Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto IV., št. 2, julĳ ... · Upravna enota Novo mesto obvešča, da bo Krajevni urad Šmarjeta zaradi odsotnosti uslužbenke do 27. avgusta

glediRazgRedirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzgledigledirazgediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlezgledirazglezgedirazglezglediazglezglediRazgezglediRazglezgediRazglezglediazgle

RazglediRazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice, leto IV., št. 2, julĳ, 2010

2|

azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigleiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Kolofon:Razgledi: glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Naklada 1150 izvodov. Brezplačno ga prejmejo na dom vsa gospodinjstva v občini Šmarješke Toplice. Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Jože Novak, Anka Turk Potočar, Katja Grahut, Sonja Košak. Lektura: Katja Grahut. Prispevki v glasilu: avtorji pripisani ob koncu prispevkov. Odgovornost za prispevek prevzema avtor. Uredniški odbor ne presoja prispevkov v smislu novinarske stroke. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedila. Razgledi so vpisani pod zaporedno št. 1510, Ministrstva za kulturo Republiki Slovenĳe. Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p.

GLASI / OBVESTILAediRazglediRazglediRazglRazgledi

gRazgledi

gRazgledi

gR

GRADBENA MEHANIZACIJA in PREVOZINovak Marjan s.p.

•IZKOPI•PREVOZI

•ZUNANJE UREDITVE•TLAKOVANJE

•ASFALTIRANJEDružinska vas 38

8220 Šmarješke TopliceTel.: 041/533 311

Uradne ure Upravne enote Novo mesto v Krajevnem uradu ŠmarjetaUpravna enota Novo mestoobvešča, da bo Krajevni urad Šmarjeta zaradi odsotnosti uslužbenke do 27. avgusta ob sredah zaprt.Uradne ure ob četrtkih od 8. do 12. ure, ter 13. do 15. ureInformacĳe na telefon: 07 39 39 490

Obvestilo uredništva Naslednja številka občinskega glasila RAZGLEDI bo iz-šla v času lokalnih volitev.Uredniški odbor je sprejel sklep, da se vsakemu organiza-torju volilne kampanje brezplačno odda eno stran (bese-dilo, fotografije, logotipi). Največ eno dodatno stran pa se lahko odkupi v skladu z veljavnim cenikom.

Rok za oddajo prispevkovVaše prispevke za naslednjo številko Razgledov na elek-tronskem naslovu [email protected] pričaku-jemo najkasneje do srede, 1. septembra 2010.

3|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigldiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgl

Julĳ 2010/leto IV./številka 2

Nastopil je brezskrbni počitniški čas in pred nami je nova številka občinskega glasila Razgledi. Prepričana sem, da bo vsakdo izmed vas v njej našel nekaj zanimivega ali o delo-vanju občine ali o zanimivih dogodkih, ki so se zgodili, ali o načrtih in projektih, ki so pred nami. V občini smo zelo po-nosni tudi na bogato društveno življenje naših občanov, na organizacĳo dogodkov in prireditev, ki jih pripravljajo. Pred-vsem pa smo ponosni na to, da se občani povezujejo in skup-no delujejo tako na kulturnem kot športnem področju.

Za nami je že tretje praznovanje našega praznika, prazni-ka Občine Šmarješke Toplice. V sklopu prireditev je vsakdo našel nekaj zanimivega tudi zase. Naj-mlajše je razveselil maček Muri, malo starejše je do solz nasmejala domača gledališka skupina z odlično zaigrano igro Pričarani ženin. Vsem v veselje je bilo, da so v njej nastopali domači igralci vseh starostnih skupin iz raz-ličnih krajev naše občine. Za športne navdušence je bil organiziran že tret-ji tradicionalni turnir v nogometu za pokal Občine Šmarješke Toplice ter prvi pohod po naravnih in kulturnih znamenitostih naše občine. Pestro je bilo tudi dogajanje v Zburah, kjer so se dogajale kmečke igre, gasilsko tekmovanje, veselica in že tretje tekmovanje v kuha-nju županjine obare. Balzam za dušo pa je bil petkov koncert Nuše Derenda s Pihalnim orkestrom Krka v zdraviliškem parku Term Šmarješke Toplice. Osrednji dogodek praznova-nja se je letos odvĳal v Beli Cerkvi, kjer smo pred slavnostno sejo odprli novo mrliško vežico in razširjeno pokopališče in pri tem uživali ob zvokih novoustanovljene Godbe na pihala Šmarješke Toplice. Gre za veliko pridobitev v občini in veseli smo, da smo investicĳo uspeli realizirati, saj bo le-ta veliko doprinesla k nadaljnjemu razvoju vaškega trga Bela Cerkev.

Velika pohvala, da je slavnostna seja našega praznika lahko potekala v tako prĳetnem ambientu dvorane v Beli Cerkvi, pa gre celotni delovni ekipi in sponzorjem, ki so pri organizacĳi pomagali. Prĳetno vzdušje slavnostne seje nam je pričarala voditeljica Majda Kušer Ambrožič z zanimivim scenarĳem prireditve, vsi nastopajoči športni in glasbeni talenti ter no-voustanovljena Godba na pihala Šmarješke Toplice z dirigen-tom Brankom Ambrožičem. Vsem še enkrat najlepša hvala!

V drugi polovici leta načrtujemo izvedbo pomembnih in-frastrukturnih projektov. Ti vključujejo gradnjo kanalizacĳe in obnovo ostale infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem«

v Šmarjeških Toplicah, da tako za-ščitimo naš vodni vir Jezero. Pričeli bomo tudi z izgradnjo nogometne-ga igrišča z umetno travo pri šoli ter izdelavo projekta za obnovo in dograditev osnovne šole in vrtca. Velik premik na investicĳskem področju smo dosegli tudi z gradnjo obvoznice v Šmarjeti, ki jo bomo zaključili z gradnjo krožišča, nadaljevali z rekonstrukcĳo ceste, gradnjo pločnika in kolesarsko stezo do Šmarjeških Toplic, in sicer v skladu z že narejenim državnim projektom. Zaključili bomo tudi ob-

novitvena dela na cesti Slape–Zbure in cesto predali samemu namenu.

V poletnih mesecih bomo pričeli tudi z obnovo zdravstvene postaje v Šmarjeti, za katero smo pridobili del nepovratnih sredstev Ministrstva za zdravje. V jeseni bosta v prenovljenih prostorih začeli delovati zdravnica in zobozdravnica, in sicer za polni delo-vni čas. Vse to pa je pogojeno tudi z odprtjem lekarne, za katero si priza-devamo že od leta 2007. Na ta način želimo v občini dolgoročno urediti

zdravstveno varstvo za naše občane. Zato smo se s 1.7.2010 odločili za podelitev koncesĳe Medicinskemu centru Krka d.o.o. in zdravnici dr. Ireni Vester, specialistki družinske me-dicine, ki bo v svojo ordinacĳo sprejemala tudi šoloobvezne otroke.

V občini se trudimo, da bi zadeve urejali v zadovoljstvo naših občanov. Da se ljudje v naši občini dobro počutĳo, do-kazujejo številne nove priselitve, povečano število rojstev in aktivno društveno življenje. V veselje nam je, da so predstav-niki društvenega življenja letošnji občinski nagrajenci. Ti so pripomogli tudi k prepoznavnosti kulinarike naše občine in k ohranjanju ljudske pesmi. Prepoznavni smo v slovenskem in evropskem merilu, ker imamo svoj grb, svojo zastavo in svojo celostno podobo. Letošnjim občinskim nagrajencem Elizabeti Verščaj, Šmarjetkam in Jožetu Novaku še enkrat iskrene če-stitke!

Na koncu vam bi rada zaželela prĳetne dopustniške dni, šo-larjem pa brezskrbne, vroče in ustvarjalne počitnice!

Vaša županja Bernardka Krnc

Spoštovane občanke in občani Občine Šmarješke Toplice!

4|


O DELU OBČINE

Čarobni poletni koncert Nuše Derenda in Pihalnega orkestra Krka v parku Term Šmarješke Toplice

Na čarobni poletni večer in na idilični lokacĳi parka Term Šmarje-ške Toplice je pred štiristo obiskovalci nastopila pevka Nuša Deren-da. S svojim očarljivim glasom in nastopom, polnim energĳe, je vse zbrane povsem očarala. Spremljal jo je Pihalni orkester Krka, sicer skupina amaterskih glasbenikov, ki pa so igranju skladb tako pre-dani, da jih izvajajo na najvišji ravni in s svojim nastopom polnim

energĳe, natančnosti in zanosa vedno navdušĳo. Na poldrugo uro dolgem koncertu so obiskovalci lahko slišali nekaj Nušinih popular-nih uspešnic in slovenskih zimzelenih popevk v orkestralni izvedbi pa tudi nekaj izvirnih skladb pisanih za pihalne orkestre.

Sicer vroč dan se je prevesil v prĳetno poletno noč, ob koncu pa so se vsi organizatorji strinjali, da prihodnje leto podoben koncert zagotovo ponovĳo.

Tekst: Tanja Brate. Fotografije: Marko Klinc, Fotolife.

Pohod po poti naravnih in kulturnih znamenitosti naše občine

Na čudovito sončno jutro, v soboto 12. junĳa, se na parkirišču pred občinsko stavbo zberejo pohodniki. Zbrano četico nagovori predsed-

nik Domoznanskega društva Šmarjeta. Društvo letos praznuje dese-to obletnico delovanja. Prisotne pohodnike pozdravi tudi županja, magistra Bernardka Krnc, ki se kljub poškodbi odloči, da skupaj s pohodniki prehodi del poti po trasi naravnih in kulturnih znameni-tosti naše občine.

Pohodniki krenemo po gradbišču obvoznice in naprej proti Stre-lacu. Tam zavĳemo na kolovoz in skozi gozdiček v Mlada Vina. Nad vasjo Gradenje se odpre enkraten pogled na zasanjano reko Krko in zgodovinski Tržič na otoku v Kronovem. Na pomolu nad avtomobil-sko cesto nas vabi bela cerkev sv. Andreja, kjer bo naš prvi počitek.

Sonce je že visoko na nebu, prĳeten postanek v lepo obnovljeni cer-kvi se nam kar prileže. Kmalu zatem nam kustosinja novomeškega muzeja, profesorica Majda Pungerčar, predstavi bogato zgodovino naših krajev od naselitve prednikov do današnjih dni. Vodja poho-da Jože Perše pa spregovori še o zanimivi opremi župnĳske cerkve. Sprehodimo se še okoli cerkve in obiščemo grob znamenitega aka-demika Frana Zwi�ra, ki je otroška leta preživel v Beli Cerkvi. Ta zgodovinska vasica mu je ostala v tako lepem spominu, da si je grob svojih prednikov izbral tudi za svoj zadnji dom.

Sprehod po asfaltu do Drage je kratek, a utrujajoč. Pri žuborečem studenčku krenemo navzgor po cvetočem travniku, skozi gozdiček do, po ljudskem izročilu, najstarejšega svetišča na Dolenjskem, sv. Helene. Na kraju, kjer stoji danes cerkvica, je bila v rimskih časih

3. občinski praznik3. občinski praznik je letos potekal od četrtka, 10. junĳa, do torka, 15. junĳa 2010. V ta namen smo v sodelovanju z društvi pripravili sklop prireditev. O nekaterih izmed njih pa več v nadaljevanju.

5|



vojaška stražarnica. Po drugi svetovni vojni je cerkvica propadala, zaraslo jo je grmovje. Sedanji župnik v Beli Cerkvi, Jože Nemanič, je v sodelovanju s farani in kulturnimi de-lavci poskrbel, da ta zaklad naše kulturne dediščine ne bo šel v pozabo. Prĳeten poči-tek na klopeh pod mlado lipo ob cerkvi in prĳateljski klepet, toda že nas kliče v soncu ožarjen Mali Vinji vrh.

Kolona veselih pohodnikov krene čez drn in strn mimo bujnih vinogradov in po sto treh stopnicah prisopiha na 373 metrov visok razgledni vrh, kjer nas pozdravi kustos Do-lenjskega muzeja, gospod Borut Križ. Čeprav smo že prĳetno utrujeni, nas prevzame za-nimiva pripoved o bogati zgodovini Vinjega Vrha od prazgodovine do prvih stoletĳ po Kristusu.

Še preden zvon v stolpu cerkve sv. Janeza Krstnika oznani poldne, se odpravimo do zidanice družine Pajk, kjer nas čaka bogato obložena miza. Marko Blažič nas preseneti s čudovitimi zvoki harmonike. Nekatere »zasr-bĳo« pete, druge premami malica … Še zdra-vica v slovo, zahvala gostiteljem ter županji in že hitimo proti Velikemu Vinjemu vrhu, pa navzdol v gozd do arheološkega najdišča - gomile, ene izmed 150-ih, ki jih skriva to bogato področje naše občine.

Mimo prĳetno dišečih pokošenih trav-nikov še skok na Nemški hrib, od koder je nepozaben pogled na Zdravce, neprecenljivo naravno dediščino, in posloviti se moramo z obljubo, da se ob letu osorej ponovno sreča-mo.

Tekst in foto: Jože Perše, predsednik Domoznanskega društva

Šmarjeta

3. nogometni turnir za pokal Občine Šmarješke TopliceNedelja, 13. 6. 2010 pri OŠ ŠmarjetaOrganizator tretjega turnirja za pokal Ob-čine Šmarješke Toplice je bilo Športno turi-stično društvo Bela Cerkev pod vodstvom

Nogometnega kluba Intertour.Na turnirju je sodelovalo 10 ekip iz domače občine. Končni vrstni red:1. mesto: NK Vinica 2. mesto: NK Banat 3. mesto: NK Dual express Bela cerkev 4. mesto: NK Mirovniki. Podelili so še nagrade za:- najboljšega navĳača (g. Anton Robek); - najboljšega golmana (g. Franc Škoda iz NK

Vinica); - najboljšega igralca (g. Stojan Gorenc iz NK

Dual express Bela Cerkev);- »fair play« (prvič ni šla ekipi in je bila na-

knadno podeljena g. Tomažu Bohtetu – Bobsu). Organizatorji so turnir prekinili za dve

uri, in sicer zaradi tekme med Slovenĳo in Alžirĳo. Na prizorišču so omogočili tudi njen ogled. Veselje ob golu in zmagi je bilo nepopisno. Med omenjeno tekmo so igralce in gledalce počastili z »županjino obaro«.

Za pomoč pri izvedbi turnirja se zahva-ljujejo: podjetju Plastoform d. o. o, podjetju Intertour d. o. o, okrepčevalnici »Pri Ame-rikancu«, Osnovni šoli Šmarjeta in Občini Šmarješke Toplice.

Tekst in fotografija: Peter Gorenc

Županjina telečja obara letos najboljša

Že tretje leto zapored je v sklopu prazno-vanja občinskega praznika Občine Šmarje-ške Toplice potekalo nedeljsko tekmovanje v kuhanju „županjine obare“. Letošnje nadvse zanimivo tekmovanje je potekalo v Zburah, in sicer pri gasilskem domu.

Letos je bilo pri samem tekmovanju nekaj sprememb. Vsako prĳavljeno ekipo so na-mreč sestavljali glavni kuhar in dva pomoč-nika. Poleg kuhanja so ekipe skrbele tudi za promocĳo svoje občine in kraja, saj se je poleg okusa obare ocenjevala tudi urejenost omiz-ja, inovativnost ekipe in obleka tekmovalcev.

Prĳavilo se je pet tekmovalnih ekip, od ka-terih se je najbolje odrezala ravno županjina ekipa in ekipa, pri kateri sta poleg županje mag. Bernardke Krnc sodelovala še direkto-rica občinske uprave Petra Pozderec ter Peter Verščaj iz Družinske vasi. Izkušena komisĳa, ki so jo sestavljali, domačina Betka Verščaj, Drago Košak in Rok Kotar, vodja kuhinje v Termah Šmarješke Toplice, je zelo pohvalila tudi izvirnost ostalih ekip in okusnost njiho-vih obar, saj sta zlato priznanje zaslužili še vinogradniška obara ekipe Društva vino-gradnikov Vinji vrh - Bela Cerkev ter graj-ska obara ekipe iz sevniške občine, ki jo je vodila podžupanja Breda Drenek Sotošek. Parlamentarna obara parlamentarne ekipe zakoncev Grill iz Novega mesta in cvičkova obara Zburjanov s šmarješkim podžupanom Francem Anderličem na čelu pa sta si prislu-žili bronasto priznanje.

Poleg kuhanja obare je bilo letos poskrb-ljeno tudi za pester spremljevalni program. �

6|


O DELU OBČINE

Nastopila je skupina mladih harmonikašev pod vodstvom Klem-na Hribarja iz Novih spominov, folklorna skupina iz Osnovne šole Šmarjeta, ljudske pevke Šmarjetke ter številni glasbeniki, ki so do-godek obogatili in naredili tekmovanje v kuhanju „županjine obare“ še bolj zanimivo tako za udeležence kot tudi za obiskovalce.

Tekmovalne ekipe so ob koncu iz 60 kilogramov teletine pripravile okusno pogostitev za približno 350 oseb ter okrepčale tudi tekmoval-ce kmečkih iger, ki so v nedeljo popoldne v Zbure privabili številne obiskovalce od blizu in daleč.

Tekst: Tanja Brate. Foto: Marko Klinc, Fotolife

Otvoritev pokopališča Bela Cerkev in slavnostna seja

Šestdnevno dogajanje ob 3. prazniku občine se je zaključilo z ot-voritvĳo pokopališča v Beli Cerkvi in slavnostno sejo s podelitvĳo občinskih priznanj in nagrad.

Novo vežico in razširjeno pokopališče je blagoslovil prelat in ge-neralni vikar novomeške škofije Božidar Metelko, slavnostni trak pa sta prerezala županja Bernardka Krnc in direktor PAM-a Aleš Pavec.

V kulturnem domu Bela Cerkev je sledila slavnostna seja s pode-litvĳo občinskih priznanj in nagrad. Letošnja občinska nagrajenka je postala Betka Verščaj, priznanja pa so prejeli Jože Novak in ljudske pevke Šmarjetke.

Voditeljica in režiserka prireditve z naslovom Črno na belem smo je bila Majda Kušer Ambrožič, ki je v prepolni dvorani pripravila pri-jetno prireditev, na kateri je Bernardka Krnc, županja Občine Šmar-ješke Toplice, predstavila pomembne pridobitve v prvem mandatu nove občine ter naštela tudi nekaj zastavljenih projektov.

Kulturni program so oblikovali mladi domači glasbeniki plesnega

Plesnega studia Novo mesto ter novoustanovljena Godba na pihala Šmarješke Toplice.

Po prireditvi so se obiskovalci še kar nekaj časa zadržali ob dobro-tah, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih žena in deklet Bela Cerkev. Za izvedbo slavnostne seje se zahvaljujemo Majdi Kušer Ambrožič (scenarĳ, tekst, izbira nastopajočih, scena, vodenje), Branku Ambro-žiču (tehnična izvedba, priprava glasbe in projekcĳe, vodenje god-be na pihala), Godbi na pihala Šmarješke Toplice, Juretu Petroviču (projekcĳa na slavnostni seji), Matevžu Kušerju (izvedba osvetlitve za senčno animacĳo), Boštjanu Bobiču (skrb za reflektorje med slav-nostno sejo), Robĳu Grmeku (Plesni studio Novo mesto), Petri Božič (Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto), Rebeki Turk (violinist-ka), Kristjanu Periču (gimnastičar), Ani, Gašperju, Blažu Klobučarju in Mitji Simončiču. Pri prireditvah v okviru praznika so nas prĳazno podpirali:Cerod, d.o.o., Espri d.o.o., Extra Lux d.o.o., Fizioterapĳa Majcen Renata, FotoLife Marko Klinc s.p., Geodetske meritve Miha Ban s.p., Gostilna »Pri dedĳu«, Stane Pirkovič s.p., GPI d.o.o., Gradbena mehanizacĳa in prevozi Marjan Novak s.p., Hiša nepremičnin Žarko Povše s.p., Invest-biro Novo mesto d.o.o., Kralovš d.o.o., Krka d.d., KZ Krka z.o.o., Lero Lešnjak d.o.o., Magrad – gradbena mehanizacĳa Marjan Anderlič s.p., Mercator d.d. Šmarjeta, Mlin Košak, Naprobiro d.o.o., NLB d.d., Ob-čina Krško, Radio 1, Signum d.o.o., Ško�a Loka, Slikopleskarstvo Mar-jan Tomazin, s.p., Terme Krka d.o.o., Trgovina TUŠ market Prinovec, Utrip d.o.o., Vinogradništvo, vinarstvo, hortikultura, trgovina Mar-ko Cvelbar s.p., Zavarovalnica Triglav d.d., Zoran Leko s.p., ŽITO Prehrambena industrĳa d.d., PC Dolenjske pekarne.Vsem se iskreno zahvaljujemo!

Petra Grajžl, Foto: Marko Klinc, Fotolife

�

7|



Letošnja dobitnika priznanj sta: • skupina ljudskih pevk Šmarjetke,• Jože Novak.

Dobitnica občinske nagrade je ga. Elizabeta Verščaj.

Ljudske pevke Šmarjetke – prejemnice priznanja Občine Šmarješke Toplice 2010 Na skupnih srečanjih članic Društva pode-želskih žensk Šmarjeta so nekatere članice ugotovile, da jih povezuje veselje do petja, predvsem starih že pozabljenih pesmi, ki so se včasih pele na vasi. Tako se je porodila ide-ja, da bi ustanovile pevsko skupino.Kot ljudske pevke »Šmarjetke« so se prvič zbrale 22. novembra 2005, in sicer na dan sv. Cecilĳe, zavetnice cerkvenih pesmi. Delujejo pod okriljem DPŽ Šmarjeta. Ker so vse pevke doma iz Šmarjeških Toplic in bližnje okolice, so si temu primerno nadele tudi ime – Šmar-jetke.Udeležujejo se raznih prireditev, predvsem v domačem kraju, tako da jih domačini že kar dobro poznajo, odzovejo pa se tudi povabilu na srečanja pevcev ljudskega petja, kjer si iz-menjajo izkušnje in se družĳo. Njihov slogan je: »KDOR POJE, SLABO NE MISLI«. V novembru 2006 so prvič organizirale pri-reditev z naslovom »Zahvala jeseni«, ki je po-stala osrednja letna prireditev društva.Da ljudska pesem ne bi šla v pozabo, so v letu 2007 posnele tudi svojo prvo zgoščenko z na-

slovom »Šmarjetke vrtimo čas nazaj«.Vabilu se vedno rade odzovejo in s pesmĳo polepšajo marsikatero prireditev. Predlagateljica: Darja Jeglič, v imenu Društva podeželskih žensk Šmarjeta

Jože Novak – prejemnik priznanja Občine Šmarješke Toplice 2010

Jože Novak iz Orešja je že od samega začetka obstoja naše nove Ob-čine Šmarješke Toplice z veliko zavzetostjo so-deloval pri nastajanju in oblikovanju občinskega grba in zastave. Pri vsaki nalogi se po-globi v podrobnosti, jih temeljito razišče, uteme-

lji in jasno obrazloži.Kot učitelj in mentor v Osnovni šoli Šmarjeta je z učenci sodeloval pri mnogih projektnih in raziskovalnih nalogah. Dosegli so velike uspehe in za svoje projekte prejeli številne nagrade (projekt Meda polna skleda, projekt Mars). Njegovo načelo poučevanja je pripraviti učence za življenje, pri tem pa igrajo vodil-no vlogo medsebojni odnosi in socialni čut. Učence uči logičnega mišljenja, povezovanja vsebin in uporabnih znanj. Spodbuja jih, da svoje znanje nadgradĳo in svojo nadarjenost izrazĳo na tekmovanjih. Učenci tako pod njegovim mentorstvom prejemajo najvišja

priznanja na državnem nivoju.Kot svetnik se zavzema za razumne in pra-vične odločitve, ki vplivajo na izboljševanje materialnih in kulturnih pogojev življenja občanov. Rad se zadržuje v veseli družbi, saj je humor njegov stalni spremljevalec.Z vsemi temi in mnogimi drugimi dejav-nostmi je kot občan prispeval k večji prepo-znavnosti in ugledu naše občine. Predlagateljica: Renata Majcen

Elizabeta Verščaj – prejemnica nagrade Občine Šmarješke Toplice 2010

Občanka Elizabeta Ver-ščaj iz Družinske vasi že mnoga leta aktivno deluje v Društvu pode-želskih žena in deklet Bela Cerkev, kjer skrbi za kulinarični del pred-stavitve društva.Kot članica sodeluje tudi pri organizacĳi priredi-tev Društva vinogradni-

kov Vinji Vrh - Bela Cerkev.S svojim strokovnim znanjem iz kuharstva oz. gostinstva je pripravila že več kulinarič-nih razstav in pogostitev ter kuharskih teča-jev, s katerimi širi zavest o pomenu ohranja-nja in promocĳe dolenjskih narodnih jedi. Elizabeta Verščaj je pomagala pri organizacĳi že 3 prireditve, na katerih se je razstavljalo in ocenjevalo kruh. Pri tem je bila tudi pred-sednica 5-članske komisĳe. Zelo se trudi tudi za promocĳo poklica ku-harja in je z veseljem mentorica vsem, ki jo za to prosĳo in potrebujejo nasvet. Večino svojega prostega časa posveča delu v društvu in z veseljem sodeluje tudi na raznih prireditvah v sosednjih občinah.Letos je pod njenim vodstvom v okviru ob-činskega praznika potekalo že 3. tekmovanje v kuhanju »županjine« obare.Je mojstrica v peki peciv, pogač in kruhov, v kar smo se lahko prepričali na različnih pri-reditvah.S svojim aktivnim in strokovnim delom je dala velik pečat Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev in tudi naši celotni Ob-čini Šmarješke Toplice.Predlagateljica: Renata Majcen

Podeljeni občinski priznanji in nagrada za leto 2010Komisĳa za priznanja in nagrade Občine Šmarješke Toplice je 18. 5. 2010 podala predloge za dobitnike letošnjih ob-činskih priznanj in nagrad. Na razpis so prispeli trĳe predlogi. V skladu z Odlokom o priznanjih in nagradah Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 31/08) jih je na predlog komisĳe na 34. redni seji potrdil tudi Občinski svet.

8|


O DELU OBČINE

Izvedeni razpisiObčinska uprava je za leto 2010 v mesecu marcu in aprilu na podlagi sprejetega pro-računa za leto 2010 in letnih programov za posamezno področje objavila nekaj javnih razpisov, in sicer:

Sofinanciranje programov in projektov na področju izvajanja kulturnih programov in projektov v občini (rok prĳave od 23. 4. do 24. 5. 2010):Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje kulturnih programov in projektov je bila 5.000 EUR. Na razpis se je javilo sedem dru-štev za redno dejavnost in projekte. Prispele vloge je odprla komisĳa za odpiranje in vred-notenje vlog. Predlog razdelitve sredstev so na seji odbora za družbene dejavnosti, dne 9. 6. 2010, pregledali in potrdili člani odbora. Vsa društva so že prejela Obvestilo o pred-logu strokovne komisĳe – dodelitev sredstev na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov za leto 2010, ki je podlaga za iz-dajo odločb in sklenitev pogodb.

Sofinanciranje izvajanja programov na področju humanitarnih, invalidskih de-javnosti in programov ostalih neprofitnih izvajalcev v občini (rok prĳave od 23. 4. do 24. 5. 2010):a) Višina sredstev, ki so namenjena za delo-vanje izvajalcev na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti, je bila 2.000 EUR. Sredstva so namenjena financiranju izvajal-cev na področju humanitarnih in invalid-skih dejavnosti, ki imajo sedež v občini in tistim s sedežem drugje, so pa v njem vklju-čeni člani iz naše občine. Prispelo je trinajst vlog.b) Višina sredstev, ki so namenjena za delo-vanje izvajalcev na področju ostalih nepro-fitnih organizacĳ in združenj, je bila 1.200 EUR. Sredstva so namenjena društvom, ki imajo sedež v občini in tistim s sedežem drugje, so pa v njem vključeni člani iz naše občine. Prĳavili so se izvajalci naslednjih programov: Območno združenje veteranov vojne za Slovenĳo, Združenje NOB Šmarje-ta, Bela Cerkev in Območno združenje slo-venskih častnikov.c) Višina sredstev, ki so namenjena za delo-vanje izvajalcev in programov upokojenskih društev znaša 800 EUR in se bodo namenila dvema društvoma iz naše občine.Prispele vloge je odprla komisĳa za odpira-nje in vrednotenje vlog. Predlog razdelitve sredstev so na seji Odbora za družbene de-javnosti, dne 9. 6. 2 010, pregledali in potr-

dili člani odbora. Izdane bodo odločbe, po zakonsko določenem roku pa bodo z upra-vičenimi društvi sklenjene pogodbe o sofi-nanciranju. Sredstva se namenĳo za redno dejavnost društva in sofinanciranje posa-meznih aktivnosti.

Sofinanciranje programov športa v 0bčini Šmarješke Toplice (rok prĳave od 1. 5. do 31. 5. 2010):Višina razpisanih sredstev, ki so na razpo-lago za sofinanciranje programov športa, je s proračunom Občine Šmarješke Toplice do-ločena v skupni vrednosti 22.000 EUR.Prispele vloge je odprla komisĳa za odpiranje in vrednotenje vlog. Razpis je bil pripravljen in izveden na osnovi novega pravilnika in meril. Izplačila sredstev posameznim dru-štvom se bo časovno izvaja skladno s pod-pisi pogodb.

Javni razpis za dodelitev finančnih sred-stev za ohranjanje in razvoj kmetĳstva ter podeželja v Občini Šmarješke Toplice (rok prĳave od 25. 3. do 28. 4. 2010)Občina Šmarješke Toplice je dne 25. 3. 2010 objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetĳstva ter podeželja v Občini Šmarješke Toplice za leto 2010. Za omenjen namen je bilo v letoš-njem proračunu zagotovljenih 25.000 EUR.Na razpis je prispelo štirinajst vlog, od tega je bilo osem vlog popolnih, šest pa jih je bilo potrebno dopolniti. Ena vloga se je zavrnila. Odbor za razvoj, ki je obravnaval vloge, je na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spod-bujanju razvoja kmetĳstva in podeželja v Občini Šmarješke Toplice za programsko obdobje 2009–2013 prĳaviteljem dodelil so-razmeren delež sredstev, katerim so bile že poslane odločbe in pogodbe. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja tu-rističnih programov in projektov v občini Šmarješke Toplice (rok prĳave od 25. 3. do 26. 4. 2010)Občina Šmarješke Toplice je dne 25. 3. 2010 objavila javni razpis za sofinanciranje izva-janja turističnih programov in projektov v Občini Šmarješke Toplice v letu 2010. Na razpis je prispelo deset vlog, ki jih je od-prla in obravnavala komisĳa na seji Odbora za razvoj, dne 26. 5. 2010. Na podlagi meril za izbor oz. sofinanciranje projektov je komisĳa dodelila sredstva posameznim društvom, in sicer v skupni vrednosti 10.000,00 €.Vsi občinski razpisi so bili objavljeni na ob-činski oglasni deski in na naši spletni strani www.smarjeske-toplice.si.

Martina Hočevar in Petra Grajžl, občinska uprava

Zaključek izvedbe projekta rekonstrukcĳe pokopališča in gradnje mrliške vežice v Beli Cerkvi

Zaradi pomanjkanja grobnih polj in mrliške vežice, ki ni ustrezala potrebam in zahtevanim standardom, je Občina Šmarješke Toplice v letu 2009 pristopila k izdelavi rekonstrukcĳe pokopališča v Beli Cerkvi.

Razširitev pokopališča je zasnovana tako, da smo pridobili 60 novih, klasič-nih in žarnih grobov, kar bo omogočalo pokope naslednjih 15 do 20 let. Na po-kopališču je zgrajena tudi nova mrliška vežica. Ta je diskretno vnesena v prostor,

tako da cerkev ohranja prevladujočo vlo-go v prostoru.

Vrednost investicĳe znaša 223.000 ev-rov.

Rekonstrukcĳa pokopališča v Beli Cerkvi je izrednega pomena za Občino Šmarješke Toplice, naselje Bela Cerkev ter ostale kraje, ki tangirajo na to poko-pališče.

Naložba je prav tako pomembna za nadaljnji razvoj naselja Bela Cerkev ter predvideno obnovo trškega jedra v Beli Cerkvi.

Stane Bajuk, občinska uprava

9|



Cesta Slape–Klevevž kmalu končana

Na cestnem področju poteka obnova cest LC 295 341 (1. faza, Zidani most–kri-žišče Klevevž) in LC 295 331 (2. faza, Zbu-re–križišče Klevevž). 1. faza je bila zaklju-čena v letu 2009, za dokončno ureditev te faze obnove bo v letošnjem letu izvedena še obrabna plast asfalta. Lokalna cesta LC 295 341 je pred obnovo predstavljala po-vezovalno cesto do zalednih naselĳ obči-ne. Obravnavani odsek je bil širine cca 3 m in v tej velikosti ni zagotavljal zadostne varnosti udeležencem v prometu. Nova, urejena lokalna cesta je razširila cesto na dva pasova širine 2,5 m z ustreznimi raz-širitvami v krivinah. Po desni strani ceste poteka pločnik širine 1,5 m.

Od meseca maja 2010 poteka izgradnja 2. faze, ki zajema ureditev lokalne ceste LC 295 331 od križišča Klevevž–Zbure–

Čelevec do državne ceste Zbure R3-667 z razširitvĳo cestišča na levi strani in dogra-ditvĳo pločnika na desni strani, urejenimi bankinami in brežinami ter odvodnjava-njem.

Dela v prvi fazi in drugi fazi bodo pred-vidoma končana v začetku meseca julĳa 2010.

Z obnovo obeh občinskih cest bomo pridobili kvalitetnejšo in varnejšo pove-zavo SZ dela občine z ostalim območjem občine.

Za obnovo ceste smo pridobili nepov-ratna sredstva Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in si-cer v višini 165.408 EUR.

Tomaž Ramovš, občinska uprava

Občinski svet se je v mesecu marcu, aprilu, maju in junĳu sestal štirikrat. Sprejel je veliko vsebinsko pomembnih točk.•32. redna seja je potekala 30. marca 2010. Občinski svet je obravnaval skupno 10 vse-binskih točk dnevnega reda:1. Potrditev zapisnika 31. redne seje občin-

skega sveta;2. Predlog sprememb in dopolnitev Statuta

Občine Šmarješke Toplice;3. Investicĳa izgradnje in obnove komunal-

ne infrastrukture v naselju »Nad Prinov-cem« - potrditev DIIP in investicĳskega programa;

4. Akcĳski načrt in letni program dela TIC-a Šmarješke Toplice za leto 2010 in 2011 in Poročilo o delu za leto 2009;

5. Predlog Pravilnika o vrednotenju šport-nih programov v Občini Šmarješke Topli-ce in meril – 1. obravnava;

6. Predlog Letnega programa športa v Ob-čini Šmarješke Toplice za leto 2010;

7. Predlog Letnega programa kulture v Ob-čini Šmarješke Toplice za leto 2010;

8. Predlog Letnega programa socialnega varstva v Občini Šmarješke Toplice za leto 2010;

9. Predlog cenikov za izvajanje pokopališke dejavnosti v Občini Šmarješke Toplice;

10. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta.

• 33. redna seja je potekala 20. aprila 2010. Minila je v znamenju prihajajočih lokalnih volitev in zaključka računa preteklega leta. Občinski svet je obravnaval naslednje toč-ke dnevnega reda:1. Potrditev zapisnika 32. redne seje občin-

skega sveta;2. Medobčinski inšpektorat in redarstvo

– Poročilo za leto 2009;3. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve

članov Občinskega sveta Občine Šmarje-ške Toplice – 1. obravnava;

4. Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010 v Ob-čini Šmarješke Toplice;

5. Zaključni račun Proračuna Občine Šmar-ješke Toplice za leto 2009;

6. Cenik za izvajanje pokopališke dejavno-sti v Občini Šmarješke Toplice;

7. Sklep o cenah za pomoč na domu in sez-nanitev s Poročilom izvajanja dejavnosti v letu 2009;

8. Seznanitev s stališči do pripomb iz prve javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Šmarješke Toplice;

9. Posamični program upravljanja – pred-log nakupa parcel št. 277/1 in dela 676/1, obe k.o. Družinska vas;

10. Posamični program upravljanja – prodaja parcele št. 359/3, k.o. Družinska vas (de-lež 31/39 – avtocesta);

11. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta.

•34. redna seja je potekala 15. maja 2010. Med pomembnejše točke uvrščamo odloči-tev o varianti obnove osnovne šole in vrtca. Ostale točke dnevnega reda so bile še:1. Potrditev zapisnika 33. redne seje občin-

skega sveta;2. Komunala Novo mesto d. o. o. – Poročilo

o delu za leto 2009;3. OŠ Šmarjeta – Poročilo o delu za leto

2009;4. OŠ Šmarjeta – potrditev DIIP za dogradi-

tev in obnovo OŠ v zvezi z izdelavo pro-jektov PGD, PZI;

5. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Šmarješke Toplice;

6. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Šmarje-ške Toplice – 1. obravnava;

7. Imenovanje Občinske volilne komisĳe Občine Šmarješke Toplice;

8. Potrditev občinskih nagrajencev za leto 2010;

9. Posamični program upravljanja – predlog menjave parcel št. 759/10, 777/4, 773/2, 775/3, vse k.o. Zbure;

10. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta;

11. Razno.• 35. redna seja je potekala 29. junĳa 2010. Občinski svet je obravnaval naslednje vse-bine:1. Potrditev zapisnika 34. redne seje občin-

skega sveta;2. Rebalans Proračuna Občine Šmarješke

Toplice za leto 2010;3. Razpis svetovalnega referenduma za

spremembo sedeža občine;4. Odlok o porabi koncesĳske dajatve za

trajnostno gospodarjenje z divjadjo – skrajšani postopek

5. Obvezna razlaga k 27. členu Odloka o ureditvenem načrtu Šmarjeta (Uradni list RS, št. 14/96);

6. Posamični program upravljanja – pred-log prodaje parcel št. 1538/2 in 1538/3, obe k.o. Žaloviče;

7. Posamični program upravljanja – pred-log menjave parcel št. 2966/2 in 2498/2, obe k.o. Bela Cerkev;

8. Posamični program upravljanja – pred-log ukinitve javnega dobrega in brezplač-ni prenos lastninske pravice za dosego javne koristi za del parcele št. 1551, k.o. Žaloviče;

9. Posamični program upravljanja – pred-log menjave parcel št. 1972/5, 2824/3, 1972/8, 2824/2, 1959/3, 1957/9, 2824/1, vse k.o. Zbure;

10. Poročilo o zaključku mandata Občinske-ga sveta Občine Šmarješke Toplice;

11. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta;

12. Razno.Petra Pozderec, občinska uprava

Delo Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice

10|


O DELU OBČINE

Občanke in občani so 18.6.2010 vložili na občino 150 overjenih podpisov na pred-pisanem obrazcu k zahtevi za razpis sve-tovalnega referenduma za spremembo sedeža občine. Pobudo bo obravnaval ob-činski svet na junĳski seji. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5% volivcev v občini. Pobudo je v tem primeru podprlo 5,87 % volivcev v občini.

Dne 26.5.2010 je bila na Občino Šmarješke Toplice vložena Pobuda volivcem za vlo-žitev zahteve za razpis svetovalnega re-ferenduma za spremembo sedeža občine, skupine volivcev s prvopodpisanim Ivanom Bregarjem, stanujočem Bela Cerkev 33, 8220 Šmarješke Toplice. Pobudo je podprlo s pod-pisom 265 občank in občanov. Pobuda z za-htevo za razpis svetovalnega referenduma za spremembo sedeža občine je vsebovala

zahtevo, je bila obrazložena, vsebuje jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet sve-tovalnega referenduma, predlog županji ter je podprta s podpisi občank in občanov. Po-buda je bila zato oblikovana skladno z do-ločili 47. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/20-08, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19) in ni bila v nasprotju z zakonom in statutom občine.

Na podlagi 47. člena Zakona o lokalni sa-moupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19) je zato županja z aktom določila obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Rok za zbiranje obrazcev z overjenimi podpisi je bil 18.6.20-

10, potrebno pa je bilo zbrati 136 podpisov polnoletnih občank in občanov. Obrazec je vseboval jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se je moralo izvajati pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pra-vice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice je overil tudi pod-pise volivcev na seznamu. JASNO IZRAŽENO VPRAŠANJE, KI BO PREDMET SVETOVALNEGA REFEREN-DUMA, SE BO GLASILO:»ALI STE ZA TO, DA SE KOT SEDEŽ OB-ČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE NAMESTO NASELJA ŠMARJETA DOLOČI NASELJE ŠMARJEŠKE TOPLICE?«Občinski svet Občine Šmarješke Toplice je na 35. redni seji odločil, da se bo referen-dum izvedel 5. 6. 2011.

Petra Pozderec, občinska uprava

Priprava novih prostorskih aktov – občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Šmarješke TopliceIzdelava občinskega prostorskega načrta Občine Šmarješke Toplice (v nadalje-vanju: OPN) je trenutno v fazi priprave za 2. javno razgrnitev, ki bo potekala od srede, 30.6.2010, vključno do sobote, 31.7.2010, na sedežu Občine v Šmarjeti, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice. V času 2. javne razgrnitve bodo imeli občani, lastniki nepremičnin kot tudi širša zainteresirana javnost možnost vpogleda v gra-fični in v tekstualni del dopolnjenega osnutka OPN ter bodo lahko v času trajanja javne razgrnitve podajali pisne pripombe. Pristojna strokovna služba bo pripombe obravnavala in pripravila stališča. Stane Bajuk, občinska uprava

V partnerstvu z 20-imi občinami JV Slovenĳe, s katerimi sodeluje Občina Šmarješke Toplice, je bilo v okviru izvedbe operacĳe »Vzpo-stavitev katastrov GJI v JV Slovenĳi«, na področju osmih občin, ki jih pokriva Komunala Novo mesto d.o.o, zajetih 8300 vodovodnih priključkov od skupno 8000 predvidenih. V okviru terenskega zaje-ma in izrisa vodovodnih priključkov je šlo predvsem za zajem pri-ključkov, ki niso bili v bazi vodovoda Komunale Novo mesto. Ker je bil zajem priključkov izvajan s pomočjo programske opreme na samem terenu, se je izvajala tudi kontrola obstoječih priključkov, ki so že bili v GIS bazi. Na osnovi teh nadzorov je bilo veliko že vne-senih priključkov na terenu še enkrat geodetsko izmerjenih in po-pravljenih v bazi. Pri samem terenskem zajemu in vrisu priključkov je bil prisoten predstavnik Komunale Novo mesto, ki pozna potek

priključkov in lokacĳe vodomernih jaškov in zapiračev. Poleg tega je predstavnik Komunale Novo mesto d.o.o. izvajal tudi kontrolo priključitve obstoječih objektov na vodovodno omrežje.Komunala Novo mesto ima fizično 18.000 priključkov. V okviru operacĳe je bilo na novo zajetih in popravljenih 8.300 obstoječih priključkov. V bazi ima Komunala Novo mesto še 5.500 ostalih pri-ključkov, kar pomeni, da ostaja še 4.200 priključkov, ki jih nimajo zavedenih v GIS bazi. Komunala Novo mesto d.o.o. bo po končanju te operacĳe nadaljevala s terenskim zajemom in vnosom priključ-kov v GIS z lastnim kadrom, programsko opremo in geodetskimi inštrumenti. Zavedajo se pomembnosti dobrih evidenc vodovodne-ga omrežja in priključkov, zato jim bo to prioritetna naloga.


Vložena zahteva za razpis svetovalnega referenduma za spremembo sedeža Občine

Zajeti vodovodni priključki v okviru operacĳe vzpostavitve katastrov GJI v JV SLO

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami so na sede-žu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice telefon: 07/38 44 330

- ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 12.00.

11|



Na podlagi 7. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbu-janju razvoja kmetĳstva in podeželja v Občini Šmarje-ške Toplice za programsko obdobje 2009–2013 (Ur. list RS, št. 51/2009) Občina Šmarješke Toplice objavlja

SPREMEMBO JAVNEGA RAZPISAza dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in

razvoj kmetĳstva ter podeželjav Občini Šmarješke Toplice za ukrep 4 za leto 2010

I. NAROČNIK RAZPISAObčina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice.

II. PREDMET RAZPISAObčina Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: Občina) raz-pisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetĳstva in podeželja za leto 2010 po shemi dr-žavnih pomoči v kmetĳstvu, skladno z Uredbo Komisi-je (ES) št. 1857/2006, Uredbo Komisĳe (ES) št. 1998/2006 ter Uredbo Komisĳe (ES) št. 800/2008, in sicer za Ukrep 4 – Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ. S tem raz-pisom se razveljavi javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetĳstva in podeže-lja v Občini Šmarješke Toplice za leto 2010, z dne 25. 3. 2010, in sicer za ukrep 4 - Podpora za plačilo zavaroval-nih premĳ. Vse vlagatelje se pozove k ponovni vlogi po tem javnem razpisu.

III. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2010. Ok-virna višina sredstev za :

Ukrep 4 – Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ – znaša 1.560 EUR.

IV. UKREP IN OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

4. Podpora za plačilo zavarovalnih premĳ

Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanj-šati posledice in tveganja pred nevarnostjo pogina živa-li zaradi bolezni, zakola živali z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomske-ga zakola živali zaradi bolezni.

Upravičeni stroški:Sofinancira se zavarovalna premĳa za zavarovanje ži-vali pred boleznimi, ki se sklene z zavarovalnico od prejema sklepa o dodelitvi finančnih sredstev dalje in ne več za nazaj.Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb s strani izvajal-cev za sofinanciranje ukrepa 4 –Podpora za plačilo za-varovalnih premĳ – je sreda, 6. 10. 2010.

Več o razpisu najdete na spletni strani www.smarjeske-toplice.si (Občinski razpisi) ali po elektronski pošti [email protected].

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009), 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list. RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009) in 35. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 21/07, 33/10), županja Občine Šmarješke Toplice objavlja

J A V N O N A Z N A N I L O o 2. javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Šmarješke Toplice in

Okoljskega poročila.

1. Kraj in čas javne razgrnitve ter spletni naslov razgrnitve:Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: OPN) in Okoljskega poročila bo potekala od vključno 30. junĳa 2010 do vključno 31. julĳa 2010 v prostorih Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, ob delavni-kih v času uradnih ur občinske uprave. Na spletnem naslovu www.smar-jeske-toplice.si bo dostopna elektronska oblika dopolnjenega osnutka Ob-činskega prostorskega načrta.

2. Kraj in čas javne obravnave: Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN in Okoljskega poročila bo po-tekala na naslednji lokacĳi:

Lokacĳa ČasBela dvorana Term Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100, 8220 Šmarješke Toplice

2. julĳ 2010, ob 17.00 uri

Javno obravnavo bo vodila pristojna služba občinske uprave skupaj z izde-lovalci OPN-ja in Okoljskega poročila.

3. Način podajanja mnenj in pripomb javnosti ter rok za njihovo posre-dovanje:Javnost bo lahko v pisni obliki podala mnenja in pripombe na dopolnjen osnutek OPN-ja in Okoljskega poročila.Mnenja in pripombe pošljete na naslov: Občina Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice, z oznako »Javna razgrnitev OPN – pripombe«. Pripombe in mnenja se lahko pošljejo tudi po elektronski pošti na naslov: [email protected], in sicer na obrazcu, ki bo dosegljiv na spletni strani Občine Šmarješke Toplice: www.smarjeske-toplice.si.Pripombe in mnenja bo možno podati samo v času trajanja javne razgrnitve.

Številka: 350-0002/2008Šmarjeta,15. 6. 2010 mag. Bernardka Krnc l.r.,

županja Občine Šmarješke Toplice

Za vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Šmarješke Toplice je pooblaščeno podjetje Elektromehanika (Branko Gregorič s.p., Zabrdje 26, 8233 Mirna.).Na občinski upravi po uradni dolžnosti in na podlagi obvestil občanov spro-ti spremljamo napake. Tudi vzdrževalni posegi se opravljajo mimogrede.V občini v zadnjem času prihaja do namernega poškodovanja javne razsvet-ljave, zato prosimo vse občane, naj bodo pozorni na morebitne storilce in naj sporočĳo kakršnokoli informacĳo, ki je povezana z njimi. Pokličejo nas lahko na telefonsko številko: 07/ 38-44-337.


Vandalizem nad javno razsvetljavo

12|


O DELU OBČINE

Obveznosti zavezancev za plačilo turistične takse

Obvestilo in opozoriloVse zavezance obveščamo, da bomo v so-delovanju z Občino Šmarješke Toplice v naslednjih mesecih na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT, Urad-ni list RS, št. 2/2004), Odloka o turistični taksi v Občini Šmarješke Toplice (Odlok, Uradni list RS, št 61/2007), Odloka o sobo-dajalstvu v nestanovanjskih objektih v Ob-čini Šmarješke Toplice (Odlok o sobodajal-stvu, Uradni list RS, št. 43/2008) in Zakona o inšpekcĳskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, 43/2007-UPB1) pričeli pregledovati evi-dence poslanih mesečnih poročil, rednost pošiljanja le-teh, pregledovati blagajniške izpiske in se na sume nepravilnosti odzi-vati z inšpekcĳskim pregledom poslovanja konkretnega zavezanca. Poslovanje bomo preverjali tudi za več let nazaj. Istočasno bomo naključno ali na podlagi prĳave pre-verjali doslednost in pravilnost izračunanja turistične takse.

Ukrepi inšpekcĳe:Zoper zavezance, pri katerih bodo ugotov-ljene nepravilnosti, bomo ukrepali skladno z določili, ki določajo inšpekcĳske in prekr-škovne postopke.Turistična taksa je pristojbina za prenoče-vanje, s katero so zavezancem za plačilo v turističnem območju na voljo določene sto-ritve in ugodnosti, ki se jim ob vsakokrat-nem koriščenju ne zaračunavajo posebej. Za nastanitvene objekte se štejejo: ho-tel, motel, penzion, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselje, prenočišče, turistični apartma, turistična kmetĳa, planinski dom, planinska koča, počitniški dom, mladinski dom in drugi domovi, kamp, soba za od-dajanje, privez v turističnem pristanišču in drugi objekti, ki so namenjeni za prenoče-vanje.Turistično takso plačujejo državljani Re-publike Slovenĳe in tujci, ki v turističnem območju izven svojega stalnega prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja (v nadalj-njem besedilu: turisti) v nastanitvenem ob-jektu in jo plačajo hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati so jo dolžni tudi v primeru, ko so deležni brezplačnih storitev za prenočevanje.

Plačila turistične takse so oproščeni: – otroci do 7. leta starosti;– osebe z zdravniško napotnico v naravnih

zdraviliščih;

– osebe na podlagi predložitve fotokopĳe odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziro-ma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziro-ma telesna okvara ali fotokopĳe potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisĳe o ugotavljanju invalidnosti ozi-roma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacĳe;

– otroci in mladostniki na podlagi pred-ložitve fotokopĳe odločbe, ki zadeva raz-vrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami;

– učenci, dĳaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-iz-obraževalnih programov, ki jih na nepri-dobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti;

– dĳaki in študentje v dĳaških oziroma v študentskih domovih;

– osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni;

– tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plači-la turistične takse;

– člani Planinske zveze Slovenĳe v planin-skih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice.

Turistično takso v višini 50% plačujejo: – osebe od 7. do 18. leta starosti;– turisti, člani mednarodnih mladinskih

organizacĳ, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarod-no mrežo mladinskih prenočišč IYHF;

– turisti v kampih.

Postopek pobiranja in odvajanja turistič-ne taksePravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki oziro-ma samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), sobodajalci in kmetje oziroma sobodajalke in kmetice (v nadaljnjem bese-dilu: sobodajalci in kmetje), ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo: • pobirati turistično takso v imenu občine

in na račun občine hkrati s plačilom stori-tev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja;

• pobirati in odvajati turistično takso za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za preno-čevanje;

• če je turist oproščen plačila celotne ali

dela turistične takse, mora biti vpisan razlog oprostitve.

Rok za nakazovanje turistične takse, me-sečno poročilo:Pravne osebe javnega in zasebnega prava (samostojni podjetniki posamezniki, sobo-dajalci in kmetje), ki sprejemajo turiste na prenočevanje, so dolžne Občini Šmarješke Toplice do 25. dne v mesecu za pretekli me-sec:• nakazati turistično takso na posebni ra-

čun Občine Šmarješke Toplice ter• predložiti mesečno poročilo o obračunani

in plačani turistični taksi Občini Šmarje-ške Toplice na ustreznem obrazcu

• na občino poslati mesečno poročilo, tudi če ni bilo nobenega turista na prenočeva-nju.

KAZENSKE DOLOČBE: Z globo od 4.173 do 12.519 € se za prekršek kaznuje tisto pravno osebo, ki sprejema go-ste na prenočevanje ter ne upošteva nasled-njih določil: – pobiranja turistične takse v skladu z za-

konom,– nakazovanja pobrane turistične takse v

skladu z zakonom,– vodenja evidence v skladu z zakonom.

Z globo od 209 do 835 € se za iste prekrške kaznuje tudi odgovorno osebo pravne ose-be.Z globo od 1.252 € do 4.173 € se za iste pre-krške kaznuje samostojnega podjetnika po-sameznika, ki sprejema turiste na prenoče-vanje.Z globo od 125,19 do 417,29 € se za iste pre-krške kaznuje sobodajalca in kmeta, ki spre-jemata turiste na prenočevanje.

Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznika (sobodajaleca kot fizično ose-bo) in odgovorno osebo pravne osebe, če opravljata dejavnost v nasprotju z določili Odloka o sobodajalstvu. Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki opravlja dejavnost v nasprotju z določili Odloka o sobodajalstvu.

Če želite dobiti dodatna pojasnila, ali raz-jasniti morebitne nejasnosti, nas lahko po-kličite na telefonsko številko 07/ 39-33-56, lahko pa nam tudi pišete po elektronski pošti, in sicer na naslov:

[email protected]

Nataša Rajak, inšpektorica

13|



Kanalizacĳa do vsake hišeObčina Šmarješke Toplice ima 24 naselĳ s skupno 3.031 pre-

bivalci. Geografsko je zelo razgibana, saj meri 34,2 km2 in se razprostira med kotami od 151 m do 440 m nad morjem. Naj-višje ležeče naselje Koglo pa sega do kote 420 m nad morjem.

V skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode je občina razdeljena na 14 aglomeracĳ, v katere sodĳo vsa večja naselja znotraj občine. Glede na navedeni pravilnik ima občina obveznost, da aglo-meracĳe opremi z javno kanalizacĳo. Gostota poselitve mora biti večja od 50 PE na hektar. Pri tem gre za občutljiva območ-ja, ki imajo gostoto večjo kot 50 PE, ali občutljiva območja, ki imajo gostoto večjo od 10 PE na hektar. Na osnovi navedenih dejstev je Občina Šmarješke Toplice s pomočjo Komunale Novo mesto izdelala idejno študĳo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za vsa naselja, ki so zajeta po operativnem pro-gramu. Idejna študĳa je nastala po analizi obstoječega stanja, opravljenih terenskih ogledih in izbiri najugodnejših možnosti odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.

Kanalizacĳsko omrežje je delno že zgrajeno v treh aglome-racĳah. Izoblikovano je 13.416 m kanalizacĳskega omrežja, ki se zaključi na čistilnih napravah Šmarjeta in Šmarješke Toplice. Na kanalizacĳsko omrežje je priključenih 280 objektov (1120 PE).

Ker pa navedena študĳa ne rešuje vseh naselĳ, objektov, v katerih nastaja odpadna voda, je Občina Šmarješke Toplice s pomočjo Komunale Novo mesto začela izdelovati študĳo, ki bo zajela tudi te objekte.

Trenutno je izdelava študĳe v polnem teku. Na terenu se izvaja popis obstoječega stanja, popisujejo se greznice in/ali drugi načini zbiranja odpadnih vod. Istočasno pa se terensko obdelujejo in pridobivajo podatki za optimalno reševanje od-vajanja in čiščenja odpadnih vod. Do konca avgusta 2010 naj bi bila ta študĳa predstavljena na Občini Šmarješke Toplice in kasneje vsem občanom. Po potrditvi študĳe odvajanja in čišče-nja odpadnih vod manjših naselĳ v občini bo prikazana celotna zasnova urejanja odpadnih vod. Veliko lažje bo načrtovati in urejati področje odpadnih vod v občini. Občani pa bodo vede-li, kaj jih čaka v prihodnosti glede urejanja področja odpadnih vod.

Jakše Ljubomir, Komunala Novo mesto d.o.o.

Poslovanje splošne ambulante v času investicĳeObčina Šmarješke Toplice bo pričela s temeljito prenovo celotne zdrav-stvene postaje Šmarjeta, da bo ustrezala sodobnim standardom in pri-jetnemu počutju zaposlenih in pacientov. Z deli obnove zdravstvene postaje, za katere smo pridobili tudi del nepovratnih sredstev Minis-trstva za zdravje, bomo pričeli s 1. 7. 2010. Dela bodo potekala pred-vidoma do konca meseca septembra 2010.V času obnove, z dnem 1.7.2010, bo zdravnica družinske medicine, dr. Irena Vester, poslovala na nadomestni lokacĳi, in sicer v zdravstveni postaji Ločna (Šmarješka cesta 4, NM).Informacĳe lahko dobite na telefonski št. 07-33-71-040.Delovni čas:

ponedeljek 12:00 –18:00torek 07:00 –13:00sreda 12:00 –18:00

četrtek 07:00 –13:00petek 07:00 –13:00

Po končani prenovi zdravstvene postaje, ki je predvidena za mesec oktober 2010, bo zdravnica delala v prenovljenih prostorih v Šmar-jeti.

Poslovanje zobozdravstvene ambulante v času investicĳeV času obnove, od 28. 6. do 18. 7. 2010, bo zobozdravnica dr. Nadja Judež koristila letni dopust. Za nujne primere jo bo nadomeščal zo-bozdravnik dr. Boris Uzelac, in sicer v zdravstveni postaji Šentjernej (Prvomajska cesta 5). Tel. št.: 07/ 37-19-526. Od 19. 7. dalje bo svoje storitve opravljala na nadomestni lokacĳi v prostorih zobne ambulante, in sicer dežurne zobozdravstvene ambu-lante Zdravstvenega doma Novo mesto (Kandĳska cesta 4), v sobi št. 9 (II. nadstropje).Informacĳe lahko dobite na tel. št.: (07) 39-16-700 in (07) 39-16-747.Delovni čas:

ponedeljek 13:00 –20:00torek 10:00 –17:00sreda 07:30 –14:30

četrtek 07:30 –14:30petek 07:30 –14:30

Po končani prenovi zdravstvene postaje, ki je predvidena za mesec oktober 2010, bo zobozdravnica delala v prenovljenih prostorih v Šmarjeti. Hvala za Vaše razumevanje.

Občina je kandidirala na razpisu Nogomet-ne zveze Slovenĳe (v nadaljevanju NZS), kjer je pridobila pozitivno soglasje za so-financiranje malega nogometnega igrišča z umetno travo. Na osnovi podpisane pogod-be nam bo NZS dobavila in vgradila: umet-no travo z ustreznimi polnili, ograjo okrog igrišča v višini 1 m, lovilne mreže za goloma v višini 3 m, dva gola, stebre in žaromete za razsvetljavo ter označbe na igrišču. Občina mora zagotoviti prostor za igrišče, izgraditi podlago za postavitev igrišča in ograde, za-gotoviti dovod in priključek za elektriko, te-

melje za postavitev drogov za razsvetljavo ter potrebno dovoljenje za postavitev igriš-ča. Po izdelani dokumentacĳi PGD smo na

Upravno enoto Novo mesto vložili gradbe-no dovoljenje, ki ga pričakujemo v kratkem. Razpis za izbiro izvajalca del je v zaključni fazi. Vsa dela potekajo v sodelovanju z NZS in OŠ Šmarjeta. Dela se bodo izvajala v času poletnih počitnic in zaključila v začetku šol-skega leta. Igrišče se bo uporabljalo za vadbo manjših klubskih selekcĳ, za šolski program in rekreacĳo. Novo pridobljeno igrišče bo tudi dopolnitev turistične ponudbe občine in term, prav gotovo pa bo vplivalo k dvigu kakovosti življenja naših prebivalcev.

Martina Hočevar, občinska uprava

Malo nogometno igrišče z umetno travo pri OŠ Šmarjeta

14|


O DELU OBČINE

Koncesĳa za opravljanje zdravstvene dejavnosti

Občina Šmarješke Toplice je podelila koncesĳo za opravljanje splošne zdrav-stvene dejavnosti Medicinskemu centu Krka iz Novega mesta. Koncesionar bo pričel opravljati dejavnost s 1. julĳem 2010, kar sovpada z našo investicĳo: adaptacĳo in rekonstrukcĳo prostorov, ki so namenjeni primarnemu zdravstvu. V splošni ambulanti bo delo opravljala spe-cialistka družinske medicine, zdravnica dr. Irena Vester.

Občina Šmarješke Toplice si vseskozi prizadeva zagotoviti čim boljšo zdrav-stveno oskrbo za svoje občanke in občane. Zdravstveni dom Novo mesto je kot javna ustanova korektno opravljal dejavnost v Šmarjeti, vendar zaradi normativnih dej-stev ni mogel zagotavljati vsakodnevne 8-urne prisotnosti zdravnika, niti ne do-ločenih nadstandardnih storitev. S pode-litvĳo koncesĳe si obetamo polni delovni čas zdravnika družinske medicine, ki bo poskrbel tudi za šolske otroke, osnovne preiskave krvi in ostale nadstandardne storitve.

Temeljito bomo prenovili celotno zdrav-stveno postajo Šmarjeta, da bo ustrezala sodobnim standardom in prĳetnemu po-čutju. Z deli obnove zdravstvene postaje, za katera smo pridobili tudi nepovratna sredstva Ministrstva za zdravje, bomo pričeli s 1.7. 2010. Dela bodo potekala predvidoma do konca meseca septembra 2010.

Po prenovi zdravstvene postaje bosta zdravnica in zobozdravnica v prenovlje-nih prostorih v Šmarjeti ponovno delali polni delovni čas. To se bo zgodilo pred-vidoma z mesecem oktobrom.

Občankam in občanom želimo po-nuditi dobro zdravstveno oskrbo. Ta bi vključevala tudi lekarno, za katero si pri-zadevamo že od leta 2007 in upamo, da jo dobimo v bližnji prihodnosti. Prostore za bodočo lekarno smo obnovili v letu 2009. V teh prostorih je trenutno oziroma začas-no enota vrtca.

Mogoče so te spremembe v danem trenutku neljube, vendar menimo, da bo v kratkem obdobju primarno zdravstvo v občini urejeno in v zadovoljstvo vseh nas.

Občinska uprava

Ob izgradnji avtocestnega odseka Krono-vo–Smlednik se je DARS kot investitor za-vezal, da bo po izgradnji saniral oz. povrnil v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje avtocest kakorkoli poškodo-vane.

V decembru leta 2003 se je sestala komi-sĳa, ki je bila zadolžena za odpravo vseh poškodb na cestah in poteh, ki so nastale v času izgradnje avtocestnega odseka Kro-

novo–Smlednik. Komisĳa je določila, da se na LC 295 350 namesto preplastitve uredi pločnik, MONM pa uredi vso potrebno do-kumentacĳo ter pridobi potrebna soglasja. Dokumentacĳa je bila izdelana, soglasja pa niso bila pridobljena, zato do izgradnje pločnika ni prišlo.

V času po izgradnji je prišlo do preka-tegorizacĳe LC 295 350 v državno cesto R2-448/1514. Občina Šmarješke Toplice je na upravitelja ceste, Direkcĳo RS za ceste in DARS, naslovila dopis za realizacĳo ob-veznosti izgradnje pločnika, in sicer kot od-škodnino za poškodovane ceste.

Na Občini Šmarješke Toplice se trudimo, da bi dosegli izgradnjo pločnika in omeji-tev tovornega prometa. Dogovori so po to-liko letih težje izvedljivi, vendar upamo, da bomo z vztrajnostjo in tehtnimi argumenti dosegli izboljšanje bivalnega okolja naših občanov.


Za začetek gradnje komunalne infra-strukture v naselju »Nad Prinovcem« se izvajajo vse aktivnosti, postopki za izbor izvajalca ter je vložena vsa potrebna do-kumentacĳa za sodelovanje na pozivu za izbor operacĳ »Regionalni razvojni progra-mi« razvojne prioritete »Razvoj regĳ« Ope-rativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013. Glede ne-povratnih sredstev pričakujemo s strani do konca meseca junĳa pozitiven sklep Službe vlade Republike Slovenĳe za lokalno samo-upravo in regionalno politiko.

Dne 22. 3. 2010 smo pridobili gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno in so z njim pridobljeni vsi potrebni dokumenti za za-četek gradnje.Opis projekta: Projekt obnove komunalne infrastrukture predvideva ureditev odva-janja odpadnih vod, hkrati pa se namerava na tem območju obnoviti oziroma na novo zgraditi tudi ostalo potrebno komunalno infrastrukturo, to je rekonstrukcĳo in novo gradnjo vodovoda, obnovo in posodobitev TK omrežja, izgradnjo javne razsvetljave in obnovo elektro omrežja. Zaradi poplavitve nekaterih območjih naselja ob hujših nali-vih se na tem območju uredi tudi odvodnja-vanje meteornih vod. Smiselna je hkratna izgradnja oziroma obnova celotne potrebne komunalne infrastrukture. Obravnavano območje je pretežno »vikend« naselje v Šmarjeških Toplicah. Teren je gričevnat do

hribovit. Trasa komunalne infrastrukture je speljana večinoma po celem naselju, ra-zen EKK, ki je speljana samo na delu na-selja. Vsa komunalna infrastruktura, razen kanalizacĳe za odvod padavinskih vod, se priključuje na obstoječo komunalno infra-strukturo. Za celotno območje je predviden gravitacĳski sistem kanalizacĳe. Obstoječe komunalne odpadne vode na obravnava-

nem območju so sedaj speljane v greznice, razen v spodnjem delu stanovanjskega na-selja, ki je že priključeno na obstoječo kana-lizacĳo za odvod komunalnih vod. Kanali-zacĳa za odvod padavinskih vod ima izpust v potok. Komunalna infrastruktura poteka v največji možni meri po javnih površinah, ki se jih po izgradnji uredi v prvotno stanje. Projektirana kanalizacĳa za odvod komu-nalnih odpadnih vod omogoča priključitev vseh tangiranih objektov na obravnavanem območju na javni kanalizacĳski sistem.


Izgradnja in obnova komunalne infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem«

Pločnik v spodnji Družinski vasi in omejitev tovornega prometa

15|



Občina Šmarješke Toplice se je leta 2008 prĳavila na razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje investicĳ na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Repu-bliki Slovenĳi v letu 2010 in bila pri tem uspešna. Pridobili bomo 30 % nepovratnih sredstev za obnovo zdravstvene postaje v Šmarjeti.

Glede na redne potrebe prebivalstva po primarni zdravstveni oskrbi in tudi zaradi dveh domov za starejše občane, ki deluje-ta na območju občine, je nujno potrebno, da se v občini uredĳo ustrezne prostorske zmogljivosti za splošno zdravstveno am-bulanto in zobozdravstveno ordinacĳo, obe s polnim delovnim časom.

Sedanje prostore je potrebno ustrezno

preurediti in sanirati pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na objektu, in sicer z ustrez-nim vhodom za paciente, prostorom za prevĳanje, ustrezno čakalnico, pomožnimi prostori in celotnim sistemom instalacĳ, vključno s streho na objektu.

V proračunu za leto 2010 smo namenili potrebna sredstva za adaptacĳo prosto-rov.

Po izdelani dokumentacĳi PGD in PZI (ABC Cibic d. o. o. iz Novega mesta) smo pristopili k vložitvi gradbenega dovoljenja na Upravno enoto Novo mesto in ga tudi pridobili. Razpis za izbiro izvajalca del se zaključi konec meseca junĳa. Sledĳo po-stopki za izbiro izvajalca in pričetek del na objektu.

Zdravstveni ordinacĳi in občinska upra-va se v času del preselĳo, o čemer vas ob-veščamo v tej številki Razgledov.

Prenovljeni prostori bodo naš skupni uspeh, ki se bo odražal v zadovoljstvu ob-čanov in zaposlenih v zdravstvu.

Martina Hočevar, občinska uprava

Adaptacĳa prostorov za potrebe zdravstva

Občina ima s podjetjem Komunala Novo mesto d. o. o. sklenje-no pogodbo za izdelavo projektne dokumentacĳe za vodovod Vinji vrh–nizka cona in kanalizacĳo Gradenje, in sicer v obsegu PGD, PZI in vključno s pridobitvĳo gradbenega dovoljenja.

Predvideni rok za dokončanje pogodbenih del je bil december 2009, ki pa predvsem zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pogodb, ni bil dosežen. Tako nam vse do danes ni uspelo pridobiti služnostnih pogodb od nekaterih lastnikov tangiranih zemljišč. Ta zemljišča so na trasi vodovoda in kanalizacĳe Gradenje, obravnavano zemljišče enega lastnika pa je na trasi sekundarnega odcepa vodovoda Vinji vrh–nizka cona.

Kljub temu, da vse služnostne pogodbe niso pridobljene, se pro-jektiranje vodovoda in kanalizacĳe nadaljuje in je v zaključni fazi, saj so izbrane druge trase, ki so optimalne.

Zato načrtujemo dokončanje projekta do meseca septembra, prido-bitev gradbenega dovoljenja pa do konca meseca novembra. Grad-beno dovoljenje bo, v primeru, da do oddaje vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ne uspemo pridobiti manjkajočih služnostnih pogodb, pridobljeno samo za odseke, za katere so že na voljo vse služnostne pogodbe.

Naselje Gradenje leži v JV delu občine. Naselje še nima rešenega odvajanja odpadnih komunalnih voda z javnim kanalizacĳskim siste-mom, zato so razmere na tem področju zelo slabe. Vsi objekti, ki so namenjeni za bivanje ali za manjšo obrtno, terciarno dejavnost, imajo za odpadne komunalne vode zgrajene pretočne ali nepretočne grez-nice. V primeru pretočnih greznic so posamezni izpusti urejeni direk-tno v obcestne jarke oziroma v ponikovalnice. Nepretočne greznice pa lastniki, v večini primerov, praznĳo na kmetĳske površine. Ker leži naselje na prepustnem kraškem terenu, vode neovirano ponikajo v podtalje in tako predstavljajo veliko nevarnost za onesnaženje pod-talnice. Namen kanaliziranja in čiščenja odpadnih komunalnih vod v ločenem kanalizacĳskem sistemu je ohranitev kakovostne podtalne vode ter izboljšanje bivalno sanitarnih pogojev.

Vinji Vrh je reliefno zelo razgiban in trenutno nima urejene pre-skrbe s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema. Ker se na obravnavanem območju ne nahaja noben vodni vir, ki bi bil primeren za oskrbo s pitno vodo, se vsi objekti oskrbujejo s pitno vodo iz kap-nice in s pitno vodo, ki jo vozĳo z avtocisterno. Cona oskrbe zaselka Mlada Vina sega od 234 m nad morjem do kote 275 m nad morjem. Cona zaselka Vinji vrh–nizka cona pa od kote 225 m nad morjem do kote 300 m nad morjem. Iz navedenega sledi, da je potrebno na vo-dovodnem sistemu projektirati tudi ustrezno število reduciranj tlaka vode v omrežju.V sklopu vodovoda so projektirani naslednji objekti:- cca 3.000 primarnih vodov,- cca 1.000 sekundarnih vodov,- reducirani ventili s pripadajočimi AB reducirnimi jaški,- cca 65 novih vodovodnih priključkov ter- cca 10 obstoječih vodovodnih priključkov, ki jih je potrebno obno-

viti.Vodovod Vinji vrh–nizka cona bo deloval popolnoma gravitacĳ-

sko, saj se bo napajal iz vodohrana Orešje, ki stoji na koti 324,60 m nad morjem.

Vodohran Orešje se napaja iz odcepa tlačnega magistralnega voda, ki poteka od črpališča Jezero do vodohrana Kĳ in do vodohrana Šmarjeta, od koder se nato vodo prečrpava v vodohran Orešje. Vodni vir predstavlja črpališče Jezero v Družinski vasi.


Vodovod Vinji vrh–nizka cona in kanalizacĳa Gradenje

16|


O DELU OBČINE

Vodovod Šmarješke Toplice–ObrhPriprave za vodovod Šmarješke Topli-ce–Obrh so v polnem teku. Gradbeno do-voljenje bo izdano do konca junĳa.

Predviden terminski plan:- začetek del: 16. 8. 2010,- zaključek del: 31.10. 2010.

Občina Šmarješke Toplice je v letu 2010 iz občinskega proračuna zagotovila vsa po-trebna sredstva za izgradnjo vodovoda.Povezovalni vodovod hotel Šmarješke To-plice–zaselek Radež je bil leta 1976 zgrajen iz polietilenskih cevi. V letih 1990–1991 se

je na omenjeni vodovod, za potrebe oskr-be zgornjih in spodnjih Šmarjeških Toplic ter Žalovič, priključilo črpališče Obrh. Zaradi številnih okvar je vodovod močno dotrajan, kar posledično vpliva tudi na oskrbo s pitno vodo.

Vodovodni priključki:Sočasno z obnovo se bodo po predhod-nem dogovoru in odkazu upravljavca vodovoda obnovili tudi hišni priključki. Priključki bodo izvedeni s cevmi PE 80-SRD 111 (S5/12,5 bar). Cevi vodovodnih priključkov se bodo v voziščih in komu-nalno opremljenih parcelah vgradile v za-ščitne cevi ustreznih dimenzĳ. Zamenjali se bodo tudi vsi neustrezni vodomerni jaški, in sicer s PVC jaški.


Izgradnja obvoznice v Šmarjeti je bila vse od ustanovitve ena od prednostnih nalog naše občine. Z izgradnjo obvoznice bo mo-goče pristopiti k ureditvi gospodarske jav-ne infrastrukture v centru naselja Šmarjeta.

Izgradnja obvoznice Šmarjeta bo v dolžini 520 metrov obsegala novogradnjo ceste, ureditev pločnika, dveh avtobusnih po-stajališč in javne razsvetljave ter ureditev meteorne kanalizacĳe in komunalnih vo-dov. Z obvoznico bo razbremenjeno vaško jedro Šmarjete, kar bo pripomoglo k večji kakovosti bivanja njenih prebivalcev. Novozgrajena cesta v Šmarjeti bo omogo-čila varno udeležbo vsem udeležencem v

prometu, predvsem pa otrokom, ki obisku-jejo OŠ Šmarjeta in predstavljajo najšibkej-še udeležence v prometu.Po končani gradnji obvoznice skozi Šmar-jeto bo v prihodnjih letih na vrsti ureditev povezave med Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami.Za navezavo je že izdelan projekt PZI re-konstrukcĳe ceste Zbure–Šmarješke To-plice (od km 3+090 do km 5+100), ki se bo navezal na šmarješko obvoznico v smeri Šmarjeških Toplic. Rekonstrukcĳa ceste bo upoštevala obstoječi potek ceste. V sklopu rekonstrukcĳe ceste se bo po desni strani v smeri Šmarjete do Šmarjeških Toplic zgra-

dil hodnik za pešce (širine 1,8 m), na levo stran ceste pa bo umeščena dvosmerna ko-lesarska steza.Z izgradnjo obvoznice Šmarjeta ter s kas-nejšo ureditvĳo cestne navezave Šmarjeta – Šmarješke Toplice bo v občini poskrbljeno za varno in udobno prometno povezavo.


Obvestilo o delovanju občinske uprave v času adaptacĳe objektaObčanke in občane obveščamo, da bosta županja in občinska uprava Občine Šmarješke Toplice v času

adaptacĳe zdravstvene postaje delovala na drugi lokacĳi, in sicer v društvenih prostorih (vhod zadaj) v isti stavbi in na istem naslovu.

Petra Pozderec, občinska uprava

Gradnja obvoznice Šmarjeta se bliža koncu

17|



Občina je aktivno pristopila k aktivnostim povezanim s celotno stavbo Osnovne šole Šmarjeta, v okviru katere deluje tudi vrtec Sonček, in s kompleksom zemljišč okrog stavbe. Ker se v prihodnjih letih pričakuje velika prostorska stiska, moramo o rešitvi problema odgovorno razmišljati že sedaj. V preteklem letu smo pristopili k izdelavi projektne naloge. Izdela-va načrtov in druga projektna dokumentacĳa je vključena v Prora-

čun Občine Šmarješke Toplice za leto 2010 in NRP 2010-2013.Članom občinskega sveta smo predlagali dve varianti rešitve, ti pa so se z večino glasov odločili, da bomo v nekaj letih pri vrtcu zgra-dili ločene dodatne prostore ter tako sprostili dodatne igralnice vrt-ca, ki se zdaj nahajajo v šoli. Te bodo namenjene za osnovnošolski pouk. Svetniki se tako niso odločili za delno dozidavo ali nadzidavo šolske stavbe, ki se kaže tudi kot dražja varianta in časovno daljša. Sprejeta različica obsega gradnjo prostorov za vrtec kot posebnega objekta s 6 enotami in nadzidavo šolske stavbe nad upravnimi pros-tori. Hkrati z navedenimi deli bi uredili prostor za garderobo, ki je sedaj v zaklonišču stavbe, priskrbeli nov vhod za učence, zamenjali stavbno pohištvo, preuredili sistem ogrevanja, zaprli prostor seda-nje jedilnice ter pripravili dostop za zunanje obiskovalce (sedanja glasbena učilnica).Poleg navedenih gradbenih del bomo uredili promet (s pločnikom in parkiriščem), in sicer od regionalne ceste do osnovne šole. V letu 2010 bomo pridobili projekta PGD, PZI in vložili gradbeno dovoljenje. Naš cilj je izdelati čim več projektne dokumentacĳe, jo uskladiti z Ministrstvom za šolstvo in se javiti na razpis za so-financiranje. Martina Hočevar, občinska uprava

Dograditev osnovne šole in novega vrtca

OŠ IN DRUŠTVA

Pozdrav pomladiV petek, 16. 4. 2010, je v kulturni dvorani v Šmarjeti potekala že tra-

dicionalna prireditev, imenovana Pozdrav pomladi. Organizirala jo je Osnovna šola Šmarjeta, vodili pa sta jo učenki Ana Klobučar in Man-ca Zorko. Glavna tema tokratne prireditve je bila izvzeta iz znane slo-venske ljudske pesmi Teče, mi teče vodica. Učiteljica likovne vzgoje na OŠ Šmarjeta, Vida Cizel, jo je lepo ponazorila z mlinom in valovi na steni v ozadju. Na odru se je našel tudi vodnjak, iz katerega je ves čas predstave tekla voda. Vsa ta voda naj bi ponazarjala nenehno gibanje, obnovljivost, začetek, vir življenja in njegovo nadaljevanje. Tok življenja nas namreč enkrat vodi po nevarnih brzicah in se spet drugič umiri v širokih ravninah. Voda je bila zelo pomembna že v zgodovini, v svojih delih so jo opisovali filozofi, pisatelji, v umetnĳah pa upodabljali skladatelji in slikarji. Pomembna je tudi pri krščan-skem zakramentu krsta, saj simbolizira duhovno rojstvo.

Program se je začel z nastopom šolske folklorne skupine s flavtistko Loris Macedoni in mentorico Mĳo Klobučar. Sledili so jim MePZ PGD Zbure z zborovodkinjo Aleksandro Barič Vovk, ljudske pevke Šmarjet-ke, gledališka skupina DPŽ Šmarjeta s skečem, ki so ga odigrali Cilka Avsec, Marĳa Pavlin, Anka Tomažin, Žan Zajc in Ivica Lužar, pevska

skupina mamic iz župnĳe Šmarjeta z zborovodjo Davidom Dobravcem ob glasbeni spremljavi Mihe Dežmana in folklorna skupina Kres iz No-vega mesta, ki se je tokrat prvič pojavila na našem odru. Nadaljevali so MePZ Plastoform, vodil jih je Milan Pavlič, gledališka skupina DPŽ Šmarjeta s še enim zanimivim in humorističnim skečem, v katerem so tokrat nastopali Aleksander in Drago Durič ter Rudi Zajc, sledil je na-stop učencev OŠ Šmarjeta, v katerem so se predstavile učenke Manca Zorko, Ana Klobučar in Nina Kermc s čudovito zgodbo o oblaku in sipini, instrumentalna skupina in pevska zbora OŠ Šmarjeta z zboro-vodjo Robĳem Fuksom, recitatorja Maj Tratar in Zala Pungeršič, har-monikarji z mentorjem Klemnom Hribarjem ter Eva Strazberger, Nina Kermc, Kristina Kopina in Jaka Perme z navdušujočo EKO modno revi-jo oblačil iz recikliranih materialov, ki so jih izdelali pod mentorstvom Karine Radoha. Prireditev so uspešno zaključili Trebeški drotarji, kate-rim se je pridružila še pevka Sergeja Bogovič.

V sodelovanju z Občino Šmarješke Toplice so se pod organizacĳsko delo podpisale ravnateljica šole Nevenka Lahne, pom. vzgojiteljice Mĳa Klobučar in učiteljica slovenščine Mojca Pacek. Za sceno so, kot je bilo že povedano, poskrbele Vida Cizel, Mĳa Klobučar in Lidĳa Cerjak. Cvetlične aranžmaje na odru je uredila Darja Pelko, za tehnič-no podporo pa velja zahvala Andreju Kovačiču.

Nina Kermc, OŠ Šmarjeta

18|


OŠ IN DRUŠTVA

V soboto, 17. 4. 2010, smo se ob 9. uri učenci in starši OŠ Šmarjeta in vrtca Sonček zbrali pred OŠ Šmarjeta z namenom, da se udeležimo vseslovenske akcĳe Očistimo Slovenĳo. Naš cilj je bil očistiti spreha-jalne poti in okolico šole. Prostovoljci smo se zbrali na zbirnem me-stu pred šolo, kjer smo dobili vsa potrebna navodila o poteku akcĳe, vrečke (črne so bile namenjene odpadkom, ki jih ni mogoče zbirati ločeno ali pa so preveč umazani; rumene praznim in čistim odpad-kom; zelene steklu in rdeče izključno nevarnim odpadkom). Ob 9.30 smo na številko 4949 javili število vseh prostovoljcev. Vseh skupaj se nas je zbralo 178, od tega 146 iz šole in 32 iz vrtca. Zbrani prostovoljci smo delali v 11 skupinah, od tega so 4 urejale okolico šole: mlako (mladi naravoslovci pod vodstvom Irene Zupančič, Darje Gašperšič in Rožleta Matko), gredice in zelene površine (vrtnarska skupina pod vodstvom Anite V. Slana), pod vodstvom vzgojiteljic so v vrtcu bar-vali vrtčevska igrala, novinarska skupina pod vodstvom Nevenke Lahne pa je zbirala informacĳe o poteku akcĳe. Ostale skupine so se odpravile na teren v smereh: Brezovica, Gorenja vas, Orešniki, Vinji vrh, center Šmarjete, Šmarješke Toplice, Strelac, Orešje, gozdiček ob šoli. V okviru akcĳe smo mladi ekologi OŠ Šmarjeta skupaj z mentori-co Majo Žagar popisali divja odlagališča v Občini Šmarješke Toplice,

katerih so se lotile organizirane skupine prostovoljcev po posamez-nih vaseh (353 prostovoljcev).

Odrasli udeleženci so akcĳo zaključili na piknik prostoru v Šmarje-ških Toplicah, učenci pa smo malicali v šoli in se po koncu akcĳe od-pravili domov. Po zadnjih podatkih smo osnovnošolci skupaj s starši zbrali približno 10 m3 odpadkov. V večini je šlo za odpadke v črnih vrečah. V akcĳi Očistimo Slovenĳo je v Občini Šmarješke Toplice sku-paj sodelovalo 531 prostovoljcev.

Novinarska skupina je ves čas akcĳe pridno zbirala vti-se in mnenja: SEBASTIAN PAVLIN, staršKakšen dan je danes, zakaj smo se zbrali? Zakaj ste se odločili, da se udeležite akcĳe?Danes je primeren dan, da očistimo Slovenĳo. Ker je potrebno skrbeti za okolje.Ste še koga pripeljali s sabo? Da, sina Luko.Kako čista se vam zdi naša občina? Kako osveščeni se vam zdĳo občani? Lahko bi bila bolj čista, občani so dobro osveščeni.

KLAVDĲA DOLINAR, staršZakaj smo se zbrali? Zakaj ste se odločili, da se udeležite akcĳe?Da očistimo Slovenĳo. Da bo okolica lepa, ker imamo čas, da to storimo.Ste še koga pripeljali s sabo? Da, celo družino – 5 nas je.Kako čista se vam zdi naša občina? Solidno, lahko bi bilo bolje.Kako osveščeni se vam zdĳo občani? Premalo, mlajši sicer boljše, loču-jejo odpadke, starejši pa še vedno pozabljajo na skrb za okolje.

BOJAN BELE, staršZakaj smo se zbrali? Zakaj ste se odločili, da se udeležite akcĳe?Ker je danes čistilna akcĳa. Da bomo olepšali okolico.Ste še koga pripeljali s sabo? Celo družino, 4-je smo.Kako čista se vam zdi naša občina? Lepa, v redu.Kako osveščeni se vam zdĳo občani? Dovolj.

IVANKA ZAGORC, zaposlena v vrtcuKakšen dan je danes, zakaj smo se zbrali? Velik dan za našo Sloveni-jo, poteka namreč akcĳa Očistimo Slovenĳo. Slovenĳa je že tako zelo lepa dežela, zdaj pa bo še lepša.Zakaj ste se odločili, da se udeležite akcĳe? Že vsa leta se udeležu-jem očiščevalnih akcĳ, udeležila sem se je tudi, ko se bila noseča s hčerko Julĳo, pred tem pa smo se akcĳ udeleževali skupaj s sinovo-ma.Ste še koga pripeljali s sabo? Da, hčerko Julĳo.Kako čista se vam zdi naša občina? Najdejo se kraji , kjer se odlagajo odpadki, vendar jih je na srečo malo. Vseeno se mi zdi občina lepo urejena.Kako osveščeni se vam zdĳo občani? Osveščeni so, vendar se tega na žalost nekateri ne držĳo.

MAJA MESOJEDEC, učenkaKakšen dan je danes, zakaj smo se zbrali? Danes je lep dan, zbrali smo se, da bi očistili okolje.Zakaj si se odločila, da prideš na akcĳo? Da bi očistila okolico.Kdo je prišel s tabo? Mami.Kako čista se ti zdi okolica, v kateri živiš? Nekaj vmes.Se ti zdi, da se tvoji prĳatelji zavedajo, da mora biti okolica čista? Da.

JAKA PERME, učenecKakšen dan je danes, zakaj smo se zbrali? Danes je lep sončen dan, zbrali smo se, da bi očistili Slovenĳo.Zakaj si se odločil, da prideš? Da bi pripomogel k akcĳi in očiščenju naše okolice.Si še koga pripeljal s sabo? Da, bratca Tomaža.Kako čista se ti zdi naša občina? Srednje, ampak sem vesel, da sem tukaj doma.Kako osveščeni se ti zdĳo občani? Ne dobro.

MAJA GORENC, učenkaKakšen dan je danes, zakaj smo se zbrali? Sončen, da bi očistili Slovenĳo.Zakaj si se odločila, da prideš na akcĳo? Da bi pomagala čistiti.Kdo je prišel s tabo? Mami.Se ti zdi, da tvoji prĳatelji vedo, kako pomembno je, da skrbimo za naše okolje? Da.

Ana Klobučar in Manca Zorko

Očistimo Slovenĳo v enem dnevu

19|



Na Osnovni šoli Šmarjeta se že od svoje ustanovitve posvečamo kulturnemu udejstvovanju. Aktivni smo na različnih področjih: organiziramo proslave, sodelujemo z občino pri vodenju različnih prireditev, udeležujemo se različnih literarnih natečajev, postavljamo razstave …

Letos je že peto leto zapored potekala prireditev Pozdrav pomladi, ki je postala stalnica v našem prostoru, saj občani vsako leto sprašu-jejo, kaj bo na sporedu prihodnje leto. Prireditev povezuje glasbeni-ke in kulturnike iz različnih občin (dramska skupina DPZ Šmarjeta, MePZ Plastoform, MePZ PGD Zbure, Glasbena šola Marjana Kozine, ansambel Novi spomini, pevski zbor mamic župnĳe Šmarjeta …). Osnova je vedno zgrajena iz domačih/lokalnih ustvarjalcev. Priredi-tev je glasbeno, plesno in dramsko obarvana.

Učenci svoja kulturna obzorja širĳo tudi z branjem. Množično smo vključeni v vseslovenski projekt Bralna značka. Ker pa smo eko šola, veliko beremo tudi literaturo, ki nas uči, kako kar najbolje obvarovati planet Zemljo.

Že zdavnaj smo ugotovili, da otroci samo z branjem knjig in spo-znavanjem življenjepisov posameznih književnikov ne ponotranjĳo svojega znanja tako, kot če bi obiskali rojstne hiše posameznih lite-ratov. Zato smo od šestega do devetega razreda organizirali literarne

ekskurzĳe. Te pokrivajo Velikolaško kulturno pot (Levstik, Trubar, Stritar), gorenjski literarni trikotnik (Prešeren, Čop, Finžgar, Jalen) in dolenjsko pokrajino (samostan Stična, Jurčič, Knjižnica Mirana Jarca). Na ta način učenci nadgradĳo in osmislĳo svoje znanje.

Na zaključni prireditvi bralne značke nas vedno obišče tudi kakšen gost (Desa Muck, Primož Suhodolčan, Amadou Diarra – glasbenik iz Burkine Faso, ilustrator Uroš Hrovat, Erik Vidmar z gledališčem Pro Fortis).

Vsako šolsko leto z različnimi prireditvami obeležimo različne praznike (dan spomina na mrtve, dan pred novim letom, dan žena, materinski dan, Prešernov dan, praznik dela in zadnji šolski dan). Na teh proslavah sodelujejo vse triade, program velikokrat popestrĳo šolska folklora (mentorica Marĳa Klobučar, učenci od 1. do 5. razre-da), dramska in lutkovna skupina (mentorica Helena Vidmar). Pro-slave so namenjene staršem in širšemu občinstvu in so vedno dobro obiskane.

Vsako šolsko leto izidejo šolske revĳe – na nižji stopnji dve revĳi Ci-cikamenčkov, na predmetni stopnji pa ena revĳa Kamenčki, ki pokriva tekoče dogajanje na šoli in literarne prispevke učencev, ter angleška revĳa Smile. Vse aktualnosti pridno beležimo na spletni stani šole in v šolski kroniki.

Vsa leta se aktivno vključujemo v tekmovanje iz znanja materin-ščine. Na Cankarjevem tekmovanju dosegamo vidne rezultate. Naši učenci radi preizkusĳo svoje znanje na prireditvi Župančičeva frulica.

Vidne dosežke dosegamo na različnih literarnih in likovnih nate-čajih npr. Evropa v šoli, Z domišljĳo na potep, ob 500-letnici Primoža Trubarja, na natečaju gasilcev, Karitasu. Dva učenca sta sodelovala tudi na Mednarodni kiparski kolonĳi mladih v Črnomlju …

Vrtec in nižji razredi osnovne šole okrog 8. februarja organizirajo tudi kulturni teden, v sklopu katerega si ogledajo razne prireditve, razstave, povabĳo različne goste …

Kulturno dogajanje na šoli je pestro, neprestano se povezujemo tudi z zunanjimi sodelavci: Turističnim društvom Šmarješke Toplice, Kulturnim društvom Šmarjeta, Občino Šmarješke Toplice, Društvom podeželskih žensk Šmarjeta in Bela Cerkev, domom Sreča, Zdravi-liščem Šmarješke Toplice, območno organizacĳo RK Novo mesto in krajevno organizacĳo RK Šmarjeta, upokojenskim društvom …

Med šolskim letom ustrežemo vsaki prošnji po kratkih proslavah ali vodenju prireditev, saj vemo, da je ravno kultura tista, ki nas druži in povezuje, saj lahko na ta način predstavimo svojo dejavnost tudi širšemu občinstvu.

Naziv »Kulturna šola«, ki nam je bil za štiri leta podeljen ob za-ključku minulega šolskega leta, nam nalaga obveznosti, ki se jih tru-dimo vestno izpolnjevati. Dejavnosti nam prinašajo veliko veselja, nas povezujejo in bogatĳo.

Zbrala in uredila: Anita Vidmar Slana

Na fotografiji od leve proti desni so zaslužne kulturnice Nives Lu-žar, Valentina Kragelj in Ana Klobučar; predstava Čarovnik iz Oza (mentorica Kristina Ščuka).

Osnovna šola Šmarjeta – KULTURNA ŠOLA

Kaj nam pomeni poletje?Poletje mi pomeni veselje na žgočem soncu. Maj Tratar, 5. b

Rada imam poletje, saj grem takrat na morje, da me opeče sonce in se oblečem v kratka oblačila.Blažka Ilovar, 5. b

Poletje pomeni konec pouka. Dneve, ki si jih vsak otrok najbolj želi. Takrat igramo nogomet, namizni tenis pa tudi košarko. Ko je poletje, gremo na morje. Peter Hribar, 5. a

Poleti imam veliko časa za uživanje, druženje s prĳatelji (predvsem tistimi, ki jih čez leto ne vidim), morje, toplice, tobogane, Klevevž …Klara Zajc, 7. a

Poletje mi pomeni zelo veliko. Morje, počitnice, druženje s prĳatelji, brezskrbnost, bazen … Med poletjem ni pouka, domačih nalog …Lucĳa Krašovec, 5. a

Poletje – takrat je veliko časa za kopanje, lenarjenje, taborjenje, brezskrbnost, igranje, računalniške igrice, morje. In takrat ni šole. Jan Polovič, 7. a

Poletje mi pomeni neznanski užitek. Zaključek leta, nič več učenja, pisanja domačih nalog. Ana Voglar, 8. a

Poletje je čas, ko na morje grem in imam se fajn. Poletje je lepo, če sonce sĳe in morje z žarki ovĳe. Urška Golob, 8. a

Poleti imam veliko prostega časa, da si odpočĳem od šole, hkrati pa se pripravim na novo šolsko leto. Žiga Barbuč, 8. a

20|


Bilo je nekoč – pred 40 letiV prvi razred sem hodil v kaplanĳo, saj je

bila stara šola premajhna za vse učence. V stari šoli je bila spodaj levo od vhoda sobi-ca v velikosti 3 x 4 metre, ki so ji rekli šolska kuhinja. Tu so se dogajali čudeži: pekel se je kruh, kuhala marmelada, vlagali kompoti, pripravljali čajni in mlečni napitki. Medtem ko je reditelj po makadamski cesti prinesel malico v razred, smo si umili roke, jih obri-sali v svoje brisačke in na mizo pogrnili prti-ček iz blaga. Vse to smo privlekli iz torbice in

kasneje vanjo tudi pospravili. Potem pa smo čakali, gledali z odprtimi očmi in cedili sline. Vrata so se odprla, vstopil je kruh s koščkom nerazmazane margarine in prismejala se je bela kava. Ko je bilo vse razdeljeno, seveda smo imeli roke na hrbtu, je učiteljica zaželela dober tek in začela se je pojedina. Čeprav so starši v jeseni v šolo vozili ali nosili sadje, se ne spominjam, da bi le-tega velikokrat dobili za malico. Sicer pa je sadje ležalo vsepovsod, ko smo se vračali peš iz šole, ko smo izbira-li vitaminsko in glukozno najbolj privlačne bližnjice. Pobirati sadje na tleh ni bil greh, splezati na drevo in ga potresti pa je bilo grdo, zato smo uporabili nagnito sadje in z njim zbĳali poželenja vredne sadove.

V tej mali kuhinji se je občasno pripravljal tudi topli obrok: mlečni riž, zelje s fižolom, ričet ... Jedli smo iz istih obtolčenih emajli-ranih posod, iz katerih smo pili čaj. Vse pa je bilo božansko dobro. Javnih razpisov za na-bavo živil ni bilo, so pa znali zaposleni izpo-slovati primerno ceno.

Selili smo se v moderno šolo

Leta 1970 smo se preselili v moderno šolo, ki je imela sodobno kuhinjo (okoli 30 m2) in opremo (kotel, štedilnika, pomivalna in de-lilna pulta) iz nerjavečega jekla. V tej kuhinji se je dvakrat tedensko pripravljal tudi topli

obrok – enolončnica. Postavili smo se v vrsto in se pomikali proti delilnemu pultu. Med odprtimi vrati kuhinje je bil postavljen stol, na njem pa velika košara s kruhom, nad ka-terim je bedela Rajerjeva teta. Malo naprej je teta Anica – Zoranova Ančka s prĳaznim pogledom in čarobnim nasmehom delila pre-ostali del malice. Obe smo s kimanjem glave in pogledom v oči pozdravili in se jima za-hvalili za prejete dobrote. Če slučajno nismo mogli pojesti, smo že pred zaužitjem razdeli-li med sošolce. Običajno pa smo čakali v vrsti

za »repete«. Vrnjene hrane skorajda ni bilo. Tudi, če ti kakšen obrok ni ustrezal, si ga nisi upal vrniti, ker potem ne bi dobil dodatka, ko je bilo kaj (po mojem okusu) zelo dobre-ga. Za sestavo jedilnika sta skrbeli kuharica in mentorica mlečne šolske kuhinje Barbka Medja. Smernice za delo pa sta dobili na ne-kakšnih delovnih sestankih. Vsem pa je bil skupen cilj napolniti vedno lačne želodčke z vitaminsko in energĳsko bogato hrano. Kosil takrat seveda za učence ni bilo, dobili pa so jih učitelji, mi pa smo njihovo hrano, ki se je peljala v zbornico, požirali z očmi. Takrat sem se (malo za »hec«) odločil, da bom učitelj, da bom lahko tako dobro jedel. Danes imajo takšno kosilo na razpolago tudi učenci.

Država skrbi, da mladi ne bodo lačni

To so bili tisti zlati časi, ko je bilo še vse tako dobro, ko se je delalo iz srca za dobrobit mladine. Danes pa je za vse potrebna zako-nodaja, politična volja in tržne zakonitosti.

Šole in vrtci avtonomno in samostojno ob-likujejo program razvoja v okviru zakonoda-je in možnosti, ki jih nudi okolje, v katerem delujejo. Za zagotavljanje kakovostne pre-hrane je v vrtcu in šoli pristojen organizator prehrane. Za organizirano uresničevanje in-teresa staršev vsaka javna šola oziroma vrtec oblikuje svet staršev, predstavniki staršev pa

so tudi člani sveta šole oziroma vrtca. Starši svoje interese lahko uveljavljajo preko obeh svetov in na nekaterih šolah starši na ta način sooblikujejo načrtovanje prehrane v vrtcih in šolah.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so dolžni iz-polnjevati določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/8). Februarja 2008 je Državni zbor RS sprejel spremembo oziroma dopolnitev, da se pri merilih za iz-biro ponudbe pri naročanju živil prednostno upoštevajo živila, ki so vključena v shemah

kakovosti, in živila, ki so proizvedena po na-cionalnih predpisih o kakovosti živil.

Področje prehrane urejajo tudi predpisi na področju zdravja ter Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je leta 2005 izdalo Ministr-stvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje je za lažjo uporabo smernic pripravilo leta 2008 tudi Priročnik z merili kakovosti za javno naročanje hrane v VIZ ustanovah ter Prak-tikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v VIZ ustanovah, ki poleg klasičnih jedilnikov vključuje tudi jedilnike za različne diete in vegetarĳansko prehrano.

Maja 2010 je bil sprejet Zakon o šolski pre-hrani, ki uvaja obvezno upoštevanje smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Smernice, ki jih je sprejel Strokov-ni svet Republike Slovenĳe za splošno izob-raževanje, opredeljujejo tako vzgojno-izob-raževalni kot tudi zdravstveni vidik šolske prehrane. V zakonu je predvideno tudi stro-kovno spremljanje jedilnikov in usmeritev, ki ga bodo izvajali Inštitut Republike Slovenĳe za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Vsaj enkrat letno se bo ugotavljala skladnost jedilnikov s strokovni-mi usmeritvami, zagotavljalo pa se bo tudi svetovanje šolam.

OŠ IN DRUŠTVA

Jezus Kristus kol’k smo lačen’

Po malici je bil 50-litrski koš poln mlečnih štručk, katere so moji sodelavci ocenili z oceno zelo dobre.

Golaž s polento je takole pristal v košu za odpadno hrano. Stvar okusa ali vzgoje?

Pridobivanje kulture prehranjevanja je dolgotrajen in zahteven proces. Šestošolci na sliki so čisto pridni, toda kje sta juha in solata? Starši ste plačali vse.

21|



Evropska komisĳa je v začetku leta 2009 sprejela Uredbo za oskrbo otrok v izobraže-valnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, ki predvideva ureditev brezplačnega razde-ljevanja sadja in zelenjave učencem v šolah. Uredba je ukrep skupne kmetĳske politike EU v sektorju sadja in zelenjave z namenom ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje poja-va prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Pri oblikovanju ukrepa, poimeno-vanega »Shema šolskega sadja«, je aktivno sodelovala tudi Slovenĳa, ki je zagovarjala stališče, da sta za zdravo prehranjevanje bi-stvenega pomena vzgoja in izobraževanje. Slovenĳa ukrep izvaja v osnovnih šolah. Strategĳa daje velik poudarek vzpodbujanju sodelovanja šol in lokalnih proizvajalcev v zagotavljanju ekološko pridelane hrane, saj večina lokalnih proizvajalcev svoje izdelke proda doma.

Šolski vsakdanStarši so ob koncu šolskega leta prejeli pri-

javnico za subvencionirano šolsko prehrano (malico in kosilo). Vsi prĳavitelji bodo upra-vičeni do 0,5 € subvencĳe na obrok malice, kosila pa bodo subvencionirana v skladu z dohodki družine. Vrednost malice je oce-njena na 0,8 €. Cene živil so pri količinskem javnem naročanju zelo nizke, zato se lahko iz te vrednosti in drugih sredstev, ki so bila pridobljena na razpisu Shema šolskega sadja, zagotavlja vsakodnevna oskrba otrok s sad-jem (jabolka, hruške, jagode, lubenice, melo-ne, ananas, grozdje, marelice, banane ...) ali zelenjavo, deležni pa so tudi jutranjega pri-grizka (koščki pice, sirovke, makovke, grisini palčke ...).

Jasno je, da je odnos učencev do tako brez-plačno ponujenih živil neprimeren, saj napol pojedeni sadeži in koščki živil ležĳo po vseh mogočih prostorih šole. Nekateri se s temi

dobrotami nabašejo in zato kasneje zavržejo malico.

Kuhar Josip Pogačič, ki je pred tem delal na gradu Otočec, se skupaj z osebjem pri pri-pravi hrane zelo potrudi tako pri okusu kot pri dekoracĳi. Ugotavlja, da učenci odklanja-jo zelenjavo, ki je po njegovem mnenju zelo kvalitetna in sveža, saj se dostavlja vsak dru-gi dan. Poleg tega odklanjajo zdrava živila, kot so ajdova kaša, bučke in zelje v omaki, polnozrnat – biokruh s certifikatom, probio-tični jogurt. Nekaterih stvari sploh ne posku-sĳo. Ob pogledu na koše z odvrženo hrano te stisne pri srcu. Ali smo res tako preobjedeni vsega, ali smo tako neuspešni pri oblikova-nju kulture prehranjevanja, zakaj ne znamo ceniti truda pridelovalcev in pripravljalcev hrane, smo prebogati ... Ob vsem tem nespo-štovanju in odnosu do hrane se mi obrača želodec.

Jože Novak

Letošnjo pomlad je Turistična zveza Slo-venĳe prvič razpisala Tekmovanje za zlato kuhalnico. Ekipe treh učencev posameznih šol naj bi se med seboj pomerile v pripravi krompirjeve kmečke juhe in ajdovih krap-cev s skuto. Ker radi kuhamo, smo se z ve-seljem odločili, da se tudi mi preizkusimo v pripravi izbranih jedi. Za pomoč pri pripra-vah smo prosili naša kuharja, in sicer Josipa in Andrejo.

Najprej smo poiskali recepte. Pobrskali smo po kuharskih knjigah, tudi tistih starej-šega datuma. Pregledali smo nekaj knjig z recepti tradicionalnih slovenskih jedi. Pogo-vorili smo se svojimi mamami in babicami. Z nasveti glede priprave testa so nam po-magali v hotelu Šmarješke Toplice. Seveda pa ni šlo tudi brez nam tako ljubega brska-nja po internetu. Izbrane recepte smo neko-liko prilagodili in spremenili. Odločili smo se, da bomo naše jedi pripravili tako, da bodo čim bliže tistemu, kar so kuhale naše stare mame. Obenem pa smo seveda dodali tudi kanček svojega. Tako je nastal recept za kmečko krompirjevo juho moje stare mame. Recept za krapce pa smo prilagodili tako, da spominja na štruklje, ki so značilni za naše kraje, zato smo jih poimenovali »Šmarješki krapci s skuto«.

Pri pripravi smo upoštevali načela zdrave prehrane. Sklenili smo, da bomo pri našem kuhanju podprli projekt CINDI Slovenĳe »Preveč soli škoduje«. Zato smo zmanjšali

količino soli in uporabili več dišavnic in za-čimb. Pridno smo vadili in upoštevali vse nasveta, ki sta nam jih dala Josip in Andre-ja.

Kako uspešni smo bili pri svojem delu, smo preverili z degustacĳo, na katero smo povabili svoje sošolce in učitelje, ki so z ve-seljem pojedli vse, kar smo skuhali.

Odločili smo se, da bomo pripravljene jedi servirali v lončenih posodah z ornamentom, ki je v preteklosti pogosto krasil posode v naši kuhinji. Za pogrinjke smo uporabili prte in prtičke v zeleno rumeni barvi - barvi naše Občine. Mizo pa smo popestrili s šop-kom travniških rož in glinenim izdelkom.

Pripraviti smo morali tudi zgibanke in

plakat, s katerim smo predstavili svoje delo.

Tako smo se polni pričakovanj, 25. maja odpravili na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, kjer smo se pomerili še z dvajsetimi drugimi osnovnimi šolami. V približno uri in pol smo morali pripraviti sedem porcĳ jedi, jih postreči in seveda po-spraviti za seboj.

Naše delo je ves čas ocenjevala stroga ko-misĳa, ki so jo sestavljali sami priznani ku-harski mojstri.

Potrudili smo se po svojih najboljših mo-čeh in osvojili srebrno priznanje. Ob pri-pravah pa smo se naučili marsikaj novega o naši tradicionalni kuhinji. Ugotovili smo, da so slovenske narodne jedi zelo raznolike. Tako so lahko včasih že po jedi sodili, od kod prihajajo ljudje. Izvedeli smo, kako in v čem so kuhali včasih, kakšna je bila njiho-va vsakodnevna prehrana in kaj so jedli ob praznikih ter drugih posebnih priložnostih.

Lahko bi rekli, da so se ravnali po misli Louise Hay, čeprav je niso poznali: »Moja osnovna filozofija o hrani je takale: če raste, jo jej; če ne raste, je ne jej. Sadje, zelenjava, orehi, lešniki in žitarice rastejo. Slaščice in coca-cole ne rastejo. In nič ne bi bilo narobe, če bi se tega izreka držali tudi danes.«

Klara Zajc, Kristina Kopina, Rok Pirkovič in Tanja Jožef

z učiteljico gospodinjstva Ireno Zupančič

Tekmovanje za zlato kuhalnico

Srebrni šmarješki kuharji po predstavitvi svojih kuharskih umetnin

22|


OŠ IN DRUŠTVA

Poznavanje veščin prve pomoči ni le izraz naše solidarnosti in pripravljenosti pomagati v stiski. Gre za veščino za vsakodnevno rabo, ki bi se jo morali naučiti že v osnovnošolskih klopeh in jo nato ves čas nadgrajevati in do-polnjevati.

Tega se zavedamo tudi v naši šoli, zato že četrto leto zapored z veseljem sodelujemo na tekmovanju osnovnošolskih ekip prve po-moči.

Opogumljeni z uspehom lanskoletne eki-pe, ki je na državnem tekmovanju osvojila tretje mesto, smo se lotili priprav na območ-

no tekmovanje.Naučili smo se, kako oskrbimo zlome, iz-

vine, krvavitve, kako pomagamo pri zadušit-vah in kaj storimo z nezavestnim poškodo-vancem. Seznanili smo se tudi s postopki oživljanja.

Na območnem tekmovanju, ki je 25. marca poteklo na OŠ Škocjan, se je med seboj po-merilo 10 ekip. Našo šolo sta zastopali dve ekipi. Bili smo zelo uspešni, saj smo se do-mov vrnili s pokaloma za osvojeno prvo in drugo mesto.

Z navdušenjem smo se lotili priprav na re-gĳsko tekmovanje.

Na regĳskem tekmovanju, ki je 8. aprila potekalo na Centru srednjih šol Novo mesto,

je sodelovalo devet ekip iz dolenjskih osnov-nih šol.

Naši ekipi sta se spet izkazali, saj sta osvo-jili prvo in drugo mesto.

Žal pa se je na državno tekmovanje uvrsti-la le zmagovalna ekipa.

Tekmovanje je potekalo 8. maja v Mladin-skem zdravilišču Debeli rtič.

Malo nam je zagodlo vreme, saj je padal dež, vendar nam to ni pokvarilo načrtov.

Najprej smo pokazali, kako dobro pozna-mo zgodovino Rdečega križa, cestnopro-metne predpise in teoretične osnove prve

pomoči. Praktični del tekmovanja je potekal na štirih delavnih točkah v zdraviliškem parku, kjer smo morali oskr-beti poškodovance v različnih realistično prikazanih nesrečah (npr. delovna nesre-ča, nesreča pri igri in športu, nesreča v raz-redu).

Potrudili smo se po najboljših močeh. Kljub temu, da smo potiho upali na prvo mesto, pa nismo bili

razočarani, ko smo zasedli tretje mesto in domov prinesli še peti pokal.

Zmagala je OŠ Breg Ptuj, druga pa je bila ekipa OŠ Prule iz Ljubljane.

Vsi udeleženci tekmovanja smo pre-jeli priznanja in praktične nagrade. Najboljše tri ekipe pa bodo za nagrado lahko nekaj dni preživele v Mladin-skem zdravilišču Debeli Rtič.

K našemu uspehu so s svojimi spod-budami pripomogli tudi na OZRK Novo mesto. Še posebej pa bi se radi zahvalili gospe Cirili Gradišar, preda-vateljici prve pomoči, ki nam je s svo-jim bogatim znanjem rada priskočila na pomoč.

Veliko več kot uspeh na tekmovanju pa je vredno znanje, ki nam bo omogočilo, da bomo tudi v resničnem življenju znali po-magati poškodovancu, mu oskrbeti rano ali celo rešiti življenje. Ne bomo se spet počutili nemočni, ko se bo poškodoval naš bližnji, pri-jatelj ali sošolec. In kaj je lahko več vredno kot to?

Nina, Magda, Urška, Valerĳa, Sabina, Petra in Saša

z mentorico RK Ireno Zupančič

Ekipa prve pomoči s pokalom za osvojeno tretje mesto na držav-nem tekmovanju

Nina, Magda in Urška pri delu

Terezĳa Balažević, prejemnica priznanja natečaja Prostovoljec leta 2009

Mladinski svet Slovenĳe je na zaključ-ni prireditvi natečaja Prostovoljec leta na Brdu pri Kranju podelil nazive naj-boljšim prostovoljcem in projektom.

Za nesebično in požrtvovalno delo se je prostovoljcem zahvalil pokrovitelj projekta, predsednik republike Danilo Türk, ki je s soprogo Barbaro Miklič Türk tudi letos gostil zaključno prireditev.

Naziva naj prostovoljka in naj prosto-voljec so podelili v treh starostnih kate-gorĳah. V kategorĳi do 19. leta, v kate-gorĳi od 20. do 30. leta in v skupini nad 30 let.

Priznanje na natečaju je prejela tudi naša občanka Terezĳa Balažević, ki vodi dve skupini za samopomoč starejših lju-di. Podarja jim svoje znanje, energĳo in prosti čas.

Terezĳo Balažević prostovoljno delo osrečuje in ji daje energĳo za premago-vanje lastnih ovir v življenju.

Njene misli so: »V življenju smo zato, da delamo dobro. Prižgi svetlobo v sebi, da boš svetil drugim. Prĳazna beseda iz tvojih ust najbolj osreči tebe. Dovoli drugim, da živĳo po svoji meri, išči v ljudeh dobro, da boš tudi sam dober. Dobrota je odmev, vedno se vrača.«

Petra Grajžl

Tekmovanje iz prve pomoči

23|



V nedeljo, 6. junĳa, je v Šmarjeških Toplicah v organizacĳi Športnega društva Šmarjeta in Turističnega društva Šmarješke Toplice potekala športno-rekreativna prireditev Šmarješki tek. Prireditev, ki poteka pod okriljem Olimpĳ-skega komiteja Slovenĳe, sodi v akcĳo Slo-venĳa teče za zdravje in šteje tudi za točko-vanje Dolenjskega tekaškega pokala.Letos je bilo prisotnih 380 aktivnih udele-žencev. Ti so lahko tekmovali v različnih kategorĳah. Najmlajši so tekli na 300 oz. 600 m, ostali tekmovalci pa na 2 in 8 km. Vsi tekmovalci so prejeli topel obrok, spomin-sko majico, vodo ter brezplačno kopanje

v bazenih Term Šmarješke Toplice. Otroci so se posladkali tudi z brezplačnim slado-ledom.Absolutni zmagovalec na 8 km je bil Bošt-jan Hrovat, na 2 km pa Matjaž Bukovec.Najhitrejša tekmovalka je bila Mateja Šu-štaršičTek na 8 km je štel tudi za občinsko prven-stvo v tekih.

Končni vrstni red – moški:1. mesto: Aleš Lindič2. mesto: David Lešnik3. mesto: Gregor Zupan

Končni vrstni red – ženske:1. mesto: Irena Yebuah Tiran2. mesto: Metka Lindič3. mesto: Marta ŠtukeljV sklopu prireditve smo pripravili tudi po-hod proti Beli Cerkvi, ki se ga je udeležilo kar 50 pohodnikov. Na prizorišču priredit-ve je Društvo vinogradnikov Šmarjeta pri-pravilo degustacĳo cvička in suhomesnatih dobrot, možno pa se je bilo posladkati tudi z jagodami Vojke Jenko.Posebna zahvala gre glavnima pokrovite-ljema, in sicer Občini Šmarješke Toplice ter Termam Šmarješke Toplice, ki nam vsako leto stojita ob strani in tako omogočata iz-peljavo naše prireditve.Drugo leto vabljeni na 17. Šmarješki tek.

Boštjan Štrasberger

16. Šmarješki tek

Biološko-dinamično pridelana hrana, ki jo na trgu srečujemo pod blagovno znamko demeter, je pojem najodličnejše hrane. Meto-da pridelovanja, ki ji pravimo biodinamika, je najstarejša ekološka metoda. Že davnega leta 1924 jo je utemeljil filozof in znanstve-nik dr. Rudolf Steiner, ki je bil leta 1861 rojen na sotočju Mure in Drave. Metoda zagotav-lja ohranjanje trajne plodnosti tal, ekološko ravnotežje in zdrave, reprodukcĳe sposo-bne rastline, ki predstavljajo vir zdravja v prehranski verigi tudi živalim in ljudem.

Biodinamika je del Steinerjeve zapuščine, duhovne znanosti, imenovane antropozofi-ja, ki pomeni modrost o človeku. Sem sodĳo tudi waldorfska pedagogika, antropozofska medicina in tako imenovane lepe umetnosti z evritmĳo, organsko arhitekturo, oblikova-njem govora ...

Po Steinerjevi definicĳi je antropozofija: “...

pot spoznanja, ki želi duhovnost človeka po-vezati z duhovnostjo kozmosa ... In je tudi: ... modrost, ki se nanaša na človeka, sistem du-hovno-znanstvenih resnic, ki opisujejo člo-veka, njegov odnos do sveta in do sebe ...«

Antropozofija vse obravnava celostno, to-rej za nas zaznavno materialno stran in tudi za običajnega človeka nezaznavno duhovno stran te stvari. Stainer trdi, da materialne-ga brez duhovnega ne more biti in obratno. Opozarja tudi na to, da antropofozĳe ne more biti, če ta živi samo v glavah in je ne živimo v praktičnem, materialnem (smislu) življenju.

Človek je bitje, ki pripada dvema sveto-voma: s svojim fizičnim telesom pripada materialnemu svetu, z nemerljivimi razsež-nostmi življenja, duše in duha pa pripada duhovnemu svetu. Razvoj ni končan in se nadaljuje v smeri vse večje popolnosti duše

in duha. To je mogoče le, če so dani pogoji za tak razvoj.»Duša človeka je cvet svetov, v njej naj bi zorel božji duh«, pravi dr. Steiner.

V nasprotju z modernim kmetĳstvom, ki je zastrupilo zemljo, je biološko-dinamična metoda tista, ki zmore pri visokih pridelkih ohranjati pogoje za človekov zdrav razvoj na Zemlji. S svojim pogledom na kmetĳstvo je Steiner postavil nova merila. Po njegovem prepričanju ni pomembna potreba po sno-veh, hranilih, temveč po energĳah življenja, to je tistih energĳah, ki jih etablirana zna-nost niti ni sposobna zajeti. Tako nas Stei-ner s poglobljeno genezo in astronomĳo uči, kako jih lahko razumemo. Uči nas, da rav-namo v skladu s spremenljivimi vrednost-mi energĳ življenja, ki pritekajo na Zemljo.

Iz knjige dr. Rudolfa Steinerja Jože Lusavec

Biološko-dinamična metoda pridelovanja hrane

24|


Klevevška toplica je postala še bolj zani-miva kot takrat, ko je Helena Blagne posnela svojo Srebrno reko. Bojim se, da je ta kotiček zadnje čase kar preveč obiskan. Soteska Ra-dulje je s svojimi slapiči posebno zanimiva spomladi, ko se tali sneg ali pa po izdatnem deževju.

Za naravoslovce pa je morda še bolj vablji-va zamočvirjena pokrajina niže ob bregovih Radulje z ledinskim imenom Zdravci. Temu koščku naše občine dajejo posebno značil-nost stare vrbe, ki so pred desetletji vsake tri leta dajale kolje za vinograde. Zato so jih

lastniki na tri leta obsekali, veje pa skrbno pospravili. Brežina Radulje je bila zato lepo urejena.

Zadnja leta se pokrajina ob Radulji naglo spreminja. Mnogi travniki ostajajo nepoko-šeni, zato imajo številne ptice mir, ko gnez-dĳo. Po drugi strani pa bi bilo morda prav, da bi bili travniki košeni tako kot pred leti in vrbe »negovane« kot nekoč.

Mokrišča ob Radulji so bivališča številnih

ptic, dvoživk, kačjih pastirjev, kobilic, metu-ljev, tudi nekaterih redkih in zato posebno zavarovanih rastlin. Med njimi je tudi veliki poletni zvonček, ki pobeli Zdravce v začet-ku maja tako kot narcise Golico.

Veliki poletni zvonček (Leucojum ae-stivum) je, podobno kot pomladni veliki zvonček in mali zvonček, geofit. To pomeni, da večino svojega življenja preživi v zemlji v čebulici. Le za kratek čas se pokaže nad zemljo. Najprej odžene liste, ki poskrbĳo, da si obnovi zaloge hrane v čebulici, nato pa še zacveti, da bi si s tem zagotovil potomstvo.

Rastlina je čokata in zraste do 60 cm. Na koncu stebla je večje število cvetov, ki so po-dobni »pomladnim kronicam«. Ker je redek in uspeva na bolj ranljivih območjih, je stro-go prepovedano trganje cvetja in izkopava-nje čebulic.

Med živalskimi vrstami je v potoku Ra-dulja zlasti zanimiv bober. To je žival, ki so jo v 18. stoletju iztrebili zaradi kožuščka in užitnega mesa.

Leta 1996 so Hrvatje ponovno naselili ne-kaj parov v reko Savo. Že čez dve leti je par bobrov priplaval po Savi navzgor v Krko in Raduljo.

Bober je največji evropski glodalec. V dolžino meri 130 cm in tehta do 35 kg. Telo pokriva gosta volnena dlaka, ploščat rep in luske. Ima majhne oči in uhlje. Bober je od-ličen plavalec in potapljač, saj ima med prsti zadnjih nog plavalno kožico. Širok in ploš-čat rep mu služi za krmarjenje. Je priden delavec, saj v kratkem času s svojimi dleta-stimi sekalci temeljito spremeni pokrajino.

V brežino koplje rove, v njih preživi zimo in koti mladiče.

Za bobra je značilno družinsko življenje. Ima zapleten sistem spoznavanja. Na kop-nem je počasen in neroden. Hrani se ponoči, in sicer z zelenjem (travo), pozimi z lubjem in vejicami. Podnevi ga boste zaman iskali.

Bober je redek in zato zavarovan. Jože Perše, foto: Miha Krofel in

Jani Vidmar

OŠ IN DRUŠTVA

ZDRAVCI – naravna znamenitost naše občine

Modri bleščavec Modri ploščec. Bober

O netopirjuDež, dež in spet dež.To vreme počasi spravlja v depresĳo tudi

tiste najbolj odporne. Me že malo daje, da začnem tesati barko po načrtih Jehovih prič in jo parkiram na Ancovc. Tako, za vsak slu-čaj. Človek nikoli ne ve ...

Včeraj sem bil na kratkem obisku v Zbu-rah in ker vreme ni dopuščalo kakšnih zunanjih aktivnosti, sem odšel s sosedi po-gledat kolonĳo netopirčkov, ki so se naselili v hlevu pri njihovih sorodnikih. Nič poseb-nega, a čisto prĳetno za prevedrit deževen dan, sem si mislil.

A se je vendarle ta obisk izkazal za sončni žarek včerajšnjega deževnega dne.

Sploh ne vem, kako bi opisal tisti prĳeten občutek, ki sem ga imel, ko je robusten 120-kilski domačin prav počasi, nežno odpiral vrata v hlev, da ne bi slučajno splašil neobi-čajnih obiskovalcev. Izgledalo je kot da se ne bi netopirčki vselili v njegov hlev, ampak

on prihaja nepovabljen k njim na obisk. Ko pa je v tistem starem obokanem, prĳetno domačem, temnem, s pajčevino obdanem hlevčku začel s pravim zanosom govoriti še o sovah (predvidevam da pegastih), ki so pred leti uspešno gnezdile v golobnjaku na njihovem kozolcu, pa že skoraj nisem več verjel svojim ušesom. Do sedaj sem od oko-liških kmetov o netopirjih poslušal le kot o golazni, o sovah pa tudi še nisem slišal do-brega mnenja.

Res spodbudno je vedeti, da še obstajajo kmetje, ki so jim všeč celo živali, ki jih vsi ostali preganjajo. In tudi sonce bo zopet po-sĳalo …

Že jutri baje :-) Jani Vidmar

25|



40-letnica zaključka osnovne šoleV junĳu je generacĳa, rojena leta 1955/1956, praznovala 40-letnico zaključka osnovne šole. Leta 1970 je osmi razred končalo 22 učen-cev. Na žalost je ena sošolka medtem umrla. Kljub temu, da so va-bila prejeli vsi, se je srečanja udeležilo samo devet sošolcev. Ob pri-jetnem druženju in obujanju spominov se je praznovanje odvĳalo dolgo v noč.

Sandi Durič

Na sliki od leve proti desni: Sandi Durič, Ljuba Frece, Vinko Šušte-rič, Vlasta Drab, Jože Črtalič, Ivica Šušterič, Franc Klančar, Minka Repovž, Slavko Babič.

Da je slavnostna seja Občinskega sveta Ob-čine Šmarješke Toplice letos lahko potekala v prenovljeni dvorani v Beli Cerkvi, gre zahva-la številnim domačinom, ki so kot prostovolj-ci poskrbeli za temeljito čiščenje in prenovo notranjosti doma.Dela so obsegala barvanje sten, stropa dvora-ne, oken in vrat. Prav tako so zbrusili in pre-barvali oder ter generalno očistili dvorano.

Pri prenovi doma so sodelovali:Branko Ambrožič, Majda Kušer Ambrožič, Sonja Košak, Franc Blažič, Boštjan Bobič, Janez Zidarič, Irena Vovko, Slavko Škrbec, Drago Košak, Stane Metelko, Matevž Kušer, Marko Blažič, Martina Hribar, Mimi Turk in Elvis Dežman.Za cenejšo izvedbo prenove so zaslužni: Steklarstvo Šiško (ogledala), Tilia trgovsko

in proizvodno podjetje Novo mesto, d. o. o. (straniščne školjke), Inštalacĳe Dulc (pipa in montaža školjk), Okrepčevalnica Bela Cerkev in vinotoč Pavlin.Ostali sodelujoči: Kamaja, d. o. o., Jožica Maj-cen, Vinko Bobič, Nika Blažič, Gregor Zorko, Sandi Durič, Franc Lušina. Vsem se iskreno zahvaljujemo!

Občani prenavljali kulturni dom v Beli Cerkvi

Navodila avtorjem člankov za prihodnje števil-ke smo že objavili v prvi številki Razgledov, ven-dar jih kot pomoč pri pisanju člankov objavljamo ponovno.

Oblikovanje občinskega glasila namreč ni tako enostavna reč kot se najverjetneje marsikomu zdi na prvi pogled. Vzame ogromno časa in energĳe, saj je potrebno vsak članek posebej najprej prebra-ti, ga lektorirati, pravilno vnesti fotografije ter na-zadnje oblikovno poenotiti članke in jih združiti v smiselno celoto. Omenjeni dolgotrajni postopek pa lahko bistveno skrajšajo natančna navodila piscem člankov, kako naj oblikujejo svoj tekst. Bo-lje rečeno, kako ga ne oblikujejo, saj kakršnokoli oblikovanje le otežuje nadaljnji postopek.

Iz tega razloga v uredništvu vljudno napro-šamo vse, ki bi se želeli s svojimi članki oglasiti v naslednjih številkah, da svojih prispevkov ne oblikujete. To pomeni, da za celotno besedilo uporabljate isto vrsto, velikost in barvo pisave. Besede, ki jih želite poudariti, pa lahko označite krepko in take bodo ostale tudi v končni obliki teksta. Celotno besedilo, vključno z naslovi, naj bo natipkano z malimi tiskanimi črkami. Zelo pomembno je tudi, da fotografij, ki bi jih radi do-dali vašim prispevkom, ne vključite v samo be-sedilo, temveč jih pošljete naknadno v originalni obliki in ne v programu Word. V Wordu se kva-liteta fotografij namreč znatno poslabša in zato ni primerna za tisk. V besedilu tako navedete le

ime fotografije, ki jo želite na določenem mestu in ste jo poslali zraven teksta kot priponko. Po-dobno je s tabelami, ki naj bi bile narejene v pro-gramu Excel in priložene tekstu posebej kot drugi dokument (ne vstavljene v Wordovo besedilo), v besedilu pa naj bo navedeno, kam naj bo tabela postavljena, ime in opis tabele.

V primeru, da fotografij niste posneli sami, je potrebno pod njo navesti avtorja oziroma vir, iz katerega ste fotografijo dobili. Podobno je s teksti, ki jih povzemate po drugih avtorjih, kajti v na-sprotnem primeru se kršĳo avtorske pravice.

Za sodelovanje in razumevanje se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo

Navodila avtorjem člankov za prihodnje številke

26|


OŠ IN DRUŠTVA

Gozdovi – oaze črnih odlagališč

Pomlad je čas očiščevalnih akcĳ. V organizacĳi Turističnega dru-štva Šmarješke Toplice je letos že desetič potekala čistilna akcĳa. Že nekaj let spremljam tri črna odlagališča med vasema Radovlja in Grič pri Klevevžu. Tu se razteza lep gozd, v katerem najdemo tudi čudovite kraške reliefne oblike, ki kar vabĳo, da se vanje od-lagajo vse iztrošene pridobitve našega časa. Tako imamo dve vrta-či, ki sta vedno znova do vrha napolnjeni s staro šaro in tudi vhod v podzemno jamo z imenom Ajdovska jama je prav primeren kraj za steklovino in plastenke.

Pred leti v teh vaseh ni bilo urejenega vsakotedenskega odvoza odpadkov in niti ni bilo organiziranega odvoza kosovnih odpad-kov. Takrat bi človek z veliko mero tolerance še razumel, da so se pač ljudje znašli po svoje. Že nekaj let pa je organiziran odvoz vseh odpadkov, občasno tudi kosovnih, o čemer smo prebivalci pravočasno pisno obveščeni. In človek bi pričakoval, da smo ljudje pismeni in osveščeni toliko, da vemo, da nismo nič naredili, če smo star hladilnik odpeljali v gozd, ki se razteza ob robu naših vasi. Mistična odlagališča čuvajo tudi okostja lobanj doma zakla-nih govedi itd.

V desetih letih smo letos tretjič čistili obe vrtači in vhod v jamo. Vodja čistilne akcĳe za vasi Radovlja, Grič in Sela je vsa ta leta Anton Pevec iz Griča pri Klevevžu. Letos se je akcĳe udeležilo sedem ljudi. Zanimivo se mi zdi, da je vod-ja akcĳe celo prepoznal bivše lastnike odvrženih predmetov (med stvarmi so bile npr. ženske torbice, čevlji, deli talnih oblog, karoserĳe avtomobilov, okenski okvirji itd). Na žalost teh ljudi ni bilo med udeleženci akcĳe. Letos smo odpeljali tri traktorske prikolice smeti na zbirno mesto.

Cilj našega dela je, da domačini sami poskrbimo za urejenost naše bližnje okolice. Upamo in pričakujemo pa, da bodo sčasoma tudi onesnaževalci prenehali odlagati smeti v gozdove in se bodo raje vključili v vsakoletno očiščevalno akcĳo, kajti dela na tem po-dročju ne bo tako hitro zmanjkalo. Že samo obrežje Radulje bi bilo potrebno očistiti vsako leto znova.

Majda Pungerčar

Sodelovanje Otroškega pevskega zbora na Območni revĳi predšolskih in otroških pevskih zborovOtroci Otroškega pevskega zbora župnĳe Šmarjeta, smo se letos prĳavi-li na revĳo POPZ v organizacĳi Javnega sklada za kulturne dejavnosti Novo mesto. Nastopili smo v sredo, 17. marca 2010 v veliki dvorani Kul-turnega centra Janeza Trdine. Otroci so se pod taktirko Davida skupaj z instrumentalisti Mihom, Mĳo, Nušo in Jernejem predstavili s tremi cer-kvenimi pesmimi. Priprav je bilo sicer veliko, vendar je bil ves naš trud poplačan, ko smo poželi aplavz, ki je potrdil, da delamo dobro.

Koncert ob materinskem dnevuOtroški pevski zbor in Pevska skupina mamic smo tudi letos pripravili koncert v počastitev Materinskega dne. Materinski dan je praznik, ob ka-terem se spomnimo naših mam, ki vedno in povsod mislĳo na nas. Zato smo v soboto, 27. marca 2010, v župnĳski cerkvi v Šmarjeti pripravili enourni pevski program z bogatim veznim besedilom. Letošnji koncert so polepšali tudi veroukarji 1. razreda, ki so nam zapeli pesem »Neka ovčka je bila«, zraven pa se pozibavali z malimi ovčkami v naročju. Po koncertu je sledilo še druženje ob piškotih, piko na i pa je naredila še pesem »Angelček varuh moj«.

Sodelovanje Pevske skupine mamic župnĳe Šmarjeta na prireditvi »Pozdrav pomladi«Pevska skupina mamic je bila letos prvič povabljena k sodelovanju pri prireditvi »Pozdrav pomladi«, 16. aprila 2010, v dvorani kulturnega doma v Šmarjeti. Mamice, pod vodstvom Davida Dobravca in kitari-sta Miha Dežmana, so se predstavile z dvema pesmima. Čistost glasov, ljubezen do petja in mladostno veselje, je bilo na odru izredno opazno. Aplavz, ki nam ga je namenilo občinstvo, nam je dal veliko spodbudo, da naše druženje in petje nadaljujemo še naprej.

Duhovne vaje »Sonce mojega življenja«22 otrok in 9 animatorjev, kuharica Darja in voditeljica s. Ivanka Zakraj-šek. To je ekipa duhovnih vaj na temo našega svetnika Lojzeta Grozdeta. Duhovne vaje so uspele odlično, saj smo tako animatorji kot otroci uživa-li. Molili smo in peli, pa ustvarjali in se igrali. Otroci so gledali tudi gle-dališko igro, ki smo jo pripravili animatorji. Pika na i pa je bil še sonček na nebesnem svodu.

Skupina na duhovnih vajah (foto Angelca Vozelj).

Dogajanje v župnĳi Šmarjeta

27|



Šmarnice 2010»Spet kliče na venčani maj, k Ma-rĳi v nadzemeljski raj…« smo peli vsak večer pri naših šmarnicah. Letošnje leto smo otroci in odrasli spremljali zgodbo o povsem obi-čajni družini, kateri so se dogajale povsem običajne stvari. Vendar nas je na koncu vsake zgodbe ča-kal nauk in radi smo mu prisluh-nili. Otroci, ki so k šmarnicam ho-dili najbolj redno (manjkali manj kot petkrat), so postali »naj šmarničarji 2010«, za nagrado pa so dobili prikupno skodelico z napisom in sliko iz šmarnične knjige. Naj šmarni-čarjev je bilo kar 21. Tudi drugo leto bomo zavzeto hodili k šmarnicam in prepevali Nebeški kraljici v čast.

Kolesarsko romanje v Lurd pri Šentjerneju V nedeljo, 23. maja 2010, smo se mladi iz župnĳe Šmarjeta odpravili na kolesarsko romanje mladih v šentjernejski Lurd. Pot nas je vodila mimo Pristave, kjer smo se ustavili na sladkem prigrizku in soku. Nato smo zopet zavrteli pedala in prisopihali v objem Lurške matere Božje. Vonj gozda, množica ljudi, pesem citer… nam je pričarala nekaj posebnega v naših srcih. Sveto mašo je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki nam je v pridigi ponudil nekaj dobrih razmišljanj. Po končani maši smo se odpravili proti domu. V Šmarjeških Toplicah smo se usta-vili še na sladoledu in si obljubili, da se drugo leto ponovno vrnemo k Kraljici Slovencev. David Dobravc

Člani otroškega pevskega zbora na revĳi (foto Bojan Bencik).

Naša najmlajša najšmarničarka Katja Robek.

Kolesarsko romanje (foto Dejan Pavlin).

Dramska skupina Društva podeželskih žensk Šmarjeta je 10. apri-la 2010 premierno uprizorila gledališko komedĳo Vladimirja Nova-ka – Vladonova z naslovom Pričarani ženin. Komedĳo je priredila in režirala Marĳa Pavlin. Po Podgorski sap’ci je to že druga gledališka igra prizadevne skupine. Dvorana šmarješkega kulturnega doma je bila na premieri premajhna za vse, ki so si prišli ogledat odlično odigrano komedĳo, ki je poskrbela za uro in pol smeha. Dramska skupina je nato 30. aprila komedĳo še enkrat odigrala v Šmarjeti in jo v okviru občinskega praznika,10. junĳa, ponovila tudi v Beli Cerkvi.Vsebina:Dogajanje je postavljeno v čas gospodarske krize. Čevljarjeva žena Lenka poskuša z ženitvĳo hčerke Urške z Amerikancem poplačati dolgove zapitega moža Urha in hkrati omogočiti dostojno življe-nje celi družini. Pri tem si pomaga na vse načine. Tudi teta Meta bi rada omožila nečaka Tončka, zato skleneta dogovor s sosedo Nežo, ki ima mlado in lepo hčerko Cilko. Cilka si želi bogatega ženina, hoče ga pridobiti s copranjem ciganke Rozamunde, ljudje pa jo obsodĳo na norost. Pokličejo zdravnika. V vasi se hkrati po-javita Amerikanec in doktor Skaza. Nihče pa ne ve, kdo je kdo. Dogajanje se začne še bolj zapletati. Za to poskrbi še vaški poštar. Kako pa se vse konča, naj ostane skrivnost. To vedo samo tisti, ki so si komedĳo ogledali in verjamemo, da jim ni bilo žal.

Igralska zasedba: Anka Tomažin, Sandi Durič, Katja Kragelj, Ivi-ca Lužar, Nives Lužar, Cilka Avsec, David Lužar, Drago Košak, Rudi Zajc, Jože Novak in Silva Goli. Sceno sta postavila Neli in Jože Papež, šepetalka je bila Sonja Košak. Sandi Durič

Šmarješki »Pričarani ženin«

Zakonski in družinski inštitut Novo mestovam predstavlja

DRUŽINSKO DRUŽABNICOZa vas in za vaše otroke pripravlja brezplačne delavnice,

polne smeha, ustvarjanja, igranja, pogovora!Prĳavite se lahko na tel. 07/ 33-21-133 ali 031 489 309 ali

[email protected] programa omogočata MDDSZ in MO Novo mesto.

Vabljeni, zabavno bo!

28|


OŠ IN DRUŠTVA

Letos je mednarodno leto biotske razno-vrstnosti, o čemer čebljajo že vrabci na stre-hi.

Pošiljam dve fotografiji, ki na nek način govorita ravno o tem. Na njih sta dve valil-nici, ki sta sicer po naših ptičarskih merilih namenjeni velikemu skoviku, v njih pa živi in se razmnožuje vse kaj drugega. Lahko bi rekel biodiverziteta v malem.

Čebelice so se lansko leto naselile v valil-nico, ki je bila postavljena za velikega skovi-ka na Barju. Ob jesenskem pregledu valilnic smo valilnico s čebelami sneli in jo prenesli k meni na podstrešje v Zbure, kjer sem čebele pred mrazom zaščitil z ovojem slame okoli gnezdilnice in zmanjšal vhodno odprtino. Čeprav so vsi čebelarji napovedovali, da zi-me v valilnici skoraj sigurno ne bodo preži-vele, jim je to »čudežno« uspelo, čeprav niso bile deležne nobenega dodatnega hranjena s sladkorjem in kemičnega obravnavanja pro-ti varoji. Res pa je, da jim tudi nisem jemal medu. In tukaj mislim, da je najbrž glavni razlog njihovega preživetja. Menim, da jim je »industrĳsko« čebelarjenje, ki jih molze do onemoglosti in se ves čas vmešava v njihovo socialno življenje, naredilo več škode kot vsi ostali dejavniki skupaj. Pa pustimo to, saj ni-sem čebelar in mogoče je bila vse skupaj le

začetniška sreča. Trenutno mi je važno to, da se čebelice med dolenjskimi grički počutĳo odlično.

»Moje«, zdaj že tradicionalne skovike na Ancovcu, pa je potrpljenje minilo. Prvo leglo poljskih vrabcev sta skovika še pustila, da so dokončali svoje poslanstvo, ko pa so hoteli vrabci ponovno gnezditi, je skovika potrplje-

nje minilo in sta se naselila kar na njihovo gnezdo. Tako zdaj samica velikega skovika že vali svoja jajca, spodaj pa so ostala še ne-izvaljena jajca poljskega vrabca, kar se vidi tudi na fotografiji.

Ker je ravno leto biotske raznovrstnosti,

naj raznim »pritepencem« v valilnicah letos še bo, naslednje leto pa na valilnice napišem, komu so namenjene. Če ne znajo brati, pa se bo zgodba pač ponovila.

Jani Vidmar

Biodiverziteta v malem

Šmarjeta leta 2000Pod tem naslovom so Dolenjske novice, 15. 2. 1906, na 33 strani objavile naslednje besedilo:

“Ni treba biti ravno prerok, če trdimo, da bo koncem 20. stoletja na Dolenjskem drugače, kakor je danes. Kaj bo z Novim mestom takrat, je težko uganiti. Metropola Dolenjske bo ali tudi ne. Mogoče bo velika vo-jaška trdnjava na križišču velevažnih cest, ali glavno in prestolno mesto belokrajinskega kraljestva ali pa tudi sedež gorjanske republike. Eno je gotovo: Šmarjeta bo svetovnoznano kopališče in letovišče. Gotovo je, da takrat današnje Šmarjete ne bo izpoznati. Verjeti mora vsak, ki pozna razvoj dolenjskih železnic in vsestranski napredek na Slovenskem, da bo imela Šmarjeta na vse strani zvezo z električno železnico. Uverjeni smo sicer, da bo imel leta 2000 vsak svoj balon, kakor danes bicikel, vendar se bojo ljudje vozili k velikim slavnostim z železnico. Pri velikanskem zračnem prometu je namreč nevarnost velika, da se komu balon predre in ga posameznik ne more zamazati od zunaj, ker ne more nikamor stopiti. Zrak ljudi ne bo še držal. Gotovo je, da bo imela Šmarjeta krasen park za velike slavnosti; da bodo Zorkovi nasledniki sezidali moderen hotel z vse-mi udobnostmi, ki jih bo nudilo to stoletje, itd. itd.

- Kdor hoče že letos videti to Šmarjeto in ni član Narodne čitalnice v Novem mestu, naj se oglasi pri veseličnem odseku, da dobi izkaznico za vstopnico na maskarado na pustni torek.”

Kako je daljnega leta 1906 potekala maškarada na temo Šmarjeta 2000, zaenkrat ne vemo, vemo pa, da se je nekaj napovedanega celo delno uresničilo. Majda Pungerčar

Lizika, poletne jezikovne delavnice za osnovnošolceZa vse osnovnošolce, ki želĳo med poletnimi počitnicami osvo-jiti prve korake pri učenju angleškega in nemškega jezika ali pa želĳo svoje znanje v družbi vrstnikov nadgraditi, organi-zira Društvo za rea-lizacĳo idej Kocka že četrto leto zapored Poletne jezikovne delavnice Lizika. Na delavnicah je poleg raznovrst-nih aktivnosti po-udarek na učenju tujih jezikov, in sicer angleščine in nemščine, dodatno pa lahko otroci uživajo tudi v ustvarjalnih in športnih dejavnostih. Otrokom želimo s Poletnimi jezikovnimi delavnica-mi Lizika popestriti počitnice, obenem pa tudi razbremeniti star-še, ki čez poletje nimajo organiziranega varstva in želĳo svojim otrokom privoščiti najboljše. Odziv udeležencev Lizike in njiho-vih staršev je tako dober, da bi radi poletnim jezikovnim delav-nicam v tem letu dodali še več zanimivih aktivnosti in vsebin. Zaradi velikega zanimanja smo jih že v preteklem letu razširili tudi v avgust. Za več informacĳ si lahko ogledate spletno stran www.lizika.si. Tekst in foto: Tanja Brate

29|



V soboto, 26. 6. 2010, je v organizacĳi ŠD Šmarješke Toplice in MK Šmarjeta potekal že tradicionalni 5. Dan športa. Tokrat smo se v okrnjeni izvedbi športniki pomerili v nogometu in namiznem te-nisu. V nogometu je 3. mesto, po streljanju enajstmetrovk z domačini NK Mirovniki, osvojila ekipa NK Dual Ekspres Bela Cerkev, 2. mesto NK Plastoform Šmarjeta, zmagala pa je ekipa NK Jurčki. V namiznem tenisu je po zelo izenačenih dvobojih slavil Tone (za prĳatelje Toni) Knavs iz Vinjega Vrha. Tudi letos je tekmovanje potekalo v prĳetnem in sproščenem vzduš-ju in zopet nam je uspelo dokazati, da šport združuje in povezuje staro in mlado iz širše lokalne skupnosti. Na tem mestu se člani obeh društev zahvaljujemo našim dolgo-letnim sponzorjem za finančno in materialno pomoč pri izvedbi

tega srečanja, in sicer podjetju Plastoform, Termam Krka, Pizzeri-ji Lucĳa, Občini Šmarješke Toplice, Fundacĳi za Šport ter PGD-ju Šmarjeta. Hvala! Foto: Mitja Pavlič, Avtor: Miha Gorenc

Konec marca je v kulturnem domu v Šmarjeti potekala delavnica z na-slovom »Kaj je kvaliteten spominek?« Spadala je v okvir projekta »Spo-minki Dolenjske in Bele krajine«. Odgovor na zastavljeno vprašanje je ponudil prof. dr. Janez Bogataj, strokovnjak s področja etnologĳe in

predsednik republiške komisĳe za pre-verjanje izdelkov DUO. Sodeloval je tudi pri pripravi dokumenta „Strategĳa spo-minkov in organizacĳsko poslovni model produkcĳe in distribucĳe spominkov pod tržno znamko slovenskega turizma“ pri Slovenski turistični organizacĳi.V poldrugo uro dolgem predavanju o spominkarstvu, ki ga je popestril s števil-nimi zabavnimi komentarji in kreativni-mi idejami, je predstavil zgodovino spo-minkarstva, tipologĳo spominkov po raz-ličnih zvrsteh, načinih izdelave, funkcĳah ter navzočim v dvorani, poleg zaželenih značilnosti vseh tipov spominkov, podal tudi nekaj praktičnih nasvetov pri idejni zasnovi, izdelavi spominkov in tudi pri njihovem trženju. Udeleženci delavnice so bili večinoma rokodelci, ki so nekatere izmed svojih mojstrovin prinesli tudi v

oceno prof. dr. Bogataju. Posebej je pohvalil odlične pletarske izdelke Janeza Hočevarja iz Dobruške vasi in keramične izdelke Andreje Stan-kovič iz Novega mesta.Ob koncu delavnice je sledila manjša pogostitev in povabilo k sodelo-vanju tudi na ostalih delavnicah, ki so potekale v okviru Dolenjske in Bele krajine. Naslednja delavnica s predavanjem prof. dr. Janeza Boga-taja je sledila v začetku aprila v prostorih CIK-a Trebnje, sledile pa so še delavnice v Žužemberku, Metliki in v Šentjerneju.V nadaljevanju projekta bo izveden tudi javni natečaj „Spominki Do-lenjske in Bele krajine“, pri katerem bodo vsi udeleženci delavnic po-vabljeni, da uporabĳo na delavnicah pridobljeno znanje pri izdelavi kvalitetnih spominkov, ki bodo predstavljali Dolenjsko in Belo krajino.Nosilec projekta „Spominki Dolenjske in Bele krajine“ je TIC Šmarješke Toplice – Konvikt d. o. o., in sicer v sodelovanju z Občino Šmarješke Toplice, ki je njegov partner. Projekt »Spominki Dolenjske in Bele kra-jine«, ki je del Letnega izvedbenega načrta 2009, je delno financiran iz sredstev programa Leader, Evropskega kmetĳska sklada za razvoj po-deželja in iz sredstev Lokalne akcĳske skupine Dolenjske in Bela krajine.Vabljeni k spremljanju nadaljnjih aktivnosti projekta »Spominki Dolenj-ske in Bele krajine«.

Tekst: Tanja Brate , Foto: Miha Strazberger

Projekt »Spominki Dolenjske in Bele krajine«

SVIT rešuje življenja – čas je, da poskrbite zase!

Državni program Svit za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki je vsekakor program, vreden vaše po-zornosti.

Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši vzrok smr-ti zaradi raka v Slovenĳi. Število novo odkritih primerov se v za-dnjem desetletju povečuje. Čeprav se približno petletno preživetje bolnikov s to boleznĳo daljša, je največ primerov raka odkritih šele, ko je bolezen že v napredovani fazi. Rak debelega črevesa in danke je zahrbtni tihi morilec prebivalcev Slovenĳe, saj zaradi njega v Slo-venĳi vsako leto zboli več kot 1200 ljudi, 700 pa jih umre.

Bolezen se lahko dolga leta razvĳa brez očitnih bolezenskih zna-kov, zato se mnogi prisotnosti bolezni sploh ne zavedajo. Bolj ogro-ženi so moški in ženske po 50. letu starosti, za boleznĳo pa lahko zbolĳo tudi mlajši ljudje. Če se rakave spremembe odkrĳejo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno, bolniku pa ne ohrani le življenja, ampak mu ga tudi izboljša.

Državni program Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančno preiskavo debelega črevesa, ki pojasni vzroke prikrite krvavitve v blatu. Namenjen je moškim in ženskam v starosti od 50 do 69 let. To je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki.

Program Svit lahko na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenĳe, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroča za-hrbtna bolezen.

Ko vstopite v program, vas sodelavci Svita prĳazno vodĳo po korakih skozi program, in to z vsemi promocĳskimi materiali in navodili po pošti. Za kakršnekoli informacĳe pa jih lahko vedno pokličete na klicni center Svit, in sicer na telefonsko številko: 01/ 620-45-22 in 01/ 620-45-21. Pišete jim lahko tudi po elektronski poš-ti, na naslov [email protected].

Uspeh programa Svit je odvisen od vključitve čim večjega števila povabljenih v program in njihovega aktivnega sodelovanja.

Da pa se lahko uspešno vključite v program, se morate najprej odzvati vabilu, ki vam ga bodo ali so vam ga že poslali s centralne enote Svita, vkolikor spadate v starostno skupino od 50 do 69 let.

Pozivamo vas, da izpolnite vprašalnik in se tako aktivno vključi-te v program Svit, ki je za vas popolnoma brezplačen, z vključitvĳo pa si boste naredili veliko uslugo za vse življenje. Za vas gre, za vaše zdravje gre in prav je, da odgovorno poskrbite zanj!

Janja Jurečič, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

NE BOJTE SE SVETA TAM ZNOTRAJ!

Peti Dan športa v Šmarjeških Toplicah

30|


Evropska sredstva za več civilnega dialoga

Evropska unĳa s pomočjo programov kot so Mladi v akcĳi ter Evropa za državljane financira projekte, ki so usmerjeni k civilnemu dialogu, demokracĳi in strpnosti. Samo lani je bilo s pomočjo sredstev iz teh programov v Slovenĳi izvedenih več kot 160 projektov, še večje pa je število v drugih državah podprtih mednarodnih projektov, v katerih so sodelovali udeleženci iz Slovenĳe.

Ob dnevu Evrope se mnogi vprašajo, kakšne koristi prinaša članstvo v EU. Del odgovora na to vprašanje ponujajo programi in podporne aktivnosti, v okviru katerih EU omogoča sofinanci-ranje in podporo projektov, ki so usmerjeni v sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju Evrope. Sredstva za projekte lahko pri-dobĳo društva, zavodi, občine in druge nepridobitne organiza-cĳe.

Program Mladi v akcĳi omogoča podporo neformalnemu učenju in mobilnosti mladih, s sofinanciranjem projektov kot so mladinske izmenjave, projekti evropske prostovoljne služ-be, projekti mladih za demokracĳo ter srečanja med mladimi in političnimi odločevalci. V letu 2009 je Nacionalna agencĳa pro-grama Mladi v akcĳi v Slovenĳi podprla 126 projektov v skupni višini 1.317.488,96 EUR, v katerih je sodelovalo 1670 mladih. V okviru Evropske prostovoljne službe je Slovenĳa v letu 2009 go-stila 65 tujih prostovoljcev, v drugih državah pa je prostovoljno službo opravljalo 38 slovenskih prostovoljcev.

V podporo programu Mladi v akcĳi deluje infoservis Euro-desk, ki mladinskim organizacĳam, knjižnicam in šolam posre-duje informacĳe o priložnostih za usposabljanje mladih in poli-tikah EU na področju mladine. Eurodesk Slovenĳa je v letu 2009 objavil 218 evropskih razpisov in natečajev za mlade in tiste, ki z njimi delajo. Podporo mladinskim organizacĳam in prostovolj-cem na Balkanu pa nudi tudi podporni center SALTO South East Europe, ki je v letu 2009 izvedel 24 usposabljanj z več kot 236 udeleženci.

Program Evropa za državljane je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, kot so srečanja prebivalcev pobratenih mest. Cilj programa je spodbujati medkulturni dialog in razpra-vo evropskih državljanov o prihodnosti EU. V programu je do sedaj sodelovalo več kot 30 slovenskih občin in nevladnih orga-nizacĳ, ki so za projekte prejele približno 300.000 EUR.

MOVIT NA MLADINA je zasebni nepridobitni zavod, ki iz-vaja dejavnosti nacionalne agencĳe za program Mladi v akcĳi, v okviru zavoda pa delujejo tudi informacĳska točka za program Evropa za državljane, infoservis Eurodesk in podporni center SALTO za Jugovzhodno Evropo.

Dodatne informacĳe:• Spletna stran programa Mladi v akcĳi www.mva.si;

publikacĳe h�p://www.mva.si/ogledalo/publikacĳe/ • Spletna stran programa Evropa za državljane www.ezd.si;

publikacĳe h�p://www.ezd.si/ogledalo/publikacĳe/• Spletna stran Eurodesk www.eurodesk.si; publikacĳe h�p://

www.eurodesk.si/ogledalo/publikacĳe/• Spletna stran SALTO www.salto-youth.net/see/; publikacĳe

h�p://www.salto-youth.net/seepublications/

Javni razpis za ukrep 323 – Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželjaPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 323 –Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki prispe-va k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih.Predmeti podpore:1: nepremična kulturna dediščina na podeželju (nepremični spomenik, spomeniško območje, nepremična dediščina, kulturna krajina, naselbin-ska dediščina),2: muzeji na prostem,3: ekomuzeji,4: prostori za postavitev stalnih razstav etnološke dediščine,5: ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in kulturno dediščino določenega območja.Vlagatelji so lahko fizične in pravne osebe ter občine.Najvišja stopnja pomoči znaša do 85 % upravičenih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetĳskega sklada za razvoj podeželja 75 %, delež Republike Slovenĳe pa 25 %.Razpis je odprt do porabe sredstev.Javni razpis za ukrep 123 – Dodajanje vrednosti kmetĳskim in goz-darskim proizvodom za kmetĳe z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetĳe, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetĳskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziroma pridelavo oljk.Ministrstvo za kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano razpisuje javni razpis za ukrep 123 –Dodajanje vrednosti kmetĳskim in gozdarskim proizvo-dom iz PRP 2007–2013 za kmetĳe z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašne skupnosti na podlagi pogodbe in kmetĳe, ki se ukvarjajo s trže-njem lastnih kmetĳskih proizvodov in pridelavo grozdja ter vina oziro-ma pridelavo oljk za leto 2010.Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa »Dodajanje vrednosti kmetĳskim in gozdarskim proizvodom«, in sicer za sofinanciranje naložb, ki so v skladu z 31. členom Uredbe PRP in zadevajo:1. predelavo kmetĳskih proizvodov in trženje lastnih kmetĳskih pro-izvodov, 2. predelavo živil, 3. skupne naložbe predelave kmetĳskih proizvodov in predelave živil,4. prvo stopnjo predelave lesa.

Ostali aktualni razpisi • Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe

rabe obnovljivih virov energĳe in večje energĳske učinkovitosti stanovanjskih stavb, izvedene v času od dne 9. 10. 2009 do 21. 5. 2010,

• Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energĳe in večje energĳske učinkovitosti stanovanjskih stavb

• Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energĳe in večje energĳske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

Več informacĳ najdete na spletni strani www.ekosklad.si/html/razpisi.

• Javni razpis za financiranje investicĳskih projektov podjetniškega značaja in projektov na področju kmetĳske predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti

Več o razpisu na spletni strani www.rdf-sklad.si/gospodarstvo.

AKTUALNO

Aktualni razpisi ministrstva za k

31|



Vlagatelji so:1. kmetĳa z dopolnilno dejavnostjo;2. agrarna in pašna skupnost na podlagi pogodbe,3. kmetĳe, ki se ukvarjajo s trženjem lastnih kmetĳskih proizvodov in4. kmetĳe, ki se ukvarjajo s pridelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk.Stopnja pomoči znaša od 45 % do 60 % upravičenih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetĳskega sklada za razvoj podeželja 75 %, delež Repu-blike Slovenĳe pa 25 %.Javni razpis je odprt od 19. 6. 2010 do vključno 31. 8. 2010.Javni razpis za ukrep 121 – Posodabljanje kmetĳskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju novih izzivovPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 121 v okviru PRP 2007–2013 za naložbe kmetĳskih gospodarstev, namenjene prilagoditvam na nove izzive v kmetĳstvu.Stopnja pomoči znaša od 40 % do 70 % upravičenih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetĳskega sklada za razvoj podeželja 90 %, delež Repu-blike Slovenĳe pa 10 %.Javni razpis je odprt od 19. 6. 2010 do vključno 31. 8. 2010.Vlagatelji so kmetĳska gospodarstva, ki opravljajo kmetĳsko dejavnost oziro-ma izvajajo storitve s kmetĳsko mehanizacĳo na ozemlju Republike Slovenĳe ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev.Javni razpis za ukrep 121 – Posodabljanje kmetĳskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju živinoreje in meduPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 121 v okviru PRP 2007–2013 za naložbe kmetĳskih gospodarstev na področju živinoreje in za naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih pro-izvodov ter vzreje čebeljih matic. Stopnja pomoči znaša od 30 % do 70 % upravičenih stroškov, od tega znaša delež Evropskega kmetĳskega sklada za razvoj podeželja 75 %, delež Repu-blike Slovenĳe pa 25 %.Vlagatelji so kmetĳska gospodarstva, ki opravljajo kmetĳsko dejavnost oziro-ma izvajajo storitve s kmetĳsko mehanizacĳo na ozemlju Republike Slovenĳe ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev.Javni razpis je odprt od 19. 6. 2010 do vključno 31. 8. 2010

Informacĳe o vseh razpisih dobite na ARSKTRP, tel.: 01/580-77-92, in si-cer od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 15.30 ure in v petek od 8.00 do 14.30 ure; email: [email protected].

Težave z električno napetostjo na območju vasi RadovljaElektro Ljubljana obvešča vse prebivalce zaselkov Mlade Gore in Ključev, ki se napajajo z električno energĳo iz transformatorske postaje Radovlja, da bodo nastale težave rešili s predelavo omrežja. Zaradi velike dolžine voda se namreč ob velikih obremenitvah pojavljajo padci napetosti, ki motĳo delovanje električnih naprav. Vsa načelna soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih bo izvedena prečna povezava iz vasi Radovlja do zaselkov Ključi, so že pridobljena.

Načrtovana predelava je imela v letošnjem letu prednost, vendar so jo morali zaradi neugodne finančne situacĳe prestaviti na kasnejši termin. Takoj, ko bo mogoče, bodo predelavo omrežja izvedli in s tem odpravili zgoraj navedene težave.

Osvežilna in zdrava

Lubenice izvirajo iz Indĳe in Afrike. Že stari Egipčani so jih zelo radi jedli. V Evropo so jih prinesli šele v 13. stoletju.Lubenice so lahko težke tudi do 12 kg. Ker je njihovo meso zelo vodeno, so idealne za osvežitev. Vsebujejo zelo veliko vode in nekaj vitamina B in C. Pri nakupu lubenice moramo biti pozorni, da je trdna, težka in enakomerno obarvana. Če nanjo potrkamo, ne sme votlo zadoneti. Lubenice, ki imajo bledo meso in bele peške, še niso zrele. Lubenico lahko hranimo v hladilniku do 1 tedna. Jemo jo surovo, narezano v sadnih solatah. Peške, ki so v lubenici, lahko tudi prepražimo in nato pojemo.Lubenica s portom ali proškomIzredno osvežilen, aromatičen in dobro ohlajen posladek, aromatiziran s pehtranom. Zanj potrebujemo:•1 lubenico•približno 6 dl belega porta•3 vejice pehtrana Predpriprava Lubenico operemo in obrišemo. Odrežemo ji zgornjo četrtino, sredico pa lepo izdolbemo, pri čemer ob lupini pus-timo približno za centi-meter mesa. Priprava - Izdolbeno meso raz-peškamo in narežemo na kocke.- Pehtran osmukamo.- Kocke lubenice stresemo v izdolbeno lubenico. Prelĳemo jih s portom in potresemo z osmukanim pehtranom. Lubenico pokrĳemo z odrezano četrtino, jo ovĳemo v prozorno folĳo in jo za najmanj 6 ur postavimo v hladilnik. Serviranje Lubenica s portom je atraktiven in osvežujoč posladek, ki ga ponudimo kar v lubenici, da si vsakdo postreže sam. K sladici postrežemo v zamrzovalniku ohlajene steklene sko-delice. Opozorila Lubenic ne uživamo po obroku, ker redčĳo želodčne sokove in zavirajo prebavo. Sadna solata iz melone in lubenicePripravaLubenico in meloni razpolovimo. Iz melon odstranimo se-mena.Z nožem za dolbljenje iz lubenice in melon izdolbemo krogli-ce. Vse kroglice položimo v večjo skledo, ki jo damo za 1 uro v hladilnik. Po 1 uri dodamo jagode in solato zmešamo.ServiranjeOkrasimo s poprovo meto in postrežemo v kozarcih s peclji.

NasvetNamesto jagod lahko uporabimo tudi gozdne jagode ali ma-line.

kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano

32|


Čeprav nas tovrstne težave lahko doletĳo kadarkoli, je zlasti poletje čas povečanega števila nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z okuženo hrano in/ali vodo. Visoke temperature v kombinacĳi z nepravilno pripravo ali hranjenjem živil lahko povzročĳo zastrupitve s hrano. Daljša ali krajša sušna obdobja in dolgotrajnejša deževja pa so lahko vzrok za onesnaženje podtalnice in s tem pitne vode.Mikroorganizmi (različne bakterĳe, virusi, zajedalci), ki se zaradi ugodnih pogojev razmnožĳo v hrani ali vodi, nekaj ur ali dni po zaužitju povzročajo zlasti črevesne težave. Te se kažejo kot bruhanje, driska ali oboje, slabosti, izguba apetita, krči ali bolečine v trebuhu, redkeje pa pride tudi do dviga telesne temperature in hujših težav. V primeru okužbe z virusom hepatitisa A (povezava: nalezljiva zlatenica) se lahko zaradi vnetja jeter pojavi tudi zlatenica. Za sicer zdravo odraslo osebo te težave ne predstavljajo večje nevarnosti, če pa trajajo več dni (pri manjših otrocih in starejših osebah pa tudi prej), lahko povzročĳo preveliko izgubo tekočine in organizmu dragocenih snovi (nevarnost dehidracĳe, izsušitve).Človek je najbolj kužen med obolenjem, pa tudi krajši ali daljši čas pred in po prenehanju težav. Kužno je blato, pri nekaterih mikrobih tudi izbruhanina, kar omogoča povzročitelju, da se širi naprej kontaktno. Vsi okuženi ne zbolĳo (klicenosci), vendar kljub temu z blatom izločajo povzročitelja. Kužno pa je lahko tudi živalsko blato!Zboli lahko posamezna oseba ali cela družina, in sicer pri uživanju zastrupljene hrane na izletih, v obratih družbene prehrane ali pitju onesnažene vode pa se te zastrupitve lahko razvĳejo v epidemĳe večjih razsežnosti. Bolnik ne sodi v kolektiv!V primeru obolenja ali slabega počutja se čimprej zglasite pri svojem zdravniku, ki vam bo dal napotke za dieto, predvsem

pa je pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Zdravnika bo tudi zanimalo, če je zbolel kdo med družinskimi člani ali v vaši okolici, če ste od kod pripotovali in kakšno hrano ste uživali zadnjih nekaj dni ali isti dan pred pojavom obolenja. Takšne informacĳe so dragocene za iskanje izvora zastrupitve. Zastrupljena so lahko najrazličnejša živila: mlečni proizvodi, sladoledi, slaščice, kreme, razne solate, majoneza, perutnina, drugo meso in mesni izdelki in tudi močnate jedi, zlasti riž, krompirjev pire, različna zelenjava, sir …

In še nekaj priporočil:• Pazite na strogo osebno higieno, in to

še posebno na higieno rok: temeljito umivanje rok s toplo tekočo vodo in milom po uporabi stranišča, pred jedjo, pred pripravo hrane, med posameznimi delovnimi postopki v kuhinji, po vsakem stiku z živalmi. Vsak član družine mora imeti svojo brisačo.

• Higiena v kuhinji: uporabljajte ločeno posodo, pribor in delovne površine za surovo in toplotno že obdelana živila. Mize, deske za rezanje kruha in mesa redno pomivajte s toplo vodo. Posodo in jedilni pribor umivajte temeljito v vroči vodi z detergentom in splahnite pod toplo tekočo vodo. Redno vzdržujte higieno v hladilniku in zamrzovalniku! Živali ne sodĳo v kuhinjo!

• Površine in opremo v kuhinji čistimo

redno in natančno s čisto toplo vodo in čistilnimi pripomočki (vedra, krpe), ki jih uporabljamo ločeno glede na namen uporabe. Kuhinjske krpe pogosto menjavamo in prekuhamo.

• Pred pripravo hrane vedno preverite rok uporabe živil in uporabljajte samo po barvi, vonju in okusu zdrava živila.

• Hrane ne sme pripravljati oseba, ki kaže znake črevesnega obolenja, ima gnojne angine ali kožna vnetja!

• Živila živalskega izvora vedno temeljito toplotno obdelajte, ker visoka temperatura večino mikrobov v živilu uniči. Tudi za prehrano psov in mačk ne uporabljamo surovega mesa.

• Sadje in zelenjavo temeljito očistite pod čisto tekočo vodo in toplotno obdelajte tista, ki se lahko kuhajo.

• Zastrupljena živila imajo lahko normalen videz, okus in vonj, zato ne uživajte surovih ali delno termično obdelanih živil živalskega izvora (tatarski bi�ek, jedi iz surovih jajc), prav tako ne surovega (neprekuhanega) mleka in mlečnih izdelkov iz surovega mleka.

• Pripravljeno hrano zaužĳte takoj! Če to ni možno, jo na hitro ohladite (posodo z jedjo postavimo v mrzlo vodo) in dajte v hladilnik, vendar le za krajši čas.

• V hladilniku shranjujte živila pri temperaturi do +40C in pazite, da surova ne pridejo v stik s toplotno že obdelanimi. Živila zamrzujte pod –18 st. C. Pri shranjevanju upoštevajte čas, v katerem morate porabiti hlajena oz. zamrznjena živila. Redno preverjajte temperaturo v hladilniku in zamrzovalniku!

• Če se odpravljate na piknik v naravi, shranite hrano v hladilni torbi in jo zaužĳte čimprej. Temperatura okolja je najbolj ugodna za razmnoževanje mikrobov v hrani.

• Pazimo tudi na higieno stranišč, saj so lahko izvor okužbe. Z vročo vodo in detergenti redno pomivamo ves sanitarni prostor, zlasti sedežno desko, potezno vrvico z ročajem, kljuke, umivalnike s pipami ter seveda stene in tla.

• Zatirajte insekte in varujte živila pred njimi! Muhe in ostali insekti prenašajo mikrobe na hrano in igrajo pomembno vlogo pri širjenju nalezljivih bolezni.

• Za pitje, kuhanje in čiščenje uporabljajte samo vodo, ki je zanesljivo čista!

• Nujno je higiensko odstranjevanje odplak in odpadkov.

• Za gnojenje ne uporabljajte gnojnice iz greznic!

Vir: spletna stran Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto www.zzv-nm.si.

AKTUALNO

Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mestotel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90E-pošta: damĳ[email protected] Splet: www.kmetĳskizavod-nm.si

Novi poslovni prostori izpostave Novo mesto Vsem uporabnikom naših storitev sporočamo, da kmetĳska svetovalna služba na izpostavi Novo mesto posluje v novih poslovnih prostorih KZ Krke, in sicer v Zadružno nakupovalnem centru v Žabji vasi, Šentjernejska cesta 6, Novo mesto.Lep pozdrav!

Damĳan Vrtin, univ. dipl. inž. agr., vodja Oddelka za kmetĳsko svetovanje

Okužbe s hrano in vodo

33|



�

Občina Šmarješke Toplice v sodelovanju s Kmetĳsko Gozdarskega zavodom Novo mesto in drugimi strokovnimi službami pripravlja dokument, ki bo predstavil in podal usmeritve ter možnosti razvoja kme-tĳstva in gozdarstva v občini. Pri pripravi le-tega bodo k sodelovanju vabljeni tudi kmetje in predstavniki različnih institucĳ oz. društev, ki s svojim delovanjem kakor-koli posegajo na področje dejavnosti kme-tĳstva in gozdarstva oz. podeželja.

Strateški dokument, ki ga je pripravilo podjetje Konvikt d.o.o z naslovom »Stra-tegĳa razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice«, kot pomembno prednost občine navaja »možnosti za aktivno preživlja-nje prostega časa v neokrnjeni naravi«. Območje občine kot turistične destinaci-je ponuja ob znanem centru zdravilišč Šmarješke Toplice, večje število pešpoti in kolesarskih poti, katerih trase se v celoti ali vsaj deloma nahajajo na območju, kjer je za atraktivnost le-teh nujno ohranjanje kmetĳ-ske dejavnosti.

Večini kmetĳ na območju občine doho-dek iz kmetĳstva ne omogoča nadaljnjih vlaganj oz. preprosto obnavljanje potreb-nih osnovnih sredstev. To se ponekod odra-ža tudi v zaraščanju kmetĳskih površin. V bližnji prihodnosti je nerealno pričakovati hitrejše strukturno spreminjanje (poveča-nje obsega pridelave posameznih kmetĳ), zato pa je potrebno za ohranjanje dejav-nosti usmerjati kmetĳe v takšne panoge, ki bodo ob minimalnih finančnih vlaganjih in potrebi po delavni sili bolj ekonomično

izkoristile razpoložljive obdelovalne po-vršine. K temu lahko pripomore segment finančnih podpor iz naslova ukrepov kme-tĳske politike, kakršno ponuja tudi vključe-vanje v ekološko kmetĳstvo.

Kmetĳe, ki danes s primarno kmetĳsko pridelavo še zagotavljajo delovna me-

sta, bodo v prihodnosti prisiljene zaradi ekonomskih razmer na trgu EU »reševati lastno kožo«. Samo en vidik je širjenje ob-sega proizvodnje (pogosto omejen z raz-položljivimi kmetĳskimi zemljišči ustrezne kvalitete). Verjetno je racionalnejši korak še uspešnejše izvajanje že znanih tehnologĳ in neposredna prodaja. Na vseh sadjarskih in vrtnarskih površinah v občini se izva-ja integrirana pridelava. To pomeni, da je

segment pridelave vseskozi kontroliran in v okviru tega tudi predpisana raba sred-stev za varstvo rastlin. In v primeru, ko vsi skupaj načelno podpiramo zmanjševanje onesnaževanja okolja (transport hrane in skladiščenje hrane zahteva precejšnje ener-getske vložke) in radi posegamo po kako-vostni hrani, nam le-to zagotovo zagotavlja hrana proizvedena na lokalnem območju.

Pod podeželski turizem ne smemo ra-zumeti samo turizma na kmetĳah v vseh njegovih različicah, temveč tudi aktivnejše vključevanje neposredne prodaje razno-vrstnih pridelkov in živil (razvoj dopolnil-nih dejavnosti) iz okoliških kmetĳ ter vklju-čevanje raznovrstne društvene dejavnosti. Popestritev turistične ponudbe kraja tako velja graditi v načrtnem razvoju dopolnil-nih dejavnostih na posameznih kmetĳah.

Kmetĳstvo s svojimi dejavnostmi zazna-muje podeželje – ohranja aktivno funkcĳo večine površine podeželja. Izkušnje evrop-skih dežel nas učĳo, da je sožitje različnih oblik kmetovanja z življenjem na podeže-lju mogoče in da ga je mogoče v marsičem tudi izkoristiti (tudi za potrebe turizma). Življenje na podeželju pogosto enačimo z višjo kakovostjo življenja oz. višjo kako-vostjo okolja. Včasih je potrebno to ceno plačevati tudi z običajnimi nevšečnostmi, ki nam jo povzročajo tehnološki postopki, ki spremljajo kmetĳsko pridelavo. Če bomo to razumeli sami, bodo to sprejeli tudi naši obiskovalci oz. turisti.

KGZS-zavod Novo mesto: mag. Zdenka Kramar

AKTUALNO / pisma BRALCEV

Podeljena koncesĳa za ambulanto v Šmarjeti

Že veliko se je govorilo o javnem razpisu in podeljevanju koncesĳe za opravljanje ambu-lantne javne zdravstvene službe v Šmarjeti.

Tudi sama sem koncesionarka še iz časa novomeške občine, zato dobro poznam vse postopke pridobivanja koncesĳe od samega začetka pridobivanja soglasĳ na ministrstvu, zbornici ZZZS pa do končne pridobitve in podpisa koncesĳske pogodbe z občino. Ver-jemite mi, da ni bilo enostavno, saj je celotni postopek trajal skoraj dve leti. Tudi vam bi želela na preprost način razložiti (opisati) po-stopke in dogajanja ob vsem tem.

Občine oz. župani imajo pravico in nalogo, da svojim občanom in tudi drugim oprede-ljenim osebam zagotovĳo čim boljšo javno zdravstveno službo v svoji občini. V lanskem letu je tudi naša Občina Šmarješke Toplice izvedla javni razpis za podelitev koncesĳe, in sicer z namenom, da bi zagotovila 8-urno zdravstveno službo, ki bi delovala vsaj pet delovnih dni v tednu, kar je bil v nadaljeva-

nju tudi pogoj Lekarniške zbornice za prido-bitev lekarne v neposredni bližini.

Pred razpisom smo svetniki (v letu 2009) na sestanku Odbora za družbene dejavnosti podprli županjin predlog o odločitvi glede javnega razpisa za podelitev koncesĳe za opravljanje javne zdravstvene službe. Žal je prišlo med nekaterimi občani do nasproto-vanj. Sklicana je bila javna tribuna v kultur-nem domu v Šmarjeti, kjer smo vsi udeleženi lahko pojasnili svoja pozitivna stališča ob podelitvi koncesĳe. Direktorica Zdravstve-nega doma Novo mesto, gospa Milena Kra-mar Zupan je takrat pojasnjevala, da imajo 5,3 zdravnika premalo in da še sami na vse mogoče načine pokrivajo celotno zdravstve-no službo v ZD Novo mesto. S tem je bilo jas-no povedano, da ZD Novo mesto s svojimi zaposlenimi ne more zagotavljati 8-urnega dela v naši ambulanti. Tako se je v dobrem letu dni zamenjalo kar nekaj zdravnikov, v njihovo strokovnost pa nikoli nismo dvomili. Imeti stalnega zdravnika v ambulanti ima velik pomen, še posebno pri kroničnih bol-nikih. Najtežje je bilo tistim pacientom, ki so

morali vsakemu zdravniku vedno znova raz-lagati o svojih dolgotrajnih in resnih zdrav-stvenih težavah.

Pacienti se zelo hitro »navežemo« na nam dostopne, prĳazne, strokovne in ustrežljive zdravnike. Menim pa, da zdravnika ne sme-mo ocenjevati samo po tem, koliko zdravil nam je predpisal in kam vse nas je napotil z napotnico ali delovnim nalogom.

V mesecu julĳu bo našo ambulanto z vese-ljem prevzela nova zdravnica gospa IRENA VESTER, doktorica družinske medicine, ki bo poskrbela za zdravstveno oskrbo naših pacientov. Predstavila se nam je že lani na javni tribuni v Šmarjeti, kjer je tudi sama omenila, da si želi delati v podeželski am-bulanti. Mnogi pacienti in naši občani so se z njo že srečali v ambulanti Ločna – Medicin-ski center KRKA, kjer je trenutno zaposlena. Z njenim pristopom in delom so bili izredno zadovoljni, ocenili so jo kot dobro diagno-stičarko vredno zaupanja, zato se že veselĳo njenega prihoda.

Naj vam vsem zastavim vprašanji: Ali sta kdaj novomeški župan ali morda direktorica

Kmetĳstvo v sožitju s turizmom

34|


pisma BRALCEVZdravstvenega doma Novo mesto spraševala svoje občane oz. paciente, če se lahko podeli koncesĳa oz. zaposli točno določenega zdrav-nika? Ali je bila sklicana javna tribuna na to temo? To se ni nikoli zgodilo.

Verjemite mi, da bomo na koncu zadovolj-ni vsi, samo pustimo stvarem, da se uredĳo tako, kot se morajo. Žal občani nimamo za-konskih pristojnosti odločati oz. urejati po-dročja koncesĳ. To je stvar vsake posamezne občine, ki je za svoje občane dolžna poskrbe-ti in omogočiti delovanje javne zdravstvene službe v čim boljših pogojih in z odličnimi zdravstvenimi kadri.

Renata Majcen,v imenu mnogih občanov oz. pacientov

Občine Šmarješke Toplice

Pomisleki ob nekaterih potezah oz. odločitvah na Občini Šmarješke Toplice

Kot kulturnik in šolnik ne razmišljam samo o kulturi v ožjem pomenu te besede, ampak tudi o kulturi kot nekakšnem »veziv-nem tkivu« celotnega družbenega življenja. V tem »odprtem pismu županji« bo govo-ra predvsem o politični kulturi in kulturi sporazumevanja (kulturi enakopravnega dialoga) na vseh mogočih ravneh. V prvem, »kočljivem« primeru letošnjega občinskega praznika me bo zanimala komunikacĳa med občinskim vodstvom in občani. Imam samo dve vprašanji za županjo, ki se glasita:

1. Kaj je bilo narobe z obveščanjem, da me je toliko ljudi spraševalo o tem, ali vem, da je občinski praznik? Odgovarjal sem, da sem bil o njem obveščen po elektronski pošti, vendar se letaka v nabiralniku ne spomnim).

2. Ne glede na »malce ironično napisano« pojasnilo v Dolenjskem listu, da bo glavna prireditev (verjetno je mišljena slavnostna seja) občinskega praznovanja krožila po vseh večjih krajih v občini, vas županja sprašujem, če ste res dobro premislili o tej odločitvi? Moje skromno mnenje je, da najpomembnej-ši, največji in najmnožičnejši dogodek občine v letu sodi v največjo, osrednjo in najbolje opremljeno dvorano v občini. Tudi zato, da jo lahko obišče veliko ljudi. V dvorano v Beli Cerkvi niso mogli niti zainteresirani Belocer-kovci in še sreča, da se tam ni »trlo« Šmar-ječanov, ki letošnjega občinskega praznika nismo mogli sprejeti za svojega (en pohod, ki se je začel v Šmarjeti, ni mogel spremeniti splošnega občutka, da smo »namerno« iz-puščeni iz glavnega toka dogajanja).

Druga velika tema, ki zaposluje tudi mene, je »obvozniški incident«. Ne morem se znebiti občutka, da je tudi v tem prime-ru zatajila »komunikacĳa« (zelo dobra, pre-mišljena, utemeljena komunikacĳa). Mislim seveda na pogovore med družino Golob in občinsko upravo. Ne glede na formalno ko-rektno izpeljano razlastitev in potez, ki so jih »vlekli« državni organi varnosti in pregona.

Prepričan sem, da bi občina v preventivnem pogledu morala storiti več. Ker tega ni bilo ali vsaj ne v zadostni meri, smo izgubili vsi, tudi občani. In morda še eno samo tehnično vprašanje. Povejte, zakaj so Golobovi delovni stroji še vedno parkirani na občinski zemlji? Dolgo so celo ovirali normalno vožnjo okrog večnamenskega doma. Skratka, menim, da gre pri vsem skupaj, milo rečeno, za še eno čudaštvo.

Miselno me zaposluje še en zelo resen problem v naši občini, in sicer množično iz-stopanje iz uredniškega odbora občinskega glasila Razgledi. Pri tem bodeta v oči pred-vsem odstop glavne urednice Bojane Medle in lektorja Jožeta Medleta. Izstopa skopa, a nadvse odločna odstopna izjava obeh naj-pomembnejših članov uredniškega odbora. Navajam Bojanino obrazložitev: »Nepreklic-no odstopam s položaja glavne in odgovorne urednice Razgledov … S položaja odstopam zaradi nenehnega poizkusa vplivanja na moje delo s strani občine, zaradi česar sem že večkrat izrazila svoje nestrinjanje, a ved-no neuspešno). V moje misli pa se neprĳetno »zajeda« vprašanje, kako to, da v obvestilu, dolgem 12 listov, ki smo ga prejeli vsi člani uredniškega odbora in vsi občinski svetniki, ni zaslediti niti enega stavka o kakršnikoli komunikacĳi med urednico in županjo. Pod pojmom občina si vsak v prvi vrsti pred-stavlja ljudi in ne zidove. Iz objavljenega elektronskega dopisovanja med gospo Petro Grajžl in urednico pa preprosto ni moč naj-ti ničesar zelo »spornega«. Zato, predvsem v izogib možnemu sklepanju, da gre samo za »preobčutljivost« urednice in zaradi načela transparentnosti po katerem naj bi delale vse javne ustanove, prosim županjo za pojasnilo uredničine navedbe razloga odstopa »ne-nehni poizkusi vplivanja na moje delo«. To je prav razčistiti zaradi »kopice« razlogov, in to pred imenovanjem novega vodstva Raz-gledov, ki bo letos v jeseni, najbolj pa zaradi kadrovske stabilnosti uredniškega odbora, ki si bo med drugim prizadeval tudi za ak-tualizacĳo glasila, ki mora v dobro občanov postati vsaj dvomesečnik.

Moja »miselna vezja« ne znajo povezati skupaj vsaj dveh pozitivnih dejstev, ki sta v nasprotju z Bojaninim nepreklicnim in pred-časnim odstopom. Bojana je bila namreč tista oseba, ki se je ves čas mandata maksimalno trudila dvigniti kvalitetni nivo glasila in ji je to tudi v največji možni meri uspelo. Občini je tudi hotela pomagati na različne načine. S kolegico Zorkovo je občini predlagala edini celovit pogled na razvoj kulturne sfere.

V županjini vizĳi se je gospa Bojana pojav-ljala tudi kot prva kulturnica v občini, ki bo najoptimalnejše osmislila tudi občinsko hišo ob gostilni Žura kot potencialno občinsko knjižnico in likovno razstavišče. In še bi se lahko naštevalo. Zares zanimivo bo izvedeti, kakšen »komunikacĳski šum« je razdrl te ve-like in za občino prepotrebne načrte.

In še zadnja dilema, ki zaposluje verjetno vse »Šmarječane« in okrog katere sem vam že zastavljal vprašanje: »Kaj in kdaj se bo kaj dogajalo s »šmarješkim trgom«? Jasno je na-mreč, da so pogledi na rešitve različni, ven-dar bi se bilo s problemom potrebno čim prej spoprĳeti, kajti neposredno vpleteni imajo zaradi njega realne težave (družini Pirnar in Žura). Glede na nekakšno »blokado« prodaje gostilne Žura, kot se neuradno govori, bi bil res že skrajni čas za kompleksno in javno raz-lago o vsem, kar je bilo že narejenega v zvezi s tem primerom. Zopet samo zaradi boljše klime (komunikacĳe) med ljudmi.

O politični kulturi pa ena sama hudomuš-na misel. Najde naj se župan ali županja, ki bo znal-a povezati in poenotiti večino ob-čanov v nekaj podobnega kot je slovenska nogometna reprezentanca in »zadeva« bo delovala in celo zmagovala.

Marjan Grahut

ODGOVORI OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE NA PRISPEVEKPomisleki ob nekaterih potezah oz. odločitvah na Občini Šmarješke Toplice

Tretja slavnostna seja Občinskega sveta Občine Šmarješke Toplice ob praznovanju občinskega praznika je letos potekala v Beli Cerkvi. Tam smo slavnostno odprli novo mrliško vežico in razširjeno pokopališče.

Prva seja je bila v Šmarjeti na temo »rojstva nove občine«, druga v Šmarjeških Toplicah na temo »turizma« in tretja, letošnja, v Beli Cerkvi na temo »kulture«. Skupaj smo zasnovali idejo, da se praznovanje osrednje prireditve organizira po naših večjih krajih. Temu dogovoru sledimo in menimo, da je to pravi način našega povezovanja. Vso zainteresirano javnost smo v zadnji, marčevski številki Razgledov povabili k sodelovanju pri oblikovanju dogodkov v okviru občinskega praznika. Vašega predloga, spoštovani avtor prispevka, nismo prejeli. Praznovanje občinskega praznika sicer predstavlja sklop prireditev. Te so potekale šest dni po vsej občini, tudi v Šmarjeti. Občankam in občanom se zahvaljujemo za prĳetno vzdušje in številčno udeležbo.

Občino tvorimo ljudje in osebno si želim prispevati k temu stanju.

Gradnja obvoznice Šmarjeta poteka po terminskem planu. Investitor je Republika Slovenĳa in Občina Šmarješke Toplice je sofinancer te pomembne investicĳe. Na Občini Šmarješke Toplice obžalujemo vsakršno nezadovoljstvo. Vsi skupaj smo se in se trudimo za boljše razmere v naši Šmarjeti. Šmarjeta bo z izvedbo obvoznice in preusmeritvĳo regionalnega prometa pridobila zelo veliko. To bo podlaga za njen razvoj in oblikovanje v pravo trško jedro. Pripravljena je idejna zasnova, ki bo poleti javno predstavljena. Takrat boste lahko

�

35|



podali še dodatne pobude. Po proučitvi le-teh bodo arhitekti še letos pripravili idejni projekt ureditve jedra Šmarjete. Avtorju prispevka sporočamo, da so to dejstva, na podlagi katerih bomo gradili jutri. Načrtovali in gradili bomo strokovno, postopno in skladno z razpoložljivimi sredstvi.

Občina se razvĳa. To mi je v zadovoljstvo.Iz uredniškega odbora sta izstopila

odgovorna urednica in član. Spoštujemo njuno odločitev. Občinsko glasilo je potrebno pripravljati skladno z zakonom in sprejetim odlokom. Uredništvo ni tako delovalo, zato smo na občini pozvali k spoštovanju zakona. Zaradi zaščite občanke in občana ter spoštovanja varstva osebnih podatkov preko medĳa ne želimo pisati o podrobnostih.

Naše občinsko glasilo Razgledi je neodvisno in občankam in občanom nudi objektivne in korektne informacĳe, ki jih lahko objavljajo vsi zainteresirani.

S spoštovanjem do vseh občank in občanov, mag. Bernardka Krnc, županja

Razmišljanje o kulturnih dejavnostih v in izven KUD-a Šmarjeta

Teče zadnje leto v 10-letnem delovanju kul-turnega društva z uradnim imenom KUD Šmarjeta. Pomemben jubilej društva bomo

v sodelovanju z OŠ Šmarjeta proslavili na najprimernejši prireditvi, ki bo potekala 8. februarja, torej na kulturni dan. Vsak jubilej je primerna priložnost za to, da premislimo o preteklosti malo bolj poglobljeno in tako v prihodnje lažje ukrepamo. To še posebej velja za tista področja delovanja, kamor ne-dvomno sodi tudi kultura, ki zadovoljuje zelo različne potrebe oz. interese ljudi. In s kulturo se v naši občini ni bilo lahko ukvar-jati. Ves čas tega 10-letnega obdobja je bilo društvo kadrovsko »podhranjeno« in se je že zaradi tega dejstva moralo samoomejevati na samo nekatera področja kulturnega ustvar-janja. Peščica kulturnih »zanesenjakov« (na prvem občnem zboru se nas je zbralo 7) se je odločila, da bo na začetku dala prednost naslednjim področjem: lokalnemu časopisu, zborovskemu petju in gledališki dejavnosti. Hkrati smo želeli postopoma priključevati tudi druge kulturniške dejavnosti, a kot nam je pokazalo 10-letno obdobje, brez uspeha. Z ustanovitvĳo občine smo »izgubili« celo takratnega informatorja »Šmarječana«, ki je po nujni spremembi imena postal tudi avtonomen občinski tromesečnik. Ostali dve dejavnosti pa sta z nekakšno nespremenje-no intenzivnostjo živeli in preživeli celotno opisano obdobje. A samosvoja kultura je našla pot, da se izrazi drugače, in to preko drugih društev, ki so ustanavljala kulturne

sekcĳe kot po tekočem traku. Na omenim npr. Društvo podeželskih žensk Šmarjete in Bele Cerkve, Mladinski klub Šmarjete in Zbur itn. Ocenjujem, da je bil kulturni utrip tako majhne občine kot je Občina Šmarješke Toplice nadpovprečen. Pogrešal sem morda le manjše, neformalne kulturniške skupine, ki bi se spontano in občasno pojavljale po več zaselkih v občini. To obliko dela bi bilo dobro tudi formalno vzpodbujati. Upam, da bo v tem videlo izziv tudi novo vodstvo društva, ki ga tudi načrtujemo takoj po obeležitvi 10-letnice društva. In seveda načrtujemo tudi novo, ustreznejše ime društva – KUD Šmar-ješke Toplice. Dolgoročno pa si želimo tudi, da bi se »malo razdrobljena« kulturniška sce-na začela povezovati v številčnejše, bogatejše in kvalitetnejše skupine, ki bi lažje uspešno promovirale svoje kulturno sporočilo, bile širše prepoznavne in uspešnejše na državnih in evropskih natečajih. Posebej to velja za pevske zbore in zborovsko petje nasploh, ki je lahko hkrati samo ljubiteljsko (več zborov) in polprofesionalno (en zbor vseh najboljših pevcev).

Izzivov na prehodu v drugo desetletje de-lovanja nam kulturnikom zares ne bo zmanj-kalo in upam, da tudi energĳe za sprejema-nje le-teh, ne.

Predsednik KUD Šmarjeta:Marjan Grahut

Svečana otvoritev je potekala v sredo, 30. 6. 2010 od 20.30 ure da-lje. Preko 150 povabljencev, med katerimi so bili številni vidni člani lokalne, regionalne, državne in predvsem gospodarske ter tudi po-litične elite (direktor Term Šmarješke Toplice g. Gorazd Šošter, di-rektor Term Krka g. Jože Berus in predsednik ter generalni direktor Term Krka g. Jože Colarič), je v sproščenem vzdušju ter ob izvrstni kulinarični ponudbi uživalo do poznih večernih ur.

Leseni bazen v parku Term Šmarješke Toplice je sicer najstarejši bazen v sklopu odprtega kopališča. Po nekaterih podatkih so ga zgradili že ob koncu 18. stoletja. V začetku prejšnjega stoletja so ga poimenovali z imenom »Marĳina kopel«. Ime je dobil po kraljici

Marĳi, ženi kralja Aleksandra. V bližini kopališča so uredili kapeli-co, posvečeno lurški Materi božji. Pod Marĳinim kipom je žuborela voda, kapelica pa je postala priljubljeno zbirališče domačinov.

Tudi po letošnji prenovi bazen ostaja zvest toplini lesa, le da je očesu in dotiku še prĳetnejši. Prepoln zdravilne termalne vode s temperaturo 32°C ponuja največ mehkega udobja predvsem v naj-zgodnejših jutranjih in skoraj večernih urah. Novost predstavljata še dva popolnoma nova džakuzĳa primaknjena na gozdni obronek.

Novi užitki vas čakajo - prepustite jim svoje utrujeno telo tudi vi!

Avtor: Miha Gorenc, Foto: Mitja Pavlič

Otvoritev obnovljenega lesenega bazena v Termah Šmarješke TopliceV Termah Šmarješke Toplice so v letošnji zimi izpeljali pomemben projekt obnove in nadgradnje turistične ponudbe zunanjih bazenov. Z domiselno obnovo lesenega bazena, ki združuje moderno eleganco s pristno tra-dicĳo, stopajo v korak s časom, a hkrati ohranjajo lastno identiteto intimnega, med krošnje dreves umaknjenega manjšega zdravilišča s poudarkom na naravnih elementih.

V Šmarjeških Toplicah vas pričakujemo na zunanjih bazenih.

T: 07/ 38 43 400, E: [email protected]

Paket 4

• družinska (2 odrasla + 2 otroka) celodnevna vstopnica za zunanji bazen

• 4 korneti

Paket 2

• celodnevna vstopnica za zunanji bazen

• čevapčiči

Paket 1

• celodnevna vstopnica za zunanji bazen

• mala pizza vrtina• pivo (0,50 l) ali cockta (0,50 l)

Privoščite si

po ugodnih cenahpoletje

28,80 EUR

11,00 EUR

12,80 EUR

Paket 3

• družinska (2 odrasla + 2 otroka) celodnevna vstopnica za zunanji bazen

• družinska pizza

34,40 EUR

i

Oglas_Smarjeski_razgledi_TST_A4.indd 1 6/30/10 9:51 AM

Documents

Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto IV., št. 2, julĳ ... · Upravna enota Novo mesto obvešča, da bo Krajevni urad Šmarjeta zaradi odsotnosti uslužbenke do 27. avgusta