnimi delegati PGD Paloma Sladki Vrh. Takšnega medijskega

blatenja s strani peščice ljudi iz vodstva PGD Paloma Sladki Vrh (prepričani

smo, da ne s strani društva) si ni zaslužil, še posebej ne za stvari, ki niso v

nikakršni povezavi z gasilstvom. Takšno blatenje kaže na nivo, ki si ga resno

gasilstvo, vsaj po našem mnenju, ne zasluži.

SREČNO LETO, ki odhajaš

in ostajaš v verigi časa.

Hvala za vse, kar dobrega si dalo,

ostalo bo v zavesti naši.

BODI SREČNO LETO, ki prihajaš.

V vrtincu časa dobro naj zmaguje!

MIR v svetu naj domuje,

vrelec SREČE ne presahne.

ČAS odteka, kakor reka …

K dobremu poti speljane,

na pragu leta so neznane …

Bodi sreča nam vodnica!

Berta Čobal Javornik

BODI SREČNO LETO 2014

43

IZ NAŠIH DRUŠTEV

AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV PESNICANada Fliser

O p i s a l a b o m

društvene aktivnosti,

ki smo jih izvedli v letu

2013.

Februarja, na dan

pusta, smo pripravili

pustovanje v dvorani

kulturnega doma v

Pesnici. Tu se naši

člani – upokojenci

– počutijo najbolj

domače, zato ob vsaki

prireditvi napolnijo

dvorano do zadnjega kotička in tudi tokrat je bilo tako. Vedno nas obiščejo kurenti, pa

tudi mi se našemimo in tako se vsi skupaj nasmejimo in poveselimo.

Aprila smo proslavili 60 let obstoja društva in organizirali redni letni občni zbor, kar

je bilo zapisano tudi v prejšnji številki Občinskih novic.

Junija smo se s kar dvema avtobusoma odpeljali na izlet. Bilo je enkratno, zanimivo

in veselo. Domov smo se vračali zadovoljni, sproščeni in nasmejani.

Julija smo člani UO in NO pripravili piknik, ki je bil za nas deloven, za vse naše člane

pa zelo vesel in sproščujoč. Pripravili smo ga ob ribniku v Pilčevi grabi. Udeležba je

bila množična – kot na izletu. Udeleženci so bili zadovoljni, zato smo se dogovorili, da

piknik prihodnje leto ponovimo.

Septembra smo pripravili krajši izlet. Tokrat nas je bilo manj, a vseeno dovolj, da smo

potrebovali dva avtobusa. Bili smo v Grosuplju in okolici. Videli smo veliko zanimivosti.

Ker je dvorana v fazi obnove, letos prvič nismo izvedli srečanja za starejše občane. Smo

pa obiskali starejše, ki so osamljeni in bolni, jih skromno obdarili ter jim obljubili, da

bomo letošnje neizvedeno srečanje nadoknadili prihodnje leto. Prav tako smo obiskali

vse, ki stanujejo v domovih za starejše.

Sledil je mesec november in z njim martinovanje, ki ga sicer že tradicionalno

praznujemo v »naši« dvorani, tokrat pa smo se dogovorili z eno od bližnjih izletniško-

turističnih kmetij, da so nam pripravili dobro kosilo in domač mošt. Slednjega je prišel

krstit šef Javnega sklada za kulturne dejavnosti, g. Andrej s skupino. Krst je bil zelo

veličasten, vsi prisotni smo ob njem uživali – g. Andreju in njegovi skupini se še enkrat

zahvaljujemo za tako čudovito prikazan obred. Za pesem, ples in obilo smeha pa je

poskrbel glasbenik Zlatko, zato smo hitro vsi pozabili, kje nas kaj teži ali boli.

V drugi polovici decembra – torej ob zaključku leta – bomo organizirali še zadnjo

aktivnost v tem letu. Obiskali bomo turistično kmetijo pri Benediktu – spremljal nas

bo tudi Zlatko, ki nas bo z glasbo vedre in zdrave pospremil novemu letu naproti.

V okviru našega društva delujeta tudi dve sekciji – STRELSKA in RIBIŠKA.

Strelci imajo lepo urejeno strelišče, kjer prirejajo tekmovanja, ob četrtkih pa strelske

vaje. Zanje so četrtki praznični dnevi, saj se z veseljem zberejo, trenirajo in tekmujejo.

Tekmujejo s šestimi prijateljskimi društvi in dosegajo včasih več, včasih manj točk, toda

to jih ne obremenjuje, saj je najpomembnejše druženje.

Ribiška sekcija ima v Gačniku lepo urejen ribnik, poln ribic. Tekmujejo z bližnjimi in

daljnimi ribiškimi ekipami in posamezno. Na domačem terenu so pripravili 13 ekipnih

tekem in sodelovali na 25 tekmah. Ekipno so dosegli tri prva mesta in drugo mesto

na izbirnem tekmovanju za državno prvenstvo. V ligi druženja je med ribiči prvo

mesto dosegel Srečko Selko, Edi Šprah pa drugo; Šprah je dosegel 2. mesto tudi

na tekmovanju v Kamnici.

Člani našega društva imamo še eno veliko željo in prošnjo – želimo, da bi se našla

lokacija za rusko kegljišče, ki bi si ga uredili sami.

44

IZ NAŠIH DRUŠTEV

AKTIVNOSTI PERNIŠKIH UPOKOJENCEV Vlado Možina

Leto se počasi poslavlja in prav je, da osvežimo spomin na delo in dogodke

v našem društvu v drugi polovici leta 2013.

Eden od pomembnih dogodkov v tem obdobju je bilo vsakoletno srečanje

članov UO treh občin: Zg. Kungote, Šentilja in Pesnice. Organizator tokratnega

srečanja je bilo naše društvo. Srečanja se je udeležilo 62 članov, župani

navedenih občin, predsednik ZPZDU Maribor, g. Franc Lobnik, in tajnica,

ga. Erika Valentan, povabili pa smo

tudi dolgoletno tajnico našega društva,

gospo Dragico Pešl.

V kulturni dvorani v Pernici smo se

zbrali ob 9. uri. Predsednik društva, g.

Peter Ropič, je pozdravil vse prisotne,

jim predstavil našo krajevno skupnost

in dejavnosti, prisotne na tem področju.

Po kratki predstavitvi smo odšli na ogled

servisa in trgovine z vinogradniško in

kletarsko opremo Fabijan. Prisotni so

si z zanimanjem ogledali vinogradniške traktorje, stebre, stiskalnice, črpalke,

škropilnice in polavtomatske polnilce FW, pa tudi drobne uporabne artikle, in

sicer steklenice, zamaške, škarje, škropiva, razno embalažo in še veliko drugih

koristnih izdelkov. Po ogledu smo se odpeljali do Turistične kmetije Protner v

Dragučovi, kjer so nas s skladbo pričakali člani ljudskih godcev 3x2 iz Pernice.

Tam smo si ogledali vinsko klet in prodajni prostor. V gostinskih prostorih

smo se okrepčali z gibanico in degustirali nekaj vrst vina, s katerim nas je za

simbolično ceno pogostil g. Bojan. Z njim že vrsto let lepo sodelujemo. Dobro

razpoloženi smo se vrnili nazaj v Pernico in si ogledali še farno cerkev, ki nam

jo je predstavil župnik, g. Marjan Nemec.

Po ogledu cerkve smo odšli na kosilo v gostilno Kramberger. Ob prijetnem

vzdušju, kramljanju in veselem razpoloženju ob glasbi 3x2 smo srečanje

končali. Prisotni so bili nad organizacijo in programom srečanja navdušeni.

Konec junija smo se udeležili Kresne noči pri Lovskem domu, v sredo,

17. julija, pa smo v okviru krajevnega in farnega praznika pripravili srečanje

in družabne igre pri kulturnem domu in na igrišču v Pernici. Srečanja ZPZDU

Maribor na Poleni v Lenartu se je udeležilo približno 20 članov, septembra pa

smo z lovci LD Pernica pripravili tradicionalni piknik. Lovci so pripravili odličen

srnin golaž, kruh sta podarila ga. Milka in g. Štefan Folnovič, za sladke dobrote

pa so kot običajno poskrbele naše članice.

Oktobra smo doma ali v domovih

starostnikov obiskali naše člane, stare

nad 80 let ter bolne in tiste, ki so

praznovali kakšen jubilej. Vsakemu članu

so bili obisk, topel stisk roke, skromna

obdaritev in kratek klepet v veliko veselje

in zadovoljstvo, saj je tako spoznal, da

ga nismo pozabili.

V soboto, 12. oktobra, smo odšli

na ekskurzijo v Zagreb. Ekskurzije se

je udeležilo 53 članov. V Zagrebu smo

si z lokalno vodičko ogledali najpomembnejše znamenitosti mesta, in sicer

Banske dvore, sabor, kaptol, cerkev sv. Marka, Lotrščak, kamnita vrata, Gornji

in Donji grad z vzpenjačo ter katedralo. Popoldan smo se odpeljali na kosilo

na znano Turistično kmetijo Kezele v Moslavini. Gostitelji so nas pričakali z

glasbo in z več vrst aperitiva. Sledilo je kosilo oz. tako imenovani samopostrežni

Moslavački stol (Moslavačka miza), na katerem je bilo več vrst mesa in raznih

prilog. Ogledali smo si še etnografsko zbirko s preko 400 starimi eksponati in

vinsko klet, v kateri smo degustirali mošt in vino. Zadovoljni, polni lepih vtisov

in doživetij smo se proti večeru vrnili domov.

Na začetku novembra smo se udeležili martinovanja v gostišču Ribičija. Za

dobrodošlico so nam postregli z aperitivom, v nadaljevanju pa smo si privoščili

obilno Martinovo pojedino, pečene kostanje in mošt. Večer je popestril še krst

mošta. Za ples in dobro razpoloženje je poskrbel Duo Safari. Po lepo preživetem

večeru smo sklenili, da se bomo martinovanja udeležili tudi naslednje leto.

ČEBELICE Alojz Očkerl

Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice …

Tako poje znana pesem Lojzeta Slaka. Njegove besede so še kako resnične,

čebele pa so pomembne tudi v našem naravnem okolju, česar bi se morali

zavedati vsi ljudje. Žal pa velikokrat ni tako, saj vedno znova slišimo in beremo,

kako brezvestni ljudje s svojim ravnanjem pomorijo cele družine čebel.

ČD Pesnica in njeni člani se v okolju, v katerem živimo, trudimo s svojim

delovanjem ozaveščati ljudi o pomembnosti čebel. Zelo smo veseli, da je

tudi v OŠ Pesnica zelo dejaven čebelarski krožek, ki ga vodi naša dolgoletna

in uspešna članica, ga. Marija Mlakar, zadnja leta pa ji pri delu v šolskem

čebelnjaku pomaga g. Miran Harih.

Čebelarji se med seboj tudi družimo. Tako se dobivamo na rednih srečanjih

društva, kjer se seznanjamo z aktualnimi temami na področju zdravstvene oskrbe

čebel in z zakonskimi novostmi, ki urejajo področje čebelarjenja. Enkrat letno

pa se člani zberemo ob čebelnjaku enega od članov društva, kasneje pa ob

45

IZ NAŠIH DRUŠTEV

prigrizku in kozarčku izmenjamo izkušnje na področju pridobivanja medu in

drugih zdravilnih produktov čebel ter izdelave izdelkov iz medu.

Prav na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, da bi enkrat letno v vrtcih

in šolah izvedli »medeni zajtrk«, je prišlo do danes vseslovenskega projekta

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ozavešča otroke o pomenu hrane, pridelane v

lokalnem okolju, ter o pomembnosti kmetijstva in čebelarstva v pravilni in zdravi

prehrani. Ta projekt z donacijo medu vsako leto podpremo tudi v ČD Pesnica.

ČZ Slovenije pa je letos poskrbela za promocijo projekta z zgibanko Čebelica

je moja prijateljica, ki so jo prejeli otroci v vrtcih in v prvi triadi osnovnih šol.

Čebelarji smo se udeležili tudi praznovanja 90. obletnice delovanja Zveze

čebelarskih društev Maribor, v kateri je ČD Pesnica zelo dejavna. Za vzorno

sodelovanje je 5 naših članov prejelo jubilejno priznanje.

Ob koncu vabim vse čebelarje, da se nam pridružite v društvu in s tem

krepite naše delovanje.

DAN ODPRTIH VRAT VINARJEV JAKOBARoman Mulec

Turistično-vinogradniško društvo Jakob je 20. julija 2013 že tretjič uspešno

izvedlo prireditev Dan odprtih vrat naših vinarjev.

Sodelovali so: Vina Senekovič, Vinogradništvo Očkerl Boris in Irena,

Vinogradništvo Lah, Vina Kauran, Vinogradništvo Šlebinger, Vinogradništvo

Kraner – Plateis, Ekološka kmetija Šumenjak, Vina Bračko, Vinogradništvo

Mulec ter Gostilna in vinoteka Žmavc.

Prireditev je bila namenjena predstavitvi vinarjev, njihovih vrhunskih vin in

domačih dobrot. Obiskovalci – bilo jih je preko 300 – so prišli iz Maribora

in okolice, iz Avstrije, Nemčije, veliko pa je bilo tudi domačinov. Obiskovalci

so se na krožno pot odpravili z avtom, s kolesi ali pa kar peš. Odkrivali so

lepote gričev, na katerih se bohotijo vinogradi, ter ugotovili, da naša pokrajina

zelo spominja na italijansko Toskano. Zaradi blagega vetra so se oglašali tudi

številni klopotci – naša etnografska značilnost –, njihova glasba pa je poživela

mirno pokrajino. Obiskovalci so bili navdušeni nad prekrasno pokrajino, našo

kulturo, vrhunskimi vini in kulinaričnimi dobrotami.

Manjkali niso niti predstavniki sedme sile, posebej bi omenil novinarje

avstrijske televizije (ORF). Zanje Slovenske gorice pomenijo enkratno, prvobitno,

razgibano pokrajino, ki po njihovem mnenju v marsičem prekaša »unificirano«

ponudbo njihove vinske ceste. Obširen prispevek o dogajanju v našem kraju

je bil objavljen tako na avstrijski kot naši televiziji.

S prireditvijo smo bili zadovoljni vsi – gosti in gostitelji. Zahvaljujemo se

vsem donatorjem, še posebej Občini Pesnica, za pomoč in zavest, da takšna

promocija vodi k uspešnemu turističnemu razvoju podeželja.

Upam, da smo vas spodbudili, da nas na naslednji prireditvi, 19. julija 2014,

obiščete in se prepričate, da se za tem dogodkom skriva več kot le običajna

vinska prireditev ter da vsi udeleženci in prostovoljci pri organizaciji sodelujejo

z veliko vnemo in s srcem.

DOBRODELNA AKCIJA DROBTINICA 2013 Melita Fras

Ob 50-letnici ustanovitve

Organizacije za hrano in kmetijstvo

pri Organizaciji združenih narodov – FAO – leta 1995 je bil 16. oktober

razglašen za svetovni dan hrane. Na ta dan vrsta organizacij posebej opozori

svetovno javnost na problem lakote in podhranjenosti v svetu. Pravica vseh

ljudi do dostopa do hrane in vode je med drugim zapisana v splošni deklaraciji

človekovih pravic. Hrane je na svetu sicer dovolj, svetovni problem lakote in

revščine pa je povezan z neenakim dostopom do nje.

V okviru svetovnega dneva hrane smo tudi letos v soboto, 19. oktobra,

skupaj z Osnovno šolo Pesnica, Krajevno organizacijo Rdečega križa Pesnica

in Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Maribor pripravili

dobrodelno akcijo Drobtinica. Stojnico s prodajo podarjenega kruha smo

imeli v predprostoru trgovine Tuš v Pesnici pri Mariboru, in sicer med 8. in

46

IZ NAŠIH DRUŠTEV

12. uro. Stojnico smo obogatili z likovnimi izdelki otrok, znaki Drobtinice in

Rdečega križa Slovenije. Kruh so nam podarile: Pekarna Konečnik, kmetija

Folnovič in kmetija Geršovnik. Drobtinica je bila izpeljana z dobrodelnostjo

mladih članov Rdečega križa Osnovne šole Pesnica, mentoric in Krajevne

organizacije Rdečega križa Pesnica. Denar, zbran s prodajo podarjenega kruha

in s prostovoljnimi prispevki, smo namenili za prehrano pomoči potrebnih otrok

v Osnovni šoli Pesnica.

V sobotnem dopoldnevu so stojnico obiskali številni zvesti krajani, starši,

predstavnica Osnovne šole Pesnica, župan Občine Pesnica Venčeslav Senekovič,

predstavnik Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Maribor, donatorji

in drugi.

Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za sodelovanje in pomoč. Tovrstno

delo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj se že veselimo Drobtinice 2014. »Malo je veliko.«

IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PESNICA – BOGASTVO DRUŽENJA IN SPROSTITVEVera Frajzman

V programu Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica je tudi sklep, da

med letom poskrbimo za druženje in razvedrilo naših krvodajalcev in članov.

Zato smo se 20. julija 2013 zbrali in se z avtobusom odpeljali na enodnevni

izlet v Avstrijo, na drugi konec Štajerske dežele – v Vulkanland. Na avtobusu

se nam je pridružil tudi vodič, g. Bojan Mažgon.

S pomočjo njegove uvodne razlage smo spoznali zgodbo o uspešnem

razvoju podeželja. Največjo znamenitost dežele predstavljajo ostanki štiridesetih

ugaslih vulkanov, kjer se zdaj nahaja 26 vrelcev termalne mineralne vode in

zdravilne vode z enotno znamko Steirisches Vulkanland. Dežela se je razvila

v turistično regijo, znano po svoji kulinariki.

Najprej smo obiskali čokoladico Zotter v Regensburgu. Pogled na stenske

police, naložene s čokolado, očara vsakega obiskovalca. Poskušali smo različne

okuse čokolade, saj izdelujejo preko 300 različnih izdelkov iz čokolade, znanih

po vsem svetu. Nato smo se odpeljali proti gradu Regensburg, do katerega

smo prispeli s pomočjo gondole. Po obisku gradu in njegove zanimive

okolice smo si ogledali še spektakularno predstavo ptic roparic z modernimi

atrakcijami v zraku in na tleh. Po predstavi nas je v dolini že čakal avtobus in

nas popeljal do stare kmečke gostilne Kaufman, kjer nas je čakalo okusno

kosilo in vrček piva. Po krajšem počitku smo se odpeljali v vas Gnaus, kjer

nas je sprejela predsednica društva kmečkih žena in nam predstavila njihovo

društvo. Ogledali smo si razstavo izdelkov, ki jih članice pridno povezujejo s

kulinariko, rokodelstvom in umetniško obrtjo. Ogledu razstave je sledilo še

spominsko fotografiranje in že smo se odpeljali do romarske vasice Stradn,

kjer smo si ogledali tri cerkve.

Ustavili smo se tudi na vinotoču Ratchendorf ter si ogledali čredo kamel

v živalskem vrtu, ki uživajo tudi v družbi drugih živali. Sprehodili smo se po

cvetličnem vrtu do muzeja starodobnih vozil in oljarne, kjer smo si ogledali še

prikaz stiskanja bučnih semen na tradicionalni način. Po vseh ogledih smo se

okrepčali z obilno večerjo. Ob prijetnem druženju je čas hitro minil in poslovili

smo se od gostitelja.

Pot smo nadaljevali proti državni meji. Zahvalili smo se vodiču, g. Bojanu,

ki nam je s celodnevnim vodenjem in z razlago polepšal dan, ter šoferju, g.

Milanu, za varno vožnjo. Bil je prijeten dan, s soncem obsijan in polni lepih

vtisov smo zaključili naš izlet.

47

IZ NAŠIH DRUŠTEV

O DELU DRUŠTVA UPOKOJENCEV JARENINAMilka Šrumpf

Ko se leto bliža h koncu, se običajno ozremo nazaj; sploh mi, starejši, takrat

z žalostjo ugotavljamo, da čas prehitro beži, in se sprašujemo, ali smo storili

vse, kar je bilo potrebno. Tako se tudi v našem društvu sprašujemo, ali je bilo

vse opravljeno tako, kot je bilo zapisano v programu dela. Z zadovoljstvom

ugotavljamo, da smo bili kar uspešni.

Februarja smo imeli zbor članov, ki je prinesel nekaj sprememb. Izvolili smo

novi odbor, za predsednika društva je bil izvoljen Branko Perdan. Upravni

odbor si je zadal precej širok program, ki smo ga začeli uresničevati takoj po

zboru članov.

Po prejeti članarini v

začetku marca smo na

Turistični kmetiji Skupek

v čast vseh pomladanskih

praznikov, posebej dneva

žena in materinskega dneva,

organizirali že tradicionalno

prireditev »Pozdrav pomladi«.

Ob raznih priložnostih pa smo

se družili skozi vse leto.

M a j a s m o i m e l i

spomladanski piknik, oktobra

pa kostanjev piknik na

Kmetiji odprtih vrat Pavalec.

Še posebej s kostanjevega

piknika smo odhajali z lepimi

vtisi, saj smo si po kosilu

privoščili pečene kostanje, ki so jih naši člani nabrali kar sami. Domača hiša

Pavalec pa nam je gostoljubno postregla še z mladim moštom, brez katerega

pri pečenih kostanjih seveda ne gre.

Naše društvo vsako leto organizira dva ali tri enodnevne izlete. Junija smo

se odpravili na avstrijsko Štajersko in si ogledali romarsko središče Mariazell

in staro mestno jedro Graza. Povzpeli smo se tudi na grad Schlossberg, od

koder je prav lep pogled na celotno mesto Graz.

Septembra smo obiskali pobrateno društvo iz Čakovca. Ob prijetnem druženju

nam je DU Čakovec predstavilo še zgodovinske znamenitosti mesta Varaždin.

Za zadnji, martinov izlet smo si izbrali obisk Porabja. Izlet je bil namenjen

spoznavanju slikovitega koščka ozemlja na Madžarskem, stisnjenega med

avstrijsko in slovensko mejo, kjer v sedmih vaseh živi okrog 5000 Porabskih

Slovencev. Ogledali smo si Gornji Senik, kjer smo obiskali spominsko hišo

Janoša Kuharja. Preko Dolnjega Senika smo se odpravili v Monošter in si ogledali

baročno cerkev, ki velja za tretjo največjo baročno cerkev na Madžarskem.

V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa, kjer je sedež Zveze

Slovencev na Madžarskem, so nam predvajali film, ki prikazuje način življenja

Porabskih Slovencev v 20. stoletju, v katerem izpovejo lastna doživetja. Ogledali

smo si tudi zgodovinsko-etnološki muzej.

Obiskali smo monoštersko tržnico, se okrepčali in se zapeljali še v Števanovce

do nekdanjega mejnega prehoda, kjer je muzej železne zavese. Ogledali smo

si razstavo o tem, kako so nekoč varovali mejo med Jugoslavijo in Madžarsko.

Polni vtisov o povedanem in videnem smo se odpravili v Cerkvenjak na

Turistično kmetijo Breznik, kjer nas je čakalo martinovo kosilo in pokušina

vin v domači kleti.

Ob dobri hrani, rujni vinski

kapljici in zvokih ansambla

Jurovski gadi smo se veselili

do večera. Izlet je bil lep,

druženje prijetno. Res je bilo

lepo!

Naj še povem, da

Druš tvo upoko jencev

sodeluje z vsemi društvi in

organizacijami v kraju. Skupaj

z Občino Pesnica in KO RK

Jarenina smo oktobra, torej v

mesecu starejših, priredili že

tradicionalno srečanje naših

članov in starejših krajanov

naše krajevne skupnosti,

starih nad 70 let. Ob tej

priložnosti se zahvaljujemo

Občini Pesnica in županu Venčeslavu Senekoviču za sofinanciranje tega

dogodka.

Decembra na domu ali v domovih za ostarele obiščemo in skromno obdarimo

starejše od 80 let, ki so našega obiska vedno zelo veseli.

Naše društvo s Turističnim društvom Jarenina sodeluje tudi na velikonočnem

sejmu, kjer nekateri naši člani delajo cvetje iz papirja in »presmece« za

obiskovalce in našo farno cerkev.

V okviru našega društva deluje kegljaška sekcija, ki je bila ustanovljena leta

2007. V poletnih mesecih naši člani trenirajo in prirejajo turnirje na društvenem

ruskem kegljišču, v zimskih mesecih pa kartajo.

V upravnem in nadzornem odboru smo veseli, da se naši člani radi udeležujejo

izletov in družabnih srečanj, ki jih skrbno organiziramo. Pri tem imamo mnogo

težje delo kot društva iz mestnih okolij, vendar z veseljem opravimo vsak svoje

delo. Pri organizaciji izletov posebej upoštevamo, da smo podeželska populacija

upokojencev z nižjimi pokojninami in se temu tudi prilagajmo.

Pred nami so božični in novoletni prazniki. Našim članom in drugim občanom

Občine Pesnica želimo, da bi jih preživeli čim lepše!

48

TURISTIČNO DRUŠTVO PESNICAPeter Opaka, Melita Fras

V Turističnem društvu Pesnica smo bili od junija 2013 do decembra 2013

ponovno aktivni. Želimo vam na kratko opisati nekaj naših večjih, odmevnejših

akcij in prireditev, ki smo jih organizirali ali pri njih aktivno sodelovali.

Junija smo ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Pesnica pri Mariboru

skupaj s Krajevno organizacijo Rdečega križa Pesnica organizirali pohod iz

Pesnice pri Mariboru v Pernico. Zbirališče je bilo pred hišico Turističnega

društva Pesnica, kjer smo pred odhodom opravili meritev krvnega tlaka. Pot

nas je vodila po obronkih krajevne skupnosti Pesnica pri Mariboru, imeli smo

tudi vmesne postanke. V Pernici so nas prijazno sprejeli ga. Milena Repina,

gospod župnik Marjan Nemec in g. župan Venčeslav Senekovič. Ogledali smo

si cerkev sv. Marjete in poslušali bogato razlago gospoda župnika. Zahvaljujem

se gospodu župniku Marjanu Nemcu in Turističnemu društvu Pernica za prijazen

sprejem, razlago in pogostitev. Za utrujene pohodnike je bil urejen prevoz v

Pesnico pri Mariboru. Zakjuček nadaljnega druženja je bil ob dnevu odprtih

vrat Konjeniškega kluba Pesnica.

21. junija 2013 smo ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Pesnica

pri Mariboru s Konjeniškim klubom Pesnica na ploščadi za trgovino Tuš v

Pesnici pri Mariboru organizirali prireditev Pozdrav poletju. Za dobro voljo in

razpoloženje sta poskrbela Oktet Dolič iz Mislinje in ansambel Klapavuhi iz

Benedikta. Topel večer in prijetna glasba sta na prireditev privabila veliko ljudi.

Na začetku avgusta smo izvedli pohod po naših lepih krajih. Tokrat smo se

odločili, da se peš podamo iz Pesnice pri Mariboru preko Jelenč na Polički

Vrh. Med potjo smo opazovali naravo, živali na pašnikih, se pogovarjali in imeli

vmesne postanke. Pohod smo zaključili s prijetnim druženjem ob dnevu odprtih

vrat Vinotoča Puša. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem družinam: Klos,

Žugman, Jarc - Marko in Mlaker za gostoljubnost ter prijetno in obilno pogostitev.

24. avgusta 2013 smo na ploščadi za trgovino Tuš v Pesnici pri Mariboru

v sodelovanju s Prostovoljnim

gasilskim društvom Pesnica in

Prijateljskim društvom starodobnih

vozil Pesnica izvedli postavitev

klopotca. Na prireditvi so se

predstavili lokalni pridelovalci sadja

in zelenjave (kmetija Marko, kmetija

Ovčar …), ekološki kmetiji Zupanič

in Metz, Turistična kmetija Gaube,

Izletniška kmetija Puša, ogledali

pa smo si tudi starodobna vozila

Prijateljskega društva starodobnih

vozil Pesnica. Prireditev je z razlago

IZ NAŠIH DRUŠTEV

OBČINSKO OCENJEVANJE VINA V JAKOBSKEM DOLU Roman Mulec

Tudi letos je bilo Turistično-vinogradniško društvo Jakob (TVD Jakob) zelo

aktivno.

Aprila smo v Gostilni in vinoteki Žmavc priredili 21. jubilejno ocenjevanje

vin, ki že četrto leto velja za občinsko ocenjevanje vin občine Pesnica. Na

njem je sodelovalo 21 vinogradnikov s 54. vzorci.

Petčlansko strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali: mag. Anton Vodovnik

(predsednik) ter člani Rastko Tement, Tadeja Vodovnik Plevnik, Srečko Šumenjak

in Mitja Trojner. Komisija je pohvalila kvaliteto letnika 2012. Vinarjem je uspelo

»donegovati« vrhunska in kakovostna vina. Razglasitev rezultatov in podelitev

diplom pa je bila julija, ob praznovanju krajevnega praznika.

Najvišje ocene so dosegli:

Med belimi sortami:

- jakobski vinograd za zvrst: 17,80;

- Šlebinger Mirko za beli pinot: 18,20;

- Šlebinger Mirko za sivi pinot: 18,23;

- vinogradništvo Raščan Ignac za laški rizling: 18,17;

- vinogradništvo Ornik Anton za chardonnay: 18,10;

- vinogradništvo Ornik Anton za kerner: 18,13;

- vinogradništvo Mulec za rumeni muškat: 18,27;

- vinogradništvo Mulec za traminec: 18,33;

- vinogradništvo Mulec za sauvignon: 18,27;

- vinogradništvo Trojner za penino: 18,23.

Med rdečimi vini:

- vinogradništvo Šumenjak za modri pinot: 18,27.

Med predikatnimi vini:

- vinogradništvo Bračko za laški rizling – ledeno vino: 19,43;

- vinogradništvo Mulec za sauvignon suhi jagodni izbor: 19,43.

Ocenjena je bila tudi zvrst vina iz jakobskega vinograda, ki je osnovan kot

ampelografski vrt. Zasajen je z različnimi trtami belih in rdečih sort, značilnih za

Slovenske gorice. Med njimi pa najdemo tudi potomke najstarejše – 400 let

stare – trte žametne črnine z Lenta v Mariboru. Vzpenjajo se na lepo urejenih

»brajdah« v središču vasi, kjer domuje tudi autarski stol. Pridelek grozdja je

uspešno čuval autar Harc Martin, skrbnika pa sta bila vinogradnika Perko

Karl in Senekovič Ivo.

49

obogatil poznavalec klopotcev, g. Drago Korade. Na

harmoniko je zaigral mladi harmonikaš. Klopotec je

blagoslovil gospod župnik Marjan Nemec. Prireditev

je uspela in privabila veliko ljudi. Ob dobri hrani:

pesniškem loncu, kruhu iz krušne peči, kozjemu

siru, dobrotah iz kmetij, sadju in pijači smo se družili

do poznih večernih ur.

V mesecu oktobru smo pomagali pri organizaciji

prvega Špricer festa, ki ga je na ploščadi za trgovino

Tuš v Pesnici pri Mariboru organiziralo Društvo

svetega špricerja. Kljub slabemu vremenu in dežju,

se je prireditve udeležilo veliko ljudi, ki so prišli v

Pesnico pri Mariboru iz drugih okoliških krajev in

mest.

16. novembra 2013 smo skupaj s Prostovoljnim

gasilskim društvom Pesnica, Prijateljskim društvom

starodobnih vozil Pesnica, Konjeniškim društvom

Pesnica in Izletniško kmetijo Puša izvedli kostanjev

piknik na ploščadi za trgovino Tuš v Pesnici pri

Mariboru, namen katerega je bil zbrati

sredstva in jih podariti Prostovoljnemu

gasilskemu društvu Pesnica za nakup novega

gasilskega vozila. Pri Konjeniškem klubu

Pesnica je bilo organizirano brezplačno

jahanje. Zadišali so pečeni kostanji in kuhano

vino. Hladen in vetroven popoldan ni privabil

veliko udeležencev na prireditev.

Skozi ves november so potekale aktivnosti

za postavitev umetnega drsališča. Umetno drsališče

ima prenovljeno podlogo, prebarvano ograjo in

nov nap is našega

društva na ogradi, ki

so ga likovno ustvarili

učenci Osnovne šole

Pesnica. V sodelovanju

z Osnovno šolo Pesnica

smo 6. decembra 2013

odprli umetno drsališče in

pripravili miklavževanje na

ploščadi za trgovino Tuš

v Pesnici pri Mariboru. V

prazničnem programu so

se predstavili učenci Osnovne šole Pesnica, sledili

so: svečano odprtje umetnega drsališča, prižig lučk

na božično-novoletnem drevesu, ki ga je opravil g.

župan Venčeslav Senekovič, in blagoslovitev, ki jo je

opravil gospod župnik Marjan Nemec. Prvi drsalci

so tudi preizkusili “ledeno” ploskev. Ob tej priložnosti

se zahvaljujem predsedniku Turističnega društva

Pesnica Tomiju Šabedru, vsem članom Turističnega

društva Pesnica in vsem prostovoljcem, ki so

sodelovali, nam pomagali pri postavitvi umetnega

drsališča in ostalih prireditvah.

13. decembra 2013 smo v sodelovanju z

Osnovno šolo Pesnica organizirali praznični pohod

z lučkami. Zbirališče pohodnikov je bilo pri umetnem

drsališču v Pesnici pri Mariboru ob 17 uri. Toplo

oblečeni, opremljeni z lučkami in dobro voljo smo

se odpravili na pohod po strnjenem naselju Pesnice

pri Mariboru. Bilo je res pravljično. Med potjo smo

se ogreli s toplim čajem in piškoti.

Pred nami so praznični dnevi. Ob koncu vam

v imenu Turističnega društva Pesnica želim veliko

zdravja, sreče, uspehov in lepih trenutkov v

prihajajočem letu 2014 ter, da bi se v novem letu

pogosto srečevali na raznih prireditvah in aktivnostih

Turističnega društva Pesnica in si tako polepšali

kakšen dan.

Več utrinkov o delu Turističnega društva Pesnica

najdete na naši spletni strani: http://www.tdpesnica.

com/, vabljeni k ogledu.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

50

ZAKAJ BITI ČLAN RDEČEGA KRIŽAMirko Kurnik ml.

Leti 2012 in 2013 sta verjetno najtežji leti od osamosvojitve naše države.

Socialna stiska, ki sta jo povzročili finančna in gospodarska kriza, je dosegla

stopnjo, ko se lahko vprašamo, če še živimo v socialni državi. Spremenjena

socialna zakonodaja in interventni ukrepi krizo samo še poglabljajo. Dnevno

se izgubljajo delovna mesta, stečaji se vrstijo eden za drugim, socialna stiska

pa je vedno večja. Od leta 2009 do 2013 se je število stečajev v Podravju in

na Koroškem povečalo za več kot 400 % – stečaji preraščajo v trend, ki se

žal vztrajno nadaljuje. Dogaja se vse več krivic, vedno več ljudi je v neopisljivi

stiski in na obzorju ni svetle točke, ki bi dajala upanje in krepila prepričanje v

to, da bo morda bolje. Kapital in interesi brezkompromisno uničujejo dostojno

življenje ljudi in bodo to počeli, dokler bo mogoče. Izdatki za socialno zaščito

se znižujejo hitreje kot v prejšnjih gospodarskih krizah; stopnja brezposelnosti

in neaktivnosti mladih je najvišja doslej. Dejstvo je, da se vsaka kriza konča in

tudi ta se bo enkrat. Zato pa je potrebno s pogumom in brez strahu opozarjati

na krivice in se dnevno boriti, da bo svet, v katerem živimo, boljši, bolj prijazen.

Ob vseh krizah, s katerimi se sooča človeštvo, je potrebno izpostaviti še

naravne elementarne nesreče in katastrofe, ki v zadnjih letih povzročajo

veliko škode, gorja in trpljenja ljudi. Tako se nam narava očitno maščuje za

nepremišljena ravnanja, s katerimi smo povzročili podnebne spremembe. Na

vse apele pomoči iz sveta in Slovenije smo se v krajevnih organizacijah vedno

odzvali in pomagali po naših najboljših močeh.

V preteklem letu je Rdeči križ samo v Sloveniji pomagal 144.863 prebivalcem

tako, da je razdelil 52.277 prehranskih paketov in pralnega praška, razdelil

4.030 ton hrane, omogočil 1.548 otrokom in starejšim brezplačno letovanje na

morju, pomagal 4.425 otrokom s šolskimi potrebščinami in razdelil 915.000

evrov finančne pomoči.

Da lahko izpolnjujemo naše poslanstvo – predvsem pomagati pomoči

potrebnim – pa se moramo iskreno zahvaliti vsem našim članom Rdečega

križa, donatorjem, prostovoljcem, društvom in organizacijam, ki sodelujejo

z nami. Hvala tudi vsem krvodajalkam in krvodajalcem za njihovo humano

početje, s katerim rešujejo življenja. Prav slednjim izrekamo še iskrene čestitke

ob 60-letnici krvodajalstva v Jarenini, vsem občankam in občanom pa želimo

vesel božič in zdravja polno leto 2014.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

TRGATEV STARE TRTERajko Rokavec

Kako lepo je biti novinar, ko besede tečejo v vrstice, stavke, članke. Res

je, da je težje, ko moraš pisati črno kroniko in o dejanjih, ki poslabšajo

razpoloženje. Imam srečo, da bom lahko teh nekaj vrstic posvetil nečemu

lepemu – dejanju, ki osrečuje veliko ljudi. Nisem novinar, vendar vam bom v

nekaj vrsticah poskušal približati dogajanje, vredno zavidanja.

Kot vsako leto se je tudi letos v Mariboru zgodil edinstven dogodek – trgatev

stare trte. Turističnemu društvu outar Jarenina je v čast in ponos, da lahko že

vrsto let pomaga pri oblikovanju tega dogodka. Na povabilo organizatorjev smo

s kulinariko podeželja in izvirno domačo kapljico sodelovali tudi letos. Vreme je

ponagajalo z nekaj kapljicami dežja, vendar nas je pogled na veliko število ljudi,

ki jih to ni motilo, razveselil in nam dal vedeti, da jim je trgatev prirasla k srcu.

Turistično društvo outar Jarenina se na ta dogodek dolgo pripravlja. Ženski

del društva več dni peče domače dobrote, še posebej zadnji dan, ko pečejo

to, kar mora biti sveže. Moški del pa se ukvarja s postavitvijo prostora in ostalo

logistiko, ki je ni malo.

Mariborčani in ostali vsakoletni obiskovalci nas že poznajo in lepo je videti

obraze, ki se vsako leto vračajo k naši stojnici ter nas tako spodbujajo in dajejo

motivacijo za nadaljnje delo.

Na trgatvi stare trte je prisotnih veliko turistov, ki z radovednostjo zrejo v

naše domače dobrote, v različnih jezikih sprašujejo naše žene, kakšne izdelke

ponujajo, mi pa jim odgovarjamo z gostoljubnostjo – z dobrotami jih preprosto

pogostimo, za kar so nam neizmerno hvaležni. Njihova hvaležnost nam daje

zagon za nadaljnje delo in to je tisto, kar nas osrečuje. Ob naši stojnici se

pogosto tudi fotografirajo in veseli smo, da se naša gostoljubnost na tak način

širi tudi v svetu

Članom turističnega društva outar Jarenina je v veliko veselje in čast, da

lahko sodelujemo pri tako odmevni prireditvi. Mislim, da so z nami zadovoljni

tudi organizatorji, saj so nas k sodelovanju povabili tudi ob prazniku stare trte,

ki so ga praznovali na Trgu Leona Štuklja. Tudi tam smo s ponudbo presenetili

in razveselili veliko ljudi.

V našem društvu nas je tako malo, pa vendar razveselimo množico ljudi.

Politikov pa je toliko, pa ne znajo razveseliti nikogar …

51

ŠPORT

211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJOMonika BUSER

V OKVIRU PODVIGA »211 LIPOVIH LISTOV ZA ZELENO SLOVENIJO« JE ULTRAMARATONSKI KOLESAR RADOVAN SKUBIC HILARIJ OBISKAL TUDI OBČINO PESNICA

Slovensk i

ultramaratonec

R a d o v a n

Skubic Hilarij

se je lo t i l

edinstvenega

p o d v i g a

s ciljem v dveh tednih prekolesariti vseh 211

slovenskih občin. Iz srca Slovenije je v slovenske

kraje prinesel zeleno sporočilo, s katerim je želel

opozoriti na pomen povezovanja in varovanja okolja.

V Občino Pesnica je prispel 1. avgusta 2013 ob

19. uri. Pripravili smo mu prijeten sprejem, gostoljubje

mu je izkazal tudi župan Venčeslav Senekovič, ki

je na sprejemu zelenega ambasadorja na skupen

z e m l j e v i d

S l o v e n i j e

simbolično

pritrdil svoj

lipov list in

mu izroči l

darilo – grb

O b č i n e

Pesnica.

DECEMBER JE MESEC OBDAROVANJ IN VESELJA ... Mihaela Horvat

Tako otroci kot odrasli se veselimo vsake lepe besede in stiska tople roke,

pa vendar znajo otroci s svojimi nežnimi obrazki, na katerih se nariše nasmeh,

pristneje izraziti veselje in zadovoljstvo. Zato je tudi letos Konjeniški klub Zlata

Horda iz Pernice poskrbel, da se je Sveti Miklavž pripeljal s konji in kočijo.

Nobena beseda ne mora nadomestiti občutkov, ki jih v nas vzbudijo otroci z

radostjo v očeh. Zato jih bomo z veseljem popeljali s konji in kočijo tudi ob

prihodu Božička in vseh prelepih daril, ki jih bo pripeljal s seboj in so si jih

otroci prislužili s svojo pridnostjo in igrivostjo ...

Ob tej priložnosti vse krajanke in krajane vljudno vabimo na že 17.

tradicionalni blagoslov konjev, ki bo na ŠTEFANOVO, 26.12. 2013, po sveti

maši v Pernici. Vaš obisk vsako leto potrdi, da je bilo delo konjeniškega kluba

Zlata Horda dobro opravljeno.

Tudi naprej si bomo prizadevali, da v Pernici ohranimo prelepe običaje ...

DOM STAREJŠIH IDILA NA TEKMOVANJU V SMEHUŠpela Lubej

Oktobra je bilo v Festivalni dvorani Lent 2. slovensko tekmovanje v smehu,

na katerem so s prav posebno točko v programskem delu nastopili tudi

stanovalci Doma starejših Idila. 84-letni Dušan Šrok, 64-letni Franc Lorenčič

in 61-letni Stanko Zelenik so prikazali dinamično plesno točko. Na odru sta

se jim pridružili diplomirana delovna terapevtka Špela Lubej, ki je bila idejni

vodja tovrstne točke, in animatorka v Domu, Katja Kastelic. Poimenovali so

se IDILIČNIH 5.

Plesna točka morda ne bi bila nič posebnega, če se z njo omenjenim

gospodom ne bi uresničile sanje – nastopati pred številčnim občinstvom.

Njihov nastop je bil poseben tudi zato, ker so gospodje v črnih hlačah, belih

52

ŠPORT

GIMNASTIKA, ZAČINJENA Z LJUBEZNIJO DO NOGOMETA IN GLASBE Uredništvo

Miha Šmigoc je šestnajstletni mladenič iz Pernice, ki obiskuje 2. letnik Prve

gimnazije v Mariboru. Zelo rad se ukvarja z glasbo, je tudi strastni ljubitelj

nogometa, predvsem pa aktivni športnik. Za njim je že dolga in naporna

športna pot, saj se s športno gimnastiko aktivno ukvarja že od svojega

šestega leta. Trenira v Športnem društvu Maribor Center in na teden opravi

5 popoldanskih ter 3 dopoldanske treninge, kar pomeni skupaj skoraj 20 ur

naporne vadbe. Moška športna gimnastika je ena od šestih panog, za katere

skrbi Gimnastična zveza Slovenije. Zajema šest različnih orodij, ki so razvrščena

po naslednjem – olimpijskem – vrstnem redu: parter, konj z ročaji, krogi,

preskok, bradlja, drog. Vseh šest orodij omogoča raznolikost gibanja telesa

v različnih položajih in Miha obvlada prav vse, saj je »mnogobojec«. O svojih

dosedanjih dosežkih ne govori rad, saj meni, da so pravi rezultati v gimnastiki

merljivi le, če si konkurenčen v evropskem in svetovnem merilu. Njegova

skromnost in preprostost je ob doseženih rezultatih zares vredna občudovanja.

Miha je namreč osvojil že številne naslove državnega in pokalnega zmagovalca

v mnogoboju, na posameznih orodjih in celo v absolutni kategoriji ter bil že

večkrat športnik leta Gimnastične zveze Slovenije. Steno njegove sobe krasijo

številne medalje in pokali, med drugim tudi z mednarodnih otroških iger v

Atenah ICG 2010, iz Calgarya, madžarskega Kiskunhalasa, Insbrucka, Brna,

Novega Sada, Bitole, Londona in še iz številnih drugih krajev. Leta 2012 je

bil imenovan za »najobetavnejšega mladega športnika občine Maribor v letu

2011« v vseh športnih disciplinah. Državni reprezentant je od leta 2008,

leta 2012 pa je pri svojih petnajstih letih prvič tekmoval tudi na Evropskem

prvenstvu v moški športni gimnastiki v Montpellieru (Francija). Najpomembnejši

dogodek v Mihovi športni karieri je bil Olimpijski festival evropske mladine

EYOF 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. Kot član Olimpijskega komiteja

Slovenije je zastopal našo državo na spektakularni prireditvi z več kot 40.000

udeleženimi iz vse Evrope, ki sta jo odprla Nizozemski kralj, Wiliem-Aleksander,

in tedanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Jacques Rogge.

Z dobrim tekmovalnim ritmom je najvišjo uvrstitev dosegel na posameznih

orodjih – delitev 21. mesta na konju z ročaji ter tako za las zgrešil veliki finale.

Prav tako je osvojil solidno 41. mesto med 87 tekmovalci v mnogoboju. Leto

2014 bo za Miho zelo naporno in polno izzivov, saj ga čaka drugo in zadnje

Evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v bolgarskem glavnem mestu, v Sofiji,

takoj zatem pa bo imel priložnost, da se kvalificira na največje tekmovanje v

dosedanji športni karieri – na Mladinske olimpijske igre v Nanjingu na Kitajskem.

Miha je, kot običajno, skromen in ne želi ničesar obljubljati. Pravi le, da bo

naredil vse, kar bo lahko.

Našemu športniku iz Pernice želimo še veliko uspehov na njegovi športni

poti in upamo, da bo ime domačega kraja s ponosom ponesel v svet.

rokavicah in rdečih klobukih, v stilu Michaela Jacksona, uspešno pozibavali

svoje boke in tako ogreli vso zbrano množico v Festivalni dvorani. Gospodje

so že pred nastopom povedali, da imajo morda malo treme, vendar je želja

po tem, da bodo s svojo točko nekoga spravili v smeh, hkrati pa izpolnili svojo

željo, močnejša od treme. Ko so stopili na oder, tudi treme ni bilo več zaznati.

Po nastopu so bili zadovoljni tako nastopajoči kot tudi gledalci. Točka je bila

zanimiva tudi medijem, saj so gospodje po nastopu spregovorili nekaj besed

za Radio Maribor, njihov nastop pa je odmeval tudi v Večeru.

Plesna skupina Idiličnih 5 še naprej 1-krat tedensko pridno vadi, saj bo

kmalu spet nastopila in znova ogrela občinstvo.

53

ŠPORT

NK TEHNOTIM PESNICA Samo DVORŠAK

Članska ekipa NK TEHNOTIM Pesnica, ki jo je treniral Robi Frajzman, je

bila pred koncem sezone 2012/2013 na prvem mestu Štajerske nogometne

lige, vendar ji je bilo administrativno (t. i. lapsus v propozicijah ŠNL) odvzetih

6 točk, zato je ostala brez napredovanja v 3. SNL – vzhod, za kar so igralci

garali nekaj zadnjih sezon. Tudi gledalci na tekmah so nas spremljali in se čudili

našemu napredku. Vendar

za vsakim soncem »pride«

dež, velja pa tudi obratno.

Jesenski del sezone

2013/14 smo začeli z

»zdesetkano« ekipo, kar

je prineslo slabše rezultate,

zaradi spleta okoliščin pa je

odstopil trener Frajzman,

ki pa ostaja v klubu in

pomaga na vseh ravneh,

še posebej pa članskemu

trenerju.

Pred leti smo se odločili

za popolno sodelovanje z

NK JARENINA, kar pomeni,

da igralci prosto prehajajo

iz kluba v klub in da so v

selekcijski proces vključeni po letnikih, kar je za razvoj nogometašev zelo

pomembno. Tako so vse selekcije – U7, U9, U11, U13, U15 – tako v

Pesnici kot v Jarenini. Naše sodelovanje že daje prve rezultate, večje rezultate

sodelovanja pa pričakujemo čez dve sezoni … Uspešno sodelujemo tudi z

NK KUNGOTA in NK JUROVSKI DOL, s katerima imamo podpisano pogodbo

o medsebojnem sodelovanju.

Trenerji v našem klubu – Aleš Gašperšič, Aljaž Babič, Anton Nerat, Zoran

Vajs, Damijan Janžekovič, Robert Frajzman in trener članskega moštva Elvis

Šahmanovič – so pridobili vse potrebne licence in se tudi uspešno izobražujejo

na vseh potrebnih seminarjih. Zahvaljujem se jim za njihov trud in požrtvovalnost.

V tednu praznovanja krajevnega praznika, natančneje, 18. 6. 2013, smo

izvedli 8. DARKOV MEMORIAL – otroški turnir za selekcije U9, U11 in U13.

Otroci so odigrali zanimive tekme, vsi so bili zadovoljni z doseženimi rezultati.

Za hrano in pijačo je poskrbel BAR ŠAMPION. Ekipam smo podelili pokale

in priznanja. Izvedli smo tudi srečelov, na koncu pa izrekli moto turnirja – se

vidimo na 9. DARKOVEM MEMORIALU!

Medobčinska nogometna zveza Maribor organizira zimsko ligo, na katero

smo prijavili vse selekcije. Presenetljivo je, da klubi z zimsko ligo nimamo

nobenih stroškov, saj se vse financira iz proračuna MNZ Maribor.

V zimskem času se vadba izvaja v telovadnicah OŠ Pesnica in OŠ Jarenina,

in sicer: v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Termini so objavljeni na

www.nkpesnica-drustvo.si. Ekipe se v zimskem času udeležujejo turnirjev v

Sloveniji in Avstriji.

Na OŠ PESNICA je do nedavnega deloval tudi nogometni krožek NK

PESNICA/JARENINA. Srečevali smo se enkrat tedensko, vendar je bil

krožek zaradi nemogočega

termina (od 15.45 do

16.30.) začasno ukinjen.

Z ravnateljem se že

dogovarjamo za otrokom

»prijaznejši« termin, ki smo

ga imeli tudi v preteklih

let ih. Upam, da bo

usklajevanje uspešno, saj

bomo le tako vsi zadovoljni

– še najbolj pa otroci, ki

se vadbe nogometa zelo

veselijo.

Vsako podjetje oz.

društvo se razvija, tudi

naše se. Za naš razvoj

pa je nujno potrebno tudi

dokončanje nove tribune

in slačilnic. Trdno smo odločeni, da se bomo v letu 2014, skupaj z Občino

Pesnica, prijavili na razpis Fundacije za šport, kajti samo s pomočjo sponzorstva

oz. donatorstva takšnega projekta ni več mogoče izvesti.

V petek, 22. 11. 2013, smo v BARU ŠAMPION izvedli zahvalno srečanje

za naše sponzorje in donatorje. Predstavili smo jim delovanje NK PESNICA v

iztekajočem se letu in se jim zahvalili za veliko mero družbene odgovornosti, s

katero nam stojijo ob strani. Predstavili smo jim tudi kratkoročne in dolgoročne

cilje ter pripravili degustacijo penine GALA (Izletniška kmetija PUŠA). Nihče

izmed udeleženih ni imel pripomb, kajti vsi vemo, da gospodarski položaj danes

ni zavidljiv in vsi upamo, da se bo izboljšal! Vodilo srečanja je postala misel:

»Zagnano naprej, potem nam še recesija ne bo prišla do živega!«

V teh letih je društvo preseglo načrte, ki so bili zastavljeni pred leti.

V imenu uprave se zahvaljujem vsem staršem, ki pomagajo klubu, vsem

sponzorjem, donatorjem in drugim, ki kakorkoli pomagajo NK PESNICA in

seveda Občini Pesnica – brez njene pomoči ne bi mogli tako uspešno delovati.

Hkrati pa vabimo vse ljubitelje nogometa na ogled tekem, ki bodo odigrane

od 28. marca 2014, in sicer vsako soboto in nedeljo na nogometnem igrišču

v Pesnici. Oglejte si tudi prenovljeno spletno stran www.nkpesnica-drustvo.si,

ki jo oblikuje vodja nogometne šole kluba, Aljaž Babič.

54

ŠPORT

PRVA MESTA PESNIŠKIM RIBIČEM Zofka Krapša

September je za številne ribiče mesec, v katerem se končuje tekmovalna

ribiška sezona. Člani Ribiške sekcije Krap Društva upokojencev Pesnica so v

tem mesecu izvedli troje tekmovanj: Štajerski pokal, tekmovanje v počastitev

meseca starejših občanov in zaključno tekmovanje v Ligi druženja ribičev

upokojencev Zgornjepodravske pokrajinske zveze Maribor.

Tretjega septembra je že šestič zapored potekalo tekmovanje za prehodni

štajerski pokal, ki so ga osvojili pesniški ribiči. Za najtežji ulov se je pomerilo

devet ekip: DU Pesnica, MDI Murska Sobota, DU Starše, MDI Gornja Radgona,

DU Miklavž, DU Kamnica, DU Zagonjiči, upokojenci Policijskega sindikata

Podravje in DU Sladki Vrh, ki so skupaj ujele 223 kg rib. Tekmovanje je bilo

organizirano v štirih sektorjih. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, trije najboljši

ribiči v posameznem sektorju pa so prejeli zlato, srebrno oziroma bronasto

medaljo. Največ ribiške sreče so imeli pesniški ribiči, ki so ujeli 34 kg, dobili

samo deset kazenskih točk in tako prejeli prehodni pokal. Pesniški ribič Branko

Klojčnik je v sektorju A ujel dobrih 12 kg, Franc Meško v sektorju C 7 kg in

Oto Graber v sektorju D 10 kg. Druga je bila ekipa MDI Murska Sobota z 29

kg in tretja DU Starše s 25 kg težkim ulovom.

Tudi na prireditvi ob počastitvi meseca starejših občanov, 12. septembra, so

bili najboljši pesniški ribiči, z ulovom 27 kg in s trinajstimi kazenskimi točkami.

Sodelovalo je osem ekip: prva je bila ekipa DU Pesnica II, druga DU Pesnica

I, tretja DU Miklavž, četrta DU Duplek, peta DU Center in šesta DU Pobrežje.

Sodelovali so tudi ribiči iz MDI Gornja Radgona in ŠDIV Radenci.

Zaključila se je tudi Liga druženja ribičev upokojencev v Zgornjepodravski

pokrajinski zvezi Maribor. Zadnje tekmovanje v lovu rib s plovcem je organizirala

Ribiška sekcija Krap DU Pesnica na ribniku Gačnik. Sicer so bila tekmovanja

v Ligi druženja izvedena na različnih mestih: ob ribniku pri Vegrosu, Miklavški

mlaki, ribniku Gačnik, v Hotinji vasi in v Jelenčah. Na zadnjem tekmovanju

Lige je že tretjič v tem letu prvo mesto dosegla ekipa ribičev upokojencev DU

Pesnica. Druga je bila ekipa DU Tabor, tretja DU Razvanje, četrta DU Kamnica

in peta DU Miklavž. Med ribiči je bil najboljši Srečko Selko, drugi je bil Edi

Šprah, tretji Drago Kutnjak, četrti Vinko Jauševec, peti Ferdo Mavrič in šesti

Jože Selinšek.

Pokali, diplome in številne nagrade so bili podeljeni v gostišču Kramberger

v Pernici, ki je sponzor RS Krap DU Pesnica.

SREČANJE ŽUPANOV SLOVENSKIH OBČINRoman Richter, podžupan

20. novembra je v mariborski dvorani Tabor potekal tradicionalni nogometni

turnir v počastitev praznika dneva generala Maistra. Na turnirju je sodelovala

tudi reprezentanca slovenskih županov in podžupanov, ki je v močni konkurenci

tudi zmagala.

Ob tej priložnosti smo obiskali tudi Jareninski dvor ter kleti Dveri-Paxa.

Občani občine Pesnica, še

posebej Jareninčani, smo lahko na

naš Dveri-Pax še posebej ponosni,

saj nam poleg odličnih vin, zaposlitve

in urejenega okolja, ponuja tudi

neprecenljivo kulturno dediščino, ime

podjetja pa je znano po vsem svetu.

Zbrani župani so bili nad videnim

navdušeni in niso skoparili s pohvalami.

Obiska so se udeležili: Miran

Jurkošek, župan občine Štore; Stanko

Glažar, župan občine Hajdina; Igor

Stropnik, župan občine Kungota;

Slavko Režonja, župan občine Turnišče;

Aco Šuštar, župan občine Vodice; Jože

Kužnik, župan občine Polzela; Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki;

Vlado Pepelnik, občina Ruše; Miha Mohor, strokovni sodelavec SOS ter seveda

župan občine Pesnica, Venčeslav Senekovič, in podžupan Roman Richter.

Podjetju Dveri-Pax želim obilo uspehov pri uresničevanju njihovih pogumnih

načrtov za prihodnost ter čim hitrejšo realizacijo vseh projektov, ki so pred njimi.

55

ŠPORT

UTRINKI IZ MOTORISTIČNE SEZONE PERNIŠKIH ASOVDarko Železnik

Leto se bliža h koncu – tudi MK Perniški asi je motoristično sezono

uspešno zaključil. Januarja smo imeli občni zbor, na katerem smo določili

cilje za novo sezono. Marca je bil naš klub izbran za gostitelja otvoritvene

vožnje motorističnih klubov vzhodne Štajerske, ki pa je žal zaradi neugodnih

vremenskih razmer odpadla.

Prvo nedeljo v maju smo imeli 4. tradicionalni blagoslov motorjev. Kljub

slabemu in deževnemu vremenu se ga je udeležilo veliko motoristov. V

sodelovanju s postajo PP Maribor in reševalca na motorju smo udeležencem

prikazali test varne vožnje na simolatorju in reševanje poškodovanega motorista.

V okviru praznovanja krajevnega praznika smo se udeležili tekmovanja

v kegljanju. Avgusta se nas je nekaj članov odpravilo z motorji v Bosno,

natančneje v Banja Luko, kjer smo ob spoznavanju Bosne in raftingu na reki

Vrbas preživeli štiri čudovite dni.

Seveda smo se vse leto udeleževali tudi različnih motorističnih srečanj v

Sloveniji ter opravili številne vožnje po naši in sosednjih državah.

Novembra smo tudi uradno postali polnopravni člani ZMKS (Zveze moto

klubov Slovenije) in s tem dosegli cilj, ki smo si ga zadali na začetku leta.

Ob koncu leta se zahvaljujemo županu in vsem sponzorjem, ki so prisluhnili

našim željam in nam po svojih močeh pomagali.

Vsem občanom želimo lepe praznike in veliko sreče v letu 2014.

V GAČNIKU ZMAGALI MARIBORSKI RIBIČI UPOKOJENCI Zofka Krapša

Med številnimi prireditvami ob počastitvi občinskega praznika Občine

Pesnica in krajevnega praznika KS Pesnica pri Mariboru je bilo izvedeno tudi

že tradicionalno ribiško tekmovanje ribičev upokojencev v lovu rib s plovcem

na ribniku Gačnik.

Tokrat se prireditelju – Ribiški sekciji Krap Pesnica – ni bilo treba ozirati v

nebo in se zaskrbljeno spraševati, ali bo lepo vreme zdržalo. Sončni, že kar

vroči dnevi so se nadaljevali in tudi 19. junija se je obetal takšen dan. Po

žrebanju štartnih številk in po izrečenih ribiških frazah: »Imaš dobro številko,

tam rade grizejo, jaz imam pa slabo«, ki so postale že ribiška stalnica, so

tekmovalci dobre volje odhajali na svoja tekmovalna mesta. Izkazalo se je, da

so ribe »grizle« povsod, saj je bil skupen ulov težak 267 kg, »šnajdera« pa

med ribiči z dolgoletnimi ribiškimi izkušnjami tudi tokrat ni bilo. Najboljše tri

ekipe so prejele pokale. Z največjim ulovom so se tokrat lahko pohvalili ribiči

MDI Gornja Radgona, a so morali zaradi desetih kazenskih točk prvo mesto

prepustiti ribičem DIM Maribor, ki so ulovili nekaj gramov manj, a so imeli le

9 kazenskih točk. Tretje mesto so s 36 kg zasedli ribiči DU Tabor. Sledili so

jim ribiči ŠDIU Radenci, RD Jelenče, DU Pobrežje, DU Kamnica, MDI Murska

56

ŠPORT

Sobota, PGD Pesnica in Policijskega sindikata Podravje.

Tekmovanje je bilo organizirano v štirih sektorjih. Trije najboljši v posameznem

sektorju so prejeli zlato, srebrno oziroma bronasto medaljo. Največ ribiške sreče

so imeli v sektorju B. Prvi trije so bili: Stanko Novak, MDI Gornja Radgona,

Bojan Frajzman, RD Jelenče, in Milan Škrjanc, PGD Pesnica, ki so skupno

ujeli 36 kg. Drugi po teži ulova so bili s 35 kg tekmovalci v sektorju A: Željko

Mavrič, MDI Gornja Radgona, Venčeslav Ganc, DIM Maribor, in Alojz Reiter,

RD Jelenče. V sektorju C so Branko Najglič, DIM Maribor, Ferdo Mavrič, DU

Tabor, in Jani Koren, ŠDIU Radenci, ujeli 31 kg, na zadnje mesto pa so se

uvrstili tekmovalci v sektorju D: Vinko Trantura, DIM Maribor, Alojz Škorjanc,

DU Tabor, in Božo Habjanič, MDI Gornja Radgona, z 28 kg težkim ulovom.

Pokale in medalje – prispevala jih je Občina Pesnica – je podeljeval župan

Občine Pesnica, Venčeslav Senekovič. K uspešno izvedenemu tekmovanju

je prispeval tudi sponzor, gostišče Kramberger iz Pernice.

Društvo upokojencev Pesnica letos slavi 60. obletnico ustanovitve. V

počastitev visokega jubileja je Ribiška sekcija Krap Pesnica 2. julija izvedla

ribiško tekmovanje v lovu rib s plovcem ob ribniku Gačnik, ki se ga je udeležilo

deset ekip ribičev upokojencev. Štirideset tekmovalcev je ujelo dobrih 283

kg rib. Najboljša je bila ekipa iz Gornje Radgone s 55 kg ulova, a je zaradi

desetih kazenskih točk zasedla drugo mesto. Prvi so bili z devetimi kazenskimi

točkami ribiči iz Društva invalidov Maribor. Tretje mesto so zasedli člani ŠDIU

Radenci. Od četrtega mesta so se zvrstile ekipe DU Pesnica, MDI Murska

Sobota, DU Sladki Vrh, DU Starše, DU Tabor, DU Pobrežje, deseto mesto so

zasedli upokojenci Policijskega sindikata Podravje. Med posamezniki je z 20

kg ulova zmagal Željko Mavrič iz MDI Gornja Radgona.

Tekmovalci so se pomerili tudi v ulovu najtežje ribe. Sedem kilogramskega

»orjaka« je na trnek ujel Venčeslav Ganc iz MID Maribor in bil imenovan za

»Ribiškega carja za leto 2013«.

Medalje in pokale je ribičem upokojencem podeljevala predsednica DU

Pesnica, Nada Fliser.

ZAKLJUČEK MLADIH NOGOMETNIH SELEKCIJ ŠD INTER JAKOBDavorin Rojko

Na začetku julija je na nogometnem igrišču ŠD INTER JAKOB potekal

zaključek mladih nogometnih selekcij.

Ob lepem vremenu in še boljšem vzdušju smo skupaj s starši otrok zaključili

nogometno sezono. Odigrali smo tudi nogometno tekmo, v kateri so se starejši

igralci pomerili z mlajšimi. Rezultat tokrat ni igral nobene vloge, lahko pa povem,

da je zmaga ostala doma. Zaključek sezone sta s svojim prihodom počastila

tudi župan občine Pesnica, g. Venčeslav Senekovič, in poslanec državnega

zbora, g. Marijan Pojbič.

Ob tej priložnosti se ŠD INTER JAKOB zahvaljuje za dobro sodelovanje in

prejeto finančno pomoč za mlajše selekcije.

57

VESELI DOGODKI

MLADOPOROČENCA POLONA ŽABERL IN IGOR SLANA.

Gospa Filomena Ul iz Sp. Dobrenja je v krogu družine, župana Občine Pesnica Venčeslava Senekoviča in Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica praznovala 90 let.

Gospa Štefka Frajzman iz Pesnice pri Mariboru je

praznovala 91 let. Obiskali so jo aktivisti Krajevne

organizacije Rdečega križa Pesnica.

58

VESELI DOGOTKI

Gospod Tomo Kipa, borec NOB iz Pesnice pri Mariboru, je v družbi članov KO Zveze združenj za vrednote NOB, predstavnikov Krajevne organizacije Rdečega križa Pesnica, Društva upokojencev Pesnica, stranke Desus Pesnica in župana Občine Pesnica praznoval 90 let.

Biserna poroka zokoncev DOLAJŠ

iz Pesnice pri Mariboru

Trgatev občinskega vinograda v Jakobu, ki je v upravljanju Turistično-vinogradniškega društva Jakob

59

RAZVEDRILO

RAREBUS (BOJAN KOCBEK)

5 6

REBUSOID (BOJAN KOCBEK)

1 2 3

REBUS (BOJAN KOCBEK)

Rešitve rebusov pošljite najkasneje do 15. marca 2014 na naslov: Občina Pesnica pri Mariboru 39a, s pripisom »Rebusi«.

Za udeležbo v žrebu je dovolj ena pravilna rešitev. Izmed prispelih rešitev bomo izžrebali nagrajenca, ki mu tokratni sponzor »BIO-SAD« poklanja izdelek.

Rešitve rebusov iz prejšnje številke (junij 2013): ledena doba, Aleš Zalar, Polona Hercog, koloradar, mažoretka in malenkost .

Izmed vseh prispelih pravilnih rešitev rebusov je bil za glavno nagrado, nastop »Racmana Bojanosa«, izžreban Dominik Fištravec iz Jarenine.

O

REBUSOID (BOJAN KOCBEK)

REBUS (BOJAN KOCBEK)

RAREBUS (BOJAN KOCBEK)

A

BNA

Z

µ

T

1 2 3 6

T

L

4 5 6Ž

Andrej ČERNČIČ, Bio-Sad d.o.o.Zgornji Jakobski Dol 1B, 2222 Jakobski Dol, SLOVENIJA

tel.: 00386 (0)2 644 60 10, fax.: 00386 (0)2 644 60 13www.bio-sad.si

Vesel Božič insrečno novo leto 2014.Naj se vam izpolnijoskrite želje in naj vamna vaših poteh sije sonce.Vse dobro.

Uredništvo Novic občine Pesnica