Avgustovska øtevilka Lipnice je prven-stveno namenjena predstavitvi programovobœinskega praznika in Koøiœevih kultur-nih dnevov – o njih piøemo na kar øestihstraneh; a obilje dogodkov je glasilo spetizoblikovalo po svoje in ga napelo na 24strani. Posebne strani namenjamo julij-skemu neurju in letoønji æetvi, sreœanjurazseljenih Prosenjakovœanov in organi-ziranim poletnim aktivnostim za osno-vnoøolce: rdeœa nit dogajanja vseh øtirihtaborov (hokejski, nogometni, lovski, ga-silski) je aktivno preæivljanje prostih dniob spoznavanju vrednot øportnih ali dru-gih dejavnosti. O zdravem duhu in zna -œil nostih najbolj priljubljene øportne igrena svetu za Lipnico govori nogometnitrener Bojan Malaœiœ.

Naslednji mesec dni bo nabit z raz-novrstnimi dogodki. Pridite, bodite zraven!

Ludvik Soœiœ, urednik

G l a s i l o O b œ i n e M o r a v s k e T o p l i c e

U V O D N I K

TISKOVINAPoøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

LETO XIV

ØTEVILKA 7114. avgust 2008

Drage obœanke in obœani!

Ob prazniku obœine Vam vsem æelim veliko dobre volje in pozitivnihmisli ter priœakujem, da se bomo skupaj veselili naøih pridobitev,zato Vas iskreno vabim na prireditve, ki so predvidene v okviru

letoønjega praznika obœine. Na koncu izrabljam priloænost in æe vnaprej iskreno œestitam vsem,

ki jim bo dodeljena œast letoønjih obœinskih nagrajencev!

Franc Cipot, æupan

� � �

Tisztelt Pogárok!

Kívánom, hogy községΔnk ünnepe alkalmából mindenkit töltse el az akarater√, a pozitiv gondolkodás, s együtt örΔljΔnk a munkánkeredményeinek. Ezért mindenkit tiszta szívb√l várok az idei községi

ünnep keretében megtartandó rendezvényeinkre.Szeretnék élni az alkalommal és már el√re gratulálni mindazoknak,

akik a községi ünnepen elismerében részesΔlnek.

Franc Cipot, polgármester

PO NEVIHTI – Martjanci, 14. julij 2008

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 1

Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 14. avgust 20082

V SLIKI IN BESEDI

ÆETEV 2008 – Tako obetavno se je zaœela ...

ODLIŒNJAKI – Kar 20 z osnovnih øol naøe obœine jih je konœaloz odliko (glej seznam na strani 11). Skupinska fotografija jenastala med sprejemom pri æupanu Francu Cipotu.

ZMAGOVITI ZAMAHI – Na dræavnem prvenstvu v Presiki soprekmurski kosci vnoviœ dokazali spretnost in mojstrstvo. MarijaPuhan je ugnala vse, Gizela Cifer je bila tokrat tretja.

SEBEBORSKI GASILCI so slovesno prevzeli komandno vozilo inprikolico za prevoz opreme.

POLETNI TABORI – Na straneh 18 in 19 poroœamo o poletnihtaborih osnovnoøolcev. Gasilski je potekal v Ivanovcih.

... in tako klavrno konœala v zaœetku avgusta.

FOTO

: Ve

sna

JAKI

ŠA

FOTO

: Lu

dvik

SO

ŒIŒ

KMN SUHI VRH: POMURSKI PRVAK – Øe en øportnikolektiv iz obœine je dosegel zavidljiv rezultat: ekipa KMNSuhi Vrh je zmagala v Pomurski ligi malega nogometa.

TIC Z NOVIM VODJEM – Julija je naloge direktorja prevzel Saøa Fras, mag. farmacije.

ZABAVNA FRANŒKOLIZA – Zbranezna razveseliti in razvedriti s svojimøaljivim, humoristiœnim nastopom.

FOTO

: O

skar

MAK

ARI

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 2

NARAVNA NESREŒA

314. avgust 2008

Gasilci iz naøe obœine so poærtvovalno in v prvi vrsti samoinicia-tivno sodelovali pri sanaciji posledic neurja: odstranitvi podrtih dre-ves s cest in drugih poti, prekrivanju poøkodovanih streh s folijo,pokrivanju hiø, œrpanju vode iz kleti in na øtevilnih drugih inter-vencijah. Samo na nepremiœninah, kjer je bilo poøkodovanihokrog 300 objektov – najhuje strehe na osnovni øoli in observa-toriju v Fokovcih, na stanovanjski hiøi v Ivanovcih in na trehhiøah z gospodarskimi poslopji v Vuœji Gomili, økoda po prvih

Œrna nedelja 13. julija – hudo neurje s toœo

OGROMNA ØKODA NA OBJEKTIH, INFRASTRUKTURI IN POLJØŒINAH

Tako uniœujoœega neurja v tako velikem obsegu – pas je segal od Kamnika v osrednji Sloveniji œez Savinjsko dolino, juænood Maribora, Slovenske gorice ter Prlekijo in Prekmurje – na slovenskih tleh øe nismo doæiveli. Po grobih ocenah je ne-urje v Sloveniji povzroœilo za veœ kot 60 milijonov evrov økode.

Moœan veter in toœa æal nista prizanesla niti naøi obœini, zlasti v pasu katastrskih obœin Norøinci, Martjanci, MoravskeToplice, Zgornji Moravci, Sebeborci, Ivanovci, Kanœevci, Suhi Vrh, Vuœja Gomila, Fokovci, Selo, Œikeœka vas, Motvarjevci,Prosenjakovci in morda øe kje. Posledice so bile katastrofalne: veter je podiral vse pred seboj, ruval in lomil je stoletna dre-vesa, odkrival hiøe in gospodarska poslopja, toœa pa je povsem uniœila poljøœine in pridelke v trajnih nasadih. Økoda na ob-jektih, infrastrukturi in poljøœinah bo v obœini zagotovo krepko presegla milijon evrov, je prepriœan æupan Franc Cipot.

znanih ocenah presega 600 tisoœ evrov. Na poljøœinah pa naj bibilo økode za veœ kot milijon evrov. Posebna komisija, ki jo jeimenoval æupan in so jo sestavljali poveljnik Øtaba Civilne zaøœiteobœine Moravske Toplice Øtefan Janœariœ, namestnik Slavko Øker-lak in gradbena strokovnjakinja Slavica Pintariœ, je æe popisalapoøkodovane nepremiœnine, v œasu poroœanja potekajo øe popisipoøkodovanih pridelkov na njivskih povrøinah in v trajnih nasadih.

Æupan je pripravil poseben sprejem za 41 gasilcev iz sedmihprostovoljnih gasilskih druøtev, ki so se izkazali v akcijah reøeva-nja in jim na predlog obœinskega øtaba CZ izroœil priznanja kotmoralno zadoøœenje za vloæene napore pri takojønji sanaciji. Obtem je dejal, da smo bili nedavno priœa neurju, v katerem se jepotrdilo, kako nemoœni in ranljivi smo. Izvor vremenskih ujm jev klimatskih spremembah, ki jih v prvi vrsti povzroœa œlovek ssvojim brezbriænim in maœehovskim odnosom do narave. Dodalje, da se je organizacija dela sil zaøœite, reøevanja in pomoœi – intu so gasilci najøtevilœnejøi – tudi pri odpravljanju posledic za-dnjega neurja pokazala kot zelo uœinkovita in na visokem stro-kovnem nivoju, zato je vsem, vodstvu in operativcem, izrekel priz-nanje. Najnujnejøe intervencije so bile namreœ opravljene v nekajurah, odprava posledic, ki se bodo æal øe dolgo œutile, pa v ne-kaj dneh. Œeprav økode ni bilo mogoœe nikomur odpraviti brezposledic, je bilo øe kako prav, da so prostovoljci vsem pomoœipotrebnim pomagali po svojih najboljøih moœeh.

V sanaciji økode pa so bili po sluæbeni dolænosti takoj po ne-urju in naslednje dni vkljuœeni tudi delavci Javnega komunalnegapodjetja Œista narava, Elektra, Telekoma, Komunale ... Za vzposta-vitev prvotnega stanja pa bo potrebno øe veliko vloæenega truda.Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov obœanov in donatorskih

sredstev se zaœenja drugi del sanacije. Vanjo so se vkljuœile tudihumanitarne organizacije in dræava, nekaj pa bo primaknila tudiobœina iz svojega sklada za naravne nesreœe.

Dobitniki posebnih zahval obœinskega øtaba CZ in æupana: Aleø Økerlak, Ervin Vagner, Ernest Horvat, Vlado Dervariœ, Dam -jan Dervariœ, Karel Novak in Drago Barbariœ (PGD Sebeborci),Øtefan Podlesek, Øtefan Pintariœ, Aleø Banko, Leon Banko, PeterLonœar, Boøtjan Balaøko, Avgust Balaøko, Dejan Janœariœ, DamjanVratar in Bojan Pintariœ (PGD Norøinci), Emil Hari, Daniel Hari,Drago Vinœec, Øtefan Kuhar in Øtefan Bencak (PGD MoravskeToplice), Vinko Vogrinec in Geza Malaœiœ (PGD Kanœevci), EmilPoœiœ, Ludvik Gomboc ml., Ludvik Gomboc st., Simon Kuœan,Aleksander Novak ml., Aleø Hanœ in Suzana Poœiœ (PGD Fokov-ci), Anton Oølaj in Robert Casar (PGD Teøanovci), Marjan Ritu-per, Franc Kocet, Denis Kocet, Darko Perø, Emil Kakaø, DejanKakaø, Sreœko Sukiœ in Stanko Gomboc (PGD Vuœja Gomila).

Æupan je izrekel ustno zahvalo œlanom obœinske komisije,ki je popisovala økodo na nepremiœninah: Øtefanu Janœariœu,Slavku Økerlaku in Slavici Pintariœ.

Ljudje v stiski niso ostali sami. Zavarovalnice so pohitele spopisom in izplaœilom økod za poøkodovane objekte, pri-spevke zbirajo humanitarne organizacije. V okviru enkrat-ne denarne pomoœi, ki jo je vlada namenila za obnovopoøkodovanih stanovanjskih objektov, je obœanom ObœineMoravske Toplice namenjenih 26.000 evrov, svoj deleæ boprimaknila tudi obœina. (L. S.)

Na slovesni podelitvi zahval je bil prisoten tudi poveljnik Øta-ba CZ za Pomurje Martin Smodiø, ki je dejal, da je bilo v Po-murju 13. julija prizadetih devet obœin, prav toliko tudi naslednjidan v zgodnjih jutranjih urah. 580 pomurskih gasilcev iz 62druøtev pa je ob dobri koordinaciji dela na terenu v sanaciji po-sledic opravilo 3.700 prostovoljnih delovnih ur, s œimer se potr-juje, meni Smodiø, da je v Pomurju øe moœno prisoten œut soli-darnosti in pomoœi ljudem ob nesreœah.

Geza Grabar

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 3

12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

4 14. avgust 2008

Nedelja, 17. avgust 2008FILOVCI – øportno-rekreacijski center, 930

VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

Sobota, 30. avgust 2008MORAVSKE TOPLICE, 1030

KOLESARSKI MARATON

Sobota, 30. avgust 2008IVANCI, 1500

ZELENJADARSKI DAN

Sobota, 6. september 2008SUHI VRH – nogometno igriøœe KMN, 1500

NOGOMETNI DAN

Sobota, 6. september 2008BOGOJINA – kulturna dvorana, 2000

FOLKLORNI VEŒER

Nedelja, 7. september 2008BOGOJINA – sejna soba, 1100

SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA s podelitvijo obœinskih priznanj in nagrade

Nedelja, 7. september 2008BOGOJINA – kulturna dvorana, 1400

OSREDNJA PRIREDITEV

Petek, 12. september 2008MARTJANCI – vrtec, 1600

PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCI

Sobota, 13. september 2008MORAVSKE TOPLICE – igriøœe Livada, 1030

GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

Nedelja, 14. september 2008MURSKA SOBOTA – SEBEBORCI, 900

AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA«

Sobota, 20. september 2008SELO – parkiriøœe ob rotundi, 1800

LÜJPANJE KUKORCE

Petek, 26. september 2008PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna øola, 900

MINI OLIMPIJADA

Petek, 26. september 2008PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna øola, 1300

PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCI

Sobota, 27. september 2008LUKAŒEVCI – zavetiøœe za æivali, 1200

PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALI

Sobota, 27. september 2008TEØANOVCI-MLAJTINCI, pri ribniku, 1400

PREVZEM LOKALNE CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCI

Sobota, 27. september 2008TEØANOVCI – Oaza zdravja, 1530

PREVZEM DOÆIVLJAJSKO TURISTIŒNEGA CENTRA OAZA ZDRAVJA

Glede na potek veœjega øtevila objektov v gradnji (lokalna cesa Moravske Toplice-Fokovci II. faza, lokalna cesta Prosenjakovci-Srediøœe, vo-dovod Berkovci-Prosenjakovci, vodovod Selo) je moæno, da bomo omenjenim prireditvam dodali øe kakøno, glede na zakljuœek izvedbe po-sameznega objekta, ki pa ga v tem trenutku na moremo predvideti.

13. VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICEFilovci, øportno-rekreacijski centernedelja, 17. avgust 2008, ob 9.30Ekipe bodo tekmovale v 10 igrah, od tega so øtiri igre standar-dne, vendar nekoliko dopolnjene: vleœenje vrvi, sestavljanje kmeœ-kega voza, luøœenje koruze in skakanje v vreœi s prenosom vode.Pet iger je predlagal organizator, KS Filovci: metanje obroœev nakol, prenos tovora z »voza na voz«, trgatev grozdja s stiskanjem– »preøanjem«, metanje gumi økornjev – »bataøev«, izdelovanje gli-nene posode in prenos vode v njej. Deseta, finalna igra prinaøadvojne toœke.

KOLESARSKI MARATONMoravske Toplice, sobota, 30. avgust 2008, ob 10.30 V okviru obœinskega praznika Obœinska øportna zveza vsako le-to organizira kolesarski maraton po obœini. Maratona se vsakoleto udeleæi nad 300 kolesarjev. Tudi letos bodo tri razliœno dol-ge proge: 10, 30 in 50 km.

PROGRAM PRIREDITEV

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 4

12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

514. avgust 2008

SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETABogojina, sejna soba vaøko-gasilskega domanedelja, 7. september 2008, ob 11.00Slavnostna seja bo na dan obœinskega praznika, vabljeni so na-grajenci, svetniki in gostje. Osrednji del slavnostne seje je namenjenslovesni podelitvi priznanj in nagrade obœine. V kulturnem progra-mu bo nastopil mlad, obetaven glasbenik iz naøe obœine – har-monikar Aleksander Cifer.

NOGOMETNI DANSuhi Vrh, igriøœe KMN Suhi Vrh, sobota 6. september 2008, ob 15.00Nogometni dan bi naj bil predvsem druæenje nogometaøev in no-gometnih navduøencev iz obœine. V tekmah malega nogometa bo-do sodelovali izbrani igralci vseh nogometnih klubov v obœini. Odi-grane bodo predvidoma tri tekme, ena od teh med ekipo Æenske-ga nogometnega kluba Pomurje Filovci in obœinskimi funkcionarji.

OSREDNJA PRIREDITEV OB OBŒINSKEM PRAZNIKUBogojina, kulturna dvorana vaøko-gasilskega domanedelja, 7. september 2008, ob 14.00Osrednja prireditev je povezana s pomembno obletnico: 800-let-nico prve omembe kraja Bogojina. Odprt bo Koøiœev trg v Bo-gojini in odkrita spominska ploøœa.

Zbrane bo nagovoril æupan Franc Cipot. Skupaj s komisijo zaocenjevanje urejenosti bo podelil priznanja najlepøe urejenim krajem,vrtcu in øoli v obœini, s predstavniki Druøtva upokojencev pa bo po-delil priznanja za najlepøe urejene domaœije upokojencev v obœini.

S kulturnim programom se bodo predstavila druøtva in sku-pine iz krajevne skupnosti Bogojina.

PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCIMartjanci, vrtec, petek, 12. september 2008, ob 16.00Zaradi veœletnega poveœanega vpisa otrok je obœina zgradila pri-zidek vrtca v Martjancih, ki bo od letoønjega septembra prviœimel tri oddelke. Dograjena je igralnica za najmlajøo skupino(enoletni otroci), prenovljena bo umivalnica, za vse tri igralnicepa urejena zunanja pokrita terasa. Kulturni program pripravljajootroci iz vseh enot zavoda Vrtci obœine Moravske Toplice.

GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINEMoravske Toplice, igriøœe za golf Livadasobota, 13. september 2008, ob 10.30Igranje golfa nudi odliœne moænosti druæenja, zato ne preseneœapodatek, da obseæna zelena polja privabljajo vsak dan nove innove igralce. Naøi obœani imajo imenitno igriøœe Livada tako re-koœ pred nosom, lokalna skupnost pa skuøa storiti øe nekaj veœ:Obœina Moravske Toplice æe sedmo leto ob svojem prazniku vseptembru vabi na turnir za pokal obœine. Najboljøi prejmejo bo-gate nagrade organizatorja.

AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA«Prometno-varnostni center Murska Sobota / Sebeborcinedelja, 14. september 2008, ob 9.00Tradicionalni avto-moto rally v sodelovanju z obœino skupaj pri-pravljajo AMD Øtefan Kovaœ, Zdruæenje øoferjev in avtomehani-kov ter Druøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije – rally na-mreœ velja za dræavno prvenstvo paraplegikov. Smisel rallyja jevzgojni: varna voænja v cestnem prometu ob upoøtevanju cest-noprometnih predpisov. Udeleæenci se po spretnostni voænji vprometno-varnostnem centru v Murski Soboti podajo na veœ de-set kilometrov dolgo pot po prekmurskih cestah s ciljem v Se-beborcih, kjer jih œaka øe test znanja iz prometnih predpisov. So-delujejo tudi vozniki starodobnikov.

Aleksander Cifer iz Suhega Vrha je uœenec Osnovne øole Fo-kovci – jeseni bo v 9. razredu devetletke – in niæje glasbene øo-le v Murski Soboti pri prof. Dejanu Praslu. Igra pri Soboøkemharmonikarskem orkestru in dosega vidne rezultate na medna-rodnih tekmovanjih v igranju na harmoniko, ki vsako leto pote-kajo v Moravskih Toplicah.

MladiharmonikarAleksanderCifer.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 5

12. PRAZNIK OBŒINE MORAVSKE TOPLICE

6 14. avgust 2008

LÜJPANJE KUKORCESelo, prireditveni øotor na parkiriøœu ob rotundisobota, 20. september 2008, ob 18.00Tudi letoønje lüjpanje kukorce (liœkanje koruze) – æe peto po vrsti– pripravlja Pevsko druøtvo Selo, odmevna prireditev pa se je prviœznaøla v okrilju programa obœinskega praznovanja. Prireditev zad-nja leta poteka pod øotorom na parkiriøœu ob selanski rotundi, kipa, velikanski, kakor je, komajda zagotavlja dovolj prostora za vse,ki bi radi bili zraven pri »nekdaønjen opravili«. Za dobro voljo bo-do poskrbele øtevilne skupine: mladi folkloristi OØ Fokovci in DOØProsenjakovci, sebeborske pevke in selanski pevci, srbska folklor-na skupina, humoristi ... ter, seveda, redni gostje iz Banjøic pri No-vi Gorici, za bogato obloæene mize domaœe gospodinje.

Organizator v sodelovanju z OØ Fokovci in TIC MoravskeToplice prviœ pripravlja javni nateœaj na temo koruza: likovna de-la, literarne prispevke in kulinariœne izdelke bodo ocenile poseb-ne komisije. Rok za oddajo del je 15. september (likovni in lite-rarni prispevki) in 19. september (za jedi, pripravljene iz koruze).

MINI OLIMPIJADAProsenjakovci, øportno igriøœe ob dvojeziœni osnovni øolipetek, 26. september 2008, ob 9.00

V okviru dogajanj ob otvoritvi turistiœno destinacijskega cen-tra Oaza zdravja nameravamo podpisati pogodbo o sodelovanjuoziroma dokapitalizaciji podjetja Zdraviliøœe Rimska œarda d. o. o.z investitorjem bodoœega Zdraviliøœa Rimska œarda. Podpis po-meni, da se formalno zaœne priprava na eno veœjih turistiœnih na-loæb v naøi regiji. Pri tem je morda umestno zapisati, da bodoœiinvestitor æe nekaj œasa v obmoœju okrog kompleksa, na katerembo stal zdraviliøki center Rimska œarda, odkupuje kmetijska zem-ljiøœa, ki bodo neke vrste zelena oaza in bi naj sluæila bodoœemuturistiœnemu kompleksu (sprehajalne poti, kolesarske poti, minigolf, øportna igriøœa in drugo). Ker je odkup tega obmoœja prav-zaprav eden od pogojev za zaœetek gradnje kompleksa Zdravili-øœe Rimska œarda, tudi na obœini priœakujemo, da se bodo last-niki kmetijskih zemljiøœ na tem obmoœju ob sprejemljivi ceni odlo-œili za prodajo zemljiøœ in omogoœili nemoteno izvedbo projekta.

OAZA ZDRAVJATeøanovci, Oaza zdravjasobota, 27. september 2008, ob 15.30

PREVZEM CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCICesta Teøanovci-Mlajtinci ob ribnikusobota, 27. september 2008, ob 14.00Razøirjena in obnovljena lokalna cesta med Teøanovci in Mlajtin-ci, z novo zgrajenimi ploœniki in javno razsvetljavo v obmoœju za-zidljivih zemljiøœ ter razøiritvijo mostu œez reko Lipnico je ena iz-med lokalnih cest, ki bodo do letoønje jeseni urejene s pomoœjosredstev za regionalni razvoj. Iz istih virov se na obmoœju obœineletos urejata øe lokalni cesti Moravske Toplice-Fokovci, druga fa-za, in Prosenjakovci-Srediøœe.

Lokalno cesto Teøanovci-Mlajtinci bodo ob ribniku, kjer na-staja turistiœni center z gostinskim objektom, slovesno predali na-menu prebivalci obeh naselij.

PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCIProsenjakovci, petek, 26. september 2008, ob 13.00

Na Dvojeziœni osnovni øoli bo v poœitnicah opravljena druga fa-za obnove øolske zgradbe, ki zajema zamenjavo oken, toplotnoizolacijo strehe z zamenjavo streøne kritine, preureditev podstre-øja, ureditev multimedialnega centra s knjiænico ter zamenjavopohiøtvene opreme v prostorih druge in tretje triade. Programna otvoritveni slovesnosti bodo pripravili uœenci in uœitelji DOØProsenjakovci.

PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALILukaœevci, Zavetiøœe za æivalisobota, 27. september 2008, ob 12.00

Med objekti, ki so neposredno zdruæili prizadevanja in potrebe ce-lotne pomurske regije, je bila soglasno izraæena podpora izgrad-nji zavetiøœa za æivali na lokaciji ob œistilni napravi v Lukaœevcih,in predstavlja zametek projekta za zaøœito in varstvo æivali, ki sebo nadaljeval v prihodnje.

Na slovesnost so povabljeni pomurski æupani, poslanci terpredstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Udeleæenci se bodo po konœani slovesnosti s koœijo, turistiœnimvlakom in starimi avtomobili odpeljali na odprtje ceste Teøanov-ci-Mlajtinci.

Obœinska øportna zveza jeza uœence vseh treh osnov-nih øol v obœini drugiœ pri-pravila Mini olimpijado. Le-tos je soorganizator sreœanjamladih Osnovna øola Fo-kovci. Tudi tokrat bodoudeleæenci tekmovali v igrahz æogo (ko øarka, nogomet,odbojka, med dvema ognje-ma), tekih, risanju na asfalt,rolanju in nekaterih druæab-nih igrah. Po konœanemøportnem delu bodo pode-ljena priznanja najboljøim vposameznih igrah. Na miniolimpijadi se bo predstaviltudi znani øportnik.

V Teøanovcih bo slovesnoodprt osrednji objekt razvoj-nega projekta Oaza zdravja.Na otvoritveni slovesnosti sebodo na izviren naœin pred-stavili vsi vsebinski sklopi, kisestavljajo projekt: kolesar-ska pot Teøanovci-Filovci,pohodne poti, poti za nor-dijsko hojo, Panonska pot zosrednjim objektom ob rib-niku, pa tudi projekti, ki seizvajajo na obmoœju trehpartnerskih obœin: Doæivljaj-ski park Vulkanija (ObœinaGrad), Pot slatinskih vrelcev(Obœina Rogaøovci) ter Go-riœka kulinariœna pot (Ob -œina Gornji Petrovci).

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 6

XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE

714. avgust 2008

Koncert domaœih pevcev v Filovcih je le-tos æe peto leto po vrsti uvodna priredi-tev Koøiœevih dnevov kulture. V minulihøtirih letih so na teh koncertih nastopilipevci in pevke iz domaœe æupnije in dru-gih krajev iz Prekmurja, Slovenije, Ma-dæarske (Filovske pevke, Kvartet ljudskihpevcev KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine,Trio Citre iz Œrenøovec, Kvartet Slavœekiz Beltinec, pevci iz Kraønje, æenski pev-ski zbor Marjetice, pevke iz Turniøœa,pevke iz Øtevanovec ...).

FilovciKONCERT DOMAŒIH

PEVCEV

PROGRAM PRIREDITEV

Zapete so bile znane in manj znane pesmi vdomaœem nareœju in tudi v zbornem jeziku,ki so nam priœarale spomine na raznolike le-pe, vesele, prazniœne in tudi manj lepe, æalo-stne æivljenjske trenutke. Nekatere so izzve-nele dovrøeno ubrano, druge nekoliko manj,a v vseh je bilo mogoœe œutiti, da nastopajoœiradi pojejo, da æelijo prispevati svoj deleæ hkulturnemu æivljenju na vasi, torej obogatitikulturne programe in hkrati ohraniti do-maœo, ljudsko in poustvarjeno ljudsko pesem.

Pobudnikom Koøiœevih dni gre tudi zah-vala za skupino Filovske pevke, ki je bilaustanovljena prav za nastop na 1. Koøiœevihdnevih in od takrat z manjøimi sprememba-mi v sestavi nastopa 20 let, in to iz leta v le-to bolj pogosto. Pohvalijo se lahko s øtevilni-mi nastopi na prireditvah v Filovcih in drugihkrajih po Prekmurju, Sloveniji in tudi na Ma-dæarskem. Izbrane, njim øe posebej drage pe-smi, so posnele na dveh samostojnih kasetahin zgoøœenkah (Zapojmo kot nekoœ, Pesemnas druæi), s øestimi pesmimi pa so sodelo-vale na zgoøœenki Ømarnice, ki jo je pripravi-lo Druøtvo Gaj. Za svoje uspeøno delo so lan-sko leto prejele Priznanje obœine MoravskeToplice. Ob 20-letnici jim œestitamo!

Naj nas lepa domaœa pesem druæi tudina prihodnjih Koøiœevih dnevih.

Kulturno-turistiœno druøtvo Filovci

Turistiœno druøtvo Bogojina prireja vokviru Koøiœevih dnevov prikaz trenjalanu, ki je bil pridelan lani. Prireditevbo potekala pri peœnici ob Øavlovempotoku, ki so jo odprli ob lanskem pr-vem prikazu.

Letos se bodo bogojinskim trljampridruæile tudi trlje iz Øtevanovec vPorabju.

BogojinaTRENJE LANU

V okviru Koøiœevih dnevov bomo naIvancih 30. avgusta pripravili æe peto raz-stavo zelenjave in razliœnih jedi iz zele-njave ter drugih kmeœkih dobrot. Razsta-vo bomo odprli ob 15. uri v gasilskemdomu. Pred otvoritvijo bosta kratek kul-turni program in strokovno predavanje.

IvanciPETI ZELENJADARSKI DAN

Na Ivancih æe vrsto let pridelujemo zelenjavo,saj imamo moænost namakanja povrøin, zatosmo se pred petimi leti odloœili, da v okviruKoøiœevih dnevov pripravimo razstavo zele-njave, gospodinje pa so se odloœile, da pri-pravijo razliœne jedi iz nje, tudi zelenjavno pe-civo in druge kmeœke dobrote. Pokazale so

Datum Dan Ura Prireditev16. 8. 2008 sobota 15.00 Trenje lanu v Bogojini16. 8. 2008 sobota 20.00 Koncert domaœih pevcev v Filovcih17. 8. 2008 nedelja 9.00 Otvoritev razstave LIKOS-a – verouœne uœilnice v Bogojini17. 8. 2008 nedelja 20.00 Koncert okteta OREMUS v farni cerkvi v Bogojini23. 8. 2008 sobota 19.00 Otvoritev razstave z literarnim veœerom v stari cerkvi v Bogojini24. 8. 2008 nedelja 11.30 Hubertova maøa – lovski dom v Bogojini30. 8. 2008 sobota 13.00 Blagoslovitev obnovljene kapelice Rousovih s sveto maøo na Ivancih30. 8. 2008 sobota 15.00 Zelenjadarski dan na Ivancih31. 8. 2008 nedelja 10.00 Proøœenje v Gaju v Filovcih6. 9. 2008 sobota 13.00 Otvoritev Hiøe kulinarike v Zavodu lonœarska vas v Filovcih6. 9. 2008 sobota 20.00 Folklorni veœer v kulturni dvorani v Bogojini7. 9. 2008 nedelja 11.00 Slavnostna seja obœinskega sveta, podelitev obœinskih priznanj in nagrade7. 9. 2008 nedelja 14.00 Otvoritev Koøiœevega trga, odkritje spominske ploøœe

12. 9. 2008 petek 19.00 Vinogradniøki veœer v Bogojini13. 9. 2008 sobota 13.00 Pohod Po poteh kulturne dediøœine13. 9. 2008 sobota 20.00 Kulturna prireditev v Strehovcih14. 9. 2008 nedelja 17.00 Slovesni zakljuœek – zahvalna maøa v æupnijski cerkvi Bogojina,

vodil jo bo økof dr. Marjan Turnøek

veliko iznajdljivosti in vse bogastvo svojegaznanja. Vsakokrat prireditev pospremi stro-kovno predavanje o zdravi prehrani. Ta mo-ra vsebovati veliko zelenjave, saj so vitaminiin druge sestavine, ki so v zelenjavi, zelo ko-ristne za zdravje. Vsakokrat skuhamo tudizelenjavno enolonœnico, ki jo obiskovalci do-bijo zastonj. Nastopajo folklorne skupine inrazliœne pevske skupine.

In øe zakljuœek: jejte zdravo, uæivajte ve-liko zelenjave, ki je pri nas pridelana na in-tegrirani naœin in vedno sveæa. V soboto, 30.avgusta 2008, pa vabljeni na Ivance. Ne bovam æal!

Martin Horvat, predsednik vaøke skupnosti

BogojinaOKTET OREMUS

V duhovniøkem oktetu prepeva sedem æup-nikov in en kaplan – od najstarejøega donajmlajøega so to: Bojan Likar – æupnik vØmartinu pri Kranju, Marjan Lampret –æupnik v Ømartnu pri Litiji, Bogdan Ora-æem – æupnik v Polhovem Gradcu, JanezAvsenik – æupnik v Mengøu, Marko Œiæ-man – æupnik v Podutiku, Janez Rihtarøiœ– æupnik v Mirni Peœi in pevovodja, AndrejÆupan – æupnik v Radovljici ter najmlajøiœlan okteta, Sebastjan Likar, kaplan vTrebnjem.

Gospodje so s prvimi skupnimi vajamizaœeli pred dvema letoma in pol. Prepevajoz jasnim namenom: s petjem slaviti Boga indajati œast Materi Mariji, ki so se ji æe kotbogoslovci slovesno posvetili. Lahko bi rekli,da hoœejo peti v duhu Preøernovega Or-glarja, v katerem Bog Stvarnik puøœavniku-menihu zatrjuje:

»Komur pevski duh sem vdihnil,æ njim sem dal mu pesmi svoje;drugih ne, le té naj poje,dòkler, de bo v grobu vtihnil.«

Duhovniki okteta Oremus æelijo s pesmijopriœevati, da je lepo æiveti v samostojni de-æeli Sloveniji, da je œastno nastopati (prepe-vati) v imenu Cerkve in za Cerkev ter ljudivabiti k Njemu, iz œigar rok prihaja vsak do-ber dar ...

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 7

XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE

8 14. avgust 2008

Od starejøih originalnih eksponatov bo moœvideti æupnijske matiœne knjige, med njiminajstarejøo ohranjeno matriko v Prekmurju,to je rojstno-mrliøko-poroœno knjigo æup-nije Bogojina iz leta 1673. Vezana je v per-gament in nosi naslov:

LIBER BAPTTORVM

PAROCHIAEBAGONIENsis

16 + 731

V knjigi najdemo rojstne oziroma krstnepodatke otrok, a tudi podatke o umrlih inporoœenih æupljanih naøe æupnije, zato smojo poimenovali rojstno-mrliøko-po ro œna. Pane le te vrste podatke, v njej najdemo tudidruga besedila, zapisana v latinskem jeziku.Latinska ni edino pesnitev v heksametru(pripovedni øesterostopni verz), temveœ jekajkavska. Najbræ zato, ker je bil æupnikMatija Pavel Tusiloviå, ki je zaœel pisati pr-vo matriko v Bogojini, po rodu Hrvat.

Eden od naslednjih starejøih razstavljeniheksponatov bodo Bogojanska cehovska pra-vila iz leta 1779. Ob originalu bo razstavljentudi prevod iz latinøœine in madæarøœine, ki gaje opravil œ. kanonik mariborske nadøkofije innaø rojak Ivan Pucko. Hrani jih soboøka knjiæ-nica v fasc. 488-499, pod øt. 499.

Æal pa ne bo razstavljene originalne li-stine, v kateri je prviœ omenjeno ime Bogo-jine kot Bogma, ker te listine ni veœ. Dolgoso jo hranili na Madæarskem, v samostanuPannonhalma; obstaja njen overjeni prepis,listine same pa se ne dá veœ najti. Celotenoverjeni prepis listine iz leta 1208 boprevedel økof dr. Joæef Smej, tako da bomonjeno vsebino na razstavi lahko videli v slo-venskem prevodu, tekst pa bo napisan skaligrafsko pisavo.

Ob omenjenih starih dragocenostih borazstavljenih tudi nekaj knjig prvega po-svetnega prekmurskega pisca JoæefaKoøiœa, ki se je naródil v Bogojini 9. okto-bra 1788. leta (umrl pa kot æupnik na Go-renjem Seniku v Porabju 26. decembra1867), tako da se bomo 9. oktobra letosspominjali tudi 220-letnice njegovega rojstva.

Razstavljen bo øe izbor najrazliœnejøegazgodovinskega, strokovnega, kartografskegain drugega gradiva, ki vse priœa o Bogojini,njeni zgodovini, kulturi, øolstvu, veri in lju-deh (npr. vsi trije krajevni leksikoni – KLDravske banovine iz 1937, KL LRS 1954in KL Slovenije IV iz leta 1980, F. KosaGradivo za zgodovino Slovencev. Petaknjiga (1201–1246) (Ljubljana 1928), I.Zelka Prekmurje do leta 1500 (Historiœ-na topografija Slovenije I) (M. Sobota1982), F. Suønika Prekmurski profili (M.Sobota 1998 – ponatis), V. Novaka Izborprekmurskega slovstva (Ljubljana 1976),

M. Zadnikarja Umetnostni spomeniki vPomurju (M. Sobota 1960), P. KreœiœaBogojina. Pleœnikova cerkev Gospodove-ga vnebohoda (M. Sobota 1997), zemljevidPrekmurje iz leta 1955 prof. JoæetaMauœeca (1907–1972), videti bo mogoœetudi nekaj arheoloøkih najdb z bogojan-skega obmoœja, itd.

Na ogled bo prav tako nekaj gradivaiz Pleœnikovih naœrtov za zidavo bogo-janske cerkve, Pleœnikov in Baøev dopr-sni kip, deli likovnega pedagoga JoæetaLoperta (1920–2002), znamka, ki je izølaob 800-letnici prve pisne omembe naøegakraja, napravljena na osnovi ploøœe, ki bona kulturni dvorani v Bogojini priœala opraznovanju tega jubileja øe nekaj sto let,osnutek z latinskim napisom zanjo pa jenaredil økof dr. Joæef Smej ...2 In øe mno-go drugega. Med tem drugim tudi barvnaslika økofa Smeja, naøega najpomembnej-øega rojaka, in pa seveda kar nekaj njego-vih knjig, ki se posredno ali neposrednonanaøajo na njegov rojstni kraj. Med dru-gimi so to odliœen biografski roman o Mi-kloøu Küzmiœu3 z naslovom Po sledovihzlatega peresa (M. Sobota 1980),4 Psal-mi vaøkega æupnika (Celje 1992) o æup-niku Ivanu Baøi (1875–1931), pesniøkazbirka Kaplja na vedru (Stranice 1992)pa seveda tipkopis Bogojanski æupniki innjihove kronike (od 1886–1956) (Mari-bor 1976), delo, ki bi si zaradi drobnihzgodovinskih, gospodarskih in drugih po-datkov ob kakem od naslednjih morebitnihjubilejev v æupniji Bogojina ali v obœiniMoravske Toplice zasluæilo natis. Razstav-ljena bo knjiga spominov Ivana Camplina(1912–2008) Mojih 90 let (M. Sobota2003) in drugo.

Bogata razstava, vredna ogleda in pre-misleka. In tega zapisa v Lipnici, ker ob njej– æal – ne bo izøel katalog razstavljeniheksponatov.

Tudi nekaj izvodov broøur in zbornikov,ki so izøli v teh dvajsetih letih naøih prire-ditev, bo na ogled.

Pravo bogastvo v malem ...

Joæe VugrinecOpombe1 Økof dr. Joæef Smej v svoji razpravi Pomen naj-

starejøe bogojanske matiœne knjige, objavljeni vZborniku soboøkega muzeja 9 – 10, Murska Sobo-ta 2007, na str. 57, naslov razloæi takole: »To jeokrajøava besedila LIBER BAPTIZATORUM PA-ROCHIAE BAGONIENSIS 1673, se pravi Knjigakrøœenih bogojanske æupnije 1673.«

2 Latinski napis se glasi: AnnIVersarIo oCtIngentesI-Mo AVXILIo DIVIno IVbILant BogoIInenses CAEli-ciS SviS IntVItIs. Velike œrke – razen dvakrat A inenkrat B – imajo øtevilœno vrednost in njih seøtevekdá letnico 2008. Smej svoj latinski zapis prevede ta-kole: »Ob obletnici osemstoti s pomoœjo boæjo se ve-selijo Bogojinœani z nebeøœani svojimi ozirajoœimise«. Nad njim zgoraj stoji: »1208 BOGOJINA 2008«,spodaj pod njim pa sta navedena kraj in datum:Bogojina, 7. 9. 2008, torej dan, ko bo ploøœa od-krita in blagoslovljena (to je tudi dan, ko obœinaMoravske Toplice vsako leto proslavlja svoj praznik).

3 Mikloø Küzmiœ, rojen 15. septembra 1737 na hribuKukojca v Dolnjih Slaveœih, umrl 11. aprila 1804 vIvanovskem dolu pri Sv. Bedeniku (Kanœevci), na me-stu, kjer mu æe peto leto stoji spomenik (odkrit inblagoslovljen je bil 25. aprila 2004) v zahvalo za nje-govo nekdanje duønopastirsko delo in za njegovihsedmero knjig, je bil prvi in najpomembnejøi katoliøkiprekmurski pisec. Najbolj znana je njegova Kniga mo-litvena, ki se je rabila v cerkvi in po domovih in ki jebila prava uspeønica v svojem œasu, saj je bila po ne-katerih podatkih sedemindvajsetkrat ponatisnjena. Pri-bliæno sedemdeset let je imela velik pastoralni pomen.

4 V romanu sta prav v njegovem zakljuœku (na Küz -miœevem grobu na Bedeniœkem bregu) v zelo lepi luœiprikazana tudi oba kasnejøa duhovnika, rojena v Bo-gojini – Joæef Koøiœ in Øtefan Benkoviœ (1783–1854);Benkoviœa v zbornikih Koøiœevi dnevi XIX in Koøiœevidnevi XX dr. Joæef Smej podrobneje predstavi.

Bogojina

RAZSTAVA OB 800-LETNICI PRVE PISNE OMEMBE BOGOJINEOb æe veœkrat omenjeni obletnici vasi Bogojina (njen prvi zapis v letu 1208) in ob XX. Koøiœevih dnevih kulture bo v dneh med23. avgustom in 14. septembrom, ko se bodo letoønji Koøiœevi dnevi konœali, v bogojanski æupnijski cerkvi odprta tudi razstava znaslovom Bogojina 1208–2008. Na njej bo na ogled izbor dokumentov in najrazliœnejøega gradiva, ki bo priœalo o bogati zgo-dovini tega kraja in æupnije.

TRG JOÆEFA KOØIŒA – Bogojina bo v septembru dobila trg, poimenovan po Joæefu Koøiœu.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 8

XX. KOØIŒEVI DNEVI KULTURE

914. avgust 2008

Med pomembnejøe dejavnosti lahko øtejemo predvsem ohranjanjearhitekturne dediøœine – vzdræevanje in obnovo starih kleti, sli-karske in kiparske delavnice øtudentov likovne akademije iz Ljub-ljane, zasaditev vinograda treh deæel z zaøœitno znamko VITISVITAe, ki sedaj zdruæuje razliœne prireditve (trgatev, postavljanjeklopotca, Martinovo nedeljo, galerijo Gaj...). Zakonca Barica inJoæef Gutman sta s postavitvijo kapelice Marije Kraljice druæine kvsemu temu dodala duhovno vsebino tega brega.

Kapelica, ki stoji na najlepøem, osrednjem delu brega, na robubrega, od koder seæe pogled z obronkov Panonskega morja daleœtja do Madæarske, Hrvaøke, Øtajerske in Kranjske, je srediøœe do-gajanja. Ob njej smo z vsemi sveœanostmi pred petimi leti zasadilimladiko najstarejøe trte na svetu, modre kavœine z mariborskegaLenta, tukaj zaœenjamo druæenja, trgatve in druge slovesnosti, osre-dnja pa je prav gotovo vsakoletno proøœenje. Proøœenje v Gaju jevedno znova priloænost, da predstavimo nove dobrine. Lanskoletnablagoslovitev Kriæevega pota (za katerega so sredstva prispevali øte-vilni domaœini in drugi) prav tu, na proøœenju, ni le umetniøki – ki-parski doseæek, je predvsem duhovno dopolnilo kapelice.

Proøœenje pri Mariji Kraljici druæine so druæine vzele za svo-je. Vsako leto se zbere veliko ljudi, ki po duhovnem sreœanju primaøi vedro nadaljujejo popoldan pri kleteh. Spomnimo, da so vøtevilnih kleteh umetniøka dela, ki so nastala na likovnih delav -nicah, in je druæenje ob njih øe lepøe.

V Gaju se bomo ponovno zbrali zadnjo nedeljo v avgustu,31. avgusta, ob 10. uri. V letu druæine bomo slovesno proslavilideseto obletnico kapelice Marije Kraljice druæine, peto obletnicozasaditve mladike najstarejøe trte na svetu, modre kavœine, in pr-vo obletnico postavitve Kriæevega pota v Gaju.

Breg bo spet zaæivel v polni lepoti in ob tej priloænosti najgre zahvala vsem tistim, ki bodo z urejanjem okolice kleti in po-ti k temu prispevali. (j. g. ml.)

Filovski Gaj

PROØŒENJE PRI KAPELICIMARIJE KRALJICE DRUÆINE

V filovskem Gaju smo vseskozi skuøali iskati naœine, ki binaravne lepote te pokrajine in arhitekturno dediøœino, obiœa-je ter navade nadgradili z vsebinami, ki bi v ta lepi kosdeæele prinesle novo kulturo bivanja. Veliko je k temu pri-spevalo organizirano delovanje Druøtva Gaj, kjer so se lah-ko organizirano uresniœevale pobude posameznikov.

Filovci

HIØA KULINARIKEBil je œas, ko zemlje nam domaœe tlaœila ni œloveøka noga.Niti vinska trta, niti æitni klas. In kot mati potopila je Ahilav reko Stiks, tako nam plitvo morje prepojilo je zemljo – ne-ranljivo in nesmrtno. »Panem et circenses« sliøala je vsa Pa-nonia in æitnica cesarstva je zaœela svoj maraton kulinarike.

Gibanica, bograœ, retaøi, dödöli, zlevanka, pogaœe. Vsak-dan domaœinov se nemalo kdaj sreœa s prekmursko kuhal-nico in oko mimo hiteœega ne najde rdeœega panoja z velikoœrko »M«, kajti pri nas mnoge sklonjene glave øe danes vih-tijo tisto oguljeno motiko in ko bije zvon poldan, grœasta ro-ka pobriøe potno œelo, poæirek steœe tudi mimo ust. Vonj do-maœe kuhinje nam æe pred vrati priøepne, kaj nas œaka podpokrovom in klic soseda œez plot vabi, da trœimo s kozarci.

Regionalna kulinarika se tesno prepleta z vsakdanom ljudi.Obiœaje œesto spremljajo (pre)obilne pojedine, vrœi vina so zmerajnaliti do vrha. Duh, ki ga odseva naøa krajina, je prepoznaven inavtohton. Vonj domaœih jedi je nekomu znan, koga drugega na-redi zgolj radovednega. Vino, ki ga rodijo naøe trte, je mnogim vponos, drugemu spet malo mar. Pester je ta naø kos sveta, øebolj pestre pa so misli ljudi, ki danes øe delajo na tej zemlji. Vsisodi naøih kleti ne morejo ujeti æelja in hotenj, a eno je gotovo:»kruh« ime je naøi zemlji dragi, Panoniji, in temu ni tako samozaradi nas, temveœ gruœa zemlje, voda dala sta nam vse.

Dolænost slehernega je, da popazimo na to, kar imamo danesv izobilju. Vodo, gozd in rodno prst. Sicer bo veter ruval øe veœ-ja drevesa in toœa bo lomila klas. Jutriønja æetev naj ne bo zadnjapostaja, kajti øe preden se prah na njivi bo polegel, øtorklja naø-la bo svoj plen.

FOLKLORNI VEŒER – V drugi polovici julija je v Beltincihpotekal 38. tradicionalni Mednarodni folklorni festival, posveœen

70-letnici folklore v Beltincih. 24. julija so se na festivalnem odru zvrstile prekmurske folklorne skupine, med njimi

tudi folklorna skupina KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine s predstavitvijo prekmursko-ravenskih plesov.

Folklorna skupina v tem œasu praznuje 10-letnico obstoja. V okviru letoønjih, 20. Koøiœevih dnevov kulture, bo s programom

prekmurskih plesov nastopila na Folklornem veœeru v Bogojini.

Tudi zavod Lonœarska vas Filovci si prizadeva, da bi ohranilito, kar je do danes ohranjalo nas. Dobrote, ki podirajo nacionalnebariere. Hiøa kulinarike, ki bo vsebinsko dopolnila danes skorajdaæe zaøœitni znak panonskega stavbarstva – cimpraœo.

Koøiœevi dnevi kulture so lepa priloænost, da druæno zadoni:»O, Panonia, tuum nomen omen est!« Tomi Bojnec

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 9

10 14. avgust 2008

LETOØNJA ÆETEV

Besedilo in fotografija: Geza Grabar

Pridelovalci – podpredsednik Sindikat kme-tov Slovenije Franc Kuœan iz Teøanovec jebil tudi predsednik pogajalske skupine –,zadruæniki in kmetijsko-gozdarska zbornicaso nekaj dni pred uradno æetvijo stakniliglave in priporoœili, kolikøna naj bi bila od-kupna cena ob letoønji æetvi. Akontacijskih210 evrov za tono (e/t) za kruøno pøeni-co (B razreda), poviøano oziroma zniæanoza 10 e/t za izboljøevalko (A razred) ozi-roma krmno pøenico. Kot se je pokazalona kar dveh pogajanjih s kupci, je bila ce-na za slednje previsoka, saj so bili priprav-ljeni za pøenico najviøjega razreda plaœali

185 do 190 e/t, za pøenico B razreda 175do 180 e, krmna pøenica pa je bila za njihvredna le 160 do 170 e/t. Cena jeœmenaje pri kupcih dosegla nekaj nad 150 e/t.

Vreme je poskrbelo, da se je tako zzornega kota kakovosti kakor hektarskihdonosov zelo obetavna æetev po prvihdneh sprevrgla v eno najslabøih v zadnjihletih. Na veœ koncih dræave, tudi v naøiobœini, je pøenico zdesetkalo neurje stoœo. Kjer je narava prizanesla pøenici, paje nenehno deæevje onemogoœilo poæetipøeniœna polja, tako da pridelek skoraj øeza krmo ne bo primeren. In kolikøen je

potem izplen kmetov za prodani pridelek?Pridelovalci æit, ki so se vseeno odloœi-

li za prodajo ob æetvi, se tokrat niti sluœaj-no niso pribliæali pragu pokritja vloæenihstroøkov, kaj øele lanskim vrednostim.Kljub vsemu je bilo pred æetvijo umestnopriœakovati, da se bo (tudi v Sloveniji) od-kupna cena ustalila vsaj pri vrednosti, ki bipridelovalcem priznala rast pridelovalnihstroøkov. V primerjavi z lanskimi so bilivsaj za tretjino viøji. A to domaœih kupcev,opirajoœih se na tuje borzne cene, ni nitimalo zanimalo. Nikoli jih ni zanimala nitispecifika pridelovalnih pogojev.

Æetev 2008 – prviœ

NARAVA IN ODKUPOVALCI SO SE ZAROTILI PROTI KMETOMOb æetvi, ko bi bilo potrebno unovœiti pridno delo ter zlato zrnje (po)spraviti v kaøœe, in øe preden so pridelovalci obœutilinepredvidljivost in moœ vremena, so se med pridelovalci in odkupovalci lomila kopja. Ta se v zadnjih letih, ko smo postalidel skupnega evropskega trga, sicer lomijo velikokrat, saj zdaj ni veœ (posredno) dræave v vlogi oblikovalca odkupne cenepøenice in drugih æitaric. V EU smo æe 5. æetev in ta vloga je prepuøœena skupnemu (evropskemu) in posredno tudi sveto-vnemu trgu. Priœakovanja obojih so bila velika. Kmetov in drugih velikih pridelovalcev zato, ker so bili pod vtisom skoko-vitega porasta pridelovalnih stroøkov, odkupovalcev oziroma konœnih uporabnikov domaœe pøenice pa zato, ker so bili æenekaj mesecev pod vplivom obœutnega niæanja cen na nam najbliæjih evropskih borzah kmetijskih pridelkov.

Spomnimo se: junijska æetev jeœmena jebila nadpovpreœna, kar zadeva kakovost inkoliœino. Podobno so obetale tudi najboljzgodnje sorte pøenice. Po vse pogostejøihdeæevnih dnevih in neurju 13. julija pa seje vse obrnilo na glavo. Dejstvo, da se naodkupnih mestih pojavlja vse veœ krmnepøenice, torej tudi take, ki sploh ne zado-stuje osnovnim parametrom za pøenico Crazreda – øtevilo padanja je pod 220, be-ljakovin pod 10,5 in sedimentacija pod 30,so potrdili øtevilni odkupovalci.

Nekateri odkupovalci so se odloœili zaomilitev kakovostnih parametrov, vendarse v drugi polovici æetve pospravljena pøe-nica viøje od B kakovostnega razredakljub temu ni uvrstila. Jasen dokaz, da sokmetje, ki nimajo æivine, prisiljeni pøenicooddati pod kakrønimikoli pogoji, so tudiøtevilke o odkupljeni pøenici za krmo. VPanviti v Lipovcih ta koliœina presega 7 ti-soœ ton, v Mlinopeku, kjer so odkupili ne-kaj veœ kot deset tisoœ ton, je skoraj œetr-tina koliœin krme pøenice.

Kmetje pa so konec julija doæiveli no-vo preseneœenje. Zaradi slabe kakovostipoæete pøenice (kupci pa trdijo, da tudi za-radi razmer na tujih trgih – na Madæar-skem so, denimo, posle s krmno pøenicosklepali æe za 143 e/t), se je odkupna ce-

na za krmno pøenico zniæala øe za 10 e/t(s 170 na 160 e/t pri Panviti ter s 160na 150 e/t pri Mlinopeku). Odkupna cenaza pøenico A oziroma B kakovosti je osta-la nespremenjena, a kaj ko takøne pøenicekmetje veœ ne æanjejo.

kriterijev za krmno pøenico. Vendar vzrokza zelo slabo kakovost ni samo pogostodeæevje v œasu æetve, paœ pa se pozna tu-di marœevska suøa, aprilski sneg in majskavroœina,« Kuœan razœlenjuje prve ocene le-toønje æetve, ki øe vedno ni konœana.

Tudi œe deæevja ne bi bilo, z letoønjokampanjo pogajalci ne bi bili zadovoljni. »Spostavitvijo kar nekaj zbirnih centrov zapøenico v Prekmurju, Prlekiji pa vse doPodravja – raœunam za sodelovanje v obli-ki konzorcija zadrug – bomo presekali to,da je privatni sektor poceni surovinska ba-za za æivilskopredelovalno industrijo. Ta sev odnosu do trgovcev ne more zmeniti zazniæanje maræ in to svojo nesposobnostpotem vali na pleœa kmetov,« je bil kri-tiœen. Dejal je tudi, da je slaba tista dræa-va, ki si æe v œasu æetve ni sposobna za-gotoviti dovolj pøenice za lastne potrebe.

Ker so vsi izraœuni pokazali, da po tak-øni odkupni ceni in po tolikønih stroøkihpridelava pøenice ni rentabilna, se usodapøenice prepuøœa pridelovalcem. Tisti, kijim je interes kmetovati, je prepriœanKuœan, se bodo zagotovo odloœili za setevoljne ogrøœice, ki pod takønimi pogoji nahektar navræe za 600 e veœ dohodka. V tejsmeri razmiølja tudi sam, ki je letos pøeni-co poæel z 12 ha, od tega je imel kar75 % vseh koliœin v C razredu.

Æetev 2008 – drugiœ: zavlekla se je v avgust

NEURJE ZDESETKALO PRIDELEK, DEÆ SPRAL KAKOVOSTPo nekaterih podatkih je bila zadnji teden julija zaradi neugodnega vremena na poljih v severovzhodni Sloveniji øe vednotretjina nepoæetih povrøin pøenice in ræi. Razloga sta vsaj dva: neurje s toœo in zelo veliko deæevnih dni. Na øtevilnih ob-moœjih je polegla pøenica v klasu æe zaœela kaliti, tako da se pojavlja dodatna teæava, kam s takim pridelkom. Nepoæeto jebilo skoraj celotno obmoœje Goriœkega, kjer prevladujejo teæka ilovnata tla, v ravninskem obmoœju naøe obœine je bilo tehpovrøin precej manj.

Franc Kuœan, predsednik pogajalske skupine:»Kako dolgo bomo poceni surovinska baza?«

Predsednik pogajalske skupine pridelo-valcev Franc Kuœan je bil ob ponujenihcenah odkupovalcev vidno nezadovoljen æena zaœetku. Sedaj, ko jih je doletelo øe ne-urje in deæevje, ki iz dneva v dan slabøakakovost zlatega zrnja, je øe toliko bolj ra-zoœaran. »Letos bomo lahko govorili opodpovpreœni æetvi, saj kakovost zrnja po13. juliju v veœini primerov ne dosega niti

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 10

VSE FELE

1114. avgust 2008

Opisal jim je lokalno skupnost, katere del so, ter poudaril vlogoin pomen izobraæevanja ter znanja, kljuœa, ki odpira vsa vrata.Ker Obœina Moravske Toplice kot hitro razvijajoœa se skupnost søtevilnimi zanimivimi programi potrebuje mlad in perspektivenkader, jim bo po njegovih zagotovilih po konœanem izobraæeva-nju nedvomno ponujeno veliko priloænosti, da se izkaæejo v do-maœem okolju. Pozval jih je, naj sprejmejo izziv in se kot per-spektivni mladi kader zaposlijo v domaœem okolju.

Na koncu jim je zaæelel vesele in brezskrbne poœitnice, sep-tembra pa kar najuspeønejøi zaœetek nadaljnjega øolanja. Zanimi-vo je, da bo velika veœina nadaljevala øolanje na gimnaziji v Mur-ski Soboti, nekaj tudi na Gimnaziji Frana Mikloøiœa v Ljutomeru,dva pa sta se odloœila za farmacijo. Kot popotnico za uspeøno na-daljevanje øolanja jim je æupan izroœil spominske knjiæne nagradeter kopalne karte za Terme 3000 in Terme Sonœni park Vivat.

V okviru letoønjega praznika so na krajevnem pokopaliøœu na-menu predali Hiøo spominov, ki so jo na pobudo domaœina Joæe-ta Gutmana preuredili iz opuøœenih prostorov, kjer so nekdajshranjevali mrliøki voz in orodje za pokop pokojnikov. Predsed-nik krajevne skupnosti Andrej Baligaœ je pojasnil, da je v njej naeni strani æarna stena z 21 linami za æare posameznih druæin, nadrugi pa prostor za sestavo okrog sto rodovnikov posameznihdruæin, torej za vso vas. Okrog 18 tisoœ evrov vredno investicijo– denar zanjo so prispevali krajevna skupnost, krajani v okviruprispevkov za ureditev pokopaliøœa in odvoz odpadkov ter obœi-na – je ob priloænostnem programu blagoslovil æupnik bogojin-ske æupnije dr. Stanislav Zver.

Æupanov sprejem za odliœnjake

TOKRAT JIH JE PRIØLO KAR DVAJSET

Besedilo in fotografija: Geza Grabar

V duhu dobre stare prakse ob koncih øolskega leta v lokal-nih skupnostih pripravljajo sprejeme za tiste uœence, ki sobili v œasu osnovnoøolskega izobraæevanja najuspeønejøi. Æu-pan Franc Cipot je sprejel osem odliœnjakov z OØ Bogojinater po øest z OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci – skupaj to-rej rekordnih 20, ki so bili v œasu osnovnega izobraæevanjanajboljøi uœenci. Zanje, za njihove razrednike Melito Nemecin Marjetko Erdelji (OØ Bogojina), Kristjana Pertocija (OØFokovci) in Gyöngyiko Kranjec (DOØ Prosenjakovci) ter ra-vnatelje vseh treh øol, Ivana Kramperøka, Suzano Deutschin Joæefo Herman, je æupan pripravil priloænostni sprejem vsejni sobi obœine.

Filovci

ØESTI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI

V okviru praznika krajevne skupnosti so v sodelovanju zvsemi druøtvi v kraju tudi letos pripravili dvoje prireditev.Za praznik so izbrali datum okrog petrovega, torej konecjunija, ko so v lonœarskih krajih – in Filovci so z veœ kot90 mojstri ljudske obrti v preteklosti bili daleœ najpomemb-nejøi – pripravili sejemske dni. Praznovanje sta zaznamova-la dva dogodka: Hiøa spominov in Festival vina in pesmi.

Petœlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Boæidarja Ælen-dra (Biotehniøka fakulteta Ljubljana) je ocenila 13 vzorcev prek-murske øunke in 8 vzorcev drugih suhomesnatih izdelkov. Enot -no mnenje ocenjevalcev je bilo, da je kakovost øunke vse boljøa,vse manj je napak pri krojenju mesa, øe vedno pa so v nekate-rih izdelkih izrazito poveœane koncentracije kuhinjske soli.

Z velikim veseljem ugotavljamo, da so bili v konkurenci najviøjeocenjenih izdelkov prekmurske øunke – podelili so pet srebrnih inøtiri bronasta priznanja – tudi letos izdelovalci iz naøe obœine. Bro-nasti priznanji sta namreœ prejela izdelka Erniøevih (Marije in Mira-na) iz Teøanovec in Mariœevih (Mirana ter Marjana) iz Sebeborec.

Kakovost drugih suhomesnatih izdelkov je bila nekoliko slab-øa, tako da je bilo podeljeno le eno srebrno priznanje.

11. ocenjevanje prekmurske øunke

BRONASTI PRIZNANJIERNIØEVIM IN MARIŒEVIM

Druøtvo za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot, ki siprizadeva za izboljøanje kakovosti, zaøœito geografskega po-rekla in promocijo gastronomskih izdelkov, znaœilnih zaPrekmurje in zdruæuje tako izdelovalce in ponudnike kakortudi ljubitelje prekmurskih dobrot, je v gostilni Mariœ v Se-beborcih v zaœetku julija pripravilo æe 11. tradicionalno oce-njevanje prekmurske øunke – izdelka z zaøœito geografske-ga porekla. Organizatorji so letos dodali novo kategorijo:ocenjevanje drugih suhomesnatih izdelkov.

Letoønji odliœnjaki so: Sara Brunec, Monika Horvat, Sara Gju-ra, Jana Œernela, Niko Rac, Karmen Oølaj, Kaja Cipot in PetraDervariœ (OØ Bogojina), Marina Balajc, Æiga Balajc, Joæe Fartelj,Timijan Hari, Selina Koltai in Aleø Podlesek so odliœnjaki z OØFokovci, Goran Kalman, Simon Novak, Kimi Svetec, Aleks Ve-gi Kalamar, Alen Vegi Kalamar in Alen Vugrinec pa prihajajoz DOØ Prosenjakovci.

Pred Hiøospominov jespregovorilpredsednik

krajevneskupnosti

AndrejBaligaœ.

V sklop letoønjih praznovanj pa je sodil tudi 2. Festival vinain pesmi v øportno-rekreacijskem centru. Domaœini napovedujejo,da bodo prihodnje leto v okviru festivala za promocijo domaœihvin pripravili obhod od kleti do kleti.

Osrednji del festivala je bila degustacija 29 vzorcev vin, ki jihje brezplaœno prispevalo 20 prekmurskih vinogradnikov, ki so le-tos sodelovali na druøtvenih ocenjevanjih in so se na zakljuœnemocenjevanju potegovali za nazive prekmurski prvak. Strokovni ko-mentar o lanski vinski letini je imel enolog Ernest Novak (KGZMurska Sobota). Nastopila je vokalna skupina Aeternum.

FOTO

: Lu

dvik

SO

ŒIŒ

UPOKOJENCI TOKRAT V NORØINCIH – Veœ kot 300upokojencev iz obœine se je na letnem sreœanju zbralo v gasilskemdomu v Norøincih. Ob pestrem kulturnem programu in v imenitnemrazpoloæenju so preæiveli prijeten popoldan.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 11

IZ NAØIH ØOL

12 14. avgust 2008

Kako bi na sploøno oznaœili pretekloøolsko leto?

Za nami je peto leto uvajanja programa 9-letne dvojeziœne osnovne øole. V prejønjihletih smo uspeøno realizirali programe 1.,2., 3., 4., 7., 8. in 9. razreda, letos pa tudiprogram 5. razreda. Ker se slovenski øol-ski sistem æe leta in leta nenehno spremi-nja, se spreminja tudi delo na øoli. Brezlaæne skromnosti lahko povemo, da smo zvzgojno-izobraæevalnim delom dali uœen-cem takøno znanje, da so dosegli primer-ljive rezultate z vrstniki v dræavi in v dræa-vah EU. Razvijali smo interesna podroœjaslehernega uœenca v skladu z njegovimisposobnostmi, usposabljali uœence, da biznali koristno uporabiti znanja in seuspeøno prilagajati vse bolj zahtevnim na-logam æivljenja, torej da bodo znali odloœa-ti. Stremeli smo za tem, da je proces uœe-nja potekal œim bolj naravno, zanimivo inustvarjalno, spoøtovali in negovali smo kul-turo narodnosti, bili strokovni, razvojnonaravnani, komunikativni in odprti okolju.

Dokazila o uspehih vaøih uœencev po-trjujejo uresniœljivost zadanih ciljev.Na vseh podroœjih se lahko pohvalites øtevilnimi priznanji.

Na podroœju vzgojno-izobraæevalnega delase lahko pohvalimo s øtevilnimi priznanji.Dosegli smo 9 zlatih, 44 srebrnih in 60bronastih priznanj. Na slovesnosti ob kon-cu øolskega leta smo uœencem sveœanorazdelili 282 priznanj in pohval, torej vpovpreœju veœ kot tri priznanja na vsakegauœenca. Posebej velja pohvaliti uœence 9.razreda, kar øest od osmih jih je bilo vsehosem let øolanja odliœnih. V raziskaviTimssa, ki preverja znanje s podroœja ma-tematike in naravoslovnih predmetov, so tiuœenci zasedli 4. mesto v Sloveniji. Teugotovitve potrjujejo, da dvojeziœnost niovira pri doseganju odliœnih rezultatov inso hkrati dokaz nam vsem, uœencem, star-øem in pedagoøkim delavcem, da se spoærtvovalnostjo, odgovornostjo in neneh -nim sprotnim uœenjem da doseœi zavidljiverezultate. Tudi rezultati nacionalnega pre-verjanja znanja generacije teh uœencev pre-segajo slovensko povpreœje. Mislim, da sinajuspeønejøi uœenci 9. razreda zasluæijo,da posebej omenimo njihove najboljøe re-zultate. Goran Kálmán je dobitnik zlatepetke za odliœen uspeh v vseh razredih

osnovne øole, priznanja za 3. mesto naekipnem zgodovinskem tekmovanju dvoje-ziœnih osnovnih øol ter bronastega prizna-nja na øolskem tekmovanju iz znanja prinemøkem jeziku. Simon Novak je dosegelzlato petko, srebrno priznanje na tekmo-vanju uœencev zakljuœnega razreda v zna-nju nemøkega jezika, srebrno priznanje zasodelovanje na tekmovanju za nemøkobralno znaœko, 2. mesto na ekipnem zgo-dovinskem tekmovanju med dvojeziœnimiosnovnimi øolami, srebrno Vegovo prizna-nje iz znanja matematike in øe bronastapriznanja iz matematike in biologije. AlenVugrinec ima zlato petko za odliœenuspeh v vseh razredih osnovne øole, sre-brno priznanje na tekmovanju uœencev za-kljuœnega razreda v znanju nemøkega jezi-ka, srebrno priznanje za sodelovanje natekmovanju za nemøko bralno znaœko,srebrno priznanje na dræavnem tekmova-nju v znanju o sladkorni bolezni, 2. mestona ekipnem zgodovinskem tekmovanjumed dvojeziœnimi osnovnimi øolami terbronasta priznanja iz znanja o sladkornibolezni ter iz biologije, fizike in nemøkegajezika. Kimi Svetec je prejela zlato petkoza odliœen uspeh v vseh razredih osnovneøole, srebrno in bronasto Cankarjevo priz-nanje na podroœnem tekmovanju iz sloven-øœine, priznanje za 1. mesto na podroœ-nem ekipnem øahovskem tekmovanju inpriznanje za 2. mesto na podroœnem øa-hovskem tekmovanju. Aleks Végi Kala-már ima zlato petko za odliœen uspeh vvseh razredih osnovne øole, srebrno priz-nanje za sodelovanje na tekmovanju zanemøko bralno znaœko, bronasto priznanjena obmoœnem tekmovanju iz znanja geo-grafije, bronasto Proteusovo priznanje naøolskem tekmovanju iz znanja biologije,bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bro-nasto priznanje na øolskem tekmovanju izznanja pri nemøkem jeziku, bronasto priz-nanje na medrazrednem tekmovanju vznanju o sladkorni bolezni. Alen Végi Ka-lamár si je prisluæil zlato petko za odliœenuspeh v vseh razredih osnovne øole, zlatopriznanje na dræavnem tekmovanju v zna-nju o sladkorni bolezni, srebrno priznanjena tekmovanju uœencev zakljuœnega razre-da v znanju nemøkega jezika, srebrno Ve-govo priznanje iz matematike, srebrno Ste-fanovo priznanje iz fizike, bronasto Pro-

teusovo priznanje na øolskem tekmovanjuiz znanja biologije, bronasto priznanje izlogike, bronasto Vegovo priznanje iz ma-tematike, bronasto Stefanovo priznanje izfizike, bronasto priznanje na øolskem tek-movanju iz znanja pri nemøkem jeziku,bronasto priznanje na medrazrednem tek-movanju v znanju o sladkorni bolezni,bronasto priznanje na razrednem tekmo-vanju v znanju iz Vesele øole. Rada bi øepoudarila, da imamo moænosti za izvajanjeøtevilnih interesnih dejavnosti. Z njimi æeli-mo usmeriti uœenca na podroœja, na kate-rih si bo gradil svojo poklicno pot. Te de-javnosti so: dramsko-recitacijski kroæek vmadæarskem jeziku, gledaliøki kroæek, fol-klora, hranilnica, likovni, prometni, raœu-nalniøki, strelski, øportni in œebelarskikroæek, kroæek roœnih del, Vesela øola, hu-manitarni kroæek, øahovski kroæek, citreter dejavnosti na podruænicah.

Res lepa popotnica za nadaljnje øola-nje, tudi uœenci v niæjih razredih so sinanizali lepe uspehe, vendar bo o temtekla beseda v madæarøœini na nasle-dnjih straneh, za zdaj predlagam, daspregovorimo nekaj besed tudi uœnemprocesu.

Devetletna osnovna øola je prinesla kar ne-kaj pozitivnih sprememb v dvojeziœnoosnovno øolstvo od prvega pa do vseh na-slednjih razredov. Za prvo vzgojno-izo-braæevalno obdobje velja, da dejavnost po-teka po modelu »ena oseba en jezik«, s œi-mer so zadovoljni uœenci, starøi in tudi uœi-telji. Metoda uœencem omogoœa optimalnerazmere za osvajanje, rabo ter opismenje-vanje v maternem jeziku, ponuja tudi opti-malne razmere za osvajanje jezika okolja.

Dvojeziœne osnovne øole sistemsko za-gotavljamo tudi oblike dvojeziœnega pouka,v katerih poteka pouk preteæno v madæar-skem ali preteæno v slovenskem jeziku. Toso jezikovne uœne ure pri nejezikovnihpredmetih, kot so pouk naravoslovja intehnike, druæbe, matematike, naravoslovja,zemljepisa, zgodovine, biologije ter kemije.Analiza dela kaæe, da uœenci laæje in hitre-je dojemajo snov, œe je preteæno podana vmaternem jeziku, tako imajo veœ œasa zautrjevanje in s tem v veliki meri prispeva-mo k trajnejøemu znanju.

Ella Tomøiœ Pivar

Dvojezniœna osnovna øola (DOØ) Prosenjakovci

SMELO IN VZTRAJNO NA POTI K ODLIŒNOSTI, SAJ ZMOREMO IN ZNAMO

To je bilo vodilo uœencev in pedagoøkih delavcev na DOØ Prosenjakovci v preteklem øolskem letu. Ravnateljica prof. JoæefaHerman pravi, da so uspeli uœence oboroæiti z znanjem in izkuønjami za æivljenje, ki jih œaka na srednjih øolah ali doma.

Iz pogovora z ravnateljico Dvojeziœne osnovne øole / KétnyelvΔ Általános Iskola Prosenjakovci-Pártosfalva vidimo, damajhne vzgojne ustanove niso le mesto za uœenje, ampak imajo tudi svoj œar, domaœnost. DOØ Prosenjakovci je v øolskemletu 2007/08 obiskovalo 89 uœencev.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 12

1314. avgust 2008

ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT

Besedilo in fotografiji: Ella Pivar Tomøiœ

ZGODBA ZAKONCEV RAJH

Na sreœanje je priøla Adela Rajh, nekdanja izseljenka, ki se je potridesetih letih æivljenja v mestu vrnila v rojstni kraj, na svojo do-maœijo, ki sta jo z moæem Ivanom, pristnim Øtajercem, skrbnoobnovila. Adela je øla v øestdesetih iskat kruh v Maribor in dela-la kot tkalka v tovarni Svila. V Mariboru øe danes æivi njenahœerka Iva z moæem Bojanom ter sinom Matejem in vsi z vese-

Brat in sestri so Karolino pooblastili, da pove njihove zgodbe.Mirko, moøki predstavnik Œervekovih, je odøel iz rodnega kraja vRakiœan æe kot osnovnoøolec, sestra Karolina ga je pogosto obi-skovala s kolesom v svojih »markovskih letih«. Mirko si je v Ra-kiœanu z Ireno ustvaril druæino, sin Bojan je ostal v Rakiœanu, hœiMetka pa æivi v Radencih.

Druga iz druæine Œervek je sestra Irma Melander, ki æe veœ kottrideset let æivi na Øvedskem, vendar se z moæem Pelletom pogo-sto vraœa v njeno rodno pokrajino. Zaokroæimo pripoved o Œerve-kovih zopet pod dvorcem in parkom grofa von Matzenauerja, ven-dar tokrat na drugi domaœiji, kjer æivi Mercedes Vukan, ki je edi-na ostala v Prosenjakovcih in si je sluæila kruh v Pletilstvu, ki pani doœakalo sreœnega konca. So se pa razselili njeni potomci, hœiMilena in vnukinja Tia æivita na Hodoøu, sin Drago, ki se letos naæalost ni mogel udeleæiti sreœanja, æivi z æeno Dijano in hœerkicoNuøo na Cvenu, vendar se oba rada vraœata v rodni kraj. Brat insestre ter njihovi otroci s prosenjakovske grofovine se sreœujejo nadruæinskih piknikih in seveda na takem sreœanju.

Drugo sreœanje Prosenjakovœarjev

MOŒ RODNE GRUDEOd rodne grude se ne moreø odtrgati: vraœas se v kraj mladosti in doæivljaj je øe toliko lepøi, œe te vabijo tvoji nekdanji vaøœa-ni, saj marsikomu so spodrezane tukajønje korenine. Prosenjakovœarji, ki ugotavljajo, da jih je vsaj toliko, kot ima vas prebi-valcev, razseljenih, so letos æe drugiœ povabili svoje rojake na sreœanje. Na vroœe junijsko popoldne so si zbrani po pozdravuorganizatorja, Kulturno-turistiœnega druøtva »Ady Endre«, in nastopu najmlajøih v kulturnem domu ogledali gledaliøko pred-stavo Zmenki d.o.o. v izvedbi œrenøovske skupine Æiva scena. Lahkotna komedija o æenitni posredovalnici je nasmejala pub -liko, ki je napolnila dvorano. Sledilo je kosilo v gasilskem domu. Zdaj je bil primeren œas za pogovor med sorodniki, prija-telji in sosedi, ki se redko sreœajo in jim zato takøna sreœanja veliko pomenijo, obujali so spomine na otroøka leta in na ro-dno vas nekoœ. Ob kapljici z domaœih bregov in okusnem pecivu, ki so ga pripravile domaœe druæine, so se øe zavrteli obglasbi, vmes so naøli øe nekaj trenutkov za skupinsko fotografijo. Vrli gostitelji so jim za spomin podarili fotografije z lan-skega sreœanja in lectovo srce. Sladki vrhunec druæabnega dela je bil sreœelov z dvema velikima tortama, s katerima so sena koncu posladkali vsi udeleæenci.

Ne le tradicija, tudi ljubezen do rodne grude veæe Œervekove naProsenjakovce.

Adela Rajh z vnukomMatejem, ki muProsenjakovcipostajajo drugi dom.

ljem obiskujejo starøe oziroma stare starøe na Goriœkem, kajti tu-kajønji mir in pristna narava jim veliko pomenita. Vedno pogo-steje omenjajo, da se bodo nekoœ morda tu naselili za stalno. Se-demnajstletni srednjeøolec Matej pravi, da bo, »ko bo v penziji«,sigurno æivel v babiœinem rodnem kraju, za zdaj pa ne izpustinobene priloænosti za poganjanje za okroglim usnjem s prose-njakovskimi fantiœi. Kdo ve, mogoœe ima v teh krajih tudi kakø-no simpatijo, ampak tega nam ni izdal ...

DRUÆINA ŒERVEK, GROFOVIZgodba zakoncev Rajh je sila zanimiva, vendar o tem ob drugipriloænosti, mi pa se preselimo k drugi mizi, kjer je zbrana dru-æina Œervek, tri sestre in brat. Okolica jih bolj pozna kot grofovepotomce. Po dolgih letih sluæbovanja in bivanja po razliœnih prek-murskih øolah, od Dobrovnika prek Lipe in Odranec do Grada,se je za stalno vrnila v rojstni kraj Karolina Zrim, upokojena uœi-teljica, ki zdaj æivi na domaœiji pod dvorcem svojega deda, grofaCarla von Matzenauerja. Gospa Karolina, ki so jo njeni uœenci ra-di klicali Dragica, je øla v petdesetih letih razdajat znanje na Mar-kovsko, v Lipo in Odrance, tam je tudi æivela v øolskih zgradbah,kot je bilo v navadi. Kot mlada uœiteljica je æe v zgodnjih petde-setih letih z odranskimi øolarji organizirala lutkovno predstavo zmarionetami, pa tudi kasneje, ko jo je usoda zanesla na Grad, jesodelovala v gledaliøkih predstavah, ne le kot igralka, ampak tu-di kot maskerka. Pri Gradu je spoznala moæa Ludvika, ki je dol-ga leta delal v Avstraliji in Avstriji, po poroki pa se je ustalil vSloveniji. Je tudi neutrudna zgodovinarka, ki se z veseljem druæis prosenjakovskimi øolarji, z murskosoboøkimi muzealci in je ne-usahljiv vir informacij o zgodovini kraja in dvorca. V zadnjem œa-su æeli gospa raziskati svoje druæinsko deblo, ki izvira iz Œeøke.

In lahko bi øe nadaljevali z zgodbami, vendar pustimo nekajtudi za naslednje leto, saj organizator obljublja, da bodo nasle-dnja sreœanja øe bolj pestra. Ljudje, ki so povezani s krvnimi ve-zmi in spomini na otroøtvo, mladost, ter Prosenjakovœarji, ki tuæivijo, so vzeli to prireditev za svojo, ker jim nudi moænost zadruæenje, za kar si ljudje v teh œasih œedalje teæje najdejo œas.

Denis Malaœiœ, predsednik druøtva, se trudi, da bi sreœanja po-stala tradicionalna, zato z neutrudnimi sodelavci æe naœrtujejo na-slednje sreœanje, katerega rdeœa nit bo najverjetneje nekdanje æiv-ljenje na kmetih, zato æelijo organizirati øaljivo tekmovanje v raz-liœnih opravilih, ki poœasi tonejo v pozabo, da bi starejøi obudilispomine, mlajøi pa spoznali in se mogoœe nauœili kakøne spret-nosti. Razmiøljajo tudi o stalnem terminu prireditve, da bodo raz-seljeni lahko laæje naœrtovali svoj prihod.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 13

ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT

14 14. avgust 2008

I. IFJÚSÁGI VADÁSZTÁBOR Juliús els√ napjaiban rendez-ték meg Pártosfalván az I. Ifjusági Vadásztábort, amelyr√l el-mondhatjuk, hogy országos viszonylatban sem volt eddig pár-ja. A Muravidéki Vadászszövetség kezdeményezésére a pár-tosfalvi, kebelei, dobronaki, turniøœei és Sveti Jurij-i általánosiskolákból tizenkét fiút toboroztak, akik három napon át nemcsak a vadászat fortélyaival, hanem els√sorban a környzetvé-delemmel, vadgazdálkodással, a természetben való túlélésselismerkedtek meg, A fiúk számára nagy élmény volt az éjsza-kai és a hajnali vadászat, a vadászkutyákkal való ismerkedést,a céllövészet, az erdei turák és nem utolsó sorban az együtttöltött három nap, ami kevésnak bizonyult, hiszen a pártos-falvi vadászotthon mellett felállított sátorban kés√ éjszakáigmeséltek a nap csodálatos élményeir√l. A záróünnepséget,amelyen a szül√kön kivΔl jelen voltak Franc Cipot MoravskeToplice polgármetere, az országos és a muravidéki vadász-szövetség képvisel√i, a muravidéki kΔrtösök és vadászkóruskoncertje, valamint a tábor résztvev√inek rajzaiból rögtönzöttkiállítás tette még színesebbé. Bár a helybeli iskola bocsájtot-ta rendelkezésΔkre a konyháját és a szakácsát, a hangsúlymégis a vadászételeken volt. A tervek szerint a tábor évi jel-leggel állandóvá válna.

* * *KIRÁNDULÁS HORTOBÁGYRA. A Moravske Toplice KözségMagyar Nemezeti Önkormányzata az idén is megszervezi a ha-gyományos augusztusi nemzetiségi kirándulást, ezuttal Horto-bágyra. Két napos kirándulás során el√ször megtekintik Debre-cen, a kálvinista Róma történelmi jellegzetességeit, majd másnapHortobányra tesznek kirándulás a Kilencliku hídhoz, ahol a pusz-ta szívében a csikósok mutatványaiban gyönyörködhetnek. Ha-zafelé tartva végigutaznak Budapesten, elhaladva a magyar f√vá-ros legjellegzetesebb látnivalói mellett...

* * *GABONAFELVÁSÁRLÁS. A juliúsi ítéletid√t követ√ hoss-szabb ideig tartó es√zések miatt a határmenti falvakban is ké-sett az aratás. A vihar után a kenyérgabona több mind felemaradt kint a földeken és amikor a felázott mez√kön újrameg lehetett kezdeni a betakarítás, a termény sokat vesztettértékéb√l, s így a leadott búza zömét csak harmadosztályu ta-karmányként vásárolták fel a malomipar és a silók. Hogy mi-lyen vesztesség érte a termel√ket Szentlászlótól Szerdahelye-ig, még nem lehet teljes mértékben felbecsΔlni, annál inkábbsem, mert a károkkal foglalkozó bizottságok még nem fejez-ték be az összeírást.

* * *B≈SÉGES GOMBAIDÉNY. És végΔl még egy érdekesség. Na-gyon sokáig úgy mutatkozott, hogy az idei év nem kedvez agombászoknak, de augusztus meghozta a »vargányaaratás« ide-jét. A kell√ csapadék és a meleg révén az erd√kben gazdag agombatermés. Goriœkó még azon ritka és éríntetlen tájak közétartozik, ahol az elmúlt kétszáz év során alig változott a gomba-állomány. Ezt onnan tudjuk, hogy a 18-ik században a vidékszülötte, Nemesnépi Szakáll György, az √rségi erd√k f√felvigyá-zója, mint ahogyan önmagát nevezte, kézíratban ránk maradtmonográfijában pontos leltárt készített az ehet√ és mérges, avagybolondos gombákról. A mai összehasonlítás alig tér el vala-mennyire a régi listától, f√leg csak a gombafajok megnevezése éshasználata különbözik. Ami pedig a mai gombagyΔjtést illeti, soka »hétvégi, zsákmányoló gombász«, akik szakszerΔtlenségΔk mi-att károkat okoznak az erd√kben, f√leg pedig a gombaállo-mányban. Továbbá tudni kell, hogy mindenki csak saját erdejé-ben gombászhat és napi két kilogrammot szedhet.

NÉHÁNY SORBAN

Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella

Ime másodszor is megszervezték a pártosfalváról elvándoroltaktalálkozóját, amelyr√l az idén szlovén nyelven számolunk beb√vebben. A juliúsi találkozót is a hagyomány szerint a helybeli»Ady Endre« Idegenforgalmi és MΔvel√dési Egyesület vezet√ségeszervezte kultúrprogrammal és baráti találkozóval. Azon a szom-baton nagy h√ség ellenére is sokan kitartottak a kés√ délutániórákig. Els√nek a kultúrházban egy színdarabnak és kutúrmΔsor-nak lehettek tanúi mindazok, akik nem csak Muravidékr√l, ha-nem Szlovénia más részeir√l is hazalátogattak, mjad a faluott-honban étel-ital mellett a rokonaikkal, ismer√seikkel sokáig vi-gadtak, elbeszélgettek a múltról, mindazokról, akik a jobb élet re-ményében elhagyták sz√l√falujukat. Denis Malaœiœ, az egyesΔletelnöke szavai szerint már arról gondolkodnak, hogy milyen újformát és tartalmat adjanak a következ√ találkozónak. KépΔnk arésztvev√k egy csoportját örökítette meg. (pivar)

ÚJRA ITTHON

Kedves, aranyos Naca nyénye! Nagyon rövidre fogom aszavamat, bár vóna mirΔ irnya, de a zasszon kijabál,hogy üllek fö a kombányra, me még három hellön áll abúza. Mindön a nyakamra gyΔtt. A vijar miatt ekésött azaratás, a zerdΔ teli van vorgányéve, aszt is fö kö szeny-nyi, meg egy jó hónap múlva válosztanyi kö. Éppen ezérirok. Nem nagyon jut el idájig a hire, hogy ki akar leny-nyi magyar képviselΔ. Csag egyrΔ tudunk, aki annyirabisztos a dógába, hogy le is mondott a direktorságrú, dea többi jelΔt meg nagyon hagat. Legalább is itt Goricskúnnem járnak. Aranyos drága Naca Nyénye, ha valamitmegtud, este 10 óra után má megföjΔnk, meg begyöjΔnka mezΔrΔ, akko hijon fö telefonyon. Tuggya nagy gond-ba vajok, me úgy láccik a százesztendΔs kalendárium jós-lata betelik. A zidin má annyi rossz vót, hogy illen égi-háború után a zembör nem várhat jót, csag sárga veszö-delmet, az meg van Kinába a zolimpijába, sáskákat, amikmég gyΔhetnek, meg új képviselΔket, aki a biblijai ve-szödelmet is túlszárnyhattyák. Gondulom Naca Nyénye,hogy maga, meg a magáho hasonlú többi asszon erre aválasztásra is készΔl, me mondom magának, hogy máeddig is sok fΔggött magoktú. De mast be kö fejeznöm,me a zasszony kΔdob a házbú, ha nem mönök kombá-nyoznyi. Útközbe maj fötöszöm a dopisznicát a postára.Aranyos Naca Nyénye, várom a telefonnyát vagy a leve-lít. Vorgányát viszök. Üdvözli Kuruc Pétör Goricskúrú.

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 14

ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLETT

1514. avgust 2008

A maronyi szlovéniai reformatus közösség búcsúzik tiszteletesét√l,Nagy Dániel lelkészt√l, aki közel egy és fél évtizede istápolta a hi-veket, tanította a hittant és arra törekedett, hogy nem csak atemplomaikban, hanem a hétköznapok buktatóin is egymáshozközelebb hozza az embereket a határ mentén.

A sors vargabetΔs útjain az élet több stációja után szinte föl-dönfutóként érkezett családjával Erdélyb√l Szentgyörgyvölgyre,majd elvállalta a szlovéniai falvakban a kálomistáinak gondozásátis, hosszú útakat téve meg a zárt határok tövében, hogy havontaegyszer, kétszer eljuthasson Szentlászlóra, Csekefára, Szerdahelyre,

A 2007/2008-AS TANÉV PÁRTOSFALVÁN

AZ EREDMÉNY 289 ELISMERÉSÉS OKLEVÉL

DÁNIEL TISZTELES ÚR,KÖSZÖNJŰK...

Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella

A közeled√ szeptemberrel újra megszólal a cseng√ és a tanter-mekbe parancsolja a tanúlókat, pedig mindha csak tegnap lettvolna vége a tanévnek. A pártosfalvi KétnyelvΔ Általános Iskolá-ban már összegezték az eredményeket és az el√ttΔk álló felada-tokra összpontosítanak, de mint Joæefa Herman igazgatón√velkészített szlovén nyelvΔ beszélgetésΔnkb√l is kitΔnik, az eredmé-nyekben gazdag esztend√re nem lehet egyszerΔen pontot tenni,hiszen a 89 iskolás közΔl 9 arany, 44 ezΔst és 60 bronzérmestanulójuk volt, a tanév végén pedig összesen 282 elismerést ésoklevelet osztottak ki.

A kilencéves iskolát nyolc tanuló közΔl hat els√t√l az utolsóosztályig kitΔn√vel végezte és a Timess kutatásai szerint ezek amatematikai és természettudományi tantárgyak ismeretében or-szágos viszonyban negyedik helyen kötöttek ki. Legsikerebbek-nek Kalamár Goran, Novak Simon, Vugrinec Alen, Svetec Kimi,Végi Kalamár Aleks, Végi Kalamár Alen bizonyultak, akik akitΔn√ eredmény mellett számos országos versenyen nyert díja-kat, elsimeréseket is felmutathatnak. A nyolcadikosok közΔl Ja-koøa Aleø és Gorza Mitja remekeltek.

A felsorolásnál tartva be kell mutatni az iskola folklór cso-portját, amelyet Horvát Melani, Kalamár Chiara Franceska,Karmberger Jan, Meøiœ Laura, Varga Endrina, Kranjec Patricija,Sapaœ Lea, Sever Kaja, Tamaskó Sara, Györek Domen, Hari Ma-rinela, Laura Német, Hahn Nadja, Tamaskó Adriana, Könye Ana-mari, Kerœmar Domenika, Kerœmar Martina, Koœiø Mendi, SeverSamanta, Tivadar Martina, Janko Aleø, Német Goran, Kovaœ Alenés Jakoøa Aleø alkotják.

Hagyománya van a méhészeti szakkörnek is, és a fiatal tagoka tavalyi tanévben számos elismerés mellett Jakoøa Aleø és Ko-vaœ Alen 2 ezΔst érmével is öregítették az iskola hírnevét. Mégsorolhatnánk az elismeréseket, kitΔntetéseket, hiszen az iskolántöbb szakkör is mΔködik és még ide tartozik, hogy a tanulókszlovén valamint magyarnyelvΔ veresenyeken mérettetik meg rá-termettségΔket, tudásukat,.

Nem csak a tanulókra vonatkozik sazkmai képzés elve, hanema pedagógusokra is. Így tavaly országos szinten részt vettek négyszéleskörΔ, a tananyag elsajátítását öztönz√ programban. A Pár-tosfalvi KÁI közremΔködik több országos szintΔ felmérésben, ha-todik éve az ekoøola/-ekoiskola programban és az eko-zászlóbΔszke tulajdonosai, hiszen az elmúlt tanévben is arra törekedtek,hogy a tanúlókat ráaszoktassák a hulladékanyag csökkentésére, avillanyárám-, és a víz használatának korlátozására. A projektbe be-vonták a szül√ket, az iskola dolgozóit és a többi polgárt is.

Mivel az iskolát Hodos, Øalovci és Moravske Toplice közsé-gek kétnyelvΔ falvaiból látogatják a tanulók, igy ezekkel szoroskapcsolatot alakítottak ki, együttmΔködnek a bogojinai és fokov-ci iskolákkal, de kapcsolatik kiterjednek az ország más tájaira ésa szomszédos országokra is.

Nagy Dániel

kal, ékes igével újra betöltötte a kis templomokat, érz√en búcsúz-tatta a halottakat, mert sajnos a sorvadó kis közösségben egyregyakrabban jelzi a lélekharang, hogy még kevesebben maradtak.

Voltak álmai. Tanítványai közΔl szerette volna négyszáz évután kinevelni az els√ helyi születésΔ lelkészt. Megálmodta aszentlászlói új templomot és amikor két évvel ezel√tt nyugdíjbavonult, lelkiismeretfurdalást érzett, de tovább is gondozta a gyü-lekezetet, mígnem a dunántúli püspökdég helyébe mást nemajánlott... Pedig erejéb√l még futotta volna...

Gyenge két évtizeddel ezel√tt, a kilencvenes évek elején volt,amikor az egykori híres szentgyörgyvölgyi gyülekezetbe, ahova1919 el√tt a szentlászlóiak és a többi szlovéniai reformátusok is tar-tóztak, új pársztor telepedett át. Nagy Dániel és családja szegényen,személyes holmijával érkezett a romos paplakba, de felvirágoztatta,majd id√vel, amikor már érezte, hogy a sors könyvében ez a kez-detekt√l református település van megírva a végállomásának, szin-te egymagában, barátai segítségével, két kézével felépítette a csalá-di fészket, hiszen tudta, hogy neki már itt élni és halni kell: »Itt vanmár a hazám, az otthonom, Erdélyországhoz csak a gyermekoriemlékek kötnek, meg azok a famunkák, a székelykapu, amely amagány óráiban faragtam és számomra köt√dést jelentenek. A sokmegpróbáltatás mellett volt egy szép dolog az életemben itt a vé-geken: a szlovéniai reformátusok papja lehettem. Azon kedves em-berek köthettem össze életemet, amelyek emlékeztettek szül√falumnépére. Bár a kezdetben, mint romániai magyarnak, nehézségeimvoltak a határátkelésnél, de ma a határmenti falvakba úgy járok át,mintha haza mennék. Most már tudom, hogy ha letelepülésem ide-jén választhattam volna, biztosan Szentlászlón vagy valamelyik má-sik szlovéniai református faluba kötök ki...«

Ne szomorkodjon Tiszteles Úr, nincsenek már határok, a ker-tek alatt is átjárhat Szentlászlóra, hiszen Póth Károly, NarancsikPál után Ön is beírta a nevét az itteni emberek szívébe és ha is-mer√söket keres, akkor az erd√n át sétáljon át baráti látogatásra.Nem mindig a hivatalos cím, a funkció a dönt√, hanem az em-berség, Önt pedig örökre err√l tartják számon. Várják a Tóthék,Nemesék, Kocánék, Károlyék, Dórák, Bogdánok, Zsohárok, Balai-cok, a kilencven éves Vilma néni, s hogy ne is soroljam, várjákminden háznál, legyenek reformátusok, evangélikusok, katoliku-sok. Így a búcsú nem is igazi elvállás, hiszen a baráttól sosem le-het elszakadni, f√leg, ha még köszönettel is tartoznak neki....

Hodosra, Domaföldre igéthirdetni, a vallás alapjait ok-tatni. Annyira megkedvelték,hogy a szüleik még a másvallásu gyereket is elküldtékDani bácsi hittanóráira. So-káig árvaságban teng√d√szlovéniai reformátosokat lé-pésr√l lépésre újra nevelte,házaknál látogatta a fiatalo-kat, aggokat, elesetteket ésígy lett egyike a »közΔlΔnkvalónak«, aki együtt tudottörΔlni sírni az itteni emberrel.Az id√s nénik abban gyö-nyörködtek, hogy zsoltárok-

Az ÉVKÖNYV-ZBORNIK kiadóbizottsága készíti a másodikfΔzetet és ez uton is felhívjuk mindazok figyelmét, akiknek ja-vaslataik, írásaik volnának, hogy ezekkel augusztus végéig ke-ressék fel Pivar Ellát a 041 298-210-es telefonon, vagy e-mai -lon: ela.pivar@volja.net, de irhatnak a Lipnica szerkeszt√sé-gébe is: Lipnica – Obœina Moravske Toplice címre

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 15

PREJELI SMO

Vem, da je v vaøi obœini v navadi, da si vse poveste iz oœi v oœi in ohranjate v pisni obliki za zanamce le v nebo vpijoœezadeve. Zato sem dolgo razmiøljala, ali naj napiøem te vrstice,saj se kot kak nedeljski priølek nimam pravice vtikati v lokalnezadeve. A kaj, ko mi kalimerov kompleks malega œloveka ne damiru. (Za osveæitev spomina in za mlajøo generacijo: Kalimeroje lik iz risank moje generacije, tisti mali piøœek, ki se je æe obizvalitvi in nato v svojem daljnem æivljenju na vsakem korakusreœeval z zlo usodo bitja na obrobju.)

Ja, in v œem je pravzaprav ta moja ihta, da vam piøem sredinajveœje æege? Kot æe tolikokrat, sem bila zopet na Goriœkem,kot tudi mi primestni – ne meøœani, ne kmetje – pravimohribovitemu delu te naøe pokrajine. Hodila sem po stezah svojemladosti, kot sem pred niti ne vem koliko desetletji po odredbitakratnega øolskega ministra obiskovala na domu svoje uœenceiz Ivanjøevcev, Lonœarovcev ter Srediøœa. Priznam, v svojizagnanosti sem takrat mislila, da bom reøila svet, tamkajønjodeco poslala na fakultete, da se jim bodo sredi te œudovitekrajine odprla nebesa. Pa ni bilo œisto tako. Oni so se odselili v tujino, v Mursko Soboto v tovarno, kriæev pot semnadaljevala drugod, a sem ostala povezana s tukajønjimi ljudmiin priznam, v svoji brezizhodnosti se pogosto vraœam sem pomir in spokoj. Tako pogosto, da mi te vasi postajajo drugidom, œeprav nimam tu ne hiøne øtevilke ne strehe nad glavo.Œudovito je sedeti pod staro hruøko tepko, hoditi po starihpokopaliøœih, se ustaviti pri Juliøki, Kalmiju, Beli, teti Elzi,Margiti, Jolanki, Lajœiju in se pogovarjati o tistih naøih œasih.Ja, o tistih preteklih œasih, ker sedanjega skorajda ni. Nebogljenimali ljudje, ki so ostali tu, preæivljajo svoj enoliœni vsakdan, letisti tujci, ki redko zaidejo na ta ozka pota, nudijo nekaj snoviza ugibanje. A je bil dacar, mogoœe Angleæ, ki bo poceni kupilMankino hiøko, ali pa kakøen gobar? Vendar jih najveœ le potuje mimo, saj tu ni niti gostilne, le Kozicov muzej v Ivanjøevcih, predvsem pa njegova medena palinka, ki jo tako radodarno, skoraj brezplaœno ponuja, zadræi popotnika za kakøno urico ... Tu je zvonik, edinstven v tem delu, ki mu ni para ne na tej ne na oni strani meje. In ta zvonik. Kot tudivse drugo, poœasi naœenja zob œasa, œeprav bi ga za malodenarja z nekaj doma stesanimi hlodi lahko obnovili vprvotnem sijaju. Pa ne z æaganimi hlodi, kakor so v posmehizroœilu naredili v sosednji obœini. Potem so tu øe leseninagrobniki v Srediøœu, Œikeœki vasi in Motvarjevcih, edinstveniprotestantski spomeniki tudi v dræavnem merilu ..., in stare hiøes trnacom, kostanjeva pot, endemiti rastlinskega sveta, kot soøota, zvezdaste narcise, nadalje bistri viri vode ... Niti ne bomnadaljevala naøtevanja, saj bi utegnili pomisliti, da kandidiramza æupanjo, ali vsaj za obœinsko svetnico.

Øalo na stran. Gospod æupan, resno vas spraøujem, zakajimajo ti ljudje, ki so »bogu za hrbtom«, obœutek, da so oniKalimeri Obœine Moravske Toplice. Morda zato, ker v temtrenutku niso razvojno perspektivni, nimajo hotelov, bazenov,velikih parkiriøœ za avtobuse, niti otrok, ampak le nekajvinotoœev, tu in tam kakøno vaøko krœmo, nekaj zasebneiniciative, ki pa zaradi nezadostne materialne osnove instrokovne pomoœi ne more zaæiveti? Kalimero paœ ostajaKalimero. Pa bi ravno ta drobni piøœek rabil pomoœ: veliki so zadosti pametni in prebrisani, da znajo izkoristiti zakone,ugodnosti predpisov, malemu, pridnemu œloveku, njegoviskupnosti,bi moral nekdo krepko seœi pod pazduho, ga podpreti ter ga pokonœno peljati skozi labirinte administracije.Œe æe dræava tega ne dela, pa bi lahko lokalna skupnostustvarila œudeæe. Ne pravim, naporno je, a se izplaœa, œe æe ne zaradi drugega, pa vsaj za narodov blagor

na Goriœkem in za mirno vest obœinske uprave, svetnikov in nenazadnje vas, gospod Æupan.

Mislim, da je zaradi ljubega miru zdaj œas postaviti piko na konec tega pisma. Æelim vam veliko uspehov, predvsem pa veœ razumevanja za Kalimere, ki so øe ostali in straøno so navezani na svoje vasi.

Ella Pivar Tomøiœ

Spoøtovani gospod Æupan!

16 14. avgust 2008

Goriœanke

POZIMI MOØKI PRAZNIK,SPOMLADI ÆENSKI IZLET

Pozimi moøki praznik, spomladi æenski izlet, je bil moto æensk zgoriœkega dela naøe obœine. Med mnoæico praznikov, ki se zvrsti-jo marca za æene, so letos praznovali svoj veœer tudi moøki. Zamajhno pozornost so gospe prispevale v lastni reæiji, mnoæicomoæ pa je razveselila Franœkoliza.

Da se æenske ne bi poœutile v œem prikrajøanem, so se odlo-œile, da se podajo na izlet v Savinjski gaj. Aprila se je 44 æenskzapeljalo proti Mozirju. Kakor smo paœ vajeni, smo se najprej

DRUÆINI PRIJAZNO OKOLJE?

V juliju je obiskovalce moravske trim steze v Œreti prijetno pre-senetil letak z logotipom Terme 3000, ki je naznanjal certifikatDruæini prijazno okolje.

Tisti, ki smo bili na stezi v tistih dneh, se nismo mogli znebi-ti obœutka, da bo Œreta prijazno okolje morda postala, ko bo ne-kdo oœistil steze, odstranil vejevje, odlomljeno med nevihto, od-stranil poruøena debla, pokosil koprive ob cesti in poteh, zadelalkotanje im mlake (zlasti na severnem delu steze), ki silijo spre-hajalce in tekaœe, da jih preskakujejo ali se jih na øiroko ogiba-jo, posul steze z lomljencem, na novo postavil tista telovadnaorodja, ki jih je uniœil ali naœel zob œasa ...

Œreta je v resnici oaza hladu; blagodejno ga razdaja obisko-valcem tudi v najbolj pasjih dneh; prijazno okolje pa bo postala,ko bodo vsak opravil svoje delo: tisti, ki jo ponuja, prav tako patudi lastnik.

Ludvik Soœiœ

ustavile na kavi in nato odøle v gaj. Naø øofer Marjan je pravil,da je roæice pripeljal k roæicam. Se lepo sliøi, mar ne? Po ogledugaja smo se odpravile na vrtnarijo Skorenøek v Mozirju, saj natej vrtnariji æivi ustanovitelj Savinjskega gaja. Po ogledu vrtnarijein seveda tudi nakupih smo se odpeljale v Slamnjak pri Ljuto-meru, kjer smo imele bolj pozno kosilo. Ob dobri domaœi hrani,izvrstni kapljici in zvokih harmonike je œas minil, kot bi trenil.Polne lepih doæivetij in spoznanja, da nam je vsem bil ta dan vveselje, smo se v veœernih urah podale proti domu.

Vesna Jakiøa

Lipnica71-v8.qxp 11.08.08 14:20 Uhr Page 16

1714. avgust 2008

KULTURA

Besedilo in fotografija: Geza Grabar

Zbor sestavlja 13 pevk iz Sebeborec in ena iz Puconec. Pevke sev sejni sobi vaøko-gasilskega doma dobivajo dvakrat tedensko.Njihov vsebinsko raznolik repertoar trenutno obsega program zadobrih 40 minut petja, v zboru pa si poleg enotnih oblaœil, karpa ne bodo mogli uresniœiti brez pomoœi sponzorjev, prizadevajotudi, da bi svoj repertoar sœasoma øe razøirile. Poleg nastopa vdomaœem kraju so sodelovale tudi na pevski prireditvi v Beznov-cih v obœini Puconci, kjer so prav tako navduøile øtevilne ljubite-lje zborovskega petja.

»Na njihovo delo smo zelo ponosni in jim æelimo œim veœ na-stopov tudi izven meja naøe vasi in obœine,« zakljuœuje predsed-nica, ki pravi, da bodo sebeborske pevke nastopile tudi na za-kljuœni obœinski proslavi, v zimskem œasu pa æe naœrtujejo samo-stojni koncert.

Filovske pevke: prvih 20 let

PRAZNOVANJE JE VSELEJ NEKAJ LEPEGA

V tem duhu in z bogato sporoœilno vrednostjo pesmi je v veœna-menskem prostoru v øportno-rekreacijskem centru v Filovcih mi-nil bogat veœer z ljudsko pesmijo. Najprej so se jubilantke pred-stavile z nekaj pesmimi, zatem so jim izroœili zahvalne listine KTDza sodelovanje v skupini, ki so jih prejele: Marija Vegi, KristinaGeriœ, Kristina Nemec, Marija Gyorek, Barica Gjerek, Marija Oølaj,Marija Kerman, Marija Økerget, Darinka Horvat in Alojzija Mauœec,pa tudi nekdanji œlanici Terezija Berden in Marija Mesariœ.

»Praznovanja so vselej nekaj lepega, øe posebej, œe jih proslavimo s tistimi, ki jih æelimo imeti ob sebi,« je z izbranimi be-sedami zaœela napoved prireditve, na kateri so poœastili okrogli jubilej delovanja Filovskih pevk, povezovalka sporeda An-drejka Trajbariœ, sicer prizadevna predsednica Kulturno-turistiœnega druøtva (KTD) Filovci, katerega œlanice so tudi pevke.Filovske pevke je zdruæila ljubezen do pesmi in petja in jih druæi æe polnih 20 let, œlanicam zbora pa jim je pesem oziro-ma petje zagotovo obogatilo marsikateri trenutek v æivljenju.

DKØT Ælaki Sebeborci

ÆENSKI PEVSKI ZBOR ÆLAKIØtevilnim delujoœim pevskim zborom v naøi obœini se je nadomaœi gasilski sveœanosti konec junija tudi uradno pridruæilæenski pevski zbor, ki deluje kot sekcija v Druøtvu za kul-turo, øport in turizem (DKØT) Ælaki Sebeborci. Predsednicadruøtva Irena Hüll pravi, da so se pevke pod vodstvom zbo-rovodje Joæeta Vukana zaœele dobivati na zaœetku letoønje-ga leta, œeprav je bila æelja po zboru prisotna