44
Glasnik Občine Divača letnik 17 št. 5 december, 2011

Glasnik Občine Divača

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Glasnik Občine Divača • letnik 17 • št. 5 • december, 2011

Citation preview

Page 1: Glasnik Občine Divača

Glasnik Občine Divača • letnik 17 • št. 5 • december, 2011

Page 2: Glasnik Občine Divača

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA december 2011, letnik 17, številka 5Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl; Oblikovanje in tisk: JPStudio Divača; naklada 1700 izvodov.

Navada je, da se ob koncu leta zazremo na celoletno delo in ga poskušamo ovrednotiti. Za nami je pet številk občin-skega glasila, od teh eno tematsko, posvečeno domačinu, slikarju Stojanu Zafredu. Menim, da so Glasniki kar kvali-tetni, kar je razvidno iz številnih ogledov na spletni strani in tudi pohval, ki jih dobivamo. Člani uredniškega odbora zgledno sodelujemo, pohvaliti pa moramo tudi vas, dopisnike, ki kar pridno pošiljate prispevke. Pripomniti pa moram, da bi lahko včasih malo bolj upoštevali navodila o pisanju člankov in predvsem o fotografijah, ki jih pošiljate. Saj veste, če niso kvalitetne, ne moremo delati čudežev.Pa še nekaj. Lepo je, da v rubriki Veseli dogodki ovekove-čite družinska slavja, kot je rojstvo novega občana, visoki jubileji - rojstni dnevi, zlate in biserne poroke …, vendar se morate zavedati, da je v naši občini kar precej starejših občanov in da bi Glasnik kaj kmalu napolnili, če bi objavili rojstnodnevna slavja vsakega občana nad 70 let. Od sedaj naprej bomo obeležili jubileje slavljencev nad 90 let. Naslednji Glasnik bo izšel pred veliko nočjo, prve dni aprila v naslednjem letu, prispevke zanj pa zbiramo

do 10. marca 2012.Seveda se tudi člani uredniškega odbora pridružujemo županovem voščilu. Vsem občanom, tudi tistim, ki ne berejo Glasnika, želimo veliko sreče, zadovoljstva, pred-vsem pa zdravja v novem letu. In ker smo dobili tudi novo vlado, ki je baje bolj podjetna kot prejšnja, upam, da bo kakšna drobtinica padla tudi na naše mize.

S R E Č N O !Glavna urednica

Glasnik si lahko ogledate in prelistate na spletni strani

www.divaca.si pod rubriko glasnik (klik na napis na levi), kjer so tudi arhivske številke Glasnika. Na občinski strani je odprt tudi elektronski poštni naslov

[email protected] katerega pošiljajte prispevke, lahko pa jih seveda tudi pošljete ali prinesete na Občino. Prosimo tudi, da si na spletni strani ogledate

navodila avtorjem za pisanje člankov v Glasnik.

Nasmeh nas nic ne stane, vendar cudežno deluje.

Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega,

ki ga poklanja. Zablesti kot soncni žarek,

a spomin nanj ostane za vedno. Veliko nasmehov, ljubezni in srece

v letu 2012 vam pošiljajo

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami,da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami. (Tone Pavček)

Želimo Vam vesele božične praznike, polne veselja, radosti in topline ter obilo osebnih in poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2012.

Mešani pevski zbor Divača

Adventni venček na naslovnici je izdelala Jana Rožac iz Cvetličarne Jana v Divači.

Page 3: Glasnik Občine Divača

aktualno

Drage občanke in občani!Poslavljamo se od iztekajočega se leta in misli nam uhajajo naprej, v prihodnje leto. Smo ljudje in samoumevno je, da delamo obračune s preteklostjo in načrtujemo prihodnost, pa čeprav se to nanaša samo na 365 dni v letu. Kar je bilo lepega in pomembnega, ohranimo v spominu in naj bo to izhodiščna točka, iz katere bomo črpali energijo in moč v prihodnjem letu. Kar se nam je izjalovilo, nas prizadelo, ne pozabimo, ampak uporabimo kot šolo, da ne naredimo v prihodnje podobnih napak. Bodimo pozorni do sebe, svojih otrok, svojih bližnjih. Bodimo strpni in razumevajoči do ljudi, ki jih srečujemo, in narave, ki nas obdaja. Naš odnos do okolice in dobra dela v okviru naših možnosti bodo naša notranja moč, ki nas bo napajala v trenutkih nemoči in malodušja.V globalni krizi, s katero se srečujemo na vsakem koraku, bi lahko znano krilatico obrnili na glavo in dejali: Pomagajmo si sami in skupnost nam bo pomagala. Nasmehnimo se temu in smeh naj nas spremlja v letu 2012. Če nam bo ob tem še zdravje služilo, bodo težave obvladljive in uspehi zagotovljeni.Drage občanke in občani, zaupajmo vase in bodimo samozavestni in leto 2012 bo tako, kot si ga želimo!V imenu občinske uprave vsem vam želim vesele božične praznike in vse dobro v novem letu.

Vaš županDrago Božac

Page 4: Glasnik Občine Divača

4 aktualno

V novembru 2011 mineva 25 let od vpisa območja Škocjanskih jam na se-znam Konvencije o kulturni in naravni svetovni dediščini pri UNESCU. Od vpisa do razglasitve regijskega parka Škocjanske jame je minilo 10 let. Nato pa je bil v 15-ih letih delovanja osebje Javnega zavoda park Škocjanske jame tisto, ki je skupaj s svojim svetom krojilo in usmerjalo razvoj in var-stvo v zavarovanem območju parka Škocjanske jame. Uspešno delo štirih zaposlenih v prvem letu po ustano-vitvi javnega zavoda do 22 in več zaposlenih sedaj se odraža v organi-ziranosti in urejenosti zavarovanega območja, v videzu in obnovi naselij in infrastrukture v zavarovanem obmo-čju, v dobrem sodelovanju z domačim prebivalstvom in lokalno skupnostjo.

Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija je v zadnjih dvanajstih letih iz lastnih sredstev vložil več kot 430.000 € v stavbno dediščino, podobo vasi in v infrastrukturo treh naselij. Poleg tega pa je Park uspešno pridobival evropska sredstva za obnovo štirih objektov, ki služijo upravi javnega zavoda in pred-stavljanju muzejskih zbirk etnološke dediščine, zgodovinskega raziskovanja jam in naravoslovne dediščini tega območja. Najnovejši pridobitvi pa sta s sofinanciranjem evropskih strukturnih skladov obnovljena pot v jami pod Škocjanom, ki je bila tako letos ponov-no odprta po 46-ih letih, in obnovljena domačija pri Nanetov'h (hiša Matavun s hišno številko 8), ki bo služila kot promocijsko-kongresni center in nudila dodatne možnosti ponudbe Parka Škocjanske jame.

V petnajstih letih dobrega dela si je še vedno edino območje naravne sve-tovne dediščine v Sloveniji pridobilo zaupanje in pohvale mednarodne skupnosti in želimo si, da bi z novo obnovljenimi objekti postali še bolj pre-poznavni in bi postali center odličnosti za jugovzhodno Evropo. Znanje imamo, možnosti in priložnosti pa si moramo pridobiti in jih znati izkoristiti v svoj prid in promocijo Parka. Vsebin nam ne zmanjka in pridnih rok tudi ne!Ko sem bila pred več kot štiridese-timi leti prvič v Škocjanskih jamah, to območje ni bilo pod UNESCOM, ni imelo zakonskega varstva, niti ne informacijskega centra, ni bilo dvigala iz Velike doline in še marsičesa ni bilo, kar nam danes popestri ogled. Takrat so me prevzele neizmerne globine ob spuščanju v kanjon in višine ob neskončnem napornem vzpenjanju po stopnicah iz Velike doline … Danes gledam na to z drugačnimi očmi, pa vendar mi je še vedno po vseh teh letih in številnih obiskih jam vsak ogled, vsak spust in vzpon novo enkratno dožive-tje. Pa čeprav bogata z znanjem in s poznavanjem, v spremstvu strokovnih sodelavcev ali domačinov, mednarodno priznanih strokovnjakov ali politikov, mi Škocjanske jame vedno znova zbudijo spoštovanje in občudovanje narave ter njenih skrivnostnih neizmernih sil in razsežnosti, ki jih mali človek nikoli ne bo znal in zmogel krotiti. S Škocjanskimi jamami smo predstavili Kras sebi in svetu v tridimenzionalni podobi. Zasluge za to so prav medna-rodno priznanje z vpisom Škocjanskih jam v Seznam Unescove svetovne dediščine, ustanovitev Parka Škocjanske jame, zaposleni v javnem zavodu Park Škocjanske jame in domačini, ki so to območje in njen fenomen predstavili svetu. Prav to območje je pripomoglo k oblikovanju kriterijev za vpis kraških in drugih podzemeljskih hidroloških sistemov v Seznam mednarodno po-membnih mokrišč leta 1999. Vključitev območja v mrežo biosfernih rezervatov leta 2004 pa je še razširilo območje traj-nostnega razvoja in izobraževanja. Ram-sarska konvencija o mokriščih in MAB v letu 2011 obeležujeta 40 let zavedanja o pomenu narave, nujnosti njenega ohranjanja in o trajnostni rabi naravnih virov. Na to se navezuje tudi mreža šol parka Škocjanske jame. Park se uspešno razvija tudi v svojih vsebinah za vzgojo,

izobraževanje in ozaveščanje o pomenu naravne in kulturne dediščine, najvi-dnejši dosežki pa se kažejo vsako leto ravno z aktivnostmi mreže šol.Vplivno območje je opredeljeno z zakonom o Parku Škocjanske jame. Ni sicer zavarovano območje, vendar pomembno kroji njegovo prihodnost. Zato sta pomembna povezava in sku-pno delo tako v zavarovanem kot tudi v vplivnem in prehodnem območju parka. Povezava ponudbe zavarova-nega in širšega območja je nujna pri oblikovanju blagovne znamke Parka, pri spremljanju stanja na tem območju, pri naravovarstvenem nadzoru, ozavešča-nju in ohranjanju dediščine. In vse to so le nekatere dejavnosti, ki jih oblikujemo z lokalnim prebivalstvom in lokalnimi ponudniki. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so imele Škocjanske jame okrog 40.000 obi-skovalcev letno. Sedaj že 100.000 ljudi vsako leto želi doživeti ta čudež narave. Naravovarstveni nadzorniki in vodniki so ključni za to, kako obiskovalci doži-vljajo vse vrednote parka, domačini pa jim ponujajo tudi prenočišča in domače dobrote. Skrbeti moramo, da se bodo na tem čudežu narave učili in ga znali ohranjati tudi naši otroci, vnuki in vsi prihodnji rodovi. Dobili smo ga samo »na posodo«, zato moramo zanj dobro skrbeti. Škocjanski jamski sistem je narava ustvarjala tisoče let. Z njim se danes po-našamo in na njem gradimo prihodnost njegovega širšega območja. Z njimi se ponašamo v različnih mednarodnih kro-gih, saj je tudi pomemben del evropske mreže varstva narave kot območje Nature 2000. S spoznavanjem njegovih procesov in pojavov jih mladi vedno bolj razumejo in cenijo. Za njegovo pri-hodnost pa moramo skrbeti danes tako v zavarovanem kot vplivnem območju parka. S petletnim programom varstva in razvoja hočemo dosegati zastavljene cilje za uravnotežen in trajnosten razvoj celega porečja reke Reke. Zavedamo se, da je samo ena neumnost, samo en nepremišljen poseg dovolj, da lahko čez noč izgubimo vrednoto, ki jo je prepoznal in sprejel ves svet in katero smo mi - upravljavci, lokalni prebivalci in obiskovalci - dolžni obvarovati pred nepremišljenimi dejanji posameznikov.

Dr. Gordana Beltram, direktorica Javnega zavoda

Park Škocjanske jame, Slovenija

Page 5: Glasnik Občine Divača

5aktualno

Škocjan – Petek, 25. november 2011 je bil za Park Škocjanske jame po-memben dan, kajti obeležili so dve pomembni obletnici, ki ju letos pra-znujejo, ob tem pa odprli prenovljen kulturni spomenik v Matavunu, v katerem je svoj prostor našel Promo-cijsko-kongresni center Pr' Nanetov'h.

Pred petindvajsetimi leti so bile Ško-cjanske jame zaradi izrednih naravnih vrednot kot 390. spomenik vpisane na seznam svetovne dediščine UNESCO. Ko je Republika Slovenija sprejela Kon-vencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, se je s tem obvezala storiti vse, da bi zagotovila aktivno varo-vanje območja Škocjanskih jam ter zato ustanovila regijski Park Škocjanske jame in njegovega upravljavca, javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija. Zakon je bil izdan leta 1996, kar pomeni, da park letos praznuje petnajsti rojstni dan.Pomembni obletnici so v parku obeležili na prav poseben način. Praznovanje se je začelo že popoldne, ko so v Matavu-nu odprli Promocijsko-kongresni center Pr' Nanetov'h. Obnova tega kulturnega spomeni-ka predstavlja tretji sklop operacije »Vlaganja v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame«, ki je potekala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Združeval bo ele-mente kulturne dediščine in kakovosti bivanjskega prostora, ki so značilne za

Kras, ter obenem z moderno tehnologi-jo omogočal izvajanje različnih dejav-nosti. Hiša namreč odpira vrata manjšim kongresom, konferencam, seminarjem, usposabljanjem in drugim srečanjem, izobraževanjem, tematskim delavnicam, razstavam in najrazličnejšim dogodkom ne le na lokalni temveč tudi na svetovni ravni.Na prireditvi ob odprtju je spregovoril mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internaciona-lizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, kulturni program pa so oblikovali otroci iz parka.Osrednja slovesnost ob praznovanju 25. obletnice vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine Unesco in 15. obletnice parka pa se je odvijala v osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Di-vači. Slavnostni govornik je bil evropski

komisar za okolje dr. Janez Potočnik, nagovor pa je imela tudi častna gostja, vodja Oddelka za Evropo in Severno Ameriko v Centru za svetovno dedišči-no v Parizu Petya Totcharova. Zbrane obiskovalce so pozdravili tudi gostitelji-ca prireditve, direktorica Parka Škocjan-ske jame, dr. Gordana Beltram, župan občine Divača Drago Božac in minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić. Kulturno noto na prireditvi so prispevali otroci dramskega in raziskovalnega krožka ter otroški in mladinski zbor iz divaške osnovne šole, Košanski oktet, mladinski komorni orkester Mirarco, Društvo ljubiteljev baletnih umetnosti Divača in Pihalni orkester Divača.

Sidonija Mozetič un. dipl. nov.Park Škocjanske jame, Slovenija

Page 6: Glasnik Občine Divača

V jamarskem društvu Gregor Žiberna Di-vača smo bili tudi novembra v pogonu. Bližajoči zimi in nizkim temperaturam navkljub smo se odpravili raziskovat odtočni sifon v Marchesettijevem jezeru. Skupina devetih jamarjev in treh potapljačev (sodelovali so tudi kolegi iz JD Sežana in JD Simon Robič Domžale) je v soboto, 19. novembra 2011, ob 7.30 vstopila v Hankejev kanal. Po dobrih dveh urah hoje smo se s povprečno dvajsetimi kilogrami transportnega materiala na ramenih prebili do prvega mesta prečenja Reke. Pot do tu je vodila še po starih klinih, vklesanih v steno nad sotesko reke, ki se je tega dne mirno pretakala z nekaj litri vode na sekun-do ponekod tudi trideset metrov pod nami. Razgledi so bili naravnost čudoviti. Neverjetne podobe iz Sibirije in Deževne dvorane si človek niti v sanjah ne more predstavljati. Do Martelove dvorane smo si že v zadnjem mesecu na skupnih ak-cijah s sodelavci Parka Škocjanske jame pripravili z vrvjo varovana mesta prečenja Reke in oprimke na bolj izpostavljenih

mestih. Ker smo s seboj nosili tudi obču-tljivo opremo, namenjeno potopu v za-dnji sifon, je transport napredoval precej počasi, pa tudi zeblo nas ni. V naslednje pol ure smo se prebili skozi rečni kanal na višje ležečo stezo po blatnih sipinah ob desnem bregu. Kdor je že doživel občutek prvinskega strahospoštovanja pred naravnimi silami, lahko le nemo ob-čuduje razsežnosti od tu naprej zevajoče Martelove dvorane. Njen strop se ponekod povzpne tudi 140 m nad glavami jamarjev, ki ga ti brez zelo močnih luči običajno sploh ne zaznajo. Do Marchesettijevega jezera je minilo še nekaj minut. Tam nam je nizek vodostaj omogočil lahko prečenje jezera s čolnom v zadnjo dvorano. Če le ne bi bilo toliko odpadne plastike, ujete med polomljenimi vejami na bregu, bi to jezero zlahka zamenjal z Doberdob-skim. Ekipa potapljačev je svojo nalogo opravila brezhibno. Prehod je nakazovala njihova napeta vrvica in po dveh urah tudi prvi svetlobni žarek iz dna ponekod tudi 20 metrov globokega in preko deset metrov širokega sifona. Ob povratku kar niso mogli skrivati navdušenja ob tem, da so na drugi strani uspeli preplezati še visoko skupino ponvic, ki je vodila v stranski pritok Reke. Ta se verjetno napaja z vodami izpod Vremščice. Nekaj sto metrov dolg stranski rov se pomenljivo imenuje Galerija mrzle vode. Ob dobrih pogojih potopa je potapljače ob povrat-ku presenetila še človeška ribica. Kot je nam znano, gre za prvi primer videnja proteusa v Škocjanskih jamah. Pred na-pornim povratkom iz jame smo preverili še stanje Mrtvega jezera, ki s svojimi br-botajočimi izpusti metana ni ravno varen kraj za počitek. Gladina jezera je polna človeških odpadkov in temu primerno se razlega smrad po okolici.

Na površje smo se vrnili po dvanajstih urah, ko smo vse skupaj še enkrat podo-živeli v vaški gostilni v Matavunu.Glede nadaljevanja naših akcij in pod-vigov velja omeniti, da smo na predsta-vitvi zadnjih raziskav v Kačni jami (kjer že vrsto let sodelujejo tudi tuji jamarji) v okviru predavanj Mesto nad Reko že na-kazali možnost povezave med obema

jamskima sistemoma. S preplavanim sifonskim delom navzgor od jezera Phare, ki se z visokim slapom nižje povezuje z že raziskanimi deli povezave, želimo divaški jamarji poiskati pot Reke med Kačno in Škocjanskimi jamami. To bi postavilo ta jamski sistem po skupni dolžini rovov na prvo mesto v Sloveniji (pred postojnskim sistemom).Upamo, da nam bo ta zgodovinski podvig uspel že v prihodnjem letu.

Mitja MaružinJDGŽD

V Muzeju slovenskih filmskih igralcev so na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, odprli svoja vrata. Med 10. in 17. uro je bil možen brezplačen obisk, ob 15.30 pa so se lahko obiskovalci pridružili vodenemu ogledu muzeja. 10. decembra ob 19. uri - Voda puščave, pesniško-glasbena predstava Andraža Poliča in Nataše Burger.Voda puščave je pesniška zbirka An-draža Poliča, ki kar kliče po uprizoritvi, saj so pesmi zastavljene kot pogovor med moškim in žensko v menjavah

dni in noči. Predstava je zamišljena kot pesniški dialog moškega in ženske, v katerega se vpleta avtorska glasba in igralska interpretacija. »Zbirka Andraža Poliča je odkritje vode v puščavi, v njej se pod plaščem zbrano-sti objamejo mističnost Vzhoda, čutna slastnost Sredozemlja, starogrško občutje skladnosti in kozmične uglašenosti. V dva-krat sedmih dneh in nočeh, ki jih izpojeta žensko hrepenenje in moško hlepenje, smo prisiljeni prisluhniti Bibliji in Koranu, svetim zvitkom Starega Egipta, prero-

kom in zavojevalcem, kraljicam ljubezni, sultanom pravljičnih fantazmagorij in angelom uničevanja.«

Milan Dekleva o zbirki16. december ob 18. uri – Zvezde na obisku, pogovor s Sašo Pavček (vstop prost).Zadnji v nizu pogovornih večerov z igral-ci v Muzeju slovenskih filmskih igralcev - obiskala nas bo Saša Pavček, priznana gledališka in filmska igralka ter pisateljica.Več o programu Muzeja slovenskih film-skih igralcev: www.muzejdivaca.si

6aktualno

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ

Page 7: Glasnik Občine Divača

7zgodilo se je

V soboto, 3. decembra, je iz globin Divaške jame, pravljične vilenice odkritelja Gregorja Žiberna, katere lepote sta poznala tudi avstroogrski prestolonaslednik princ Rudolf in psihoana-litik Sigmund Freud, na obisk med divaške otroke prišel prvi dobri decembrski mož, sv. Miklavž. S seboj je prinesel zvrha-no košaro sladkarij, saj so ga obiskali samo »ta pridni« otroci v spremstvu svojih staršev, zato je šibe lahko pustil v varstvu zmajem, vilam in škratom divaških globin.Za organizacijo obiska so tudi letos poskrbeli jamarji Ja- marskega društva Gregor Žiberna, Divača, zapeli, zaigrali

in zaplesali pa so mu učenci OŠ Divača. Obiskovalci smo se po Miklavževem sprejemu lahko sprehodili po sanirani jamski stezi vse do Male jame in si kapniško bogastvo, med katerim lahko najdemo tudi oblike kralja Matjaža in Sama, slapa Savi-ce in druge, ogledali v soju nove električne osvetljave, ki so jo v društvu s pomočjo projektanta g. Dikiča postavili s pridobi-tvijo projektnih evropskih sredstev.

Vesna Matevljič

Razvojno društvo Bandera Dolenja vas je tudi letos pripravilo že četrti Miklavžev pohod okoli vasi. Letos se je zbralo veliko število otrok, ne samo iz KS Senožeče ampak tudi iz ostalih krajev, ter otroci varstvenega centra Elvire Vatovec iz Strunja-na in enote tega centra v Divači.Otroci in njihovi starši so se najprej podali na krajši pohod okoli vasi, nato jih je čakalo presenečenje v vaški cerkvi.Učiteljice podružnične šole iz Senožeč so pripravile igrico z naslovom Laž ima kratke noge, nato je za otroke prišel težko pričakovani Miklavž v spremstvu angelov in parkljev.

Pridni otroci so dobili darila, poredni pa šibe. Porednih seveda ni bilo.Otroke in njihove starše so člani društva pogostili s pecivom, ki so ga spekle vaške gospodinje, čajem in kuhanim vinom. Prire-ditev smo zaključili s tradicionalno svinjsko glavo pri Femcu.Zahvaljujemo se vsem, ki so po svojih močeh prispevali k še enemu uspešno izpeljanemu dogodku v Dolenji vasi.

Alenka Dovgan Štrucl

V Sloveniji imamo tri biosferna območja: od 2003 BO Julijske Alpe, od 2004 BO Kras in od 2010 najmlajše BO Kozjansko in Obsotelje. Vse tri upravljajo Parki: Triglavski narodni park, Park Škocjanske jame, Slovenija in Kozjanski park. Park Škocjanske jame je s svojo mrežo šol osnoval in raz-vil idejo o skupni predstavitvi vseh treh BO, katere avtorji naj bodo otroci, ki tamkaj prebivajo. Z idejo sta se strinjala tudi preostala dva Parka in tako je bil rojen projekt razstave »Slovenska biosferna območja v očeh naših otrok«. Mentorice z učenci iz šestnajstih šol, starih med šest in petnajst let, v koordinaciji šestih dam iz treh Parkov in dame iz OŠ Dragoti-na Ketteja Ilirska Bistrica so ustvarili svojevrstne upodobitve naravnih vrednot in kulturne dediščine s prizori iz načina življenja na teh treh lokacijah svetovnega pomena, ki so jih združili v tri ločene sestavljenke, odprte za povezovanja

Foto

: KRI

STJA

N R

EŠA

VER

Page 8: Glasnik Občine Divača

8zgodilo se je

z drugimi BO na območju Evrope in Severne Amerike. Mozaične upodobitve dveh mesecev trdega dela so bile postavljene na ogled na Dan biosfernih območij in programa Človek in biosfera, 3. novembra 2011, v Narodnem muzeju Slovenije v Ljublja-ni s podporo predsednika Slovenske nacionalne komisije UNECO – prof. dr. Stanislava Pejovnika, direktorja Zavoda RS za varstvo narave – dr. Darija Krajčiča, slovenskega urada UNESCO, vodje Sek-torja za varstvo narave pri Direktoratu za okolje Ministrstva za okolje in prostor – Mladena Berginca s sodelavci in predse-dnico sveta zavoda PŠJ – mag. Suzano Zupanc Hrastar, župana Občine Divača – Draga Božaca, vseh treh direktorjev dotičnih parkov – mag. Martina Šolarja, dr. Gordane Beltram in mag. Tea Hrvoja Oršaniča, direktorja PŠJ v pokoju Albina Debevca ter številnih drugih prijateljev. Ob 40. obletnici programa MAB so učen-ci mreže šol parka Škocjanske jame peli, igrali in recitirali svoje kraje v slovenski prestolnici, za kar smo jim neizmerno hvaležni. Iskrena hvala tudi vsem ostalim sodelujočim učencem, mentoricam, kolegicam iz vpletenih Parkov in vsem, ki ste nam pri organizaciji in izvedbi pra-znovanja prijazno priskočili na pomoč.

Darja Kranjc

Foto

: BO

RUT

LOZ

EJ, D

ARJ

A K

RAN

JC IN

ARH

IV O

Š A

NTO

NA

ŽN

IDER

ŠIČ

A IL

IRSK

A B

ISTR

ICA

Etna iz Divače je bila kot edina picerija iz Slovenije vabljena k sodelovanju na enega izmed največjih simpozijev pice v Italiji. Izbrani smo bili kot koordinatorji in vodja ene izmed ekip.Deset ekip je pod vodstvom tehnologov, nutricionistov ter kuharskih mojstrov pri-pravilo deset najbolj znanih tipologij pic, od klasičnih do metrskih, neapeljskih, fokač itd.ETNA je odlično izpeljala dane naloge in predstavila izdelek znanim enogastro-nomskim novinarjem, kateri že pišejo o odlični ideji in organizaciji simpozija. Cilj vsega skupaj pa je bil, da bi se lokali, kot so picerije, ki so obiskane povprečno dvakrat tedensko, začele zavedati in razumeti, da je dvig kvalitete artiklov nujen, kajti ugo-tovljeno je bilo, da se v določenih lokalih uporablja porazno kvaliteto živil.

se je v centru Rima govorilo v elitnih krogih, saj se je v rimski vinski akademiji predstavilo dvajset najboljših vinarjev in pet kuharjev, med katerimi je bil vabljen tudi Igor Peresson iz divaške ETNE, katera očitno zna zadovoljiti tudi zelo zahtevne brbončice. Igor je s prijatelji (na pomoč mu je priskočil Martin Mahorčič iz gostil-ne Mahorčič, Rodik) pripravil tri jedi za 230 gostov, ki so bili večina iz gostinske stroke: znani kuharji, sommelierji in vplivni hotelir-ji. Manjkali pa niso niti politiki.Gostje so bili navdušeni nad okusi, vide-zom in postrežbo. Posebno zahvalo pa so vsi skupaj prejeli od veleposlanikov Slove-nije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.Lepo da se iz malega kraja, kot je Divača, sliši dober glas tudi v tujino.

Igor in Nuša

Page 9: Glasnik Občine Divača

9zgodilo se je

Klub ljubiteljev starih motornih vozil Balilla iz Divače praznuje v naslednjem letu 20- letnico delovanja. V teh letih so organizirali mnogo srečanj, promocij-skih voženj ljubiteljev starodobnikov in vsakoletni, tradicionalni turistični rally pod imenom KRAS - BRKINI. Udeležujejo se tudi rallyjev, ki jih organizirajo druga društva in obiskujejo strokovne sejme v tujini. Prav njim smo lahko hvaležni, da so iztrgali rji in uničenju vozila, ki bi drugače žalostno propadla v vrtačah, zidovih, skednjih, odpadih ... Nešteto delovnih ur je bilo vloženih, da lahko z nostalgijo občudujemo vozila, ki jih večinoma lahko vidimo le še v muzejih in filmih.Klub so od ustanovitve vodili Štefan Pozderac (1992-2000), Vladimir Žiber-na (2000-2004), Sašo Kompare (2004-2008) in Dušan Mramor (2008-2012).Ob dvajsetletnici bo klub izdal dva-najstlistni koledar s fotografijami vozil svojih članov in tudi tako obeležil ta jubilej. Ob tej priložnosti se tudi zahva-ljujejo vsem članom in sponzorjem, ki so podprli izid koledarja. To so: občini

Divača in Sežana; Banka Koper; ZGRS Sežana; Turistična kmetija Pri Damjanu, Slope; Picerija Pri Bzku, Ležeče; Pivnica Orient express, Divača; Turistična kme-tija Mahnič, Grahovo Brdo; Vinarstvo Širca-Kodrič, Godnje; Vinarstvo Štoka, Krajna vas; Turistična kmetija Francinovi, Avber; Okrepčevalnica Apetit, Krajna

vas; Kamnoseštvo Ražem, Lokev; Merkur d. d.; Aleas d. o. o. Hrpelje; Tiskarna Mljač iz Divače, ki je koledar tudi natisnila in Jože Požrl, JPStudio iz Divače, ki je koledar oblikoval in vozila tudi fotogra-firal. Spremno besedilo je prispeval član kluba, mag. Božo Marinac.

J&P

JANUAR 20121 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sobo Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor

V okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, katerega delno sofinancira Evropska unija iz razpisov LEADER, je Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Sežana v torek, 4. oktobra, v Gostilni Malovec v Divači organizirala že drugo delavnico, tokrat na temo Spoznavanja plodov in zelišč v vsak-danji prehrani. Predsednica gobarskega društva Seža-na, Ljuba Tavčar Bandelj, je udeležen-cem predstavila način nabiranja gob, predstavljene so bile užitne in strupene gobe ter uporaba gob v kulinariki. Naj-boljše jedi so iz mešanice več vrst gob, je povedala predsednica gobarskega društva. Predsednica Društva Planta, Sandra Ostrouška Pelicon, je predstavila tradi-cionalno jajčno jed – frtaljo, ki jo lahko pripravljamo na različne načine in ji do-dajamo zelišča, suhe mesnine, zelenjavo in podobno. Izpostavljeni sta bili melisa in koromač kot najbolj poznani zelišči za pripravo frtalje. Tudi pri pripravi kruha in likerjev imamo neizčrpne možnosti priprave različnih

okusov in pri tem so nam zelišča v veli-ko pomoč, je povedala Sandra Ostrou-ška Pelicon. Začimbe in dišavnice v kulinariki je predstavila zeliščarka Jadranka Jerina.Pojasnjeni so bili tehnološki postopki za pripravo posameznih izdelkov. V praktičnem delu so udeleženci spo-znali detajle posameznih proizvodnih postopkov, ki vplivajo na končno kakovost izdelkov in njihovo vsakdanjo uporabo pri oblikovanju gostinske ponudbe.Demonstracije s postrežbo jedi iz deve-tih vrst gob s polento, frtaljo s klobaso in ostalimi drugimi jedmi je izvedel mojster kulinarike Peter Patajac.

15. 11. je sledila tematska delavnica namenjena spoznavanju ohrovta in zelene, v gostilni Kraljestvo pršuta, Kobjeglava,

24. januarja 2012 pa bo v Sežani delavnica, namenjena spoznavanju kolerabe in jedi s kolerabo.

Doris Požar

Page 10: Glasnik Občine Divača

10zgodilo se je

V torek, 18. oktobra, je v Gostilni Mahorčič v Rodiku pote-kala že tretja tematska delavnica v okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, katerega prijavitelj je Območna obr-tno-podjetniška zbornica Sežana, partnerji projekta pa občina Hrpelje - Kozina in Občina Sežana. Projekt delno sofinancira Evropska unija iz razpisov Leader.Delavnico z nazivom Priprava sladic iz kakijev in kostanja ter češpovih njokov je vodila Ksenija Krajšek Mahorčič ob po-moči moža Martina Mahorčiča iz Gostilne Mahorčič. Prikazala sta način priprave kostanjevega sladoleda in moussa, sorbeta iz češp in kakija, pripravo zeliščne kakijeve juhe s kostanjevim sladoledom, češpove njoke ter sladico v kozarčku in tartom iz bele čokolade s tekočo češpovo sredico, kroketom s kraškim šetrajem in kostanjevo podlago. Teoretičen del delavnice je

obogatil tudi doc. dr. Stanislav Renčelj, avtor številnih knjig.Udeleženci delavnice so v teoretičnem delu spoznali značil-nosti posameznih sort plodov, možnosti uporabe ter pomen tehnološke in fiziološke zrelosti, načine hranjenja in priprave posameznih plodov v kulinariki. V praktičnem delu delavnice so bili udeleženci vključeni v pripravo jedi in sladic ter tako spoznali pomen posameznih tehnoloških postopkov. Sledila je senzorična ocena izdelkov s poudarkom na videzu, teksturi, vonju, okusu in sestavi. Prikazane so bile možnosti vključeva-nja sladic in jedi v kulinarično ponudbo.Udeleženci delavnice so bili navdušeni nad prikazom sodob-ne kulinarične priprave kraških in brkinskih jedi in sladic kakor tudi njihovi pokušini.

Doris Požar

Letošnji, že 58. Gostinsko-turistični zbor Slovenije je potekal od 11. do 13. oktobra 2011 v Termah Čatež. V 33 različnih tekmovalnih kategorijah se je v spretnosti in znanju pomeri-lo okoli 500 gostinskih in turističnih delavcev ter za tovrstne poklice šolajoča se mladina. Prireditve si je ogledalo okoli 5.000 obiskovalcev.Tekmovalne kategorije v postrežbi menija so se udeležili tudi člani Sekcije za gostinstvo in turizem ter živilsko de-javnost pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Sežana, združeni v ekipo Društvo za razvoj kulinarične kulture Terra Carsus. Skupne moči so v ekipnem tekmovanju v pri-pravi menija združili Peter Patajac, Martin Mahorčič, Blaž Malovec, Dejan Križman in Elvis Guštin ter osvojili dve zlati ter tri srebrne medalje.Za dosežke jim iskreno čestitamo!

Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana

Čebelarsko društvo Sežana je že dvanajstič zapored orga-niziralo mednarodni natečaj za izbor najboljšega medu srednje evropske regije. Letošnjega natečaja se je udeležilo kar 96 čebelarjev iz petih držav s 171 vzorci medu, od tega kar 55 iz tujine. Slavnostno podelitev priznanj in nagrad pa so opravili 12. novembra v društvenih prostorih v Povirju, kjer so pripravili tudi krajši kulturni program in degustacijo kraških zaščitenih blagovnih znamk. Osrednja slovesnost ob 100-letnici društva pa bo 15. decembra v Sežani.Številne zbrane sta pozdravila predsednika Čebelarskega dru-štva Sežana Ivan Atelšek in predsednik Čebelarske zveze Slo-venije Boštjan Noč kot tudi podžupana sežanske in hrpelj-sko-kozinske občine David Škabar in Ivan Mahne. Prisotni so bili tudi predstavniki čebelarskega konzorcija Pordenone, Gorice in Trsta. »Ocenjevanje je bistveno promocijsko sredstvo, s katerim če-belarji pokažejo, kaj so pridelali. Ponosni smo na naše čebelarje, saj pridelujejo zelo visoko kakovostni med, kar je potrdilo tudi letošnje ocenjevanje, kjer smo ocenili 350 vzorcev v interni kontroli in 150 vzorcev na državni ravni in noben vzorec ni bil izven pravilnika. Želimo si, da je naše tekoče zlato med visoko kvalitetnimi v svetu,« je poudaril predsednik ČZS Boštjan Noč.Sežansko čebelarsko društvo, ki prav letos praznuje visok jubilej, 100-letnico svojega delovanja, je tudi letos pripravilo že dvanajstič mednarodno ocenjevanje medu, na katerega je prispelo 171 vzorcev medu iz petih držav (Hrvaške, BiH, Italije, Srbije in Slovenije). Ocenjevanje je izpeljala strokovna

Foto

: DO

RIS

POŽ

AR

Foto

: DO

RIS

POŽ

AR

Page 11: Glasnik Občine Divača

11aktualno

komisija, ki jo je vodila prof. z Biotehni-ške fakultete dr. Terezija Golob. Med izbranimi vzorci so podelili kar 72 zlatih, 62 srebrnih in 28 bronastih priznanj ter 7 zahval, kar priča o izredni kakovosti ocenjenega medu. Na letošnjem izboru je sodelovalo 31 sežanskih čebelarjev. Žal letos zaradi tehničnih težav niso sodelovali čebelarji iz Češke. »Akacijevi in cvetlični medi so bili naj-boljši, tudi lipovi in cvetlični ne zaostajajo. Prejeli pa smo manj vzorcev posebnih vrst medu, kot so žajbelj, rešelika ipd,« je poudaril Atelšek. Plakete za najboljše vrste sortnih medov so prejeli: Robert Ščuka (za akacijev med), Bogomir Marsetič iz Divače (cvetlični), Franci Trček (kostanj), Peter Vrhunc (gozdni) in Damijan Pavšič (lipa). Nagrade za najbolje ocenjeni med v absolutni konkurenci pa so šle v roke primorskim čebelarjem za akacijev med. Slavnostno akademijo z odprtjem

razstave poslikanih panjskih končnic učencev vseh petih osnovnih šol Krasa in Brkinov (za čebelarsko razstavo so pripravili 450 deščic oz. slik), podelitvijo nagrad na natečaju za najboljše spise na temo »Brez čebel ni življenja« in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom prirejajo 15. decembra v sežan-skem Kosovelovem domu.

Olga Knez

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: OLG

A K

NEZ

Foto

: AN

A P

AN

GO

S

PREJEMNIKI NAZIVA ŠAMPION ZA LETO 2011 V DRUŽBI IVANA ATELŠKA (LEVO) IN BOŠTJANA NOČA (DESNO)

BOŠTJAN NOČ, STAROSTA SEŽANSKIH ČEBELAR-JEV 90-LETNI VIKTOR SAKSIDA, IVAN ATELŠEK, DAVID ŠKABAR IN IVAN MAHNIČ

Od konca septembra 2011 v Divači deluje taborniška Četa črnega bora, ki spada pod Rod kraških j'rt Sežana. Vse se je začelo pred poletnimi počitnicami, ko so taborni-ki iz Sežane predstavili svoje delovanje na osnovni šoli v Divači in otrokom ponudili možnost za vpis. Na začetku poletnih počitnic, 10. julija, sva se Špela in Maša pri-družili sežanskim tabornikom na njihovem vsakoletnem taboru v Geršičih pri Lahinji. Tam sva preživeli zanimivih 10 dni ob spoznavanju novih ljudi in nama povsem novega taborništva, ki je prostovoljno, nepolitično, vzgojno gibanje za mlade, odprto vsem, ne glede na raso, versko prepričanje ali poreklo. Mesec po taboru sva se udeležili še vodniškega tečaja na

Jagodju pri Izoli, kjer sva dobili veliko zna-nja in novih izkušenj, ki nama bodo prišle prav pri učenju in motiviranju članov voda. Trenutno nas je skupaj s starešino čete Vesno Marion in načelnico Kajo Re-bec kar precej. Divaška četa ima dva voda, en vod medvedkov in čebelic (mlajših) z vodnicama Evo Rebec in Mašo Pušnik, ki ima enajst članov, in en vod gozdovnikov in gozdovnic z vodnicama Špelo Sila in Julijo Tominc z osmimi člani. Oba voda sta pri učenju zelo uspešna, vod medvedkov in čebelic pa se je udeležil tudi krajšega orientacijskega tekmovanja v Sežani, kjer se je odrezal zelo dobro. Novi člani (tudi starejši – od 9. razreda naprej) ZAŽELENI!

Maša Pušnik

50 osnovnošolcev iz Hrpelj, Divače, Se-nožeč, Dutovelj, Komna in Sežane smo s pedagogi in prostovoljci v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mla-dine Sežana v četrtek, 24. novembra, obiskali 27. Knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani. V treh nadstropjih so se na razstavnem prostoru predsta-vile slovenske založbe in avtorji knjig.

Istočasno so potekali glasbeni nastopi, okrogle mize in debatni krožki domačih in tujih avtorjev. Prisluhnili smo preda-vanjem in se pogovarjali z avtorji, kate-rih knjige radi beremo, pridobili veliko avtogramov, predvsem pa si nakupili veliko dobrih knjig po ugodni ceni.

Rebeka Nikolič

Page 12: Glasnik Občine Divača

V sredo, 23. novembra, je v divaški osnovni šoli potekalo soočenje kandidatov in predstavnikov strank, ki kandidirajo na decembrskih predčasnih volitvah. Srečanje je organiziral in vodil arhitekt Stojan Lipolt v okviru sedmega pogovornega večera Divača – mesto nad Reko. Od devetih kandidatov, ki v našem volilnem okraju kandidirajo za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije, so se soočenja udeležili vsi, in sicerBreda Filipovič – SDS, Ljubica Jelusič – SD, Aljoša Jerič – Pozitivna Slovenija, Andreja Mahnič – SLS, Anton Može – TRS, Rudolf Pečar – LDS, Danica Skok – lista Virant, Magda-lena Svetina Terčon – SMS, Ljubica Škibin – DESUS. Razpravo je odprl divaški župan Drago Božac.Glavna tema razprave je potekala o razvoju Krasa in Brkinov. Prav vsi kandidatke in kandidati so bili proti prodaji zemljišč in nesmiselni pozidavi Krasa. Živahna razprava se je razvila tudi o možnem poteku avtoceste skozi Vremsko dolino in njenem vplivu na okolje in bivalni prostor.Zanimiv večer je privabil kar lepo število obiskovalcev, ki se bodo na podlagi povedanega lažje odločili za svojega kandidata.

Dušan Cerkvenik, V. B. Š.

12zgodilo se je

V Parku Škocjanske jame je Nagajivec izmaknil zaklad. Pri iskanju skritega za-klada so raziskovalki Katarini na pomoč priskočili mladi raziskovalci iz OŠ Divača in OŠ Sežana.Na srečo je Nagajivec za seboj pustil nekaj namigov, kje naj iščejo zaklad in s pomočjo zemljevida so se udeleženci urno odpravili na pot.Nagajivec jim je poskušal preprečiti, da bi zaklad pravočasno našli, zato jim je na pot postavljal razne prepreke. Nanje je naščuval še štrigo, da jih je uročila.Ampak mladim raziskovalcem je uspelo. S skupnimi močmi so premostili prepre-ke in našli več zakladov Parka Škocjanske jame. Med prvimi odkritji so bila peresa različnih vrst ptic, ki prebivajo v parku. Raziskali so strukturo suhozida in odkrili

fosile različnih školjk. Poprijeti je bilo tre-ba tudi za orodje, s katerim so previdno izkopali pravi arheološki zaklad.S svojimi izkušnjami so skupinam sve-tovali tudi učiteljici Danila in Eleonora ter vodnik-naravovarstvenik Borut in arheologinja Andrea. Andrea je otro-kom raziskovalnega krožka predstavila arheološko zbirko in kasneje so skupaj s Katarino odkrivali pravo pravcato hišo iz rimskih časov.Ob koncu popoldneva so se otroci vrnili domov obogateni z novim znanjem, izkušnjo skupinskega dela in zvrhanim košem doživetij. Nagajivec bo moral zaklad naslednjič bolje skriti.Vsem najlepša hvala za prekrasno izkušnjo.

Katarina KogojFoto

: BO

RUT

LOZ

EJFo

to: B

ORU

T LO

ZEJ

Foto

: DU

ŠAN

CER

KVE

NIK

V Centru za usposabljanje »Elvira Vatovec« iz Divače smo se v teh dneh razveselili novega troseda, ki ga po želji lahko raztegnemo v ležišče. Večkrat se namreč zgodi, da se naši učenci slabo počutijo ali pa potrebujejo le kratek počitek. Kljub temu da smo se preselili v novo šolo, nismo prišli na vrsto do novega ležišča.Želja se nam je uresničila, ko je dolgoletna prevoznica naših učencev, Marta Mahne iz Tater, dobila denarno nagrado za najlepši balkon. Nagrado je v celoti poklonila našemu centru. Za boljši in kvalitetnejši pouk in počutje učencev nam manj-ka še kar nekaj malenkosti, zato si naši učenci želijo še veliko cvetočih balkonov.

TEBI MARTA PA LEPA HVALA.Nataša Hreščak

Page 13: Glasnik Občine Divača

13zgodilo se je

V Centru za usposabljanje »Elvira Vato-vec« Strunjan smo se odločili, da bomo v okviru podprojekta Aktivnosti s pomo-čjo živali izvajali aktivnosti in terapijo s pomočjo konja. Za to obliko terapije smo se odločili zaradi težav, ki so pri naših učencih zelo pogoste: slaba drža, slaba koordinacija, spastičnost mišic in slaba gibljivost sklepov, pa tudi nizka samopodoba, kratkotrajna koncentracija in pozor-nost, prisotnost fobij in strahov, slaba prostorska orientacija … Aktivnosti, kjer sodelujejo živali (Animal Assisted Activity - AAA ali ASŽ), omogočajo mo-tivacijske, izobraževalne, sprostitvene in terapevtske koristi, vse to pa izboljšuje kvaliteto življenja udeleženca.

V skupini, ki je vključena v podprojekt, je sodelovalo 14 otrok.Vsak otrok je imel določeno število srečanj s terapevtko in konjem. Veseli smo, da smo k sodelovanju pritegnili terapevtko dr. Saro Bertok, ki se je usmerila na učinke, ki otroku najbolj koristijo. Za večino otrok so bila to prva srečanja s konjem in njihovi odzivi na žival so bili vsakič drugačni, velikokrat tudi nepredvidljivi. Naš projekt terapije s pomočjo konja ali TPK se bliža koncu. Strokovni delavci in terapevtka, ki v podprojektu sodeluje-mo, opažamo, da so dopolnilne oblike dela za otroke s posebnimi potrebami nujne. Poleg tega starši naših učencev želijo, da bi bili njihovi otroci vključeni

v tovrstne aktivnosti, saj tudi sami opažajo otrokov napredek. Istočasno pa potožijo, da je taka oblika aktivnosti za otroka nadstandard, ki si ga le težko privoščijo. Odločili smo se, da bomo s terapijo nadaljevali. Pridobili smo sponzorska sredstva, za kar so se najbolj angažirali prav sami starši.Da nadaljujemo z delom, se je strinjala tudi Ana, voditeljica konja, in Žarko Kariž – lastnik maneže v Divači. Piko na i oziroma dovoljenje za nadaljevanje terapije pa nam je seveda potrdila tudi kobila - lipicanka Gracija, ki otroke potr-pežljivo prenaša na svojem hrbtu.Veseli smo, da nam lepo vreme dopu-šča, da lahko kar nadaljujemo s terapijo. Še bolj so veseli naši učenci, saj terapije ne sprejemajo kot učenje, zdravljenje, ampak se ob tem lahko tudi zabavajo in koristno preživljajo prosti čas. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam omogočili nadaljevanje terapije: Luka Koper d. d., Sea Gull d. o. o., Portorož, Banka Koper d. d., Lions Club Sežana, Pivovarna in gostilna Mahnič, s. p., Kozina, ABC NET d. o. o., Kozina, Občine Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica in Divača, g. Dejan Železnik, ga. Irena Iskra Miklavčič, Splošna plovba d. o. o., Portorož, Kutter d. o. o., Koper, Diners Club SLO d. o. o.

Nataša Hreščak

Foto: DARJA VERBIČ

Konec oktobra se je 48 članov društva »Sožitje« udeležilo vikend seminarja v Zdravilišču Laško.Imeli so dve predavanji na temi Infor-miranje o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju in Zakonska ureditev položaja oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršev ter Preoblikovanje stališč staršev do njihovih OMDR – kdaj so odločitve v korist otrok.V prostem času so si ogledali znameni-tosti kraja Laško ter Celjski grad.Trenutno potekajo pevske delavni-ce – zborček društva »Kraški slavček«

se pripravlja na nastop na dobrodelni prireditvi »SIJAJ DRUGAČNOSTI«, ki bo ob Mednarodnem dnevu invalidov v Kosovelovem domu v Sežani in na novoletnem srečanju, ki bo v mesecu decembru.Člani društva se zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo pri delu ter želijo srečno in uspešno novo leto. Ob tej priložnosti vabijo vse na novoletno slovesnost. O datumu in kraju bodo člane in vse ostale pravočasno obvestili.

Roman Kopriv

Page 14: Glasnik Občine Divača

14zgodilo se je

V dneh pred 1. novembrom smo tudi Škofeljci pokazali, da je v slogi moč in da lahko le s skupnimi močmi nekaj ustva-rimo. Kar nekaj dni prostovoljnega dela (večinoma sobote, nedelje in med tednom, kdor je lahko) je bilo potrebnih, da smo na vaškem pokopališču zamenjali dotrajano ostrešje objekta, ki je kazal že precej klavrno podobo. Pri prvotnem pregledu stanja objekta smo sicer ocenili, da bo potrebno zamenjati le slabe »špirovce« in kritino, vendar se je kmalu izkazalo, da je celotna strešna konstrukcija v zelo slabem stanju. Potrebno je bilo betonsko učvrstiti »venec« ter zamenjati celotno ostrešje. Kljub majhnosti objekta (cca 18 m2, streha 35 m2) bi bil to za prezadolženo občino Divača kar precejšen strošek in bi se objekt verjetno, če bi čakali še nekaj let, sam porušil. Tako smo se vaščani sami organizirali: les za strešno konstrukcijo je prispevala agrarna skupnost Škoflje - Zavrhek, rabljene strešne korce (še vedno v dobrem stanju) je prispeval vaščan Franc Sila, stroške pomožnega materiala pa bo pokrila krajevna skupnost Vreme. Pločevi-naste obrobe in žlebove je prispevalo Komunalno stano-vanjsko podjetje Sežana, levji delež pa so s svojim orodjem, stroji in pridnimi rokami prispevali vaščani Škofelj in Zavrh-ka. Izkazala se je velika pripravljenost vaščanov, saj je bila pri »rabuti« tako ali drugače zastopana skoraj vsaka hiša. Brez glavnih mojstrov verjetno ne bi šlo, zato gre posebna zahvala Rudiju Svetini in Rudiju Baku.

Predstavnik vaške skupnosti Škoflje

Zgodilo se je 4. novembra 2011 …Dež je na drobno pršil, ko smo Vremci zaslišali sirene ga-silskih vozil. Najprej smo pomislili, da se je morda zgodila prometna nesreča, toda dim, ki se je valil v neposredni bližini reke Reke, je oznanjal, da nekje gori. Kmalu je pozvonil telefon, ko je novico, da gori ribiška koča, javil gospodarju koče Jure Štok iz Famelj. Gasilci iz Sežane, Divače in Senožeč so se res trudili, da bi požar kar se da hitro pogasili. Po vseh ugotovitvah je najprej zagorelo v sanitarijah in skladišču, potem pa se je požar razširil na osrednjo stavbo, ki je v celoti pogorela. Vsa pohvala gre gasilcem, da jim je uspelo obvaro-vati prizidek kuhinje.Žalostno so prihajali ribiči na prizorišče požgane koče, v gra-dnjo katere so vložili več kot 10.000 ur prostovoljnega dela in tudi lastnega denarja. Začetek gradnje sega v leto 1992, otvoritev koče pa je bila leta 1997. Kriminalisti zadevo še vedno raziskujejo zaradi možnosti pod-taknjenega požara, saj sledi kažejo, da je bil vlom v skladišče, kjer je tudi najprej zagorelo.Po izjavah ribičev bodo ribiško kočo obnovili, saj jim volja za delo ni pošla. Slišali smo njihov slogan: Nobena vojska še ni propadla, če ji kuhinja ostane! Po najboljših močeh se bodo potrudili, da bodo kočo v najkrajšem času obnovili.

Mirjam Frankovič FranetičFoto

: MIR

JAM

FRA

NKO

VIČ

FRA

NET

Page 15: Glasnik Občine Divača

1515

Prostovoljno društvo gasilcev Senožeče (PDG Senožeče), ki obstaja že od leta 1880 in je torej praznovalo svojo 130-letnico, je mrzlo oktobersko soboto (22. 10.) prikazalo reševanje ljudi iz požara, gašenje požara in postopek gorskega reševanja. Sodelovali so tudi policisti, ki so nam prikazali, kako belgijski ovčar ulovi lopova. Nato pa so vse enote -

gasilci, policisti, gorsko- reševalna služba in reševalci razkazale svojo opremo. Opremo so si prišli ogledat tudi mlajši gasilci, ki so se ravno takrat vračali s tekmovanja. Predstavitev je popestrila narodnozabavna glasba, prijazni gasilci pa so nam na koncu segreli želodce z okusnim pasuljem. Zaključimo lahko z mislijo, da smo lahko ponosni na naše gasilce, ki nam pomagajo vedno, ko jih potrebujemo.

Boris Dragojević,OŠ Bogomirja Magajne Divača, 9. a-razred, V. B. Š.

V petek, 28. oktobra, je v parku pri spomeniku padlim žrtvam v Divači potekala komemorativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve, ki so jo orga-nizirali Občina Divača, Občinski odbor za vrednote NOB-ja in krajevna organi-zacija Zveze borcev za vrednote NOB-ja Divača. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelusič, ki je poudarila, da je naša samostojnost zrasla iz krvi žrtev za svobodo, tudi teh dvanajstih mladih fantov iz Divače in okolice, katerih imena so zabeležena na spomeniku. »Zato je prav, da skrbimo za spomenik, da s spoštovanjem stojimo pred spomeniki iz NOB-ja in osamosvo-jitvene vojne. Mi smo njihovi potomci, ki moramo nositi misel o njih.«

V kulturnem programu so nastopali učenci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače z deklamacijo Kaj je najlepše na tem svetu? Seveda je bil odgovor domovina, kar vemo vsi. Sodelovala je tudi učenka glasbene šole, z več pesmimi pa je popestril program Mešani pevski zbor Divača. Pridružil se mu je tudi pihalni orkester iz Divače, ki se je poln moči pred kratkim vrnil z gostovanja v Španiji. Na koncu se je Joško Valečič iz KO ZB Divača zahvalil vsem sodelujočim, šte-vilni prisotni pa smo se razšli z njegovo mislijo: »Spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.«

V. B. Š.

Foto

: BO

RIS

DRA

GO

JEVI

ĆFo

to: B

ORI

S D

RAG

OJE

VIĆ

zgodilo se je

Page 16: Glasnik Občine Divača

16zgodilo se je

Zveza združenj borcev za vrednote NOB, krajevni odbor Senožeče je v sodelovanju s KS Senožeče organizirala ko-memoracijo v spomin padlim ob osrednjem spomeniku v Senožečah, dne 28. 10. 2011. Komemoracije so se udeležili predstavniki ZZB za vrednote NOB Sežana, predstavniki kra-jevne organizacije ZZB za vrednote NOB Senožeče, predstav-niki sveta KS Senožeče ter številni domačini in ostali obisko-valci. Ob osrednjem spomeniku v Senožečah in pozneje še na grobnici v Dolenji vasi in v Lažah so delegacije položile vence, prisotni pa so z minuto molka počastili spomin na umrle. Komemoracijo so popestrili otroci podružnične šole iz Senožeč z mentorico Milojko Uršič in Mešani pevski zbor Senožeče pod vodstvom Ade Škamperle in domačinka Cvetka Gorjup z recitacijami.

Alenka Dovgan Štrucl

VREME - Ob dnevu mrtvih se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami, a v naših srcih še živijo in bodo živeli še v bo-dočih rodovih, če bomo ohranjali spomin nanje. To je najmanj, kar lahko storimo v primerjavi s tem, kar so oni v vojnem ob-dobju storili za nas. Okupatorju in domačim izdajalcem so se uprli tako, da so se vključili v narodnoosvobodilni boj, odšli v gozdove, se pridružili partizanom in branili naše ozemlje pred sovražniki. Mnogi od njih se niso vrnili, ker so padli pod streli sovražnikovega orožja. Vremska dolina je dala svoji domovini med 2. svetovno vojno veliko svojih fantov in mož.Stojimo pred spominskim obeležjem na vremski šoli, kjer so napisani padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz teh krajev, fantov in mož, ki so se uprli okupatorju, ki so nas hoteli zasu-žnjiti in izbrisati naš materni jezik, ki je tako pomemben za identiteto nekega naroda. Naj bo to obeležje tudi opomnik, da se vojne grozote ne bi več ponovile.SLAVA VAM, ZA KAR STE SE BORILI!S to mislijo in s kulturnim programom, v katerem so sodelo-vali nekdanji in sedanji učenci podružnične šole v Vremah, sta se poklonila predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Vreme Mirko Martinčič in predstavnica občinskega sveta občine Divača.Poleg učencev in učiteljev se je komemoracije udeležilo še nekaj članov Združenja borcev za vrednote NOB iz Vrem, ravnateljica in pomočnica ravnateljice iz OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači ter še nekateri krajani. Manjša delegacija se je poklonila tudi pred spomenikom padlim borcem 20. dalmatinske divizije na vremskem pokopališču.

Mirjam Frankovič Franetič

Člani Kulturnega društva Pepca Čeho-vin Tatjana iz Senožeč smo bili nagrajeni s strokovno ekskurzijo. Tako se nas je 12. novembra zbralo za poln avtobus mladih in malo manj mladih. Lokacija in program sta bila, kot že več preteklih let, do zadnjega dne skrivnost, nekateri še na avtobusu niso hoteli od mene zvedeti, kam gremo. Na avtocesti proti Celju smo se ustavili in okrepčali s sendviči in pot nadaljevali do znane Rogaške Slatine. Tam smo si ogledali steklarno, kajti nastanek in obdelovanje skrivnostne žareče mase je

vedno privabljal zvedave poglede ljudi. Kaj sploh je ta snov? Kako nastane? Kako je sploh možno, da se s to tekočo maso oblikuje tako prefinjene in krhke izdelke? Kako steklopihalci napihnejo kozarec … nas je zanimalo in izvedeli smo.Na lastne oči smo se lahko prepričali, koliko truda je vloženega v en sam kristalni izdelek in zakaj kristalne izdelke Rogaška po svetu tako cenijo. Ali ločite kristal od kristalina? Vse to in še marsikaj koristnega, vezano na kristalne izdel-ke, smo izvedeli in videli na vodenem ogledu po Steklarni Rogaška. Prikazan

nam je bil celoten tehnološki posto-pek od tekočega stekla v peči, preko valjanja, oblikovanja, pihanja, rezanja … do kozarca. Gospa, ki nas je vodila po steklarni, nam je opisala njihov celotni tehnološki postopek, orodja in sestavi-ne. Zvedeli smo, da izdelujejo dve vrsti stekla, kristal in kristalin, zadnje čase tudi pod blagovno znamko Trump. Ponudili so nam tudi možnost nakupa njihovih steklenih izdelkov v njihovi industrijski prodajalni. Po ogledu smo prečkali državno mejo in se ustavili v Krapini, ki je znana po

Page 17: Glasnik Občine Divača

17

krapinskem muzeju pračloveka. Kra-pinski neandertalci so se pojavili pred 125.000 leti. V krapinski jami je živelo med 60 in 70 praljudi. Kot so pokaza-le raziskave, je v trenutku smrti imela najmlajša oseba tri leta, najstarejša pa 27 let. Bili so dobri lovci, njihova priljubljena jed pa je bilo meso mladega nosoro-ga. V muzeju prikazujejo, da življenje pračloveka ni bilo lahko, o čemer pričajo sledovi poškodb in ran na kosteh, ki so jih našli pri Krapini. Jama, v kateri so našli ostanke, je v neposredni bližini novega muzeja, ki so ga postavili v večji votlini. Kosti pračloveka je 23. avgusta leta 1899 odkril zagrebški znanstvenik in »oče« sodobne paleoantropologije Dragutin Gorjanović - Kramberger, ki je umrl leta 1936. V šestih letih raziskav je odkril približno 3000 paleontoloških ostankov neandertalcev, kar je največja zbirka na

svetu. Originalne ostanke bodo še vedno hranili v zagrebškem prirodoslovnem muzeju, kjer so na voljo znanstvenikom s celega sveta. Po filmu o življenju v pra-davnini smo si v muzeju z zanimanjem ogledali časovni potek našega razvoja od t. i. Velikega poka pred 13 milijardami let pa do danes. Predlagam našemu šol-skemu ministrstvu, ravnateljem in profe-sorjem zgodovine, da popeljejo učence na ekskurzijo tudi tja. Učenci bodo imeli kaj videti, prav gotovo. Prepričan sem, da se bo tudi kdo od nas še vrnil tja. Po kosilu v Krapini sta nam Janko in Iztok dokazala, da izhajata iz dežele pršuta, ko sta nas razvajala s tankimi »fetkami« sla-stnega pršuta ob kapljici, petju in glasbi.Popoldne smo se čez mejo vrnili v našo deželico in si v Lendavi ogledali Hišo vina CUK. Ob pripovedi o skrivnostih vina, ki nam jih je namenila prijazna

mlada gostiteljica Eva, smo degustirali nekaj vin in si ogledali njihovo klet. V kleti smo, kot je že v navadi, tudi zapeli in zaplesali ob zvokih našega harmoni-karja Roka Tavčarja. Kot se za Martinovo ekskurzijo spo-dobi, smo zvečer po Martinovi večerji v zdravilišču v hotelu Lipa po ogledu nastopa domače folklorne skupine in licitaciji žive goske tudi zaplesali ob zvokih glasbe. Kjerkoli smo se ustavili, je bilo tako lepo, da nam je zmanjkalo časa za obisk rastlinjaka orhidej v Dobrovniku. Tam pa se bomo ustavili drugič. Domov smo prispeli ponoči, sicer po enodnevnem prijateljskem druženju malo »zmatrani« po vseh teh kilometrih, a v srcu polni lepih vtisov.

ANDREJ ŠKAPINKUD Pepca Čehovin Tatjana

3. februarja 2012 bo minilo 120 let, od-kar so Divačani po dolgih prizadevanjih dosegli ustanovitev samostojne župni-je. Divača je bila prvotno podružnica župnije Povir. O tem priča tudi posvetil-na listina cerkve svetega Antona v Diva-či, ki je bila zgrajena in posvečena leta 1603. Leta 1785 so Divačani po »neu-mornem prizadevanju nekega Antona Suše in Gašperja Malnerčiča« dosegli prvi korak k cerkveni samostojnosti, saj je Divača dobila status »lokalne cerkve«. Leta 1850 je bila Divača popolnoma izločena iz župnije Povir in povišana v »samostojno kuracijo«. Divaška prizade-vanja so dosegla vrhunec 3. februarja 1892, ko je škofijski ordinariat v Trstu ustanovil župnijo Divača ter cerkev

svetega Antona razglasil za župnijsko in tedanjega duhovnika imenoval za župnika.120 let je lepa doba in v tem času se je v skupnosti, ki jo povezuje župnija Divača, zgodilo veliko dogodkov. Bili so vzponi in padci, dogodki veselja in žalosti. Obdobja živega čuta pripadnosti župniji in obdobja mlačnosti. Vse to je del življenja naše župnijske skupnosti. Iz hvaležnosti našim prednikom in s čutom odgovornosti za živost današnje župnijske skupnosti smo v Župnijskem pastoralnem svetu pripravili program praznovanja 120-letnice. Vanj smo vstopili že oktobra, ko smo gostili prof. Andreja Vovka, duhovnika in zgodo-vinarja, ki nam je orisal zgodovinski

pogled na ustanavljanje, preoblikovanje in tudi ukinjanje župnij. V decembru bomo v župnišču v Divači pripravili dva adventna večera. Posebno slovesno bo ob praznovanju svetega Antona, zavetnika cerkve in župnije Divača in v tednu od 29. januarja do 5. februarja 2012, ko bomo v sklopu dobrodelnega koncerta Otroškega pevskega zbora in gostov, razstave pomembnih župnijskih listin, matičnih knjig in bogoslužnih predmetov, kviza za otroke in mladino, tridnevnice, na katero bomo povabili nekdanje župnike in slovesne svete maše na nedeljo, 5. februarja, obeležili 120-letnico samostojne župnije Divača.

Tomaž Kodrič, župnik

aktualno

Page 18: Glasnik Občine Divača

18Intervju

»SLABO JE, ČE SE RAVNATELJ V 20 LETIH NA ISTI ŠOLI NE SPREMENI.«»Vedno se človek pojavlja v nekih novih vlogah in oblikah, ampak včasih se zgo-dovina res ponovi,« je s smehom začela pogovor gospa Damijana Gustinčič, ravnateljica Osnovne šole dr. Bogo-mirja Magajne Divača. Spomnili sva se namreč, da sva že bili v podobnem položaju, saj sem svoj prvi intervju z ravnateljico naredila kot osnovnošolka za šolski zbornik, tokrat kot njena kolegica. V zadnjih dvajsetih letih so šolo zapušča-le le generacije učencev in učenk, rav-nateljica Damijana Gustinčič pa je ostala. Ob 20-letnici ravnateljevanja na isti šoli ji je Združenje ravnateljic in ravnate-ljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije v Portorožu podelilo posebno priznanje in spominsko nagrado.Kako bi označili vašo vez z OŠ Divača?To vez bi označila kot zelo tesno in zelo močno. Zdi se mi, da kar presega okvir racionalnega in je že kar čustvena pove-zanost. Najprej sem bila učenka te šole in na to obdobje me vežejo izjemno lepi spomini, nato sem bila učiteljica na po-družnični šoli Misliče, kasneje sem opra-vljala delo šolske svetovalne službe, bila sem mama učenca te šole in nazadnje še ravnateljica. To šolo čutim kot svojo in kot pomemben del svojega življenja.Od kod torej želja, da postanete rav-nateljica?Na začetku niti ni bila želja, bolj je bil splet okoliščin. Leta 1991 nisem razmišlja-la o tem, da bom kdaj postala ravnatelji-ca. Po končanem študiju sem se zaposlila kot učiteljica na podružnični šoli Misliče, kasneje sem se srečala z delom v šolski svetovalni službi in napovedan odhod bivše ravnateljice Marije Bernetič v pokoj me je spodbudil k razmišljanju o delu ravnateljice. Bila je pravzaprav neljuba situacija, saj sem vedela, da se bo zaradi zmanjšanja števila učencev podružnična šola Misliče počasi zaprla, s tem pa sem tudi sama razmišljala o novih priložno-stih. Delo v šolski svetovalni službi me je navdušilo, a mimo dejstva, da le začasno nadomeščam kolegico, nisem mogla iti. Tako me je pritegnila ideja bivše ravnate-ljice, da bi postala njena naslednica. Kakšni so bili začetki vašega ravnate-ljevanja?Začetki so bili zelo lepi. Čeprav sem bila novinka na novih področjih, sem vse sprejemala kot izziv, kot priložnost za realizacijo svojih zmožnosti. Imela sem podporo bivše ravnateljice in svojih bi-vših učiteljev, ki so v meni videli pravega

človeka za vodenje te osnovne šole. Na vseh področjih, tako kadrovskih, pe-dagoških, strokovnih, mogoče manj na prostorskih, je bila šola dobro organizi-rana, zato je bilo delo toliko lažje. K mo-jim lažjim začetkom je pripomoglo tudi sodelovanje z okoliškimi ravnatelji, ki so mi bili v veliko pomoč. Poleg tega se mi zdi pomemben pri vstopu na ta položaj moj karakter, odprtost in pozitivne povratne informacije kolegov učiteljev. Čutila sem, da so zadovoljni in to mi je dalo motivacijo za nadaljnje delo.Pa še en vidik lažjega dela bi izpostavila. Takrat je bilo delo ravnatelja bolj eno-stavno, manj je bilo predpisov, inšpek-cijskih nadzorov in ostalih pritiskov. Šola je imela večjo vrednoto.20 let je tudi zgodovinsko kar dolga doba. Kako je zgodovina vplivala na delo ravnateljev?S samostojnostjo Slovenije smo tudi na področju šolstva dobili zagon za delo. Svoboda se je čutila večplastno, pred-vsem da lahko suvereno kreiramo svojo šolsko politiko, v kateri ima narodna identiteta, slovenski jezik in slovenska kultura pomembno mesto. Sama bi to obdobje imenovala kot preporod na področju šolstva. Seveda je to potegnilo za seboj še ostale spremembe, kot so bili novi učni načrti in začetek oblikovanja Bele knjige kot temelja slovenskega šolskega sistema. Začeli smo se intenziv-no, a v prijetnem delovnem vzdušju in z željo po novosti in kvaliteti, pripravljati na devetletno osnovno izobraževanje.

Iz Evrope smo sprejemali vzorce dobre prakse in temu dodali slovenske kore-nine. Prihod devetletke je res močno angažiral pedagoške delavce in kolektiv je zopet zaživel v novi energiji. Katere dogodke bi označili kot prelo-mne za divaško šolo?Leto 1994 je prineslo novo lokalno samoupravo, nastala je nova Občina Divača in ta je postala naša ustanovi-teljica. S tem smo se še bolj navezali na svoj kraj. Leta 1996 smo dobili novo pridobitev, in sicer kuhinjo z jedilnico, knjižnico s čitalnico, upravne prostore, garderobe za učence in eno učilnico za 1. razred. Vsa leta je Občina Divača skrbela za vlaganja v investicije, tako na centralni kot podružničnih šolah.Prelomno je bilo šolsko leto 2000/2001, ko smo poskusno uvedli devetletno OŠ. Kolektiv je bil učeča se organizacija, kjer je bila dinamika dela res izjemna. Vendar pa je temu šolskemu letu pustilo madež zaprtje podružnične šole Misliče zaradi upada števila učencev. To je bil zame žalosten dogodek, saj šola v manjšem kraju pomeni steber kulture ter ima še dodatno vlogo in nalogo združevanja ljudi na raznih prireditvah. Dejstvo je, ko se enkrat šola zapre, se več ne odpre.Na šoli smo se srečevali z različnimi dejavnostmi, večjimi in manjšimi, nekatere so presegale izključno šolske zadeve, vendar so zame izjemnega pomena: leta 1991 smo posneli Film o Krasu, leta 1995 smo dobili celostno podobo in logotip šole, leta 1997 smo

Page 19: Glasnik Občine Divača

19

izdali knjigo Zlate nitke časa, leta 2000 sta naši učenki izdali svoji knjigi in istega leta smo postali Zdrava šola. Leta 2004 je Občina Divača določila kot svoj kulturni praznik 13. januar (o. p. rojstni datum dr. Bogomirja Magajne) in šola vsako leto sodeluje na prireditvah ob tem prazniku. Leta 2010 pa smo postali zaradi svojega delovanja na kulturnem področju Kulturna šola.Dnevno se srečujete z učenci, z otroki vedno novih generacij. Kako se te »no-vogeneracijske« spremembe odražajo pri vašem delu?Danes se srečujemo s posplošitvijo, da so otroci slabši kot nekoč, da so razvaje-ni, nespoštljivi, površni, nedelavni. Sama se strinjam z mislijo znanega pedagoga, da otroci niso slabši ali boljši kot nekoč, so drugačni. Hiter tempo v družbi nare-kuje neučakanost tudi pri učencih, pri pridobivanju znanja in informacij. So pa današnji učenci bolj odkriti in odprti, saj na transparenten način povedo, kaj jih moti. Marsikdo ima to za nesramnost. Pomembno je, da jih usmerjamo v kulturen način izražanja tega nestrinja-nja, da ne žalijo in ne urejajo »zadev« na nasilen način. Tudi vodstvo šole se mora zavedati, da se vloga šole spreminja. Če se ravnatelj v 20 letih ne spremeni, ne more stopiti v korak s časom. Pomemb-no je, da ni človek zasidran v načinu vodenja, ampak se spreminja in postaja partner, zavedajoč se svojih pristojnosti.Vas še kdaj zamika stati tam spredaj pri katedru?Niti ne. Ker se je stroka v teh dvajsetih letih toliko spremenila in je postala kompleksna, se iz strokovnega vidika ne vidim več v vlogi učitelja. Sledim novostim na področju vodenja, opravila sem tudi specializacijo iz managementa v izobraževanju in tu mislim, da sem uspešna. Z veseljem pa grem kakšno uro nadomeščat, saj mi je lepo biti v ra-zredu in začutiti dinamiko dela z učenci.

Tjaša Race

Nadja Mislej Božič je že deset let ravnateljica Knjižnice Srečka Kosovela Sežana, kjer je nadome-stila Lučko Čehovin. Znana je po svoji zagnanosti in delavnosti, da te ob njej obide slaba vest oziro-ma vprašanje, kako vse to zmore. Delo v knjižnici zanjo ni le izposo-ja knjig, temveč služiti ljudem in njihovi potrebi po kulturi. Kljub njeni vsestranski dejavnosti ali pa celo zaradi nje na razpisu ni bila potrjena še za en mandat, zato se namerava upokojiti. Seveda ne bo »klasična upokojenka«, ampak bo razbijala mit o upokojencih s svojim aktivnim življenjem.

Slišali smo, da se boste v kratkem upo-kojili. Kako gledate na svoje minulo delo ravnateljice Kosovelove knjižnice Sežana?Če menite, da se upokojujem z vso radostjo, ste v zmoti. Odločitev izhaja iz sile razmer, ker je kazalo, da bom v naslednjem letu brezposelna. Za menoj je desetletje osmišljenega dela v knjižnični dejavnosti na Krasu in Brkinih, dejavnosti, ki jo razumem kot širšo kulturo, s katero služimo ljudem in njihovim potrebam po kulturi, izobraže-vanju, znanosti, raziskovanju, razvedrilu in prostemu času. To je delo, ki ni nikoli dokončano in ti nenehno, z vsakim sre-čanjem s posameznim človekom, odpi-ra nove razsežnosti. Zato je pomembno,

da zaposleni vemo, zakaj smo tu in da se naše delo ne zaključi po osmih urah. Mrliške vežice, ki se jih običajno omenja med dosežki, so pokazatelj spoštovanja do umrlih, ne pa razvoja. Osnovna razli-ka, za katero si moramo prizadevati, je v drugačnem načinu razmišljanja, pogle-dih in izhodiščih. Zame ni dosežek le ma-terialni, je več, je duhovni, je sprememba v glavah ali osebni razvoj posameznika in nato družbe. Osebni razvoj je odgo-vornost posameznika, prav pa je, da država omogoči prijazne okoliščine.

Vam gre kar precej zaslug, da smo Divačani dobili novo knjižnico. Kakšni so vaši spomini na njeno nastajanje?Ne bi se kitila z zaslugami, saj je šlo za splet dobrih okoliščin, prizadevno knjižničarko Magdo Bezlaj, letošnjo prejemnico strokovnega Čopovega priznanja, za posluh in razumevanje tedanjega občinskega sveta, Zvoneta Vatovca, Zdenke Hreščak, župana Raj-ka Vojtkovszkega, ki so prizadevanja stroke podprli in s tem zagotovili doma-činom uresničevanje potreb po bralni kulturi. V razvitih evropskih državah sta splošna knjižnica in skrb za starejše odrasle merilo, s pomočjo katerega se vrednoti razvoj in humanost družbe. Dragoceni so spomini na domačine, s katerimi smo se sestali in so nam pričeli prinašati posebne, zgodovinsko zanimi-ve fotografije, saj je bila na eni prikazana razstava gospodinjskega krožka, ki ga je

intervju

Page 20: Glasnik Občine Divača

20intervju

vodila Tončka Kosovel. Ali kasneje: dra-gocena petkova srečevanja domačink v študijskem krožku Ustvarjajmo skupaj.

V času vašega ravnateljevanja ste v knjižnici uvedli številne dejavnosti. Na katero ste najbolj ponosni?Svetu Kosovelove knjižnice sem večkrat pojasnjevala, da s številno in raznoliko dejavnostjo le izpolnjujemo določilo Zakona o knjižničarstvu, ki med nalo-gami določa uresničevanje vseživljenj-skega učenja. Kot sem dejala, skrb za bralno kulturo, informacijsko in splošno pismenost oziroma razvoj človeka ni nikoli dokončano delo. Ponosna sem na vse tiste oblike in vsebine, s kateri-mi smo premikali v razmišljanju širše javnosti: pred nami je že osmi simpozij o Bogomirju Magajni, kar pomeni, da že dalj časa strokovnjaki iz različnih univerz in okolij razmišljajo o Magajnovi literarni ustvarjalnosti in ga vsakič znova in po-novno skušajo umestiti med slovenske književnike. Kot članica knjižnice bi rada obiskovala krožek filmske umetnosti, s katerim smo prekinili letos v pričakova-nju, da bo to peljal naprej divaški Muzej filmskih igralcev. Z Varstveno-delovnim centrom v Divači se dogovarjamo za izvedbo Magajnove bralne značke.

Posebej sem ponosna na predavanja iz filozofije in sociologije v Sežani, vesela pa odzivov ljudi in življenja željnosti.

Glede na to, da ste izredno aktivni, se verjetno ne boste kot upokojenka umirili. Kakšni so vaši načrti za priho-dnost, ko boste imeli malo več časa zase?Večletne strokovne povezave namera-vam nadaljevati: veliko mi pomeni delo v Bralnem društvu Slovenije, slovenski univerzi in Univerzi za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci v Sežani. Tja sem se že vključila v dve jezikovni skupini (nadaljevanje angleškega jezika ter itali-janski jezik, Slovensko ljudsko izročilo in Muzej Krasa: preteklost za prihodnost). V Štorjah smo pričeli s spoznavanjem in uporabo zdravilnih rastlin, kar kliče

po drugačnem načinu življenja. Želim pripravljati sebi in mojemu življenjske-mu sopotniku ter občasno širši družini hrano, ki jo z možem pridelava. Pa če samo omenim več gibanja v naravi. Ko bo hujši mraz mimo, bom nadaljevala s tedenskim obiskom Nanosa v zgodnjih jutranjih urah, da lahko v tišini in samoti doživim naravo, rastline in živali ter ob tem razmišljam. Vsakič, ko odhajam na Nanos z vprašanjem, se vračam z rešitvijo. Še naprej nameravam razbijati predsodke o upokojencih med upoko-jenci in v stikih z mlajšimi generacijami. V mojem vrednotnem sistem bom končno na vrhu jaz, moji bližnji in pravi prijatelji. Prirejeno po Kosovelu: Veliko dela me čaka, ni to veselo?

V. B. Š.

V galeriji Šivčeva hiša v Radovljici so pred kratkim odprli likovno razstavo dveh mladih akademskih slikark. Ob Mateji Kavčič iz Škofje Loke, ki se predstavlja z najnovejšimi deli (grafikami in projekti v naravi) z naslovom Duh narave, se pred-stavlja še mlada akademska slikarka Ana Kravanja iz Divače, ki je lani diplomirala iz slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno ustvarjalnost in oblikovanje.28-letna slikarka Kravanja, ki sodeluje pri številnih glasbenih, lutkovnih in cirku-ških projektih in se je poleti predstavila v domačem kraju v Divači na razstavi Slika in jaz skupaj s fotografinjo Jožico Zafred, se tokrat predstavlja z instalacijo, ki jo je asociativno naslovila z beseda-mi ameriških domorodcev »Kako naj

vam prodamo modrino neba?«. Iz dela se odražajo osebne izkušnje, ki jih je mlada umetnica pridobila na letošnjem študijskem izpopolnjevanju v Argentini, Urugvaju in Boliviji, pred tem pa je bila v šolskem letu 207/08 na študijski izmenja-vi na Portugalskem. Njena instalacija je zelo osebna, a hkrati polno angažirano umetniško delo. Z naravnimi materiali (glino, ptičjimi peresi, barvnimi pigmenti) in laksom je izoblikovala številne shema-tične glavice Indijancev in jih povezala v enostavno visečo strukturo, ki je le kon-strukt, a ima vse značilnosti skladne in dovršene celote, kakršno lahko najdemo tudi v vsakem funkcionalnem organiz-mu, ki nam ga za zgled ponuja narava.

Olga KnezKAKO NAJ VAM PRODAMO MODRINO NEBA? - ANA KRAVANJA, 2006PROSTORSKA POSTAVITEV (GLINA, GLAZURA, PERESA, LAKS), 200 x 200 x 200CM

ZAKLJUČEK AKCIJE ”PRIMORCI BEREMO 2011”. NADJA MISLEJ BOŽIČ, PESNIK MIROSLAV KOŠUTA, VLASTA BRATOŽ ŠTOKELJ (UREDNICA GLASNIKA) IN MAGDA BEZLAJ, DIVAŠKA KNJIŽNIČARKA

Foto

: BO

RIS

PORO

PAT

Page 21: Glasnik Občine Divača

21

V Portoroškem kulturnem središču je v nedeljo, 13. novembra, svojo umetniško potovanje nadaljeval 11. Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. Premierno je bil večer uprizorjen 4. 10 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg portoroškega občinstva pa ga bodo gle-dalci lahko videli tudi v narodnih gledali-ščih v Mariboru in Novi Gorici. Organizator in pobudnik večera je Dru-štvo baletnih umetnikov Slovenije.Koreografije za plesni večer so ustvarili Andrew John Stevens, Nastja Bremec in Michal Rynia (ki sta doživela premiero svoje koreografije prav v Portorožu, saj sta jo bila prisiljena v Ljubljani odpovedati zaradi nenadne poškodbe), Milan Lazić, Tamara Divjak, Jasna Zavodnik ter letošnja dobitnika Župančičeve nagrade, Rosana Hribar in Gregor Luštek. Večer je predsta-vil simbiozo baletnih zvrsti od klasičnega baleta pa vse do sodobnega plesa.Na tem umetniško dovršenem večeru se je predstavilo tudi Društvo ljubiteljev baletne umetnosti iz Divače.

kultura

Po uspešni premierni predstavi v Divači s komedijo Priprave na fantovščino so imeli gledališčniki iz Vrem do konca sezone še sedem ponovitev. S komedijo so nastopali za opasilo na Barki, igrali so v domačih Vremah, na Kačiš'nci v Danah pri Divači, na pred-stavitvi kmečkih tržnic v Dolenji vasi, v Kosovelovem domu v Sežani, v kultur-nem domu v Hrpeljah ter v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Komedija je gledalce pritegnila in na-smejala, saj pripoveduje o treh prijate-ljih, ki pripravljajo fantovščino za četrte-ga člana druščine. Med njimi se odvijajo zanimivi pogovori, v katerih se razkrije marsikatera smešna, a resnična zgodba iz vsakdanjega življenja te druščine in njihovih družic, kar dokazuje, da smo moški in ženske iz drugega planeta in da so za medsebojno razumevanje ter skupno življenje potrebni kompromisi, predvsem pa prava ljubezen.Avtor komedije, Drago Županc, nam je zaupal, da s pisanjem končuje novo ko-medijo, ki bo na odru v prihodni sezoni. Drago se je preselil na Škoflje iz Koroške, kjer sta si z ženo Andrejo ustvarila dru-žino. Po poklicu je diplomiran inženir

strojništva, zaposlen v Plami Podgrad. Nekoč je bil dober športnik, rokometaš, sedaj pa se ljubiteljsko ukvarja s pisa-njem komedij in ljubiteljskim igranjem. Poleg že znanih igralcev, ki so domačini, David Hreščak, Miran Furlan ter Ta-mara Kljun, smo v komediji spoznali še tri nove igralce - Tjašo Race iz Famelj, Roka Trnovška, ki se je iz Dolenjske

priženil na Škoflje, ter Andrejo Boštjan-čič, ki se je iz Harij preselila v Gornje Vreme. Andreja je že imela izkušnje z nastopanjem na odru, saj je pred tem igrala v gledališki skupini iz Harij.V ekipi je seveda tudi tehnična in scenska ekipa, Alen Novak ter zakonca Mirjam in Jože Franetič.

Mirjam Frankovič Franetič

Foto

: DRA

GO

ŽU

PAN

C

OD DESNE: UČITELJICA ALENA MEDIČ, PLESALEC LUKA ŽIHER, PLESALKA ZALA DODIČ, PREDSEDNIK DLBU DIVAČA DOBRIVOJ SUBIČ IN PREDSEDNIK DLBU SLOVENIJE TOMAŽ RODE.

Page 22: Glasnik Občine Divača

22kultura

V koreografiji Alene Medič sta zaplesala Luka Žiher in Zala Dodič. Upodobila sta sodobnejšo baletno točko z naslovom 'Nekaj je v zraku' in zanjo požela nav-dušen aplavz primorskega občinstva. Njun ples je skozi jezik gibanja upodobil iskanje sreče in žarek upanja v sodob-nem svetu. V gibih, ki si jih je zamislila koreografinja, sta se spretno predajala plesnemu izzivu in izžarevala mladostno navdušenje. Treba je poudariti, da kljub njuni mladosti (Luka je star 18 let, Zala pa je bila s štirinajstimi leti najmlajša plesalka na gala večeru) trenirata balet že skoraj desetletje, saj je za plesalce običaj-no, da začenjajo plesno pot zelo zgodaj. Baletna plesalka in koreografinja Alena Medič je svojo pot našla v poučevanju baletne umetnosti in prenašanju zna-nja na mlade generacije. V tokratnem baletnem duetu je kljub težkim časom, v katerih se je znašla sodobna družba, poskušala upodobiti tisto, kar nas kljub temu drži pokončne in ohranja človeške - ljubezen, nesebično prijateljstvo in upa-nje. Tisto, kar je v zraku okoli nas, a kar tudi največkrat pozabljamo ali ne opazimo.

Andreja Borovič

Škratje so se že zgodaj odpravili na pohod, v temnih rovih jam pridno iščejo zaklad. Nekoč so z odmevi svojih majhnih kladiv nehote prebudili tudi dobre vile, ki so prebivale v jamah. Vile so se odločile pomagati škratom in poiskati Brkonjo Čeljustnika, ki je edini vedel, kje se skriva zaklad. Skupaj so odšli iskat mogočnega velikana in ga tudi našli med visokimi kapniki. Brkonja Čeljustnik je prisluhnil škratom in ker je vedel, kje se skriva zaklad, jih je pripeljal do njega. Ko so ga z njegovo pomočjo izkopali, so priredili pravo škratje rajanje in veselico, nanjo pa so prišli škratje iz vse dežele.Tako so zgodbo priznanega pisatelja Bogomirja Magajne obudili v življenje otroci iz Društva lju-biteljev baletne umetnosti Divača. Po koreogra-fiji Svetlane Petrovič in Alene Medič so otroci pripovedovali zgodbo zgolj s pomočjo plesnega gibanja. Glasbo za to plesno-baletno miniaturo je ustvaril skladatelj Emil Glavnik in v njej pre-pletel motive slovenske narodne glasbe v klasič-no kompozicijo. Pravi mali baletni spektakel so otroci izvedli na proslavi ob 25. obletnici vpisa Škocjanskih jam na seznam UNESCO-ve svetov-ne dediščine. Nad izvirno baletno pravljico je bil navdušen tudi evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, nekdanji predsednik parlamenta dr. Pavle Gantar, ostali visoki gostje, tako domači kot tudi iz tujine, ter seveda številčno občinstvo, ki je z aplavzom navdušeno nagradilo plesalce. V društvu DLBU Divača so veseli tudi podpore Jav-nega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slove-nije za nastalo pravljico Zaklad Škocjanskih jam.

Andreja Borovič

Divaške baletke ob tednu otroka v Kulturnem domu v HrpeljahV sklopu dogodkov ob tednu otroka so se divaške baletke predstavile hrpeljsko-kozinskim malčkom. V Kulturnem domu so starejše baletke prikazale osnovne vaje, ki jih morajo ob-vladati, potem pa so posame-zne skupine predstavile svoje veščine, od najmlajših, ki komaj osvajajo prve korake, do neko-liko starejših, ki so že nekoliko bolj vešče umetnosti gibov.Zanimiva je bila točka, s katero so pripovedovale o škratih v Škocjanskih jamah, dve posa-meznici pa sta pokazali, kaj se da s trudom naučiti v nekaj letih, in kako lepo se je izražati z eleganco gibov ...

Andreja Borovič

Foto: BORUT LOZEJ

Foto

: AN

DRE

JA B

ORO

VIČ

Page 23: Glasnik Občine Divača

23kultura

V katalonskem mestecu Calella se je od 1. do 22. oktobra odvijala že 24. tradici-onalna prireditev Oktoberfest, na kateri so nastopali tudi člani Pihalnega orke-stra Divača pod taktirko Borisa Benči-ča. Divaški pihalni orkester je bil eden izmed 68 orkestrov, ki so nastopili na tej prireditvi. V prvem tednu je nastopilo 27 orkestrov. Slovenske barve pa so poleg divaških godbenikov zastopali tudi člani Mestne godbe Kamnik in Pihalnega orkestra Slovenskih železnic.Že prekaljenim godbenikom orkestra so se letos pridružili tudi mladi člani, ki so se pred tem kalili v šolskem orkestru Mavrica, ki ga vodi dirigent Danijel Grizonič. Mlade godbenike sta na poti spremljala tudi starša – Katja in Robert. Člani Pihalnega orkestra Divača smo s svojim igranjem popestrili sobotno otvoritveno parado po ulicah Calelle, kjer se je trlo oboževalcev tovrstne glasbe. Na čelu povorke je plapolala slovenska zastava, ki jo je z velikim ponosom in prešernim nasmeškom na obrazu nosil Blaž Malovec. Posebno zanimanje je pritegnila tabla Pihalni orkester Divača, ki jo je nosil predsednik Pihalnega orkestra Dobri-voj Subič. Praporščak Zvone Vatovec pa je prapor z veseljem nastavljal številnim fotografom. Zvoki glasbe in predvodnik Igor Zafred so navdušili številno občinstvo na ulicah Calelle. Na nastopih, ki so se odvijali v ogro-mnem šotoru, je pihalni orkester požel pohvale in aplavze navdušene dvatisoč-glave množice ter organizatorja priredi-tve – festivala. Aplavzov in pohval je bil vesel tudi župan občine Divača Drago Božac, ki je skupaj s soprogo spremljal vse nastope divaškega orkestra. Gostovanje ni bilo samo v zname-nju igranja in nastopov, ampak tudi zabave, sprostitve in spoznavanja novega okolja. Prosti čas smo godbe-niki preživeli v spoznavanju turističnih

ulic Calelle ter razigranem uživanju na peščeni plaži. Izlet v Barcelono smo iz-koristili za sprehod po najznamenitejši ulici La Rambli. Ulica je dom mno-gih arhitekturnih umetnij, ki so delo Antonija Gaudija. Obvezen postanek je bil v parku Guell, ki je na Unesco-vem seznamu svetovne dediščine. Tam smo si člani ogledali nedvomno najbolj zanimiv mestni park, ki je bil zgrajen med letoma 1900 in 1914, po načrtih prej omenjenega arhitekta. Preden smo zapustili Barcelono, smo se zapeljali mimo dih jemajoče Sagra-de Familije, ki je prav tako Gaudijevo delo. Na svoj račun so prišli tudi naj-mlajši člani ter nogometni navdušen-ci, saj so si ogledali olimpijski stadion ter seveda največji nogometni stadion v Evropi in dom nogometnega kluba FC Barcelona.Ob povratku domov smo si v popoldan-skih in večernih urah ogledali čudovite ulice Cannesa, ki je znan po največjem filmskem festivalu na svetu. Sledil je tudi sprehod po ulicah Monte Carla, kjer so svojo srečo v prestižnem casinoju uspe-šno poiskali tudi nekateri člani.Gostovanje v Španiji je bilo zagotovo posebno za vse člane orkestra, saj smo se s tem nagradili za vse dosežke, nasto-pe, tekmovanja in vaje v preteklem letu. Hkrati pa smo prav vsi člani tako nabrali novih moči za nove dosežke, ki čakajo orkester v tem prednovoletnem času in v letu 2012. Pozitivno je bilo tudi to, da smo s seboj povabili tudi najmlajše člane, ki so med seboj stkali prav poseb-ne vezi. Zavedamo se, da je prihodnost orkestra prav na njih. Kljub finančnemu prispevku, ki smo ga godbeniki prispevali sami (nastanitev v hotelu), pa gostovanje ne bi bilo mogo-če brez sponzorjev, ki velikodušno pod-pirajo delo Pihalnega orkestra Divača.

Adelante Španija! *Na zdravje

Katja FerfilaFoto vse: KATJA FERFILA

Page 24: Glasnik Občine Divača

24

Sončna, a nekoliko vetrovna sobota je na državno proslavo ob spominu na 25. 10. 1991 privabila nekaj tisoč ljudi na ko-prski stadion. Na ta dan, pred dvajsetimi leti, so v Kopru nekaj pred polnočjo zatulile sirene, po vsej Sloveniji so zvonili zvo-novi in naznanjali, da so na trajekt Venus vkrcani zadnji vojaki jugoslovanske vojske in tako zapustili naše ozemlje. Celotna prireditev je bila prikaz tisočletne slovenske upornosti, ki je Slovencem pomagala, da so obstali. Tudi slavnostni govornik predsednik republike dr. Danilo Türk je naglasil, da gre za zgodovinski dogodek, ko je Slovenija na ta dan postala suve-ren gospodar na svojem celem ozemlju. 25. oktober 1991 se je za večno zasidral v nacionalno zavest slovenskega naroda in ga kot takega slavimo tudi dvajset let kasneje. Poudaril je posebno priznanje vsem, ki so z roko v roki brez večjih zaple-tov uspešno izvedli tvegano akcijo vkrcanja vojakov. Spomnil je pa tudi na vse žrtve, ki so za našo samostojnost dali svoja življenja. To je proslava v spomin in zahvalo. V proslavi so sodelovali: igralec Danijel Malalan, ki je povezoval program, baletna skupina Chiara Dance Project, združena orkestra Slo-venske vojske in Policije, približno 200 pevcev, združenih pod vodstvom prof. Antona Baloha, 170 praporščakov, pripadni-ki slovenske vojske in policije, predstavniki organizacije TIGR, 12 pripadnikov konjenice Slovenske policije, predstavniki vojaške garde, helikopter in prelet treh letal Slovenske vojske. Pevke in pevci MePz Divača smo s ponosom sodelovali na tej proslavi, še posebej ponosno pa smo skupno z ostalimi pevci zapeli našo himno Vstajenje Primorski, ki govori o trpljenju, zatiranju in končno osvoboditvi izpod sovražnikovih okov.

Eva Mikić

kultura

Jesenski čas, ko naj bi se življenje počasi umirjalo, je prinesel pevcem MePZ Senožeče veliko nastopov. V mesecu novem-bru smo s pesmimi melanholične vsebine počastili spomin na mrtve pred spomenikom padlih v Senožečah. Množica obiskovalcev te komemorativne slovesnosti je izrazila pohva-le nastopajočim, predvsem pa solistki Anamariji Čotar, ki vedno znova občuteno zapoje pesem Pojdam u Rute. Komaj smo se obrnili, že nas je čakal nastop v Sežani, kjer vsako leto znova napolnijo Kosovelov dom vsi tisti, ki si radi

ogledajo tradicionalno prireditev Z razumom, s pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Seveda pa brez pesmi ne gre niti na vsakoletni prireditvi RK Slovenije, ki združi krvodajalce kraških občin in jim podeli priznanja za humanost. Tudi tam smo sooblikovali kulturni program.Posebne pohvale pa smo prejeli iz ust gospoda Janka Bana, ki je kot ocenjevalec spremljal letošnjo revijo kraških pevskih zborov v Sežani. Seveda je k lepemu nastopu pripomogla naša mlada solistka Zala Hreščak, ki je s čudovitim glasom in lepo interpretacijo pesmi pri marsikom izzvala solze v očeh. Poslušalci pa so z dolgim aplavzom potrdili, da je bil naš nastop res uspešen.Prihajajo božično-novoletni prazniki, z njimi veliko veselja in radosti, za pevce pa mesec garanja. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki ste ljubitelji jaslic, da si ogle-date kamnite jaslice, ki jih bo na sveti večer razstavil naš ume-tnik gospod Zdravko Čuk na svojem dvorišču v Senožečah, pevci pa bomo vsem zvestim poslušalcem podarili koncert, ki bo 25. 12. 2011 ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja v Senožečah.

V A B L J E N I .Ada Škamperle

Page 25: Glasnik Občine Divača

25

Na vsakoletnem srečanju krvodajalcev kraških občin, ki ga organizira Rdeči križ Slovenije - Območna skupnost Sežana, sta kulturni program krojila MePZ Senožeče in dramska skupi-na podružnične šole iz Senožeč pod vodstvom Lidije Uršič. Izpod njenega peresa je nastala igra Kriza je, ni cajta, ni dnarja, v kateri je sama odlično odigrala nono v domu upokojencev, ki nestrpno pričakuje zelo redke obiske svojih vnukov. Srečanje z njimi je raz-burljivo, saj ji vnuki natrosijo kup težav, ki jih ima družina. Seveda so težave de-narnega značaja, zato noni predlagajo, da bi bil skrajni čas, da prepiše kmetijo na mamo, tako bi končno lahko prodali zemljo in dobili prepotreben denar, ki ga sodobna družina nujno potrebujejo za draga potovanja in nakupovanja. In kakšna je bila reakcija none, ki je na kmetiji garala sedemdeset let? To ste si lahko ogledali na prireditvah, ki so potekale v Domu upokojencev v Sežani (4. 12.) in v vaškem domu v Tomaju (9. 12.).

Ada Škamperle

Še pred jesenskimi počitnicami je do nas prispela vest, da je naša, sedaj že bivša učenka Eva Salopek na medna-rodnem likovnem natečaju v Torunu na Poljskem prejela častno nagrado.Eva je svojo likovno nadarjenost kazala vsa leta šolanja. Sama sem njeno delo spoznavala v obdobju od 6. do 9. razreda, tako pri rednem pouku likovne vzgoje kot tudi pri izbirnem predmetu Likovno snovanje, v katerega se je vključila v 7., 8. in 9. razredu. Eva je ustvarjala z veseljem in je vedno pripravljena iskati nove, drugačne in izvirne rešitve posameznih likovnih nalog. Večkrat je prejela prizna-nja na različnih natečajih in prav zato smo se na šoli odločili, da jo predlagamo za občinsko nagrado, ki jo je prejel na likovnem področju nadarjeni učenec OŠ.Eva je s svojo grafiko, jedkanico, v kateri je upodobila kraško stopnišče, uspela prepričati žirijo na Poljskem, ki je med

22940 prispelimi deli iz 51 držav izbrala 100 nagrajenih del, 1251 pa je razsta-vljenih. 52 del je prejelo nagrado, 48 pa častno nagrado in med njimi je Evino. Med razstavljavce so se uvrstili še trije učenci naše šole: Tomaž Lunder, Keli Perhavec in Nejc Nedoh.V sredo sta nas na šoli presenetila slovenski veleposlanik na Poljskem nj. eksc. mag. Marjan Šetinc z ženo, ki sta prinesla Evino plaketo, priznanje, katalog in praktično nagrado, ki bo Evi še kako koristila, saj je prejela komplet svinčni-kov, akvarelnih barvic in slikarski blok ter knjigo o lepotah Poljske. Z ženo sta nam pojasnila, kako izgleda podelitev nagrad in nam opisala svoje spoznavanje Poljske.Evi smo nagrado predali ob njenem obisku šole v petek.Evi še enkrat čestitamo in ji želimo, da bi bila ustvarjalna in kreativna še naprej!

Vesna Marion

V Sežani je 27. novembra Območna izpostava JSKD Sežana, občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana organizirala območno srečanje odraslih pevskih zborov. Na odru Kulturnega centra Srečka Kosovela se je tako zadnjo novembrsko nedeljo zvečer zvrstilo osem zborov, petje pa je strokovno spremljal Janko Ban. Njegova ocena pomeni spodbudo za nove usmeritve, izboljšave in delo posameznega zbora. Številno občinstvo je zbore nagradilo z dolgimi aplavzi, ki so plačilo za vse

vloženo delo in trud posameznega zbora. Prav tako si tudi pevci radi pri-sluhnemo med seboj. Čeprav marsikdaj slišimo nam znane in ljube skladbe, nas vsaka nova interpretacija razveseli in preseneti, naše uho pa je za slednje še bolj tenkočutno. Posebno smo veseli novih skladb, ki nam marsikdaj pred-stavljajo nov izziv. Zbor se je na letošnji reviji predstavil z novim programom treh skladb. Revijo smo zaključili z druženjem, pesmijo in izmenjavo svojih pevskih izkušenj, s čimer smo potrdili,

da se zavedamo pomena tega srečanja in zborovskega petja nasploh.

Eva Mikić

Foto

: BO

GD

AN

MA

CA

ROL

kultura

Page 26: Glasnik Občine Divača

26

V začetku novembra je bil v Primorskih novicah objavljen članek z naslovom „Ustvarjalnost, ne komercialnost“, s katerim je novinarka povzela bistveno usmeritev kluba Jazz hram. V članku je v pogovoru s programskim vodjem, Boja-nom Volkom, izčrpno opisala letošnjo koncertno sezono, ki je zaenkrat ponu-dila štiri raznovrstne glasbene večere.Sedma sezona se je konec oktobra za-čela z vrhunsko zamejsko etno zasedbo Etnoploč, katere člani so na odru pred-stavili glasbo s svoje druge zgoščenke »Across The Border«.Sledil je koncert, na katerem so v hramu premierno zazveneli zvoki flamenka s

pravim španskim pridihom, saj je (v družbi tolkalca) nastopil kitarist Pablo Guevara, ki je obiskovalcem poleg same glasbe predstavil tudi zgodovino flamenka.Tretji koncertni večer je ponudil pet izjemnih glasbenikov iz Slovenije in Sr-bije, ki so, združeni v zasedbi Jaka Aha-čevčič Quintet, preigravali avtorsko glasbo, ki jo uvrščamo v sodobni jazz.Nagrajenec Prešernovega sklada, bobnar, tolkalec, skladatelj in vizualni umetnik Zlatko Kaučič, je v začetku decembra svojo kreativnost predstavil v sinergiji z enim najbolj prepoznavnih slovenskih klarinetistov Boštjanom Gombačem in med obiskovalci požel veliko navdušenje.V decembru je v Jazz hramu nastopi-la še mednarodno priznana zasedba Terrafolk, ki jo vodi divaški glasbenik in skladatelj Danijel Černe – Mystica. Prvi koncert v novem letu bo v izvedbi sku-pine Francis Mbappe Global Rhythm

ponudil skupek moderne afriške glasbe zadnjih tridesetih let, osnovane na tisoč-letnih tradicionalnih avtentičnih ritmih v kombinaciji z rhythm-and-bluesom in priokusom jazza.Več o nadaljnjem programu si lahko pogledate na spletni strani www.jaz-zhram.com ali v programskih knjižicah, ki so dosegljive na javnih mestih.

V L J U D N O VA B L J E N I !Klub Jazz hram pri izvedbi sezone 2011/12 podpirajo in mu pomagajo: Občina Divača, Park Škocjanske jame, Hotel Malovec, Nebula, Picerija Etna, Avto-Kras, Zavarovalec d. o. o., Alnesa stavbno pohištvo, Sivkin bu-tik, Divas s. p., DJ Gumja, JPStudio, Tiskarna Mljač, Frizerski salon Đurđa, VGS Koper, Dalekovod, Obala.net, Elektroservisi in EIMV.Ekipa Jazz hrama se vsem lepo zahvaljuje!

Peter Tomažič

kultura

V soboto, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture je bila v sežanski knjižnici Srečka Kosovela zaključna prireditev projekta Primorci beremo, kjer so bralci in predvsem bralke iz občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje – Kozina, ki so opravili »bralno značko«, torej prebrali

najmanj pet proznih del in eno pesni-ško zbirko slovenskih avtorjev, prejeli priznanje in knjižno nagrado. Ravnateljica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič je poudarila, da se je projekt Primorci beremo v zadnjih petih letih raz-širil na enajst primorskih knjižnic, Knjižnica

Srečka Kosovela s svojimi podružnicami v Divači, Komnu in Hrpeljah se mu je pridru-žila leta 2008 in od tedaj število bralcev stalno narašča. V letošnjem letu jih je bilo že 77, skupaj pa so prebrali 728 knjig. »Poznavanje slovenskih avtorjev in njihove literarne ustvarjalnosti vpliva na samozavest bralcev in državljanov ter še dalje razbija neutemeljene predsodke o neberljivosti slovenske književnosti,« je med drugim povedala ravnateljica Nadja Mislej Božič. Prireditev pa je bila še bolj slovesna, ker je gostila letošnjega Prešernovega nagra-jenca, književnika Miroslava Košuto, s katerim se je o njegovem delu pogovar-jala dr. Tatjana Rojc. Košuta je duhovito odgovarjal na vprašanja pa tudi prebral nekaj svojih pesmi iz zbirke Drevo življe-nja, ki so jo iz njegovih rok prejeli bralci, ki so sodelovali v projektu Primorci beremo. Za glasbeno popestritev je poskrbela komorna skupina mladih harmonikarjev Ghost iz sežanske glasbene šole.

V. B. Š.

PRIZNANJE JE VESNI IN DENISU MARJONU IZ DIVAČE PODELIL PESNIK MIROSLAV KOŠUTA.

Foto

: IG

OR

PETA

ROS

Page 27: Glasnik Občine Divača

27aktualno

27šport

V devetem kolu Primorske lige je NK ŽELEŽNIČAR Divača kar s 5 : 1 premagal in na celi črti nadigral večnega tekmeca MND TABOR Sežana. Da je bil to čisto pravi derbi, priča število gledalcev, saj je na tribuni navijalo več kot 300 glav. Za pravo vzdušje pa so poskrbeli tudi zvesti navijači Nogome-tnega kluba Železničar – ULTRASI.

V trideseti minuti se je tekma na trenutek ustavila in s tem simbolično počastila 30 let delovanja NK Železničar Divača. Nov veter, dobra igra, resnost igralcev in vodstva so NK Žele-zničar popeljali v sam vrh Primorske lige.Želimo si in upamo, da bo tak tempo NK Železničar nadalje-val tudi v spomladanskem delu tekmovanja v Primorski ligi.

Dobrivoj Subič

EKIPA TEKMOVALCEV KK BUSHI NA NOVOGORIŠKEM TURNIRJU.

JOAS PECA JE MED STAREJŠIMI DEČKI V KATAH DOSEGEL 3. MESTO

Foto

: MA

RKO

KA

RIŽ

Novo šolsko leto je odprlo svoja vrata in začela se je nova sezona treningov in tekmovanj. Našemu klubu se je tudi letos priključilo kar nekaj novih članov in trinajst jih po treh mesecih še vedno vztraja in se pridno pripravlja na nove izzive. Prva pokalna tekma JKA zveze v nedeljo, 13. 11., je bila zanje sicer še prezgodaj, za naslednjo v decembru pa bodo že pripravljeni. Ker pa se nam z veliko hitrostjo približujejo tudi praznični dnevi, člani BUSHI z velikim veseljem vabimo vse, ki vas zanima ta šport, da se nam pridružite na prednovoletnem javnem treningu v telovadnici v četrtek, 22. decembra, ob 18. uri. Če si bomo dovolj želeli, pa se nam mogoče pridruži tudi dobri mož z darili. Kdo ve?

Za divaškimi karateisti je uspešen športni začetek zime, saj so s številnimi prvimi mesti v skoraj vseh starostnih kategorijah upravičili sloves enega najbolj uspešnih športnih društev naše občine in Slovenije nasploh. 13. novembra so se udeležili 1. pokalnega turnirja JKA kara-teja v Celju. Na tekmovanju je nastopilo 182 tekmovalcev, 22 karateistov je zastopalo KK Bushi. Še posebej veseli so domov odšli Aleksandra Cvetkovič (star. deklice kata), Biljana Frank (članice kata A) in Danijela Stančič (članice kata B) s 4. mestom, Francesca Coreno (kadetinje kata) in Eva Sikirica (star. deklice kata) s 3. mestom, Mitja Maružin (člani kata B), Monika Samsa (članice kata B) in Rok Samsa (ml. dečki kata) z 2. mestom ter Nika Frank (članice kata A, mladinke kata) z dvema 1. mestoma v katah.Uspehi so se vrstili tudi na drugem pokalnem turnirju JKA karateja v Novi Gorici, 4. decembra. V katah so četrta mesta dosegli: Jelena Đurić v kategoriji malčic, Nika Frank in Danijela Stančič med članicami, Kristjan Vatovec

Page 28: Glasnik Občine Divača

28vrtec

Vsako novo šolsko leto se v enoti Seno-žeče dogovorimo, kako in kje bi se srečali s starši otrok, ki obiskujejo vrtec, in si kaj zanimivega ogledali, zato je nekaj dejav-nosti namenjenih staršem z otroki, nekaj pa samo otrokom. V naši okolici je veliko zanimivih krajev, ki si zaslužijo našo po-zornost, zato to s pridom izkoristimo.Letos smo začeli s polno paro in tudi vreme nam je šlo na roko. Najprej smo pred prvim jesenskim dnem pripravili jesensko delavnico, kjer so si otroci iz jesenskih pridelkov zami-slili različne predmete in z našo pomo-čjo izdelovali vozila in živali. Kuharica Silva nam je spekla hrenovke, ostale strokovne delavke pa smo z otroki rajale, pele, se igrale in pekle krompir. Uživali smo na toplem jesenskem soncu in v odličnem kosilu. Sledil je dan zaščite in reševanja v Ko-pru, kjer smo si s starejšimi otroki iz sku-pine Delfini ogledali lutkovno predstavo in pa gasilce, policiste. Seveda brez spuščanja po drogu, kot to zna gasilec Samo in vaj za mlade gasilce ni šlo.V okviru tedna otroka smo skupaj s star-ši vseh skupin odšli v Dolenjo vas, kjer smo si ogledalo ovce, konje in seveda mlin. Prijazni vaščani so nas pogostili s piškoti in čajem. V gibalnem dopoldnevu »Vsi na kolo za zdravo telo« so otroci pripeljali svoja kolesa in se s čeladami na glavah razdelili v skupine glede na kolesarsko predzna-nje. Z otroki smo se dogovorili, da bomo dejavnost izvedli še enkrat spomladi.Vzgojiteljice smo organizirale orienta-cijski pohod z nalogami in z iskanjem skritega zaklada. Otroci so se zabavali in komaj čakali, da najdejo skriti zaklad, kar pa seveda sploh ni bilo težko. Ker je zanimanje za policiste in njihovo delo vedno prisotno, smo medse pova-bili policista Janka in Andrejo, ki sta nas spremljala po poti skozi Senožeče,

nas opozarjala na pravilno hojo, prečkanje ceste na prehodu za pešce in nam pokazala popolno opremo policista. Obdarila sta nas z medved-kom, s katerim počivamo po kosilu.Na svetovni dan živali smo organizirali izlet v vas Laže, kjer smo si ogledali konja deklice iz skupine Delfini. Otroci so s starši prinesli hrano za konja in skoraj vsi so ga zajahali.V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se s PGD Senožeče dogovorili za obisk in ogled gasilskega doma. Dečki so takoj prijeli za ročnik s cevjo ter se pogumno nastavili fotoaparatu. Skoraj vsi so sedeli v gasilskem kamionu z ga-silcem, zagotovo pa smo se vsi fotogra-firali pred gasilskim kamionom. Kot ste lahko prebrali, nam v našem senožeškem vrtcu ni nikoli dolgčas, saj se vedno kaj dogaja.Želimo si, da bi tako tudi ostalo.

Katja Požar,vzgojiteljica

med starejšimi dečki in Metka Žerjal, starejše deklice. V katah so dosegli tudi 6 tretjih mest (Mitja Maružin - člani, Gašper Moderc - mladinci, Joas Peca - st. dečki, Eva Siki-rica - ml. deklice, Rosana Uljan - članice, Ajša Tomšič Bazina - st. deklice) in dve drugi mesti (Nika Frank - mladinke, Nika Blokar - st. deklice). Monika Samsa je v katah med članskimi barvnimi pasovi (kata B) klubu priborila zlato medaljo. V Novi Gorici so se člani kluba dobro odrezali tudi v borbah (kumite). Bronasti medalji sta za tretji mesti med

člani prejela Nika Frank (še 3. mesto med mladinkami) in Denis Rök.Vsem tekmovalcem čestitamo za odlične uvrstitve in jim želimo uspešno treniranje ter uspehe na tekmovanjih v bodoče.

Marjana Orbanič in Vesna Matevljič

NIKA FRANK JE NA OBEH TURNIRJIH OSVOJILA KAR NEKAJ NAJVIŠJIH MEST.

KARATE JE DOBRA VADBA ZA VSAKOGAR, KAR DOKAZUJEJO NAŠI ČLANI MITJA MARUŽIN, MONIKA SAMSA IN DANJELA STANČIČ, KI SO MED BARVNIMI PASOVI ZASEDLI NAJVIŠJA MESTA.

Foto

: KAT

JA P

AR

Foto: KATJA POŽAR

Page 29: Glasnik Občine Divača

29

Tudi na naši šoli smo v petek, 18. no-vembra, prvo šolsko uro imeli tradicio-nalni slovenski zajtrk v vseh oddelkih od 1. do 9. razreda. Otroci so imeli za zajtrk na mizi črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko – vse slovenskega porekla. Našteta živila so šolam in vrtcem podarili kmetje in kmetijska podjetja, čebelarji in živilskopredelovalna podjetja. Tradicionalnega zajtrka so se udeležili tudi župan občine Divača Drago Božac, županova tajnica Tatjana Cerkvenik, svetovalka za družbene dejavnosti Ro-mana Derenčin, ravnateljica Damijana Gustinčič in čebelar iz Naklega pri Divači Bruno Ivančič in njegova žena Marija, ki sta bila tudi sponzorja medu na našem zajtrku in že vrsto let prihajata na našo šolo in predstavljata učencem pomen čebel in njihovih izdelkov.Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki že peto leto zapored or-ganizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebe-larjev v slovenskih vrtcih«, namenjeno predvsem izobraževanju in ozaveščanju otrok o pomenu čebel in čebeljih pridel-kov. Pozitivni sprejem in dobre izkušnje so dale zamisel za vseslovensko akcijo in

za vključitev tudi drugih pridelovalcev slovenske hrane.Namen projekta je izobraževati in obve-ščati šolsko mladino in tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjeval-nih navad, pomenu in prednostih lokal-no pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti za okolje in pomenu čebelarstva za kmetijsko pridelavo, gospodarske dejavnosti in za širše okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdrave-ga načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.Otrokom so učitelji predstavili, kako sta v današnjem času pomembna zajtrk in predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji, da so spoznali pomen kmeta kot pridelovalca hrane, in čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pride-lavo hrane.Po skupnem zajtrku v šolski jedilnici so učenci in učiteljice prve triade skupno druženje nadaljevali v učilnici. Ob foto-grafijah je čebelar učencem na preprost način predstavil življenje čebel, pokazal in predstavil čebelarsko opremo in spregovoril o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Z nekaterimi čebeljimi pridelki so se tudi posladkali in jih preizkušali.

Sledila so zanimiva vprašanja učencev o življenju čebel, na katera je naš gost z veseljem odgovarjal. V družbi čebelarja so si za zaključek ogledali še risanko o čebelici Medki in film Kranjska sivka.Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so darovali živila za tradicionalni slovenski zajtrk, še posebno zahvalo namenjamo čebelarju Brunu in njegovi ženi za dragocene izkušnje iz sveta čebelarstva, ki sta jih je delila z nami.

Nives Skuk, pomočnica ravnateljice

šola

V računalniški učilnici Osnovne šole dr. Bo-gomirja Magajne v Divači je v času od 17. do 21. oktobra 2011 potekal vseslovenski projekt Simbioz@ - Ostanimo v stiku – Mladi učimo starejše računalništva.Dejstvo je, da večina starejših ne upora-blja moderne digitalne tehnologije, brez katere si mladi ne predstavljamo več vsakodnevnega življenja. Evropska ko-misija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V tem duhu so se pobudni-ki tega projekta odločili, da prepletejo dve evropski leti in s tem naslovijo dve družbeno pomembni tematiki, kamor so vključili tudi problematiko računalniške

nepismenosti starejše populacije.Simbioz@ e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski prostovoljni projekt, ki je povezal dve generaciji. Namen projekta je bil z medgeneracijskim sodelovanjem dvigniti računalniško pismenost starejših.Prostovoljci Barbara, Mirjam, Nela, Monika, Andreja, Janja (učiteljice OŠ Divača), Erik, Kaja, Tomaž in Marko (študentje) so povsem navdušili 24 sta-rejših in tudi nekoliko mlajših krajanov Divače in Vremske doline.Izobraževanja so potekala od 16. do 18. ure v treh modulih:

1. Računalnik, moj prijatelj, kjer so spozna-li, kaj je računalnik in za kaj se uporablja,

2. Klik v svet: s pogledom na internetne strani in njihova uporaba ter

3. Brez elektronske pošte ne gre.Nekateri so se z računalnikom srečali prvič, bili so zvedavi, saj želijo biti v kora-ku s časom in tehnologijo v današnjem svetu. Bili so zelo dovzetni za učne vsebine, pridobili so nova znanja in izku-šnje z delom z računalnikom. Ob koncu usposabljanja so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni in navdušeni, saj je bila to za-nje prva velika izkušnja z računalnikom.

Page 30: Glasnik Občine Divača

30šola

Obenem je bil ta projekt tudi prijetno druženje, tako med udeleženci kot tudi prostovoljci. »Dve urici sta hitro minili,« so dejali. Ob koncu pa je bilo mne-nje večine: »Vaja dela mojstra.« Največje zanimanje je požela e-pošta. Vsi so si ustvarili svojo e-pošto. Drug drugemu, prijateljem, sorodnikom, znancem in ekipi Simbioze so poslali svoje prve vtise o usposabljanju preko e-pošte. Zadnji dan so prejeli diplome za opravljen tečaj. Navdušenje nad računalniki in internetom je med udeleženci prebudilo še druge skrite navdihe in talente. Ena izmed ude-leženk, gospa Danila Gombač, je zapisala kratko in nadvse prisrčno pesmico:

»Če je sreča kapljica vode, če je zdravje žarek sonca in če je ljubezen čudovit svet, Vam želim vsega za cel planet.

Hvala vsem prostovoljcem za njihov trud in potrpljenje. Smo starejša generacija in včasih se mi zdi, da nam svet iz rok beži.«

Mirjam Trampuž

V torek, 22. novembra, smo na šoli v Divači za učence prve triade ter skupini Medvedkov in Ribic iz vrtca Divača organizi-rali tehniški dan na temo Prometna varnost. Skupaj smo so se pogovarjali o pravilih obnašanja v prometu, prometni varnosti, prometnih znakih in predpisih ter se pri tem učili in zabavali.V delavnicah, ki so potekale v razredu, so učenci iz odpadne embalaže izdelovali prometne znake, vozila in udeležence v prometu. Svoje izdelke so razstavili na hodniku pred učilnicami.Najbolj zanimiv del dneva pa je bila praktična vožnja s štiri-kolesniki po prometno urejenem poligonu. Na vožnji po po-ligonu so se učenci učili o pomenu upoštevanja prometnih znakov in semaforjev. Spoznali so pomen uporabe čelade. Na poligonu pa so se učenci preizkusili tudi kot pešci. Vadili so, kako pravilno prečkamo cestišče in pri tem upoštevamo prometne znake in druge udeležence v prometu.Postavitev poligona in izposojo štirikolesnikov nam je omo-gočila Občina Divača, ki je projekt Kolesarček tudi finančno podprla. S projektom smo učitelji, starši in uslužbenci občine želeli otroke ozavestiti in jih naučiti boljšega poznavanja dogodkov na cesti.

Učiteljice prve triade in vrtca

Page 31: Glasnik Občine Divača

31iz zgodovine naših krajev

Nadaljevanje iz prejšnjega Glasnika

Igrali smo jih na paši in v naravi

• Rdeče češnje rada jemIgra za več otrok je potekala v krogu. Pri-ljubljena je bila med deklicami. Z izšteva-njem smo določili nabiralko češenj. Izbra-na nabiralka češenj je hodila izven kroga v nasprotni smeri, kot se je vrtel krog. Peli smo: »Rdeče češnje rada jem, črne (črnice) pa še rajši. V šolo tudi rada grem vsako leto rajši. Zato mi prostor dajte za moje mlade dane, da bo sijalo sončece na moje drobno srčece. (V tem delu je deklica, ki je nabirala češnje, sekala krog in nadaljevala svojo pot.) Ti si lepa, ti si lepa, ti si ta najlepša«. Izbrala je eno od deklic v krogu. Izbrana deklica se je prijela s pevko za roko in igra se je ponovila. Končala se je, ko je v »krogu« ostala zadnja deklica.

• Bela, bela lilijaIgra za več otrok. Priljubljena pri deklicah. Potekala je v krogu. Izžrebana deklica, pevka, je hodila znotraj kroga, v nasprotni smeri, kot se je krog vrtel. Pelo se je: »Bela, bela lilija. V krogu pleše deklica, deklica se zavrti, enega si izvoli. Pojdi z mano ti!« Ko je odpela, se je krog ustavil in vsaka od igralk je zavzela nek položaj, za katerega je presodila, da bo deklici najbolj všeč. V tem položaju je ostala, dokler ni deklica - pevka izbrala eno od igralk. Ta se ji je nato pridru-žila pri petju in izbiranju. Igro smo končali, ko se je kateri od nas zazdelo, da je dovolj izbiranja in je zahtevala zamenjavo, ker je želela izbirati sama. Ali, ko je »v krogu« ostala zadnja neizbrana deklica. Včasih smo nato, za tolažbo, dovolili, da je v naslednji igri slednja izbirala.

• Gnilo jajceZelo pogosta igra za več otrok. Prijeli smo se za roke in naredili krog, nato smo se spustili in posedli v krogu na tla. V sredi kroga je se-del nekdo (navadno smo ga določili s kako izštevanko), ki je bil gnilo jajce. Ostali smo se iz njega norčevali, češ, kako smrdi. Drugi igralec je z robčkom v roki tekel okrog kro-ga. Čim bolj neopazno je poskušal robček spustiti za hrbet enega od igralcev, sedečih v krogu. Če mu je to uspelo in je pretekel ves krog, ne da bi igralec za svojim hrbtom opazil spuščeni robček, je slednji postal gni-lo jajce. Če pa je igralec za svojim hrbtom robček opazil, je hitro vstal in tekel za onim, ki mu je pustil robček. Če je bežeči uspel

preteči krog in sesti na izpraznjeno mesto igralca, ki ga je lovil, je bil rešen. Kadar pa ni tekel dovolj hitro in ga je loveči ulovil, je moral v sredino kroga in biti gnilo jajce.

• Je kaj trden ta most?Igra za več otrok. Dva igralca se postavita nasproti drug drugemu. Primeta se za roki, ju dvigneta in tako naredita most. Skrivaj se dogovorita, da bo vsaka stran mostu pred-stavljala en predmet (npr.: čevelj, sandal). Ostali igralci naredijo kolono. Kolona malo vijuga in pride do mostu. Prvi igralec v kolo-ni vpraša: »Je kaj trden ta most?« Igralca, ki sta naredila most, odgovorita: »Kot kamen in kost.« Vodja kolone pravi: »Potem gre lahko moja vojska skozi?« Most odgovori: »Lahko, a zadnji vojak bo naš.« Kolona gre pod most in zadnjega otroka most ujame tako, da igralca, ki držita most, spustita roki. Ujetega šepetaje vprašata, katerega od predmetov, za katere sta se prej dogovorila, ima raje. Ujeti pove in nato se postavi za igralca v mostu, ki predstavlja ta predmet. Ostali igralci v koloni ne smejo slišati, kakšna je izbira, zato mora kolona v tem času krožiti oddaljena od mostu. Tako se igra nadaljuje, dokler ni ujet še zadnji v koloni. Zmaga v igri tisti graditelj mostu, ki ima na koncu za sabo več ujetnikov. Lahko pa se igra zaključi tudi z vlečenjem obeh nastalih kolon. Na tleh se zariše črta, koloni se postavita vsaka na svojo stran črte in zmaga tista, ki uspe nasprotno kolono potegniti čez črto.

• PismoIgra za nekaj otrok. Na kolikor toliko ravnem terenu smo v pesku narisali pismo. Lik je bil poljubno velik, običajno pa nekako okrog meter krat meter in pol. Pred narisano pismo se je postavil igralec. Pred seboj na tla je položil manjši kamenček. Igro je pričel tako, da je skakajoč po eni nogi kamenček pahnil v prvo polje pred sabo. Kamenček je moral prileteti v polje. Iz prvega polja je nato, še vedno skakajoč, potisnil kamenček v polje na svoji desni, nato v zgornji del pisma (zavihek), nato še v naslednji del in znova v prvi del ter končno iz pisma, tam kjer je igro začel. Ves čas je moral paziti, da ni kje prestopil črte. Če se je kamenček ustavil na črti, je igralec izgubil vrsto in je moral čakati, da so igrali vsi ostali soigralci. Ves čas je moral skakati po eni nogi in paziti, da se kamenček ni ustavil na kaki črti. Če je položil na tla drugo nogo, če je s kamenčkom zadel črto ali brcnil kamen izven pisma, je bila to napaka in je moral prepustiti vrsto naslednjemu.

Skakalca Igra za nekaj otrok. Igra je bila varianta pi-sma, le da so bila polja zarisana drugače. V začetku so bili trije kvadrati, razporejeni drug za drugim, nato dva vzporedna in na koncu polkrog. Igrali smo dve varianti. Prva je bila s kamenčkom, ki ga je bilo potrebno kot pri pismu, skakaje potiskati iz kvadrata v kvadrat in paziti, da ne ostane na črti ali zleti izven lika. Olajšava je bila v tem, da se je igralec v delu lika, kjer sta bila kvadrata vzporedna (lahko, ko je pahnil v kvadrat kamenček, postavil na obe nogi). Vendar pa se je moral v naslednjem, pol-krožnem delu v zraku obrniti in dokončati pehanje kamenčka še v nasprotni smeri. Veljala so pravila: igralec ni smel nikjer pre-stopiti črte, čez črto ni smel poleteti izven lika tudi kamenček, prav tako se kamenček ni smel ustaviti na nobeni črti. Če se je kaj od tega zgodilo, je igralec »izgubil vrsto«. Druga varianta je bila igranje brez kamenč-ka. Lik je bil v tem primeru narisan manjše. Skakaje po eni nogi je bilo treba preskočiti (prve tri kvadrate), se v četrtem in petem spustiti na obe nogi, nato se v polkrožnem delu obrniti in skakati nazaj do začetka. Po-membna je bila hitrost in natančnost (brez prestopov). Tekmovali smo v tem, koliko prehodov brez napake je kdo naredil.

• ŠkrebčanjeIgra za več otrok. Namesto klasičnega balinanja je bilo mogoče na paši igrati zelo podobno igro, le da so nam namesto krogel služili kar v naravi nabrani ploščati kamni. Igrala sta vsaj dva igralca ali pa dve ekipi. V travi smo potegnili črto, s katere smo metali kamenje. Za balin nam je služil manjši, okrogel kamen, ki smo ga s te črte vrgli na večjo ali manjšo razdaljo. Ostalo je potekalo kot pri pravem balinanju. Kamne, ki smo jih imeli (vsak največ tri ali včasih, če nas je bilo več, tudi vsak le enega), smo poskušali izmenoma metati tako, da bi bili balinčku čim bližje. Natančno smo z bilka-mi ali palicami merili oddaljenosti, kadar razdalje niso bile vedno očitne. Skušali smo tudi zbijati nasprotnikove kamne, če so bili balinčku preblizu. Slednje opravilo ni bilo vedno uspešno, tudi zato, ker so se nam kamni ob tem razbijali na kose in smo jih morali večkrat nadomeščati z novimi.

• Babco tovčIgra za več otrok. Ta igra je bila tudi zanimi-va. Najbrž je bila varianta igre kozo zbijati. Najprej smo našli ravno »škrlo«, kamen, na katerega smo postavili »babco« – to

Doma izdelane igrače so nam bile zanimive zlasti v rosnih otroških letih.

Page 32: Glasnik Občine Divača

32iz zgodovine naših krajev

je bil kakih 15-20 cm visok, trikoten, šilast kamenček, ki smo ga našli nekje v okolici. Nekdo med nami je od tega kamna izmeril razdaljo 10 korakov in tam smo potegnili črto, s katere smo zbijali babco. Vsak med nami je metal svoj kamen in skušal babco zadeti. Ko je odletela s svojega podstavka, je merilec (bili smo pošteni, zato je bil to vedno isti otrok), izmeril, koliko stopinj daleč jo je odneslo. Metalec je dobil toliko točk, kot je bilo število stopinj. Če je babco pri zbijanju razneslo, kar se je zgodilo večkrat, smo razdaljo merili od največjega kosa, ki ga je bilo moč najti.

• NožkanjeIgra je bila primerna za igranje na travniku. Na paši je vedno kdo med nami imel s seboj nož in kaj kmalu je nastalo 10-15 vaj, ki smo si jih včasih kar sproti izmišljali in dodajali. Igrali smo zaporedoma, lahko več igralcev. Cilj igre je bil, da smo nožič zasadi-li v zemljo, vendar ob različnih vzporednih nalogah oziroma načinih odriva noža, ki jih je bilo treba opraviti.Pričeli smo tako, da je bilo treba nožič s ko-nico navzdol nastaviti na palec in ga od tam zagnati proti tlem tako, da se je vsaj enkrat prekopicnil in se nato zasadil v zemljo. Nato je sledil kot mesto starta kazalec, sredinec, prstanec, mezinec, potem hrbtni del roke, zapestje, komolec, rama, brada, čelo, vrh glave in nato spet od začetka. Posameznik je izgubil vrsto, če se nož ni zasadil v zemlji in ostal tam zasajen tako, da je bil ročaj vsaj 3 prste nad tlemi. Igro je takrat nadaljeval naslednji, dokler ni tudi on naredil napake. Ko je prišel krog naokrog, je vsak od igralcev spet dobil pravico igrati in je igro nadaljeval tam, kjer jo je prej zaključil.

• Kozo zbijat (tovč)Igra, podobna prejšnji in namenjena večje-mu številu igralcev. Potrebovali smo vsak svojo, slab meter dolgo palico za zbijanje, kozo – to je bila »trivejna« rogovila in šop – to je bila vejica brinja. Nekje na ravnem terenu smo našli mesto, na katero smo postavili kozo. Pod njo smo potrgali travo do zemlje, tako, da je bilo mesto vidno označeno. Od tega mesta smo odmerili 10 velikih korakov in tam potegnili črto, s katere bo potekalo zbijanje. Izžrebali smo gvardjana, ki je imel nalogo paziti na kozo. Pri tem mu je bil v pomoč šop (brinova vejica). Gvardjan si je odmeril svojih deset (malih) korakov od koze. Tako je bil varen, da ga palice zbijalcev ne bi zadele. Drug za drugim smo skušali s črte zbiti kozo. Dokler je koza stala, nismo šli po palice, saj je ob-stajala nevarnost, da nas gvardijan s svojim šopom, ki ga je smel metati v nas, zadene. Ko se je komu od nas posrečilo, da je kozo zbil, pa je moral gvardijan najprej poskrbe-ti, da je kozo spet postavil na njeno mesto,

šele nato je smel loviti nas. Seveda smo se takrat vsi množično zapodili v polje po svo-je odvržene palice. Tudi gvardijan je skušal čim hitreje kozo postaviti na svoje mesti in loviti nas. Če smo uspeli priti do svoje pa-lice in se jo na tleh dotakniti, nas gvardijan ni smel več zadeti s šopom. Seveda pa je pred nami ostal še problem, kako bomo v primernem trenutku, ko nas gvardijan ne bo opazil, s svojo palico pribežali za črto, izza katere smo zbijali kozo. Šele takrat smo bili zares na varnem. Ko je gvardijan koga zadel s svojim šopom, je ta postal gvardijan v naslednjem metanju palic.

• KamenčkanjeIgra za vsaj dva otroka. Priljubljena pri de-klicah. Za to igro smo potrebovali pet pri-merno velikih in okroglih kamenčkov, ki jih je bilo mogoče držati v pesti. Igralo je lahko več igralcev, zaporedoma. Kamenčke se je bolj ali manj spretno in načrtno pred vsako igro vrglo v zrak in pustilo, da se razpore-dijo na tleh. Nato se jih je po pravilih igre pobiralo. Prvo igro si začel tako, da si vzel s tal enega od bolj neugodno ležečih ka-menčkov, ga vrgel v zrak in med padanjem pobral s tal drugega, vendar tako, da si tistega, ki je bil v zraku še ujel v pest poleg pobranega. Nato si en kamenček odložil (bil je pobran) in ponovil isto še z drugim, tretjim, četrtim. Če ti je uspelo pobrati vse, si znova metal vseh pet kamenčkov. Le, da si tokrat moral pobrati po dva skupaj. In nato znova metanje in pobiranje po 3 + 1 in nato 4 skupaj. Nadalje je bilo treba v zrak vreči vseh 5 kamenčkov skupaj, se med njihovim padanjem s kazalcem dotakniti zemlje in jih spet vseh pet ujeti. Igrice do tu so imele enostavna imena: po eden, po dva, po tri, po štiri, po pet. Naslednja igra mlin je zahtevala, da kamenčke vržeš, nato skleneš roki in z iztegnjenima palcema kamenček za kamenčkom pobereš tako, da vsakega najprej vržeš v zrak, nato pa ujameš v režo med sklenjenima rokama. Na koncu je bilo v reži vseh pet kamenčkov. Sledili sta igrici, ki smo ju imenovali: bačo, kuore. Kamenčke si vrgel na tla. Pobiral si kamenček za kamenčkom. Vsakega si vrgel v zrak in znova ujel, a v vmesnem času se je bilo pri prvi igri potrebno z roko, v kateri si že imel pobrani kamenček, dotakniti ustnic, pri drugi pa srca. Po vsem tem manevru pa si moral spretno ujeti še oni kamenček, ki je bil medtem v zraku. Sledila je igra most. Kamenčke si vrgel. Pobral enega od njih, z levo roko si s palcem in kazalcem (poljub-no kje ob kamenčkih) naredil most. Med metanjem kamenčka v zrak je bilo sedaj treba kamenček za kamenčkom (vse štiri) z desno roko potisniti pod most in znova ujeti kamenček, ki je bil v zraku. Nato pa kamenčke, ki so šli pod most, še pobrati po pravilu 2 + 2. Naslednja igra je bila dež.

Vse kamenčke skupaj si vrgel v zrak, se s z roko dotaknil zemlje in jih znova ujel, vendar tako, da je vsakokrat eden padel mimo roke na zemljo. Nato si jih vse skupaj z enim metom na tleh poljubno pobrane-ga kamenčka še pobral. Ta zadnja igra je bila taka, da si v zrak vrgel vse kamenčke, nato pa jih je bilo treba vse skupaj ujeti na zgornji del dlani, jih od tam še enkrat vreči v zrak in jih vse ujeti - tokrat v dlan. Tako je bila igra končana. Igralec, ki je med igro naredil kako napako, ni ujel v zrak vrženega kamenčka ali ni pobral kamenčka na zemlji, ali ni naredil vmesnega opravila, je izgubil vrsto in igro je po vrsti nadaljeval naslednji. Ko je krog prišel naokoli, pa je vsak igralec nadaljeval igro tam, kjer jo je prej zaključil.

• SvetIgra za dva otroka. Na ravnih, peščenih tleh smo zarisali krog. Risali smo tako, da smo se trije prijeli za roke. Prvi se je trdno vstopil v središče namišljenega kroga, zadnji je imel v roki krajšo paličico (25 cm), ki nam je kasneje služila tudi za igro. Srednji se je zavrtel okrog svoje osi, zadnji pa je ob tem vrtenju risal obod kroga. Krog smo razdelili na polovico. Vsak igralec je imel svojo polovico »sveta«. Nato je prvi (izžre-bani) igralec metal palico v polje drugega igralca. Pri tem se je imel eno nogo izven kroga, drugo pa v krogu. Ko je palico vrgel, je stekel iz kroga, čim dlje je bilo mogoče. Drugi igralec je moral palico doseči in šele, ko se jo je dotaknil, je smel zaklicati: »STOJ!« Bežeči igralec je moral takrat obsta-ti na mestu, kjer je bil. Nato ga je igralec, ki je imel palico z njo skušal zadeti, če mu je to uspelo, si je prilastil del nasprotnikovega sveta, toliko, kolikor ga je mogel s svoje zemlje s palico zaseči (zarisati v pesek) na sosedovem ozemlju. Če bežečega igralca ni zadel, si ni smel prilastiti nobenega zemljišča in igra se je obrnila v nasprotno smer. Sedaj je nasprotni igralec dobil pravico, da si pridobi zemljišče po enakem postopku. Ko je eden od igralcev ostal brez zemlje, je bila igra končana.

• Kdo se boji črnega možaIgra za več otrok. Izbere se otrok, ki bo črni mož. Ta se postavi na eno stran dvori-šča ali igrišča. Vsi ostali so za črto na drugi strani igralne površine. Črni mož zakliče: »Kdo se boji črnega moža?« »Mi že ne!« zavpijejo otroci in stečejo na drugo stran igrišča. Enako naredi tudi črni mož, ki skuša med menjavo položaja ujeti kakega otroka. Če koga ujame, se mu ta pridruži pri lovljenju v naslednjem poskusu. Obe strani pri vsakem poskusu tečeta na nasprotno stran igrišča. Igra je končana, ko (sedaj že skupina) črnih mož ujame še zadnjega igralca. Nato se izbere nov črni mož in začne igro od začetka.

Page 33: Glasnik Občine Divača

33iz zgodovine naših krajev

Med dvema ognjemaIgra z žogo, kjer sodelujeta dve ekipi. Nariše se igrišče iz dveh kvadratov 2-krat (10 krat 10 korakov). V vsaki ekipi se določi enega igralca (rezervo), ki se postavita za črto igrišča, kjer so nasprotni igralci. Vsak torej na svojo stran igrišča. Vsi ostali igralci so v igrišču ločeno po ekipah. Z žrebanjem se določi ekipo, ki ji pripada začetna žoga. Igra se začne s tremi podajami preko nasprotnikovega igrišča. S četrtim metom se lahko že prične zbijanje nasprotnikovih igralcev v igrišču. Kdor je zadet, mora iz igrišča in se pridruži svoji rezervi za črto nasprotnikovega igrišča. Igralec lahko žogo ulovi in jo s tem pridobi za svoje moštvo, ki zdaj zbija nasprotnika. Če je v enem igrišču kak igralec manj, se določi, kateri od igral-cev te ekipe bo imel dve življenji. Zadnji gre v igrišče še igralec, ki je bil rezerva. Če med zbijanjem kak igralec naredi (ko ima žogo) prestop, ekipa žogo izgubi in jo dobi nasprotnik. Zmaga ekipa, ki prva zbije vse nasprotnikove igralce.

Tudi, ko smo bili večji, smo se še vedno igrali

• Rihtarja tovčIzbrani igralec se obrne s hrbtom proti soigralcem. Ti ga v polkrogu obstopijo, tako da stojijo za njim. Igralec - rihtar z levo roko naredi plašnico ob levem licu, desno roko pa potisne pod levo pazduho z dlanjo obrnjeno navzven, proti soigralcem. Nekdo od igralcev v krogu ga udari po tej roki, tako da rihtar ne vidi, kdo ga je. Obrne se in skuša po izrazih na obrazih ali drži teles ugotoviti, kdo ga je udaril. Če mu uspe, ga odkriti tepežnik zamenja, sicer pa mora ponovno nastaviti roko. Pri tej igri so bili včasih udarci po roki zelo močni, odvisno od naravnanosti pretepajočega neznanca.

• Gospod kapucinarIgra za več igralcev, ki se posedejo v krogu. Igralci se preštejejo in vsak dobi svojo številko. Eden od njih vodi igro in reče: »Gospod kapucinar je kapo izgubil. Kdor jo je našel, naj jo da nazaj. Našla jo je številka 5.« Igralec, ki ima to številko, odgovori: »Kdo? Jaz že ne.« » Kdo pa drug?« vpraša vodja. »Našla jo je številka 8,« odgovori vprašani. Igralec, ki ima številko 8, mora hitro in brez napake ponoviti isto besedilo in podati igro novi številki … Če se igralec zmoti ali pozabi odgovoriti, ko je imenova-na njegova številka, dobi kazen. Vodji igre mora oddati en del svojega oblačila ali na-kita. Ta predmete skrije pod ruto ali v škatlo (kar je pač pri roki). Običajno se tako igra dva do tri kroge. Nato se pričenja izvajanje kazni. Vodja igre prime skrivaj (pod ruto ali v škatli) predmet enega igralca in eno od številk vpraša, kakšna naj bo kazen za to

osebo. Ta pove, na primer: »Ta naj objame št. 3,« ali »Ta naj naredi 10 počepov,« ali »Ta naj poljubi št. 4 …« Vodja igre nato pokaže predmet, ki ga drži v roki in lastnik mora opraviti kazen, ki je bila določena, če hoče svoj predmet dobiti nazaj. Nato vodja (spet skrivaj) prime drugi predmet in nov igralec iz kroga spet določi novo kazen. Igra se konča, ko vodji zmanjka predmetov pod ruto. Kazni v tej igri so lahko tudi nekoliko krute ali pa se igra nadaljuje toliko časa, da kdo od igralcev ostane skoraj brez obleke. No, v naših igrah je bila najvišja kazen kak objem, poljub ali kaka javna ljubezenska izpoved.

• Povšter tancNaši plesi, ki so bili večinoma plesi ob nekom, ki je igral harmoniko (in morda le v zadnjih letih mojega rajanja ob kakih gramofonskih ploščah), so bili tudi pope-streni z raznimi igricami.Ples se začne običajno. Eden od plesalcev ali plesalk nima soplesalca, ampak pleše z blazino. Sredi plesa godec ustavi muzi-ciranje in zavpije ”Povštertanc!”. Plesalec (ali plesalka), ki ima blazino, jo vrže pred en plešoči par in plesalka (ali fant) mora poklekniti ob njem (njej) na blazino in se z njim (njo) poljubiti. Nato plešeta skupaj naprej. Prejšnji dekletov soplesalec pa vza-me blazino in pleše z njo, dokler ne dobi na enak način, kot prej opisano, tudi sam nove soplesalke …

• Ples z metloJe varianta zgoraj opisanega plesa. Na-mesto blazine en plesalec pleše z metlo. Z njo lahko počne razne vragolije: praši plesišče, skuša dvigniti dekletom krila, se stiska k njej, kot bi bila prava soplesalka … Ko godec zavpije: »Menjava!« morajo vsi plesalci zamenjati svojega plesnega partnerja. Prvi se seveda za to pobriga plesalec z metlo. Kdor ostane po menjavi brez plesalca, mora plesati z metlo do naslednje zamenjave plesalcev.

• Dame volijoNavadno so fantje tisti, ki povprašajo dekle za ples. Najbrž pa vsa dekleta niso bila vedno zadovoljna z izbirami in so si najbrž izmislile sledeči ples. Pred posameznim komadom, ki ga je igral, je godec zavpil: »Dame volijo« in v tistem plesu niso izbirali plesalk fantje, ampak dekleta. Veljalo je pravilo, da nihče ni smel odreči tega plesa. Takrat smo si dekleta privoščila izbrati tudi katerega prav trdovratnega neplesalca, ki ga sicer ni bilo mogoče spraviti na plesišče.

No, pa so zapisane. Zagotovo niso vse, kajti otroška kreativnost je od vasi do vasi ustvarjala pestro paleto novih in novih.

Cvetka Skok

130 sodelavcev Kraške dekanijske Karitas, ki deluje od 1990 in sega od župnije Vojščica do župnije Slivje ter zajema vse štiri občine, pomaga lju-dem in šolarjem s pogovorom, razdeli-tvijo hrane, oblačil, zvezkov ter bonov za nakup šolskih potrebščin, plačilom položnic itd. V letu 2011 smo v občini Divača razdelili 7 otokom bone v skupni vrednosti 280,00 € za nakup šolskih potrebščin in 100 zvezkov med 10 otrok. Poleg otrokom pomagamo v občini Divača tudi družinam in posamezni-kom z razdelitvijo hrane iz pomoči EU. Prejemniki dobijo na vsaka dva meseca »paket«, ki vsebuje testenine, riž, moko, mleko, zdrob. Takih paketov smo v letu 2011 razdelil 234, tj. 8 posameznikom in 12 družinam ter Skupnosti Srečanja Vreme. Poleg hrane iz pomoči EU pa na vsaka dva meseca razdelimo pakete hrane, ki jo nabavimo s sredstvi, zbra-nimi v kraški in škofijski Karitas, le-ti pa vsebujejo hrano, kot je olje, sladkor, čaj, kekse, konzerve, pralni prašek, potreb-ščine za higieno … Razdelitev hrane poteka v centralnem skladišču v Sežani, od koder jo sodelavci Karitasa peljejo ljudem na dom ali pa si posameznik pri-de po hrano v skladišče sam. Skladišče v Sežani je odprto vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 16. do 18. ure.Sodelavci Kraške dekanijske Karitas vsako leto ob božičnih in velikonočnih praznikih obiščemo in obdarimo bolne in ostarele na domovih in v ustanovah, npr. Dom ostarelih, Zavod v Dutovljah, Varstveno-delovne centre (VDC), društvo Vezi in otroke v centru Elvira Vatovec Divača.Za tako delovanje in razdelitev hrane v takih količinah se moramo zahvaliti vsem posameznikom in donatorjem, ki prispevajo sredstva v ta namen. Zato se v imenu Karitasa vsem zahvaljujem za njihovo pomoč.

Ivanka FondaOdgovorna za materialno pomoč v skladišču

Karitas v Sežani.

Page 34: Glasnik Občine Divača

34obvestila

25. november je dan boja proti nasilju nad ženskami.Nasilje nad ženskami ni le stvar žensk, ampak je tudi družbeni problem. Ta dan nas opominja, da je pretepanje, trpinče-nje in mučenje vseh vrst blizu nas. Žal tega nasilja včasih ne prepoznamo ali pa zanj raje ne bi vedeli, kaj šele prijavili.Pretepene in zlorabljene ženske in otro-ci so nemočni proti nasilnežem, proti njihovemu strahotnemu besu, ki ga izživljajo nad šibkejšimi. Te zlorabljene osebe živijo v svetu skoraj brez izhoda in večina jih težko spregovori o svojem življenju, čeprav bi morali o tem govoriti na glas, saj ostane veliko nasilja prikri-

tega. Bodimo pozorni na življenje okoli nas, tudi na otroke v vrtcih, šolah, in če opazimo znake nasilja, o tem sprego-vorimo, kajti to je začetek reševanja. Novejša pridobitev je tudi anonimna telefonska številka za prijavo nasilja v družini 0801200, ki jo lahko uporabi-mo, ko zaznamo nasilje, a se nočemo ali ne upamo izpostavljati. Pretepene ženske in njihovi otroci se lahko pred nasilneži umaknejo v varne hiše, ki jih je v Sloveniji že kar precej. Tam lahko žrtvam svetujejo, nudijo stro-kovno pomoč in podporo pri urejanju nastalega položaja, da se čim prej osa-mosvojijo. V varni hiši veliko pozornosti

posvečajo tudi otrokom, da pričnejo zaupati odraslim in da spregovorijo o svojih izkušnjah nasilja. Če jim te možnosti ne damo, bodo najverjetneje zrasli v nove nasilneže in v nove žrtve. Tako ženske kot njihovi otroci se izven varne hiše lahko brezplačno vključujejo v psihoterapijo ali se obrnejo na odve-tniško pomoč.Borimo se proti nasilju nad ženskami in otroki, recimo nasilju STOP, odpirajmo varne hiše in pošljimo te psihično in fizično zlorabljene ženske varnemu in sončnemu dnevu naproti.

Klelija Potokar

Od marca do septembra 2012 v Stičišču nevladnih organizacij Obalno-kraške regije pripravljamo timbildinge za podjetja. Timbil-dinge bomo izvajali po nevladnih organizacijah na Obali in Krasu. K sodelovanju vabimo tudi zainteresirana društva iz občine Divača, ki lahko podje-tjem ponudite konkretno skupinsko delo oz. imate v svoji bližini primeren prostor za skupinske igre. Skupaj s strokovnja-kom za timbilding in vašo nevladno organizacijo bomo razvili program za konkretno podjetje. Prijave zbiramo na elektronski naslov [email protected] ali po pošti na Središče Rotunda, Destradijev trg 11, 6000 Koper. Pošljite nam kratek opis svoje organizacije in dela, ki bi ga skupina opravila. Pridobili boste večjo prepoznavnost in navezali oseben stik s podjetjem ter tako povečali možnost za nadaljnje sodelovanje.Dober tim se gradi v nevladnih organi-zacijah je ime akcije, ki se bo odvijala po vsej Sloveniji v okviru pobude Moja druž-ba (www.mojadruzba.si). Več informacij o akciji najdete na spletni strani www.sticisce.si.Središče Rotunda, Koper - nosilec projekta Stičišče NVO Obalno-kraške regije - želi vsem društvom veliko uspešnih akcij in odmevnih dogodkov v letu 2012! Stičišče nevladnih organizacij Obalno-kraške regije vam bo tudi v novem letu nudilo brez-plačna izobraževanja, računovodsko, prav-no in projektno svetovanje ter organiziralo dogodke za krepitev nevladnega sektorja.

Marjetka Pezdir Kofol

»NA SLEPO JE POSEGEL ČLOVEK V TUJE ŽIVLJENJE IN ŽE JE BIL UBIJALEC.«

(I. Cankar, Tuje življenje)

(Ne obračajte glave stran od mučenja – PRIJAVLJAJTE! Nemškemu ovčarju so v Bosni s petardo razstrelili gobček, foto Animal Angels.)Rona ni več. Ubil ga je Človek Zver. Tudi Maksa ni več, pa Zofi, Arona, Reksa in milijone drugih. Ubila jih je naša objestnost, hudobija, egoizem, požrešnost, samoljubje, hedonizem …Jokam za vsakim bitjem, ki smo ga ubili zaradi svoje nečimrnosti. Jokajte z mano.

Do »velikega poka« (beri novega leta) nas loči še nekaj tednov. Dovolj, da premislimo o svojih pravicah in dolžno-stih, ki jih imamo do planeta Zemlja in njenih stanovalcev.Preden boste prižgali ognjemet ali vrgli petardo, se spomnite vseh bitij, ki jih s svojim početjem strašite. Pomislite na živino, ovce, koze, osle in konje, ki na trav-nikih, ograjenih z električno žico, nimajo kam zbežati. Stiskajo se drug k drugemu ali brezglavo tekajo po dvoriščih svojih »taborišč«, medtem ko vi in vaši otroci ča-kate na adrenalin enega samega nesmi-selnega poka. Pomislite na vse prostoži-veče živali, ki se plašijo že ob najmanjšem nepričakovanem zvoku. Pomislite na hišne ljubljenčke, ki se v paniki stiskajo v kot, se tresejo, nekontrolirano urinirajo in se slinijo ali preprosto odtavajo neznano kam in v mukah poginejo. Pomislite na to, da nekatere živali močan zvok doživijo kot bolečino, saj samo pes sliši približno 15-krat bolje od človeka. Je res vredno zaradi tistih nekaj minut veselja povzro-čati stres in bolečino toliko bitjem?Starši vprašajte se, kaj o vas pove ravna-nje vaših otrok. Recite petardam NE. Spoštujte pravi-ce ljudi in živali, ki nam vaše početje ni všeč ali se ga celo bojimo.Poglejte v zvezde! Je umetna svetloba res lepša od njihovega sijaja? Nikar jih ne zasenčite! Začutili boste radost ob misli, da vam je v novo leto uspelo priti brez orožja in kičastega ognja. Tedaj bo-ste dojeli, kaj sem vam želela povedati.Hvala v imenu živali!

Boža Metlika

Page 35: Glasnik Občine Divača
Page 36: Glasnik Občine Divača

36obvestila

VOLK (CANIS LUPUS) - VREDNOTA ALI NEVARNOST?Narava čuva svoje vrednote in velike zveri (volk, rjavi medved in ris) so prav gotovo pomembne naravne vrednote. Ohra-njanje vrednot zahteva žrtve, ki pomagajo vzpostaviti sožitje med človekom in naravo:Žrtvovanje dela dobička rejcev drobnice, ki ga namenijo boljši zaščiti pašnikov in žrtvovanje delčka proračuna države, s katerim jim vsi davkoplačevalci solidarnostno pomagamo (povračilo škode, dodatna zaščita pašnikov). Žrtvovanje prostega časa lovcev, ki ga namenijo svojemu poslanstvu upravljanja s prostoživečimi živalmi in žrtvovanje romantičnega pogleda na svet nekaterih mestnih ljudi, ki zgubljajo stik z naravo in njenimi zakonitostmi, kjer konec (smrt) predstavlja nov začetek (življenje).Uničenje vrednote - volka - ne bo prinesla le raz-vrednotenja življenjskega okolja bodočih rodov. Prišlo bo tudi do razdora med ljudmi, povečali se bodo konflikti med tistimi, ki v volku

Kot daje gozd pečat krajini, tako tudi vsak skrben gozdni go-spodar pusti času in prostoru neizbrisno sled. Zato je Zavod za gozdove Slovenije v sredo, 30. novembra, podelil priznanja naj-bolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2011. Priznanja je prejelo 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz vse Slovenije. Podelitve, ki je že trinajsta po vrsti, se je udeležil tudi minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Na prireditvi smo spoznali izbrane lastnike gozdov in jim podelili priznanja.Najbolj skrbni lastnik gozda za Kraško gozdnogospodarsko območje tokrat prihaja iz občine Divača. Za skrbnega lastnika gozda je poleg čuta za sobivanje z naravo in sledenja razvoju gozdne tehnike zelo pomembna tudi zdrava mera podje-tnosti. Aljoša Franetič iz Vremskega Britofa si je po izgubi zaposlitve na delovnem mestu voznika harvesterja na GG Postojna uspel zagotoviti samozaposlitev v gozdarstvu in začel načrtneje skrbeti za 55 ha družinske gozdne posesti, ki je bila vrnjena v postopku denacionalizacije.Že v srednji gozdarski šoli se je zavedel pomena sledenja razvoju gozdarske mehanizacije. Z nakupom prikolice za prevoz lesa ZACCARIA je postal zelo iskan prevoznik drv med sečišči v Brkinih in Čičariji ter porabniki drv. S prijavo na razpis za subvencioniranje gradnje gozdnih vlak Programa za razvoj slovenskega podeželja si je zagotovil finančna sred-stva za gradnjo vlak, s katerimi je odprl 40 ha velik kompleks hrastovega in bukovega gozda nad reko Reko. Tako je odprl možnost za povečanje proizvodnje drv, s katerimi že zdaj oskrbuje sosede v Vremski dolini. Povečal bo tudi obseg red-čenj in ostalih negovalnih ukrepov, da bo gozd vrnil v stanje, ko bo lahko v polnosti opravljal svojo vlogo v krajini.Razmišlja tudi o obnovi stavbe bivše vaške šole, kjer načrtuje postavitev kotlovnice na lesno biomaso. Ideja se je rodila ob obnavljanju družinskih pašnikov na obrobju Regijskega parka Škocjanske jame, pri čemer vsako leto nastanejo velike koli-čine sečnih ostankov in izkrčene grmovne zarasti. Kot lovec ima posluh za sobivanje z divjadjo ter med rejci drobnice in volkovi, zato je s pomočjo električnega pastirja s sončnimi ce-licami zgledno poskrbel za zaščito domače drobnice. Uredi-tev dodatne zaščite pašnika, ki jo je sofinanciral ZGS, služi kot

primer dobre prakse za vse rejce drobnice na Primorskem.Mednarodno leto gozdov 2011 je priložnost, da na novo ovrednotimo svoj odnos do gozdov in okrepimo zavzemanje za trajnostno gospodarjenje in varovanje gozdov za vse nas in za zanamce. Dobro gospodariti z gozdom pomeni tudi negovati ga, čeprav so vlaganja dela in denarja v gozd dol-goročna. Slovenija je bogata z gozdom, zato je prav, da dobi raba domačega lesa v energetiki, gradbeništvu in v vrhunskih izdelkih večji pomen in vrednost, prav tako tudi gozd kot zelo pomemben socialni in okoljski dejavnik.

Bogdan Magajna,ZGS OE Sežana

OHRANJENA POPULACIJA VOLKOV JE EDEN OD POKAZATELJEV DOBRO OHRANJENE NARAVE, S ČIMER SE LAHKO POHVALI TUDI NAŠA OBČINA.

Foto

: MIH

A K

ROFE

L

Page 37: Glasnik Občine Divača

37obvestila

vidijo simbol divjine in neokrnjene narave, in tistimi, ki ga vidijo kot oviro na poti razvoja reje drobnice.Vprašanje ''ali je volk vrednota ali nevarnost?'' je torej zgreše-no. Vprašati se moramo, ali bomo našli načine za sobivanje z volkom in sobivanje ljudi z različnimi pogledi na volka.Ta odgovor skušamo dobiti v projektu LIFE + SloWolf (Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji 2010-2013), ki je pričel z načrtovanimi ak-tivnostmi 1. januarja 2010 in bo trajal vse do konca leta 2013. Gre za prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji. Projekt izvajamo partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za goz-dove Slovenije, Lovska zveza Slovenije ter Društvo za ohra-njanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov - Dinaricum. Prijavitelj in vodja projekta je Skupina za ekologijo živali, ki deluje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.V okviru projekta in spremljave so bili do sedaj na območju primorskega LUO trije volki opremljeni z ovratnicami za spre-mljanje njihovega gibanja.BRIN je bil odlovljen 13. 4. 2010 na Slavniku kot triletni samec, telesne mase 37,9 kg. Genetska analiza je pokazala, da je imel status alfa samca tropa SLAVNIK, bil je oče legla iz leta 2010. Odstreljen je bil na pašniku v Petrinjah ob napadu petih volkov na ovce. Uplenitelj v slabih svetlobnih razmerah ovratnice ni opazil. Območje gibanja tropa Slavnik: Slavnik, Kozinski kras, Pod-gorski kras, dolina Glinščice, Kraški rob, Čičarija do Učke na Hrvaškem.VOJKO je bil odlovljen 6. 5. 2011 v okolici Kozine, kot šestletni samec, telesne mase 39,5 kg, bil je član tropa VREMŠČICA. Trenutno območje gibanja: Nanos, Vremščica, Senožeče, Kozina, Divača, zahodni rob Pivške kotline, Postojnska kotlina, Podgora, Zagora, Hrušica.SLAVC je bil odlovljen 17. 7. 2011 v okolici Kozine, kot dvole-tni samec, telesne mase 40,0 kg, član tropa SLAVNIK. Trenu-tno območje gibanja: od meje z Italijo, preko Kozine, Slavnika, in Kraškega roba do Čičarije na Hrvaškem.Vse ugotovitve projekta so javno dostopne na spletni strani projekta http://www.volkovi.si. Poleg splošne predstavitve biologije volka in primerov dobre prakse sobivanja z njim najdete tudi bogato zbirko strokovnih člankov na to temo in blog o trenutnih projektnih aktivnostih, ki ga pišejo člani projektne skupine. Na spletni strani najdete tudi gradivo z delavnic za lastnike drobnice, osebne izkaznice volkov, opremljenih s sledilno

telemetričnimi ovratnicami, in spreminjanje njihovega tre-nutnega lovskega okoliša. Najdete tudi povabilo k včlanjenju v skupino prostovoljcev, ki na terenu izvajajo popis volkov z izzivanjem oglašanja.Ste za sožitje z volkom? Če pri svojih izletih v naravo opazite volkove (jih slišite, vidite, opazite sledove oz. njihove iztrebke) ali imate o volkovih svoja vprašanja, nas o tem obvestite na naslov [email protected].

Andrej Sila in Bogdan Magajna,ZGS OE Sežana

GIBANJE VOLKOV VOJKA IN SLAVCA. RDEČ JE TERITORIJ TROPA VOLKA VOJKA IZ TROPA VREMŠČICA, RUMEN PA SLAVCA IZ TROPA SLAVNIK. TERITORIJA SE DELOMA V MANJŠEM DELU PREKRIVATA, VENDAR NIKOLI NISTA BILA OBA HKRATI NA ISTEM KONCU.

Page 38: Glasnik Občine Divača

38Vitovlje 37, 5261 Šempas, www.leomegy.com / Tel.: 05 30 78 570Urnik za stranke: od pon. do pet. od 9-ih do 12-ih / od 18-ih do 19-ih.Ob sobotah od 9-ih do 12-ih.

obvestila

Mlade Mucke čakajo na posvojitelje, cepljene sterilizirane oz. kastrirani mački. kužki: cepljeni, čipirani čakajo na novega lastnika

Page 39: Glasnik Občine Divača

39veseli dogodki

EDI CERKVENIK je doma iz Gornjih Vrem. V mesecu okto-bru je praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Na invalidski voziček je priklenjen že več kot 50 let, od takrat, ko se mu je ponesrečil skok v vodo. Edija so obiskali in mu voščili številni znanci, sorodniki in prijatelji iz Društva paraplegikov Istre in Krasa. Na videz se ni postaral, nasprotno, še vedno je mlado-sten in poln življenjske energije. Je vedno nasmejan in prije-ten sogovornik. Stike z novimi ljudmi že vrsto let vzpostavlja tudi preko radijskih zvez v Sloveniji in tujini. Je zbiratelj starih razglednic in fotografij in tudi športnik. Udeležuje se tekmo-vanj invalidov v streljanju z zračno puško. Prav zaradi teh in vseh drugih zaslug smo ga pred leti imenovali za osebnost leta v krajevni skupnosti Vreme. Ob njegovem jubileju mu iz srca voščimo in mu želimo še veliko zdravih let, lepih športnih dosežkov ter pozitivne energije. Prav gotovo k njej pripomore svakinja Ivanka, ki zanj skrbi kot bi bil njen brat.

Mirjam Frankovič Franetič

Letos sta Dragica in Ivan Rojc iz Divače praznovala 50 let skupnega življenja. Dragica se je rodila v Brestovici pri Povirju, Ivan pa v Podpeči pod Kraškim robom. Poročila sta se 14. oktobra 1961. Rodili sta se jima dve hčerki, Darja in Tanja; osrečujejo pa ju tudi trije vnuki: Grega, Matevž in Lovro ter vnukinja Nina. V krogu svojih najbližjih sta jubilej proslavila v Hotelu Malovec v Divači.

Tanja Rojc

Sestrici Zali, mamici Petri in tatku Ivanu je 20. 10. 2011 polepšala življenje sestrica in hčerkica Iza.Tudi člani uredniškega odbora čestitamo naši članici Petri Arko ob rojstvu hčerke Ize.

Kolektiv Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača se zahvaljuje Centralnim delavnicam SŽ Divača in g. Dobrivoju Subiču za pomoč pri obnovi tribun v šolski telovadnici.

Page 40: Glasnik Občine Divača

40veseli dogodki

Kadar zapoje zbor dekletu, je pri srcu vsem lepo. Tudi 17. junija letos se je pod oknom, bogatim s cvetočimi pelargonijami, v Senožečah oglasila podoknica MePZ Seno-žeče z dirigentko Ado Škamperle. Podoknica je presenetila in razveselila Pavlo Tašič na pred-večer 80. rojstnega dne, saj ji je zbor s številnimi pesmimi polepšal častitljivi jubilej.Naslednji dan so ji presenečenje, radost in smeh na obrazu pričarali plesalci Plesne skupine Srebrna iz Senožeč, ki jo vodi Nataša Vasić. Plesalci-palčki so ji podarili šopek cvetja z domače gmajne in Sneguljčica Pavla se je kakor mladenka z njimi veselo zavrtela.Pavla vedno spremlja in spodbuja svoj zbor in plesalce, rada priskoči na pomoč v KUD-u Senožeče, je aktivna članica or-ganizacije ZB in društva Dobrnič Senožeče. Ljubi cvetje, ki ga veze v svojih ročnih delih, svoje otroke in vnuke z družinami

ter prijatelje rada razvaja s poticami in sladkimi dobrotami. Veliko veselje in radost pa ji prinaša njena pravnukinja Nika.Pavla je bila rojena kot osmi otrok izmed dvanajstih pri Skokovih - Ježevih v Brestovici pri Povirju.Po vzgojiteljski šoli jo je pot pripeljala na Ptuj, kjer sta si z možem Jožetom ustvarila družino petih otrok. Življenje ji je podarilo mnogo lepih pa tudi manj svetlih trenutkov. Vedno je vse tegobe premagovala z optimizmom, ki ga še danes vliva tudi svojim otrokom. Da, taka je naša mama! Cvetka, Grozdana, Matjaž in Alenka z družinami ji želimo, da bi bila zdrava in vesela še naprej v krogu svojih najdražjih.Vsi skupaj se zahvaljujemo vsem, ki ste mami Pavli polepšali njen 80. rojstni dan!

Cvetka Gorup

V prvi vrsti bi si želela zahvaliti predse-dniku društva Ljubiteljev baletne ume-tnosti g. Dobrivoju Subiču in Občini Divača, da nam omogoča potek vadbe v prostorih baletnega društva Divača. Zahvala gre tudi vsem telovadcem, ki se že četrto leto družimo in aktivno sodelujemo. Tako jaz kot moji vadeči smo v tem času druženja zelo napredovali iz fizič-nega in splošno zdravstvenega vidika, zato je moja želja sestaviti še tretjo sku-pino vadečih v dopoldanskem času. Z vadbo bi pričeli januarja 2012. Vsi tisti, ki si želite zdrave in učinkovite vadbe, ste vljudno vabljeni na dve brezplačni uri v prvem tednu novega leta. Za predhodne prijave pokličite na 031 687 290 ( TANJA), kjer boste izvedeli vse, kar vas zanima.

Tanja Ravbar

Vsestranska in pestra vadba, ki jo izvajamo pri Tanji mi izjemno veliko pomeni. V njej so vsebovani vsi elementi, ki povečujejo vzdržljivost, giblji-vost in moč telesa in s tem tudi dobro psihofizično počutje. Posebno pa mi je pripomogla, da sem postal uspešen (po mojih kriterijih!) tekač na dolge razdalje. Pogrešam pa ude-ležbo še kakšnega pripadnika mojega spola, saj »samevam« med kolegicami že vrsto let.

(Franci Ohnjec)

Že četrto leto se dvakrat tedensko zberemo in se pridno razgibavamo. To nam mnogo pomeni in si ne predstavljamo tedna brez naše telovadbe. Poleg razgibavanja nam klasična telovadba pomeni tudi medsebojno spoznavanje

in druženje. Tudi sami lahko ocenjujemo naš napredek, kako je v teh letih napredo-vala gibljivost naših sklepov in mišic. Gibi, ki so bili včasih nerodni in nekoliko boleči, so sedaj že rutinski. Pri vadbi upo-rabljamo razne rekvizite ( žoge, uteži, palice, elastike, elastične trakove in drugo), seveda ima-mo odlično vaditeljico Tanjo, ki vadbo popestri z vedno novimi vajami in rekviziti.

(Damjana Škrlj)

Sem upokojenka in redno dvakrat v tednu obiskujem klasično telovadbo v lepem ambientu. Tanja nas psihološko in telesno pripravi, da redno prihajamo. Pri tej rekreaciji mi je najbolj všeč, da si razgibam celo telo vsakič na drug način z različnimi pripomočki. Postali

smo dobri telovadci in dobri prijatelji. Bravo Tanja, še tako naprej! Moto tvoje vizije je: »NAREDI NEKAJ ZASE, DA NE BOŠ V ZRELEJŠIH LETIH ODVI-SEN OD DRUGIH.«

(Sonja Ravbar).

Že drugo sezono obiskujem Tanjino telovadbo, saj vadba zelo dobro vpliva tako na umsko kot na telesno počutje. Pri vadbi obdelamo vse mišične skupine ter pri tem uporabljamo različne pripo-močke. Tanja je zelo predana svojemu delu, vedno pazi, da vaje izvajamo pravilno, saj je le na ta način učinek vaj pravi. Največja motivacija za obiske vadbe pa je občutek, ko sam pri sebi ugotoviš, da si bolj gibčen in da se bolje počutiš.

(Suzana Škrlj)

Page 41: Glasnik Občine Divača

41obvestila

Sobota, 17. 12. DIVAČA parkirišče trgovine TUŠ, Škrateljnova hiša »Borjač«9:00-13.00 Dobrodelni bazar

»Mavrica dobrote za otroke brez razlik«15:00-18:00 Krašenje jelke in obisk dedka Mraza Občina Divača, CUEV Strunjan - Enota Divača,

OŠ Dr. Bogomirja Magajne Divača, Vrtec Seža-na - Enota Divača in Enota Senožeče, Rdeči križ Sežana, VDC Koper - Enota Divača, Društvo Vezi, Karitas, TKŠD Urbanščica, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

Ponedeljek, 19. 12. DIVAČA CU Elvira Vatovec Divača 10:00 Sprejem dedka Mraza (interno)Torek, 20. 12.VREME Strelišče 16:30 Nastop otrok podružnične šole Vreme Gledališka predstava »Babica Zima« Sprejem dedka MrazaSreda, 21. 12.SEŽANA Varstveno-delovni center Sežana 10:00 Gledališka predstava »Zima, zima bela« Sprejem dedka Mraza (interno)Četrtek, 22. 12.LOKEV Kulturni dom 10:00 Gledališka predstava »Butalci« Sprejem dedka Mraza

(za osnovno šolo in vrtec Lokev ter izven)Četrtek, 22. 12.DIVAČA Kosovelova knjižnica16:00 Gledališka predstava

»Pravljica o nezadovoljni smrečici« Sprejem dedka MrazaČetrtek, 22. 12.SEŽANA Kosovelov dom 17:00 Dražba podpisov znanih osebnosti,

Leo klub SežanaPetek, 23. 12.SENOŽEČE Osnovna šola 10:30 Gledališka predstava »Babica Zima« Sprejem dedka Mraza

(za osnovno šolo in vrtec Senožeče in izven)Ponedeljek, 26. 12.DANE PRI DIVAČI 17:00 Gledališka predstava »Čarodej Maris« Sprejem dedka Mraza, Tic MejameTorek, 27. 12.SEŽANA Kosovelov dom 17:00 Gledališka predstava »Leteči cirkus« Sprejem dedka Mraza

Organizator prireditev, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana, si pridržuje pravico do spremembe programa.

SILVESTROVANJEV DIVAČI

Borjač Škrateljnove hiše

VABLJENI

31.12.2011Od 17h naprej

Za glasbo skrbi

RONDONe bo nas zeblo!

Pa tudi žejni in lačni ne bomo!

Gledališka skupina OŠ dr. Bogomirja Magajne DivačaOtroška gledališka skupina KD Franc Žiberna PovirOtroci podružnične šole VremeDruštvo ljubiteljev baletne umetnosti DivačaMladinska sekcija Razvojnega društva RepentaborPotujoče gledališče Kranjski komedijantiPotujoče gledališče OTH PirničeGledališka skupina MravljiceČarodej MarisŠKD NotranjcGledališče Bicikleta

Prireditve MDPM Sežana omogočajo Občina Sežana, Občina Divača, Občina Komen, Občina Hrpelje - Kozina in lokalni donatorji, podjetja ter posamezniki s Krasa in Brkinov.Vse prireditve so brezplačne. Prisrčno vabljeni!Srečno novo leto in vesele praznike vam želimo člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana.

Page 42: Glasnik Občine Divača

42obvestila

Z A H V A L APihalni orkester Divača se zahvaljuje sponzor-jem, ki so jim omogočili gostovanje v Španiji, in sicer:

Eles d. o. o., Eles, center vzdrževanja Divača, Hotel in mesnica Malovec Divača, Meteor Cerle, Hortikultura Sežana d. o. o., Trbižan Srečko s.p. , Terme Olimia Podčetrtek, Mesnica Prunk Lokev, Mlinotest d. d., Pekarna Koper, Rado Macarol, CSR Vremščica

Posebna zahvala za izpeljavo osemdnevnega gostovanja pa gre g. Dragu Škamperletu in Igorju Zafredu - Šmitu.Iskrena hvala vsem.

Dobrivoj Subič,predsednik PO Divača

Z a H V a l a

Page 43: Glasnik Občine Divača

43obvestila

Ob prednovoletnem času bi vas radi spo-mnili na dogodek, ki je sicer potekal ob le-tošnjem občinskem prazniku, za katerega pa bi želeli, da bi postal tradicionalen. V spomin na 60. obletnico rojstva divaškega umetnika Stojana Zafreda je ob dogodkih ob občinskem prazniku potekalo tudi likovno snovanje Ex tempore Stojana Zafreda.

Na njem je ustvarjalo 16 likovnih navdušencev, ki so svoja dela podarili. Izkupiček od prodaje je bil namenjen mladi nadarjeni likovni ustvarjalki, osnovnošolki Evi Salopek, ki jo je izbrala strokovna komisija.Neprodanih je ostalo še 12 del. Novo leto je čas obdarovanj. Mogoče med

izdelki Ex tempora najdete idejo za darilo, obenem pa prispevate kamen-ček v mozaiku, ki bo doprinesel k temu, da Ex tempore v prihodnjem letu ponovimo in postane tradicionalen. Informacije dobite na: Občina Divača, tel.: 05 7310 930

Organizacijski odbor

LIKOVNI USTVARJALcI IN NJIhOVA DELA, KI SO ŠE NA RAZPOLAGO ZA PRODAJO:

VESNA MARION

VOJKO GAŠPERUT

IVICA KOMPARE

BOŽICA MIHALIČ

CVETKA ŠEMROV

NEVENKA VOJVODA

INGRID ŠKERJANC

VLASTA MARKOČIČ

DAJANA ČOK

MARJAN MIKLAVEC

TATJANA MIHALIČ

TANJA SAMEC

Page 44: Glasnik Občine Divača

44aktualno obvestila