GOODLIFE 11

Številka 11 December 2010 LETNIK 2

FIZIK IN IZUMITELJProf. Marin Soljačić

SIMFONIJA BREZ MEJAThe New York Philharmonic

ŠESTO NAJVPLIVNEJŠE MESTO NA SVETUSeul

BOLJŠE ŽIVLJENJE

Tiskovina

Dušan Gerlicakipar, ki se predaja lesu

Novi BMW X3

Užitek v vožnji www.bmw.si

UŽITEK ŽELI, DA IMATE VSE.

Užitek je vsestranski tako kot vi, zaradi česar enega zadovoljstva nikoli ne podredi drugemu. Zato novi BMW X3 pod popolno aerodinamično silhueto združuje vse: najboljše motorje, neverjetno zmogljivost in raznoliko notranjost. S fleksibilnim prtljažnim prostorom, ki je najboljši v svojem segmentu, predstavlja idealnega sopotnika za vsako aktivnost, saj se ponaša z zadnjo klopjo, ki jo je možno razdeliti v razmerju 40:20:40. Za več informacij o vozilu BMW X3 pokličite na 01 88 88 208 ali pišite na [email protected], če pa se želite potegovati za novi BMW X3, obiščite www.bmw.si/x3games in se prijavite na igre BMW X3.

Emisije CO2 vozila BMW X3 2.0d: 149 g/km.

NOVI BMW X3.

5,6l/100 km 184 KM (135 kW) 2.0d

BMW OGLAS 2-1 X3 LAUNCH 2010 540x350+5mm.indd 1-2 12/15/10 9:46 AM

Novi BMW X3

Užitek v vožnji www.bmw.si

UŽITEK ŽELI, DA IMATE VSE.

Užitek je vsestranski tako kot vi, zaradi česar enega zadovoljstva nikoli ne podredi drugemu. Zato novi BMW X3 pod popolno aerodinamično silhueto združuje vse: najboljše motorje, neverjetno zmogljivost in raznoliko notranjost. S fleksibilnim prtljažnim prostorom, ki je najboljši v svojem segmentu, predstavlja idealnega sopotnika za vsako aktivnost, saj se ponaša z zadnjo klopjo, ki jo je možno razdeliti v razmerju 40:20:40. Za več informacij o vozilu BMW X3 pokličite na 01 88 88 208 ali pišite na [email protected], če pa se želite potegovati za novi BMW X3, obiščite www.bmw.si/x3games in se prijavite na igre BMW X3.

Emisije CO2 vozila BMW X3 2.0d: 149 g/km.

NOVI BMW X3.

5,6l/100 km 184 KM (135 kW) 2.0d

BMW OGLAS 2-1 X3 LAUNCH 2010 540x350+5mm.indd 1-2 12/15/10 9:46 AM

REVIJA GOODLIFE 11, DECEMBER 2010 www.goodlife.si

Lastnik: GL, d. d., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Agencija Idema d.o.o., Vegova cesta 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01 426 92 62, faks: 01 426 92 63,[email protected];Izdajatelj: Agencija Idema d. o. o., Vegova cesta 8, 1000 Ljubljana;Odgovorni urednik: Dejan David Kemperl;Vodja projekta: Mateja Janežič;Koordinatorka uredništva: Tanja Poljaček;Soustvarjalci in avtorji člankov: Dejan David Kemperl, Mateja Janežič, Tanja Poljaček, Katarina Mihelič, Dragica Sušnik, Darjo Hrib, Dean Dubokovič, Bojan Velikonja, Mitja Melanšek;Lektura: Marija Čeč; Grafično oblikovanje in prelom: Agencija Idema, d. o. o., Matej OgrajenšekTisk: Delo d. d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 LjubljanaISSN 1855-6957

Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu.Nenaročenih besedil in fotografij ne vračamo.

6 INTERVJUDušan Gerlica: Kipar, ki se predaja lesu

10 OBVEZNA OPREMA

12 FIZIK IN IZUMITELJProf. Marin Soljačić

14 MOJSTER ŠOKOV IN PROVOKACIJDamien Hirst

16 IZJEMNOST

19 100 LET SKRBI ZA DOBRO DRUŽBEZegna Group

22 KULT.ART

24 FABULA

14

28 ORKESTER, KI RUŠI MEJE ČASA IN IDEOLOGIJThe New York Philharmonic

30 GLOBALNA INICIATIVA, KOT JE ŠE NI BILOPrvi BMW GUGGENHEIM LAB že v letu 2011

34 ŠESTO NAJVPLIVNEJŠE MESTO NA SVETUSeul

38 PRIPOROČILOMitja Sojer

34

ČOKOLADNI BONBONI BAJADERA, KRAŠ

LEDENE KOCKE FONTANA, KRAŠ

ČOKOLADNI BONBONI GRIOTTE, KRAŠ

IZDELKI ILLY IN ČAJI DAMMANN ESPRESSO

MOBILNI TELEFON SAMSUNG GALAXY TAB

vir: MGLC

V dnevno sobo se iztečejo vsi ostali prostori. Je epicenter našega sveta, kjer pokažemo, kaj znamo

in kako se imamo. Sem pridemo po mehkobo, po svetlobo in po samega sebe. Zato je tako

pomembno, da dnevni prostor ukrojimo po svojih življenjskih koordinatah, in zato je priporočljivo, da

se o njem pogovorimo z nekom, ki nam lahko razširi pregled nad svetom različnih možnosti.

salon pohištva in idejLuster d.o.o., Tržaška cesta 124, SI -1000 Ljubljana, T +386 1 47 00 930, www.luster.si

Sushi Collection

Najprej je bil fotograf, s pravim mestnim, ljubljan-skim življenjem. A nekaj mu je šepetalo, da bo nje-govo življenje precej drugačno. Dušan Gerlica se je pred dobrimi 20 leti odločil preseliti v malo idi-lično hiško v Gorenji Trebuši. Njegova umetniška duša je klicala po izražanju, in začel se je ukvarjati s kiparstvom. Njegovi leseni kipi niso vsakdanji, so unikat v svetovnem merilu. Po različnih razsta-vah v evropskih mestih je njegova pot še enkrat drastično spremenila smer. Peljala je v svet, tja, ka-mor so ga vodile globoke želje in njegove skulpture. Našla sem ga na jugu Indije, v tropskih hribih na 2.100 metrih, v zvezni državi Tamil Nadu. Pot do

OPICE SO MI POPLAČALE S SVOJO INTIMO

Besedilo: Mateja JanežičFotografije: Dušan Gerlica

tja je bila dolga, monsunski dež še ni ponehal, ceste so bile načete. Kodaikanal je prekrasna turistična destinacija, z jezeri, bujnimi gozdovi ter številnimi priznanimi mednarodnimi in domačimi šolami ter univerzami. A Dušan se je še malce bolj skril v gozd. Povabili so ga na plantažo kavo sredi eksotičnih indijskih gozdov, samo nekaj kilome-trov od Kodaikanala v vasici Petuparai. Indija mu je ponudila drugačne slike, drugačno razmišljanje. Doživetja z domačini, njihovim načinom življenja, z okoljem in tudi z opicami so pripomogla, da je podzavestno začel spreminjati kipe.

december 10 7

Pravzaprav vas je v Indijo pripeljal rododendron. Kako to?Stvari vedno nekako pobiraš iz svoje mladosti. Rododendron sem prvič občutil s starši na Slemenu pod Jalovcem, v Tamarju, kjer jih je za celo planjavo. V Gorenji Trebuši ni več alpskega, ampak mediteransko rastje. Prijatelj Kiho mi je povedal nato za gozdove, drevesa rododendrona v Nepalu. Zaželel sem si tja. Dolga leta je čakala želja v meni. Zadnja leta sem čutil, da me že prav tišči navzdol, čeprav sem imel tam svoj dom, svojo malenkost, ne pa širnega neba, kamor bi rad poletel. A po domači kilometrini ni prišel Nepal, pač pa Indija.

Niste akademski umetnik, pa vseeno ustvarjate izjemne skulpture, in to odmaknjeni od mestnega sveta, ki ste ga prej poznali. Kdo vas navdi-huje?Bili so težki trenutni, ko sem se spraševal, zakaj ždim tukaj, v tej stari bajti, in delam tole, ves čas umazan, v umazani hiši, in vlačim les v snegu in mrazu. Kaj mi je tega treba?! Mar sem zbolel, ali kaj? Mnogokrat pridejo taka vprašanja. Pa sem našel tudi odgovor. Da so kipi moja elektronska pošta, ki poišče nepoznane osebe. Z izdelkom lahko najdeš osebo tudi v Avstraliji, v Indiji, v Murski Soboti. Ni pomembno kje, pač pa odziv. Iščem dvojino, o kateri ves čas govorim; postavljam dva kipa skupaj. Poudarjam dvojino, s tem z veseljem kažem na našo jezikovno posebnost, pa tudi moja hrepenenja.

In to dvojino po vsem svetu sprejemajo na enak način?Povsod enako. To je tudi princip, kako približati kip človeku, da ga ne bo samo kupil, ampak da bo njegov, da ga bo začutil. Če postavim eno, je to pač 'samo' skulptura, če pa postavim dve, pa je par. Le-ta je del tvoje intime. To je že tvoja komunikacija, in ne moja. Nič več nimaš stika z avtorjem dela, ampak s parom, s skulpturama. To je psihološko čustvena izkušnja. Dvojino imamo ljudje radi.

To, da se ljudje odzivamo na umetnost, nam je razumljivo. Vi pa imate prekrasno izkušnjo tudi z opicami, ki so počasi spoznavale vaše kipe in jih sprejele za svoje. So to odzivi, ki si jih želite?Moja srečanja z opico in opičjim tropom so se dogajala najprej zaradi želje ujeti trenutek z opico in mojim kipom. To fotografijo sem dobil, ko sem nastavljal piško-te. Po lovsko. Potem pa sem iskal v sebi. Vračal sem se na isto mesto, opice so se navadile moje prisotnosti in tega zvoka,tok tok po lesu. In tako se je ta osamljeni kotiček spremenil v središče druženja z ljudmi in živalmi. Nastala je res nenavadna Galerija.

Zanimivo, kako vsi komunicirajo s skulpturami.Temu sem se prepustil. Iz tiste prve fotografije in želje ujeti trenutek z opico in skulpturo je nastala zgodba. Ta bitja so vedela več o meni, kot jaz sam. In so me zapeljala, da sem podzavestno začel spreminjati kipe. Postajali so Opičji. Ne opice, ampak Opičji. Antropološko gledano, sem se začel spreminjati tudi sam. Vsak pro-gram se da sprogramirati na novo. Imele so me popolnoma v oblasti. Prinesle celo nekaj dni stare mladičke, ki jih drugače ne bi, da so ujeli trenutke, ki jih ne bo več. Na moji skulpturi so se celo parile. Kar odreveniš, ko se to zgodi.

Prihajale so in gledale skulpture tudi, ko vas ni bilo zraven. Pa jih niso uničile, zgrizle?Ne, niso. Vsakodnevno so se vračale, jih opazovale in se jih dotikale. Prepoznal sem jih že po obrazih, po 'osebnostih'. Videl sem, kdo je glavni, in mu prinesel pomarančo in banano kot znak prijateljstva. Lahko pa so zelo divje. Naredijo prav grozne grimase, da te prav prestrašijo. In to točno vedo; imajo te v oblasti. A s svojo prisotnostjo, komunikacijo in zvestobo sem šel lahko do konca, in so mi prišle blizu. Dale so mi vse, svojo intimo. To je največ vredno.

Indijska zgodba je fantastična. Vendar pomeni veliko potovanje tudi preselitev v Gorenjo Trebušo, v popolnoma drugačno okolje.Res je, na ustvarjalni poti sem se zelo osamil. To so mi očitali tudi prijatelji: Uničil si boš kariero v Ljubljani. Svojo fotografijo imaš vendar rad.

Pa vam fotografija ni bila dovolj?Očitno ne. In tudi ljubljansko življenje ne. Lahko bi ostal, a hvala bogu nisem. Zdaj imam druge izkušnje, Indijo. Na take poti se podajaš pravzaprav nehote, s strahom, ampak to je v krvi, v značaju, in preprosto moraš.

december 10 7

»Dvojino imamo ljudje radi.«Skulptura med kavnimi češnjami

Indijska deklica v interakciji s kipom

V Indiji pa se vam odpirajo še nove poti.Pripravljam kreativne tabore. V Kodaikanalu (v indijski zvezni državi Tamil Nadu) so mi na Mednarodni ameriški šoli (več kot 100 let stara šola, z dobro tradicijo in ameriškim kapitalom) ponudili svojo rezidenčno, umetniško hišo in delo zunanjega predavatelja za mesec dni. Poučevati sem si vedno želel. Pred kratkim so me pova-bili tudi na srečanje pred novoletnimi počitnicami. Takšno povabilo pomeni veliko čast.

Vzporedno z Indijo se torej odpira še ena zgodba, ameriška.Tako je. V Kaliforniji, v okrožju Mendocino, blizu San Francisca, se nahaja galerija v ohranjenem pristanišču za prevoz sekvoj. Gre za zaščiteno področje, kot narodni park (ne smeš pobrati niti storža), kjer se še ohranja tradicija tesarjev, mizarjev, rokodelcev, obrtnikov. Povabili so umetnike, da vse to povežejo s svojimi deli; osebno bom sodeloval s svojimi lesenimi skulpturami. Resnično se veselim. Upam, da bom lahko v Ameriki predaval o tem, kar delam zdaj v Indiji. Zato pripravljam knjigo o lesu, izkušnjah in zgodbah skozi oči kiparja, fotografa in novinarja. A to je življenjski proces.

In verjetno je to brezmejno povezovanje bistvo ustvarjanja.Prav tega sem si želel. V začetku bolj skromno, vezano na bližnjo okolico. Večje želje, povezane s potovanji, so morale počakati na pravi čas. Najprej sem moral pospraviti na svojem dvorišču, potem so se odprla vrata v svet. Če se ozrem nazaj, vidim, da je tako moralo biti. Če bi prehiteval, ne bi bilo dobro. Najprej sem moral spoznati na primer Tolmin, ki ga imam zelo rad in ljudi, ki so iz vse Evrope prihajali na naše delavnice (tudi na moje) in festivale, npr. najboljše glasbenike. To so mala čuda.

Kako pa so ti umetniki sprejemali drugo raven izražanja?Brez besed. So zelo srečni in zadovoljni. Recimo, izjemnemu romunskemu violini-stu Alexandru Balanescuju, ki je prišel na Sotočje, smo pripravili splav sredi vode. Na njem so bile moje skulpture, ki so se majale in plesale na vodi in ob glasbi. Ko je imel koncert, so gledalci gledali njega, on pa splav. Ob tem je nastajala njegova glasba, njegova impresija. Naslednji dan sva se srečala in je snel klobuk z glave. Bil sem zelo ponosen. Brez besed, dovolj sta pogled in gesta, ki prihaja iz srca. To so 'globine'. V Indiji jih doživljam več kot pa v Evropi. Sem eden izmed ljudi, ki dobi na zalogo vsak dan svojih pet minut sreče.

Tudi s kozmičnim sarijem?Vsekakor. To je čista sreča, ko odkriješ, da nekdo odreže in olupi deblo tako, da v njem najdeš izjemno zgodbo. V tako deblo sem nato začel rezljati krogce. Prav smešno, da po toliko letih prideš do krogcev (smeh), ampak nič pametnejšega mi ni prišlo na misel.

Očitno so bili to kozmični krogci.Seveda je za tem stala zgodba, ki je nisem poznal. Pogovarjal sem se z učiteljico joge, prijateljico Jacklyn in mi je rekla, da krog simbolizira kozmos. Prav, pa naj bodo kozmosi. Nato sem kar naenkrat v istem kosu drevesa opazil še žensko telo, oblečeno v indijski sari. Naj bo to kozmični sari, sem si rekel. Skozi pogovore s sosedi pa sem ugotovil, da tega nisem odkril samo jaz. V sanskrtskem epu sta-re Indije, Ramajani, je zgodba o kozmičnem sariju. Bog Krishna mu je dal ščit neskončnosti. Je edina stvar na tem planetu, ki se je ne da kupiti ne prodati. Tako je tudi v moji skulpturi. Spet sem spoznal, kako sem voden, zapeljan.

In s tem se da preživeti (smeh)?Kakor vidite, se da (smeh). Gre za več kot preživetje, saj preživijo tudi drugi s tabo. Ne misliš samo nase, tudi drugim nekaj daš. Včasih se na svojih delavnicah pošalim, češ, če ste srečali Duleta, življenje nikoli več ne bo takšno, kot je bilo (smeh). In potem razložim. Zdaj se boste vedno, kjer koli po svetu boste potovali, ustavili pred lesenimi kipci, skulpturami, in jih gledali z drugačnimi očmi, srečali tudi mnogo novih, sorodnih duš.

Ko se človek malce odmakne in pogleda na svoje življenje s širše per-spektive, vidi, kako se njegova dejanja širijo po svetu v takšni ali dru-gačni obliki.To je čarobnost, kajne?!

»V Indiji doživljam več globin kot v Evropi.«Opičje druženje s kipi

Kozmični sari

december 10 9

Odkrijte izbran okus mediterana.Namaz iz prvovrstne tunine, sredozemskih oliv in deviškega olivnega olja.

Decembrske radostiZunaj kraljujeta mraz in megla, zato se v zimskem času še posebno dobro zavemo, kako prijetno se je pocrkljati v toplem zavetju doma. Še prijetnejše pa je ugibati, kaj nam bodo to leto prinesli dobri možje ... Parfum? Novo uro? Morda prstan? Ali pa kravato? ... Medtem ko se misli poigravajo s 1001 željo, ki bo morda izpolnjena, si privoščite počitek na kavču, se umirite, vzemite v roko pisalo in napišite iskrene želje najbližjim. Pa srečno!

obvezna oprema

EVIAN BY ISSEY MIYAKE GAMA, d.o.o., Blatnica 5, 1234 Trzin; GODIVA www.eshop.dvc-plus.si; LA MER, DKNY Medicopharmacia d. o. o., Topniška ul. 4a, 1000 Ljubljana; MENU PRO-92, d.o.o., Ulica bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana; MONT BLANC Tomislav Loboda s.p., Wolfova ulica 6, 1000 Ljubljana; MORELLATO Slowatch, d.o.o., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana; MOROSO Luster d.o.o., Tržaška cesta 124, SI-1000 Ljubljana; POMELLATO, BREITLING Malalan d.o.o., Mestni trg 21, 1000 Ljubljana; ZZEGNA Sportina Group d.o.o., Alpska 43, 4248 Lesce;

KREMA LA MER, 125 €

KOLEKCIJA SEDEŽNE GARNITURE MOROSO SUSHI SEDEŽNI SESTAV 6.072 €, POČIVALNIK 2.398 €, ŽOGICE OD 198 €

KRAVATE ZZEGNA, OD 95

€ DALJE

ŽENSKA DIŠAVA DKN

Y PURE, 40,70 €

LEGENDARNI GODIVA PRALINEJI, OD 15 € DALJE PRSTAN POMELLATO

OD 5.850 € DALJE

ZAPESTNICA

MORELLATO, 98 €NALIVNO PERO MONT BLANC, 2500 €

URA BREITL

ING, 4

.630 €

POSODICE ZA SVEČKE MENU, 19,95 €

VOD

A EV

IAN

BY

ISSE

Y M

IYA

KE, C

ENA

NA P

OVP

RAŠE

VANJ

E

Mala darila za velike užitke

Vsako leto pred prazniki razmišljamo, kaj bi podarili svojim družinskim članom in prijateljem. V Espressu vam lah-

ko pri tem pomagamo. V naši prodajalni na Fajfarjevi ulici 33 v Ljubljani boste našli številne izdelke, ki bodo vaše

najbližje razveseljevali čez celo leto. Kava illy, darilni kompleti s poslikanimi skodelicami, aparati Francis Francis in

vrhunski čaji Dammann Frères so izvrstna darila za vse, ki cenijo dobro. Vesele praznike in srečno novo leto!

Espresso, d. o. o. | Fajfarjeva ulica 33 | Ljubljana | t. 01 422 88 88 | www.espresso.si

Prof. dr. Marin Soljačić je nadvse cenjen fizik hrvaškega rodu in eden najmlajših znanstvenikov svetovne-ga formata na svojem področju. Čeprav bo spomladi dopolnil šele 37 let, je izredni profesor za fiziko na uglednem inštitutu bostonske univerze, Massachusetts Institute of Technology (MIT), in vodja njegovega raziskovalnega laboratorija za elektroniko. Skupaj s svojimi kolegi je razvil idejo, ki se je prvič pojavila že v možganih Nikole Tesle, in sicer o brezžičnem prenosu energije; del tega področja je tudi brezžična ele-ktrika. Marin Soljačić je eden vodilnih strokovnjakov na področju elektromagnetizma, fotonskih kristalov, nelinearne optike in nanooptike. Kot soavtor je prispeval več patentov in objavil številna znanstvena dela v vodilnih publikacijah s tega področja. Najbolj pa je zaslovel, ko je pred tremi leti skupaj s kolegi uspešno izvedel poskus prenosa brezžične energije in ‘na daljavo’ prižgal veliko žarnico.

Besedilo: Dragica SušnikFotografije: osebni arhiv in Agencija Idema

Leta 2006 je Soljačić s sodelavcema Aristeidisom Karalisom in Johnom Joannopoulosom objavil delo z naslovom Brezžični nesevajoči prenos energije (Wireless Non-Radiative Energy Transfer), ki bi lahko, če se bo uporabil v praksi, na čemer sedaj industrija trdo dela, v prihodnosti omogočil tehnološko revolucijo. Tehnologija temelji na pojavu elektromagnetne indukcije in resonance, najnaprednejša pa je pri odpravljanju sevanja.

Konkretno to pomeni, da bi lahko v prihodnosti v stavbo namestili oddajnik, ki bi vse prostore pokrival z elektromagnetnim valovanjem, z njegovo pomočjo bi se napajale naprave z nameščenim sprejemnikom frekvenc, ki bi resonirale z elektromagnetnim poljem. Neizkoriščeni tok bi samodejno vsrkaval nazaj oddajnik. Soljačić navaja pomembno ugotovitev, da oddajanje ni škodljivo človekovemu zdravju. Idejo za izum je dobil deloma sredi neke noči, ko se je zbudil zaradi piskanja izpraznjene baterije mobil- nega telefona, deloma pa zaradi prazne baterije sesalca – robota, ki je samo po dveh očiščenih prostorih že spet potrebovala napajanje. Pri tem je Soljačić razmišljal in nadgradil več kot sto let staro idejo Nikole Tesle, ki se je prvi domislil brezžične elektrike, a v svojem času žal neuspešno poskusil opraviti brezžični prenos električne energije.

Revija Science je 7. junija 2007 objavila, da je Soljačić s sodelavci v praksi izvedel prvi brezžični neseva- joči prenos energije (brezžični sistem so imenovali WiTricity), pri katerem so iz električnega omrežja s pomočjo dveh tuljav, med seboj oddaljenih dva metra, uspeli prižgati 60-vatno žarnico. Tuljavi sta nihali na resonančni frekvenci 10 MHz, izkoristek prenosa brezžične elektrike pa je bil 40-odstoten. »Zaupali smo v naše teorije, ampak uspešen poskus je vedno odločilen,« je ob tem dogodku povedal Soljačić in dodal, da so bili pri svojem delu uspešni, saj so se ugotovitve poskusa skoraj v celoti ujemale s teoretičnimi predpostavkami.

OBNOVITEV STARE IDEJE

Nekaj biografskih podatkov: Marin Soljačić se je rodil v Zagrebu, 7. februarja 1974,

v znamenju vizionarskega vodnarja. Po maturi na za-

grebški matematično-informacijski srednji šoli je prejel

štipendijo MIT-a, kjer je leta 1996 diplomiral iz fizike in

elektrotehnike, dve leti kasneje pa opravil magisterij iz

fizike na univerzi Princeton pod mentorstvom profesorja

Franka Wilczeka, dobitnika Nobelove nagrade za fizi-

ko. Soljačić je doktoriral leta 2000, prav tako na Prin-

cetonu, in sicer pod mentorstvom Mordechaia Segeva.

Septembra 2000 se je vpisal na prestižni postdoktorski

študij Pappalardo (MIT Pappalardo Fellow in Physics).

Leta 2003 so ga imenovali za glavnega raziskovalca

v raziskovalnem laboratoriju za elektroniko na MIT-u.

Profesuro za predmet fizike je dobil leta 2005. Je pre-

jemnik medalje Adolph Lomb, ki mu jo je leta 2005 po-

delilo Ameriško združenje za optiko (Optical Society of

America). To strokovno združenje vsako leto podeljuje

nagrado znanstvenikom, mlajšim od 35 let, za najpo-

membnejša odkritja v optiki v svetovnem merilu. Od

drugih nagrad omenimo še nagrado TR35, ki se pode-

ljuje najbolj uspešnim inovatorjem, mlajšim od 35 let –

to nagrado najstarejše revije za tehnologijo Technology

Review je prejel leta 2006, dve leti zatem pa še presti-

žno nagrado MacArthur Fellowship (med znanstveniki ji

‘po domače’ pravijo ‘nagrada za genije’).

december 10 13

Sistem je zasnovan na delovanju v zaprtem prosto-ru. V zadnjih letih so delali predvsem na tem, da bi zmanjšali izgube pri prenosu. Soljačić napoveduje, da bomo že kmalu, v približno dveh letih, v zaprtih prostorih prenehali uporabljati razdelivce in podalj- ške ter se izognili vsemu kablovju, ki nam zdaj greni življenje.

Pogovor s prof. dr. Marinom SoljačićemProf. dr. Marina Soljačića smo ujeli sredi največje decembrske gneče in predpraznične mrzlice, ko se je že s potovalko v rokah in z eno nogo med vrati odpravljal na daljšo pot.

Prof. dr. Soljačić, kako je uporaba brezžične elektrike in brezžičnega prenosa energije vpli-vala na razvoj industrije v zadnjih letih? Kje se konkretno uporablja ta izum?»Raziskovalni laboratoriji v več vejah industrije delajo na razvoju izdelkov, ki bodo izkoriščali brezžično elektriko. Veliko panog je že prišlo do faze prototipov izdelkov, in tako lahko upamo, da bo res- nejša uporaba na trgu zaživela že kmalu, recimo v dveh letih.«

Se še naprej ukvarjate z raziskovanjem tega področja, je možen še kak napredek?»Na MIT-u se še ukvarjamo z raziskovanjem določenih znanstvenih vidikov brezžičnega prenosa energije. Toda večina praktičnih raziskav na tem področju se danes dogaja predvsem v industriji.«

Kako izgleda povprečen dan na MIT-u, v vašem oddelku za fiziko in v raziskovalnem laboratori-ju za elektroniko? Kakšno je vaše sodelovanje s študenti in drugimi sodelavci na oddelku?»Poleg predavanj imam po navadi zelo veliko sestankov,

na katerih s sodelavci in tudi s študenti razpravljamo o skupnih znanstvenih izzivih in o njihovih nadaljnjih korakih pri delu.«

Kaj imate pri svojem delu najraje?»Prijetnih vidikov je kar precej, najbolj pa so mi pri srcu dinamika in energija, ki se čutita na MIT-u, ter entuziazem in briljantnost mojih sodelavcev, ki so res odlični na svojih področjih. Zame je MIT točka, kjer vse vrvi od energije, ki se prenaša na ljudi, ki tam dela-jo. Ti ljudje pa vračajo oz. vnašajo energijo nazaj na MIT.«

Kako bi laikom pojasnili, kateri dejavniki sestavljajo vaše raziskovalno delo in kako v znanosti sploh pride do novega odkritja, na primer izuma, kot je bil ta?»To vprašanje si zasluži daljši odgovor, toda upam, da bom zadovoljivo pojasnil tudi na kratko. Do svojih največjih odkritij skoraj nikoli nisem prišel takrat, ko sem konkretno razmišljal o njih ali o konkretnem problemu. Nasprotno, počel sem nekaj, kar sploh ni bilo povezano s konkretnim izzivom, ideja pa se je kar naenkrat pojavila, na videz z ničimer izzvana, skorajda v vizualni obliki. Ko se taka ideja pojavi pred očmi, jo je kajpak treba še precej obdelovati in nadgrajevati ter razvijati. Mnogo idej ‘propade’, ko jih začneš analizirati in secirati v globino. Vendar pa se začetna ideja oziroma inspiracija skoraj zmeraj pojavi na tak ‘nepovezan’ način.«

Kaj najraje počnete v zasebnem življenju, kaj vas sprošča in zabava, razen dela?»Zelo rad tečem, običajno vsak dan pretečem okoli pet kilometrov. Prosti čas pa preživljam s svojo družino. Za kaj drugega ne ostane veliko časa.«

december 10 13

O brezžični elektriki in uspešnem poskusu MIT-ovih znanstvenikovZ brezžičnim prenosom energije se je prvi ukvarjal Ni-

kola Tesla. Njegov praktični poskus z 29 metrov visoko

anteno Wardenclyffe Tower je spodletel, ker je zmanj-

kalo denarja za projekt. To je bilo v začetku prejšnje-

ga stoletja, Tesla pa je prvič omenil možnost uporabe

brezžične elektrike že v svojem govoru leta 1891.

Tehnologija, ki so jo 2007. razvili na MIT-u, je zaradi

svojih značilnosti uporabna za napajanje sodobnih elek-

tričnih in elektronskih naprav v gospodinjstvu ali pisarni.

Sistem WiTricity sta ob poskusu sestavljali dve bakreni

tuljavi premera 60 centimetrov, ki sta delovali po načelu

nizkofrekvenčne resonance elektromagnetnih valov. V

sistemu je bila ena tuljava (oddajnik) priključena na vir

energije, druga (sprejemnik), oddaljena dva metra, pa

povezana z žarnico. Pri poskusu sta bili tuljavi nasta-

vljeni na frekvenco 10 MHz in sta prišli v resonanco. Za-

radi slednje je med njima stekla velika količina energije,

čeprav tuljavi nista bili fizično povezani. Pri vibriranju se

je z vsakim valom v tuljavah kopičila električna nape-

tost, ki se je prek površja tuljave-sprejemnika prenesla v

žarnico. Meritve so pokazale, da je znotraj sistema mo-

goč prenos energije s 40-odstotnim izkoristkom. Žarni-

ca je zagorela tudi, če so med tuljavi postavili lesene,

kovinske ali elektronske ovire, kar pomeni, da je sistem

uporaben v gospodinjstvih in drugod, kjer take fizične

pregrade dejansko obstajajo.

Nova tehnologija naj ne bi imela stranskih učinkov na

zdravje ljudi. Nizkofrekvenčni elektromagnetni valovi, ki

so dolgi okoli 30 metrov, so po trditvah Johna Pendryja

z Imperial Collegea v Londonu veliko bolj varni kot krat-

ki valovi 2 GHz, ki jih npr. oddajajo prenosni telefoni. Pri

razdalji med napravo in oddajnikom, ki je krajša od ene

valovne dolžine (30 metrov), se skoraj v celoti ustvarja le

magnetno polje, ki pa zdravju ni škodljivo.

Damien Hirst je najbogatejši bri-tanski umetnik, mojster samo-promocije in enkratnih idej, ki jih udejanja v provokativnih delih. Na eni strani žanje ostre kritike, na drugi pa izjemne simpatije, čeprav je res, da njegova prilju-bljenost celo med največjimi pri-vrženci ciklično niha med navdu-šenjem in zgražanjem. Njegovo delo velikokrat vzbuja tesnobo, če že ne groze, kar pa je logič-na posledica obravnavanja več-ne umetnostne teme: življenja in smrti. In Damien Hirst je v tem izjemen mojster.Delovno področje Damiena Hirsta je zelo široko – inšta-lacije, skulpture, slike in risbe premikajo meje med zna-nostjo, umetnostjo in popularno kulturo. Njegov opus je poln enkratnih idej, iznajdljivih inovacij in vedno zanimiv, zaradi česar umetnik zavzema vodilno mesto v svoji generaciji. Uveljavil se je že kot študent, ko je leta 1988 organiziral in promoviral razstavo Freeze, kjer so bile poleg njegovih na ogled tudi stvaritve njegovih sošolcev. Tu ga je kot prodornega mladega umetnika opazil znan umetnostni mecen Charles Saatchi, ki je postal in ostal vse do danes njegov največji podpornik. Opazili pa so ga tudi kritiki in drugi zbiratelji, tako da se mu je tedaj odprla pot do odlično prodajanega umetni-ka, katerega delo dosega vrtoglave cene. Že tedaj pa si je prislužil tudi etiketo izjemno provokativnega umetni-ka, ki se ga drži še danes. Kako tudi ne, ko pa v svojem delu obravnava negotovost v jedru človeških izkušenj, večne tematike ljubezni in smrti, vendar jih predstavi na nekonvencionalen način.

Osrednja tema umrljivosti je vodilna nit Hirstove najbolj znane in odmevne serije Natural History, ki bi jo banalno opisali kot živali v vitrinah, napolnjenih s formaldehidom. Na prvi pogled bi eksponati bolj sodi-li v kakšen prirodoslovni muzej kot pa v umetniško galerijo, vendar za njimi stoji močna ideja o smislu življenja in krhkosti biološkega obstoja. Vodilni pouda-rek je memento mori – zavedaj se smrti; opozarja na minljivost našega življenja. Pri tem imajo posamezna

Besedilo: Katarina Mihelič

dela iz serije izjemno zanimiva in privlačna imena: The Physical Impossibility of Death in the Mind of Some-one Living iz leta 1991; v vitrini zagledate orjaškega morskega psa ... Pričakovati je bilo, da bo serija vzbu-dila burne odzive: nekateri so jo označili za grozno, nemoralno; drugi so bili v skrbeh za živali in nič niso pomagala pojasnila, da je Hirst kupil živali v klavnicah in da jih je med njimi veliko umrlo tudi naravne smrti; najbolj prodorni pa so medtem hvalili briljantno idejo in močno pripovedno noto. Nekaj drži kot pribito: dela te serije je potrebno videti v živo, se sprehoditi okoli njih, kajti to je edina pot, da jih izkusite – z vsemi pozi-tivnimi in negativnimi občutki. Je pa zanimivo, lahko bi rekli celo tipično, da je imel Hirst velike težave z raz-stavljanjem te serije v Združenih državah. Zapletlo se je že pri prevozu: le stežka je odgovornim dopovedal, da ne prevaža hrane, temveč umetniška dela. Ko je rešil to težavo, se je znova zataknilo: organi, zadolženi za zdravje, so bili v velikih skrbeh zaradi takrat aktualne bolezni norih krav – v vitrinah so namreč tudi krave, znanstvenih dokazov, da formaldehid uniči bolezen, pa ni ... No, na koncu se je vse razpletlo. Razstava je gostovala v Ameriki in tudi tam prebujala glede ume-tnosti dokaj zaspano široko javnost.

Za Hirstovo delo je med drugim značilno ponavljanje povsem običajnih stvari iz našega vsakdana, ki nado-mestijo človekovo prisotnost, vendar močno govorijo o njej. Ena takih ponavljajočih se tem so cigarete, o katerih je Hirst dejal: »Škatlica cigaret je življenje na splošno, cigareta je moje življenje, vžigalnik je Bog, ki prižge ogenj vsemu skupaj, in pepelnik je pokopališče, torej smrt.« Pogosto kot sporočilno sredstvo uporablja medicinske pripomočke, pri čemer v ozadju stoji ume-tnikova želja, da bi ljudje tako kot medicini zaupali tudi umetnosti. In tudi pri teh delih je v ospredju ideja življenja in smrti: kar koli naredimo, ne glede na to, s čim vse si daljšamo življenje, vedno se konča enako – s smrtjo. Najlepši in najbolj dragocen spomenik na temo minljivosti, življenja in smrti pa pomeni delo For the Love of God – platinasta človeška lobanja v naravni velikosti, bogato posuta z diamanti. Njegovo verjetno najbolj provokativno delo iz leta 2007 je ravno sedaj

na ogled v naši bližini: v firenški Palazzo Vecchio si jo lahko ogledate do 1. maja prihodnjega leta.

Drugi vidnejši segment Hirstovega ustvarjanja so nje-gove slike. Serija »Spin« je narejena s pomočjo stroja, ki razprši barvo centrifugalno po platnu, bolj odmevna in znana pa je serija »Spot«, ki jo zaznamujejo enako velike, raznobarvne pike, razporejene v vzorce. Motiv pik je postal tako tipično Hirstov, da si je britanski niz-kocenovni prevoznik leta 1999 prislužil tožbo, ker ga je uporabil v reklamni kampanji. Istega leta je umetnik dobil posebno naročilo za sliko iz serije »Spot«. Platno naj bi poslali z misijo Beagle II na Mars leta 2003. Hirst, znan po produciranju ključnih slikarskih del s pomočjo strogo nadzorovanega sistema, se je z naslednjo serijo »Skull« vrnil k najbolj neposrednemu načinu slikanja: kot umetnik se je postavil pred platno in nanj izlil svoje misli, ideje, vprašanja ...

Ne glede na to, ali ga sovražite ali obožujete, je Damien Hirst najbogatejši britanski umetnik, izjemno uspešen, vpliven in ima največ posnemovalcev. Kot je dejal sam: »Ideja je pomembnejša od samega izdelka.« Njegova dela si morate ogledati v živo, besede na papirju njego-vega opusa ne morejo zadovoljivo opisati. V Londonu za razstave njegovih del skrbita zlasti dve galeriji: White Cube in Gagosian, čeprav umetnik stalno gostuje po vsem svetu ter buri duhove strokovne in laične javno-sti. Tudi v sloveniji smo si ga lahko ogledali: na 24. mednarodnem grafičnem bienalu leta 2001 (katerega kustosinja je bila mag. Breda Škrjanec iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra - MGLC-ja) je za svoje delo Zadnja večerja, dobil veliko nagrado bienala, delo pa je doniral MGLC-ju. Sprejel je tudi vabilo organizatorjev in za 25. jubilejni bienale leta 2003 pripravil popolnoma novo osebno razstavo z naslovom Od zibelke do groba, izbrane risbe Damiena Hirsta, ki je bila na ogled v Med-narodnem grafičnem likovnem centru od 11. junija do 28. septembra 2003. Njegova dela imajo v lasti vsi večji muzeji sodobne umetnosti ter številni privatni zbiralci. Bo že držalo, da je najšokantnejši umetnik, saj njegova dela opozarjajo, kako minljivo je življenje. In kar je še huje – kako minljivi smo mi sami.

»Ideja je pomembnejša kot delo samo.«

MOJSTER ŠOKOV IN PROVOKACIJ

Foto: Bojan Velikonja

VEčJI kOt žIVLJEnJEMichael Jackson, kralj popa, je bil nedvomno eden največjih ustvarjalcev v glasbeni zgodovini. Pravzaprav bi o njem težko govorili v pretekliku, saj tudi po smrti podira rekorde in navdušuje oboževalce. Ohranja rekord solo glasbenika, ki je v enem večeru prejel največ nagrad grammy (kar osem leta 1984) in ima daleč najbolje prodajani album vseh časov. Leta 1982 izdanega albuma Thriller se je namreč do danes prodalo preko 110 milijonov kopij – za primerjavo, na drugem mestu je album Back in Black skupine AC/DC z “le” 49 milijoni prodanih kopij. Velikan, ki je resnično večji kot življenje. V letu dni po Jacksonovi smrti se je namreč po svetu prodalo še dodatnih 35 milijonov njegovih albumov, kar je bržkone posledica najbolj odmevne smrti po princesi Diani. Tistega dne je zatrepetal ves svet – zaradi navala obiskovalcev sta se sesuli socialna mreža Twitter in spletna enciklopedija Wikipedia. Danes je tragični super junak popa Michael Jackson preminuli glasbenik z največjim zaslužkom, ki presega milijardo dolarjev. S tem je prehitel Yvesa Saint Laurenta (prej vodečega), Johna Lennona in Elvisa Presleyja. Trenutno pa lahko na prodajnih policah že najdete njegov prvi posthumni album Michael.

MILIJOnE ROkERJEVV času na sceni prevladujočega popa in r&b-ja nas je poleti 2010 prijetno presenetila novica, da je skupina AC/DC, legendarni starosta tršega formata rokerskih melodij, z izjemnim presežkom potrdila neomajano priljubljenost tega večnega žanra. 28. junija 2010 se je namreč z rekordnim obiskom končala svetovna turneja glasbenikov, ki so jo pričeli v Združenih državah oktobra leta 2008. Vodila jih je preko petih kontinentov, kjer so izvedli skupno 168 koncertov. Nam najbliže so bili 24. maja 2009 na Dunaju in 26. maja istega leta v Beogradu. Turnejo so poimenovali Black Ice World Tour in v glasbeno zgodovino se je zapisala z izredno pohvalnim dosežkom – na vseh koncertih skupaj so namreč zbrali največ obiskovalcev od vseh turnej v zgodovini glasbe: kar 5.100.000 ljubiteljev roka, v povprečju torej nekaj več kot 30.000 glav na koncert. Dokaz, da rok še zdaleč ni pozabljeni žanr.

CIRkus z zVEzDOKanadska zabaviščna skupina Cirque du Soleil, ustanovljena leta 1984, pravi zase, da je »dramatična mešanica cirkuških in uličnih nastopov« in ni le še en cirkus več, temveč neponovljivo doživetje. Odvisno od velikosti nastopov zaposlujejo kar med 4.000 in 9.000 ljudi iz štiridesetih držav, ponujajo pa tako neverjetne šove, s tako pisano kostumografijo, scenografijo in koreografijo, da bodo v kratkem predstavili tudi čisto svojo modno znamko. Cirque du Soleil je glasbeno, plesno, akrobatsko, umetniško in vizualno uživanje v enem paketu. Njihovi edinstveni programi s privlačnimi naslovi, kot so Zaia, Kooza, Ka, Mystere, Alegria in njihov še aktualni Totem, so med številnimi nagradami prejeli tudi emmyjeve kipce in celo zvezdo na Hollywood Boulevardu. V letu 2012 pa bo Cirque du Soleil pričel tudi z rezidenčnimi nastopi v Palm Resortu v Dubaju.

FAntAzIJA sE nADALJuJEKo je J. R. R. Tolkien med drugo svetovno vojno spisal trilogijo Gospodar prstanov, si verjetno ni domišljal, da bo moral svet čakati vse do novega tisočletja, preden si bo to izjemno zgodbo lahko ogledal v razsežnostih, kakršne si zasluži. Režiser Peter Jackson je s filmsko trilogijo zastavil standarde, po katerih se bo ocenjevalo vse prihodnje fantazijske filme (mimogrede, trilogija je prejela kar 17 oskarjev, kar je največ od vseh filmskih trilogij do sedaj). Osnovno snemanje je trajalo 438 dni, na številnih lokacijah po Novi Zelandiji, pri pripravi največjih bitk pa je pri snemanju sodelovalo tudi do 2.400 ljudi. Izredne pohvale je trilogija prejela predvsem zaradi inovativnih in naprednih pristopov do posebnih efektov, ki jih je bilo v končni različici kar 3.420. Tako imenovana 'motion capture' tehnologija (igralec, oblečen v posebno obleko, izvaja gibe, ki se sproti generirajo v računalnik) je tu doživela razcvet in se preko lika Golluma uveljavila kot Jacksonova podpisna metoda sodobne filmske postprodukcije. Zgodba gre v letu 2011 na začetek – februarja se prične snemanje predzgodbe Gospodarja prstanov z naslovom Hobit. Režijo ponovno prevzema Peter Jackson, svet pa že čaka na novi fantazijski presežek

sLOVEnCI GRADIJO stADIOn V BELORusIJIPo načrtih slovenskega podjetja Ofis arhitekti, d. o. o., in po naročilih Nogometnega kluba Bate in Vlade republike Belorusije je letos v mestu Borisov stekla gradnja sodobnega stadiona, ki bo končan leta 2012, ko bo belorusko mesto praznovalo svojo pomembno obletnico. Na površini 6.108 m2 se bo raztezal stadion, katerega zasnova temelji na projektu stadiona v Ljudskem vrtu v Mariboru, podobno kot mariborski pa bo tudi beloruski imel 13.000 sedežev ter 3.000 m2 za dodatni javni program. Pri tem je bila glavna naloga arhitektov zasnovati tudi dobro prometno ureditev in upoštevati različne režime za primer tekmovanja in vsakdanje rabe športnega kompleksa. Kot rečeno, gradnja se je že začela, kakšen pa bo končni rezultat, bomo videli čez dve leti. Nihče ne dvomi, da je uspeh zagotovljen.

IZJEMNOSTI

december 10 17

HiT

2011HIT 2011 – IZBOR IGRAČ ZA VSE STAROSTI, KI BODO V PRIHAJAJOČEM LETU PRAVI HIT ZA VAŠE MALČKE, SAJ ZA ZDRAV RAZVOJ POTREBUJEJO USTVARJALNO IN ZABAVNO IGRO. KREATIVNE IGRAČE KAKOVOSTNIH MATERIALOV PO AKCIJSKIH CENAH. VSE TO IN ŠE VEČ – V BABY CENTRU!

Akcijske cene veljajo od 22.10.2010 do 19.1.2011.

Akcijska cena (€):Akcijska cena (€):

191919,90,90,9019,90191919,9019,9019,90191919,9019 Modna Barbie z oblačiliRedna cena: 32,90 €Art. 219876


444444,90,90,90Zaboj z 969 kockamiRedna cena: 54,90 €Art. 219634


999,90,90,909,90999,909,909,90999,909Poganjalec TolocarRedna cena: 14,90 €Art. 165403-165405, 169657


292929,99,99,9929,99292929,9929,9929,99292929,9929Medo PravljičarRedna cena: 44,99 €Art. 220788


242424,90,90,90Računalnik Ninja ali WinxRedna cena: 39,90 €Art. 174821, 219310


141414,90,90,90Glasbena skladankaRedna cena: 19,90 €Art. 170199


141414,99,99,99Color shifters kaskaderjiRedna cena: 21,99 €Art. 201098


393939,90,90,9039,90393939,9039,9039,90393939,9039Risalna tablaRedna cena: 54,90 €Art. 219379, 219380


191919,90,90,9019,90191919,9019,9019,90191919,9019Punčka VivienRedna cena: 29,90 €Art. 218572


999,90,90,909,90999,909,909,90999,909Družabna igra Mala čarovnica Redna cena: 33,90 €Art. 174687


292929,90,90,9029,90292929,9029,9029,90292929,9029Igralni center Sončni danRedna cena: 49,90 €Art. 208660


161616,99,99,99Magnetna risalna tablaRedna cena: 24,99 €Art. 130578


151515,99,99,99Pojoča knjigaRedna cena: 25,99 €Art. 174939


131313,90,90,90Otroška blagajnaRedna cena: 19,90 €Art. 170212, 219377


999,99,99,999,99999,999,999,99999,999Pojoči pingvin ali želvaRedna cena: 15,99 €Art. 160730, 187864


191919,90,90,9019,90191919,9019,9019,90191919,9019Vozilo RiderRedna cena: 27,90 €Art. 220307

Oglas Hit_270×350.indd 1 11/16/2010 2:11:42 PM

december 10 19

Prestižni italijanski modni velikan Zegna Group slavi stoletnico ustanovitve v letošnjem letu. Ermenegildo Zegna je začel v Triveru kot tkalec; njegove tkanine so postale znamenite in cenjene in vse do danes so njegovi nasledniki ustvarili pravi modni imperij. Usta-novitelj modne znamke je duhovno prekašal svojo dobo. Verjel je namreč, da je kvaliteta izdelka odvisna od primernega okolja in za-dovoljstva ljudi, ki ga izdelujejo, opravil pa je tudi pionirsko delo na področju družbene odgovornosti. Skrb za okolje in delavce, tako v materialnem kot duhovnem smislu, je danes postala nekakšen mo-dni trend vsakega »modernega« podjetja, a pri družbi Zegna Group ima že zelo dolgo kontinuiteto. Anna Zegna, vnukinja ustanovitelja Ermenegilda Zegne, poudarja, da se skrb za okolje in družbo pre-naša iz roda v rod, in upa, da bo tako tudi v prihodnje.

Besedilo: Dejan David Kemperl in Katarina Mihelič Fotografije: Zegna Group

100 LET SKRBI ZA DOBRO DRUŽBE

Zegna Group, ena vodilnih italijanskih mo-dnih družb, letos slavi častitljivo stoletnico uspešnega delovanja na modnem trgu. Nekoč prepoznavna po visokokvalitetnih tkaninah, danes po visoki modi. Kdaj in kako je prišlo do preobrata?V stotih letih je podjetje prehodilo dolgo pot. Moj ded je ustanovil tkalsko podjetje v italijanskem Triveru, do danes pa smo v ponudbo odlično integrirali specialno moško modno linijo s 550 trgovinami v 86 državah po svetu. Odločilna pri tem sta bila moj oče in stric, in sicer z moško modo po meri. V njej sta videla dobro priložnost za širitev ponudbe podjetja na modni trg. Naša generacija pa se osredotoča predvsem na globalizacijo blagovne znamke z njenimi prednostmi in dobro strategijo.

Podjetja na veliko izkoriščajo ceneno delovno silo, večinoma azijsko. Vaše pa je eno redkih v zasebni lasti, ki samo poskrbi za vse podrobnosti delovne-ga procesa – od izdelovanja tkanin do oblačil. To drži ali imate pomožne delavnice tudi v vzhodnih deželah?

december 10 19

Vse naredimo popolnoma sami – od vlaken, tkanin do končnih izdelkov in trgovin. To imenujemo ‘Made in Zegna’. Kar presega naše lastne proizvodne zmogljivo-sti, pa skrbno nadzorujemo.

Katere marketinške strategije uporabljate za večanje prepoznavnosti in rast blagovne znam-ke na mednarodnem trgu?Uporabljamo t. i. GLOCAL pristop (globalni/lokalni). V Evropi in Ameriki smo osredotočeni na tisk in nove medije, v Aziji pa dajemo poudarek prodaji na prostem. Direktni marketing je na nekaterih trgih bolj prisoten kot na drugih, odvisno od lokalnih razmer v vsaki izmed 86 držav, kjer smo prisotni. Naše trgovine, 550 jih je po vsem svetu, so tudi pomemben obraz naše blagovne znamke in kot take pomemben del trženja in oglaševa-nja; izložbe in notranji dizajn trgovin dajejo strankam intimno izkušnjo: tu lahko vidijo, tipajo in izkusijo našo blagovno znamko. Najnovejšo trgovino v Hongkongu krasi fasada, ki jo je posebej za nas zasnoval arhitekt Peter Marino in je podnevi in ponoči kot interaktivni vizualni pano.

Vrnimo se k vašim začetkom, k tkaninam s 100-letno tradicijo. Kako pomembne so na tem področju raziskave in tehnološke inovacije?Za blagovno znamko Zegna so zelo pomembne. Preko njih ohranjamo svojo vodilno pozicijo na področju pre-stižne moške mode.

Katera vaša tkanina je najbolj inovativna? Katera je najdlje v uporabi in zakaj?Naše tkanine so tkane tako, da so mehke na otip, pre-stižne, elegantne in markantne. V zadnjem stoletju smo razvili več kot 30 vodilnih inovacij na področju tkanin, po letu 2000 »mikrosfersko« tkanino na osnovi nano-tehnologije; »elementarno tkaninsko membrano«, ki se prilagaja spremembam v podnebju in na tej osnovi prilagaja telesno temperaturo; »oasi kašmir« iz čiste kašmirske preje; »cool effect«, ki temno obarvanim vlaknom omogoča refleksijo sončnih infrardečih žar-kov, zaradi česar oblačila ostajajo hladna. To je le nekaj

tkanin, ki jih je prvič predstavil Lanificio Ermenegildo Zegna. Ob praznovanju stoletnice smo poustvarili prvo tkanino Lanificia Zegne, ki je leta 1910 tehtala 550 gramov na meter, danes pa, zahvaljujoč vlaknom in tehnološkim inovacijam, le še 270 gramov na meter. Neverjetni razvoj tkanin skozi stoletje je povzročil tudi spremembe v krojenju, saj so bolj lahke in mehkejše tkanine pomenile tudi lažje oblikovanje oblačil.

Posebno pozornost namenjate tudi družbeni odgovornosti. Veliko podjetij prisega na to, pa so takšna v resnici?Okoljska vprašanja so del modnega sveta in aktualna kot v drugih industrijah. Trenutni trend podjetij je upo-rabiti družbeno odgovornost in skrb za varstvo okolja kot komunikacijsko orodje. Na splošno se mi zdi to pozitivno, saj kolektivno ozavešča o teh vprašanjih tudi potrošnike. Opažamo, da stranke bolj spoštujejo blagovno znamko, ki uteleša pristnost ter se ponaša z otipljivimi in trajnimi vrednotami.

Kdaj se je začela skrb za družbeno odgovor-nost pri podjetju Zegna Group?Že na samem začetku. Moj ded je bil pionir socialne in ekološke harmonije in njegove vrednote so ostale temelj naše filozofije ter našega načina življenja do danes. Prepričan je bil, da je visoka kakovost izdelkov povezana z lepoto okolice in dobrim počutjem oseb, ki izdelek naredijo.

Kako definirate družbeno odgovornost?Družbeno odgovornost bi označila kot etiko; pri nas se uteleša v Fondazione Zegna in v Oasi Zegna.

Kakšna je misija Fondazione Zegna?Moja družina je fundacijo ustanovila zaradi konti-nuitete vrednot in ukrepov, ki jih je vpeljal moj ded Ermenegildo, ustanovitelj podjetja. Preko nje v praksi izvajamo svojo moralno zavezanost k izboljševanju kakovosti življenja posameznikov in celotne skupnosti, varovanju okolja, spodbujanju kulture in razvoju oseb-nih potencialov vsakega posameznika ter ne nazadnje

»Vse naredimo popolnoma sami.«

k spodbujanju medicinskih in znanstvenih raziskav. S podporo projektom in raziskavam na področju okolje-varstva, sociale, kulture in medicine skuša Zegna Group udejanjiti svoj pristop sistematično in tako spodbuditi idejo o trajnostnem razvoju lokalno in globalno. Fon-dazione Zegna izraža duh moje družine in ljudi, brez katerih Zegna Group ne bi mogla obstajati.

Ko smo že pri skrbi za okolje: kolikšen je delež sodobne modne industrije pri onesnaževanju okolja?Vsaka industrija prispeva k onesnaževanju, vendar so se nekatere problemu hitreje prilagodile. Modna industrija nosi kot močan komunikator odgovornost, hkrati pa ima dobro priložnost za izobraževanje in demonstraci-jo, kako je varovanje okolja nujno ne le za industrijo, ampak za vse nas.

Kateremu področju družbene odgovornosti na-menjate največ pozornosti?Fondazione Zegna načrtuje in izvaja projekte na štirih področjih dejavnosti, kot je predvideno v zakonskih aktih: ohranjanje in melioracija okoljskih in kulturnih virov; podpora trajnostnemu razvoju lokalne skupnosti v Italiji in drugod; podpora znanstvenim in medicinskim raziskavam; izobraževanje in usposabljanje mladih. Naše ključne projekte, njihov podrobnejši cilj in smoter pa lahko spoznate na naši spletni strani.

Kakšne koristi vam prinašajo prizadevanja za družbeno odgovornost?Ne gre za koristi podjetja Zegna Group, ampak ljudi in skupnosti, s katerimi delamo po vsem svetu.

Menite, da bo program družbene odgovornosti, ki ste ga razvili, veljal tudi v prihodnje?Naše vrednote prehajajo iz generacije v generacijo in upam, da bo tako tudi v bodoče.

Vaš cilj?Naš cilj je nadaljevati z avtonomnimi projekti in ustvar-jati za dobrobit družbe.

WORLD PREss PHOtO 2010

V Cankarjevem domu je ponovno na ogled vsakoletna potujoča

razstava press fotografij, ki gostuje na več kot sto prizoriščih

po vsem svetu. World Press Photo, neodvisna in neprofitna

organizacija, ves čas zagovarja neodvisno fotonovinarstvo in

brezplačen pretok informacij; v ta namen vsako leto organizira

največji in najbolj prestižen svetovni fotografski natečaj na

področju medijev. Letos je bilo prijavljenih 5.847 fotografov

in fotoreporterjev iz 128 držav, med njimi tudi 15 slovenskih.

Neodvisna mednarodna žirija, ki jo sestavlja 19 članov, ocenjuje

dela v desetih različnih kategorijah, ki jih prispevajo agencije,

fotografi in fotoreporterji ter časopisne hiše z vsega sveta.

V potujoči razstavi, ki si jo letno ogleda prek 2 milijona ljudi v

40 državah, so zbrane vse nagrajene fotografije. Tako si lahko

v Cankarjevem domu do 4. januarja ogledate 162 nagrajenih

fotografij v desetih različnih kategorijah, med njimi tudi

prvonagrajeni posnetek samostojnega italijanskega fotografa

Pietra Masturza.

MICHELAnGELO POnOVnO nA DunAJu

Po več kot dvajsetih letih je na Dunaju ponovno na

ogled razstava, posvečena izključno Michelangelu.

Razstava z naslovom Michelangelo. V Albertini

prikazujejo 120 dragocenih risb genija, večinoma

upodabljajoče človeške figure, nastale kot skice

za njegova monumentalna dela. Tako je med

drugim na ogled 12 skic za njegovo fresko Bitka

pri Cascini, širša javnost pa bo bolj poznala tiste

za njegovo najslavnejše delo, freske v vatikanski

Sikstinski kapeli. Razstava prikazuje Michelangela

kot genialnega umetnika v času velikih sprememb,

talentiranega na vseh področjih umetnosti.

Projekcije njegovih veličastnih fresk, mavčni

odlitki njegovih kipov in dela drugih umetnikov

po njegovih načrtih so zgolj dodatne ilustracije,

ki pričajo o Michelangelovi veličini in vplivu. Ob

tej priložnosti so strokovnjaki predstavili tudi

nekatere nove datacije Michelangelovih del.

kOnCERtnA PRIPOVED nA BOžIčnI DAn

Tako rekoč glasbena skupina Tri zdrave Marije in en oče naš je

nastala s sodelovanjem priznanih glasbenikov Polone Janežič,

Boštjana Narata in Vesne Zornik (vsi trije člani skupine Katalena),

pripovedovalk Ane Duše in Špele Frlic ter režiserja Mareta Bulca,

ki se je med drugim podpisal tudi pod gledališko uspešnico

Čefurji, raus! V aktualizirani različici treh slovenskih pripovednih

pesmi ter ene danske in ene makedonske zgodbe letijo glave z

vratov in ženske z zidov, v njih se mešajo kri in poljubi, ljubezen in

smrt. Pa seveda pripoved in muzika. Zanimivi koncertni pripovedi,

ki je ob premieri v septembru navdušila zbrane poslušalce, lahko

ponovno prisluhnete v Kavarni Union na Miklošičevi v Ljubljani

25. decembra.

MOč žELJE In PRAznIčnO VzDuŠJE V LJuBLJAnI

Naša prestolnica se je v teh dneh spremenila v pravo pravljično mesto, ki navdušuje staro in mlado.

Posebnost tega prazničnega vzdušja je zanimiv projekt v režiji Nevena Korde. V produkciji Zavoda Zank,

ki v sklopu svojega delovanja na novih področjih lepega že več let izvaja projekte vizualnih in zvočnih

oprem urbanih prostorov, bo med decembrskim novoletnim dogajanjem v Ljubljani z video projekcijami

animiral pročelje ZRC SAZU na Novem trgu, trg pred pročeljem pa še dodatno vizualno in zvočno opremil.

Gre za področje Ljubljane med stavbo NUK in Bregom. V projektu Moč želje na Novem trgu se bodo

srečali ustvarjalci z dveh ustvarjalnih polj elektronskih umetnosti: vizualne elektronske ustvarjalnosti, ki

se udejanja v klubski kulturi na eni strani, in elektronskega ustvarjanja, ki se udejanja v lastnih delavnicah,

laboratorijih, na taborih. Sodelovanje na napetostni meji dveh polj – visoke umetnosti in popularne kulture

– je na premieri v začetku decembra navdušilo občinstvo, zamudniki pa si ga lahko ogledate med 23.

decembrom in 2. januarjem.

KULT.ARTFo

to: M

arco

Ver

nasc

hiFo

to: N

ejc

Lasi

ć

Naročila in dodatne informacije: 080 11 99, 01 47 37 600, [email protected] oz. www.delo.si ali www.slovenskenovice.si

NAJLEPŠE SLOVENSKE PRENOVLJENJE HIŠE

dr. Živa Deu

Dvajset starih slovenskih hiš, ki so jih lastniki iztrgali

zobu časa in jih prenovili v prave lepotice.

19,95 EUR**

BREZ DLAKE NA ČOPIČUAljana Primožič

Zbirka z več kot 260 karikaturami in več kot 20 takšnimi, ki so bile za razstavo v parlamentu premalo duhovite.

11,92 EUR*(redna cena 14,90 EUR)

DEMONI IN NOVINARJIMilana Vuković Runjić,prevod Dejan Vodovnik

V novinarski redakciji so oblast prevzele demonske sile, te pa s pomočjo medija oblikujejo našo resničnost, naš svet.


PRIČEVALCI DELOVEGA ČASAdr. Sonja Merljak Zdovc

Andrej Novak, Janez Stanič, Jaka Štular, Bogdan Pogačnik in drugi so imena, ki so v zadnjih šestdesetih letih zaznamovala slovenske časopise.


ZVEZDE KRESNIH VEČEROVFranc Zadravec

Zapisi o vseh devetnajstih romanihDelovih kresnikovih nagrajencev od leta 1991 do 2009.

8,99 EUR* (redna cena 19,90 EUR)

POLJUB SREČEJaka Lucu

Zgodba o mali reprezentanci velikega srca, ki je zlomila ruskega medveda.


91': Slovenski Waka Wakav Južni AfrikiJaka Lucu

Vse o dogajanju v in ob slovenski reprezentanci v JAR.


Knjiga je lahkoprav lepo darilo.

Razmišljate,kaj pokloniti najdražjim?

Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana

* Strošek poštnine ni vključen v ceno in znaša 2 EUR za Slovenijo. ** Strošek poštnine ni vključen v ceno in znaša 4 EUR za Slovenijo. Cene s popustom veljajo le v decembru 2010 in za naročnike Dela, Nedela, Slovenskih novic in Pogledov.

nEskOnčnI LEOnARDO V PREstIžnI knJIžnI IzDAJIPrihodnje leto bo ljubitelje lepega razveselila prestižna izdaja o človeku, ki je s svojim delom najvidneje zaznamoval 2. tisočletje našega štetja. V Sloveniji bo na voljo samo 500 oštevilčenih izvodov in samo 5.000 na vsem svetu.

Leonardo da Vinci še vedno vznemirja in buri domišljijo; njego-ve slike in risbe, nastale pred pol tisočletja, ostajajo predmet občudovanja in izziv raziskovalcem.

Zanimanje za Leonarda – slikarja, arhitekta, znanstvenika, tehnologa in konstruktorja, ki je s svojimi stvaritvami posegel tako rekoč na vsa področja, od anatomije človeka do aerodi-namike, se je v zadnjih desetletjih celo izjemno povečalo.

Slednje in nova odkritja so narekovali izdajo knjižne mojstro-vine: Neskončni Leonardo – najcelostnejšo in najrazkošnejšo predstavitev Leonarda doslej.

406 razkošnih barvnih strani (31 x 40 cm), ročno vezanih v vrhunsko obdelano usnje, prinaša sijajne reprodukcije njego-vih umetniških del, skic in študij. 16 notranjih strani knjige je tiskano na najfinejšem pergamentu, na kakršnega je risal Leonardo.

Komplet vključuje še reprodukciji slik Zadnja večerja in Mona Liza, oštevilčeno serigrafijo risbe Poročni portret mlade dame, zadnje Leonardu pripisane umetnine, in oštevilčeni kovanec, narejen s strojem, ki ga je načrtoval Leonardo.

Unikatna mojstrovina, nastala na osnovi več kot 5.000 ohranjenih strani umetnikovih zapiskov, prinaša bralcem veliko novih, resnično osupljivih odkritij o geniju in natančne podatke iz stotine novih dokumentov, ki so ovrgli dosedanje življenjepise.

nEVIO sGHERLA:OzAVEŠčEnO PREHRAnJEVAnJE

Knjigo Ozaveščeno prehranjevanje Nevia Sgherle, pobudnika naravnega prehranjevanja, predavatelja, avtorja številnih knjig o zdravem prehranjevanju, lahko končno najdemo tudi v slovenščini. Italijanski strokovnjak se je z zdravim načinom prehranjevanja začel ukvarjati že leta 1976. Svoje izkušnje predstavlja v tem družinskem priročniku, ki govori o prehranjevanju kot podpori telesnemu, duhovnemu in duševnemu razvoju sodobnega človeka in navaja konkretne zglede in napotke za vrnitev »nazaj k naravi«.

Več o knjigi in nasvetih najdete na posebni spletni strani www.ozavescenoprehranjevanje.si.

Rekonstrukcija odtisa celotne Leonardove leve dlani je med drugim prinesla ugotovitve o njenih 'arabskih' značilnostih. Izsledki se ujemajo s hipotezo o poreklu njegove matere – sužnje iz Orienta.

V knjigi so reprodukcije vseh najpomembnejših Leonardovih slik – od prve iz leta 1473 do Poroč-nega portreta mlade dame (2008) – iz najbolj znamenitih galerij, muzejev in zasebnih zbirk iz evropskih držav, tudi iz zbirke angleške kraljice Elizabete II., in ostalega sveta.

Osupljivo je, kako najnovejši izsledki še povečujejo razsežnost Leonardovega mojstrstva. S pomočjo analize po najnovejši tehnologiji so med drugim ugotovili, da je mojster v povprečju nanesel na obraze upodobljencev 20 do 30 slojev barve v skupni debelini 40 do 50 mikronov.

Posebna pozornost je v knjigi posvečena dražlji-vim, večno »skritim« detajlom njegovih najbolj znanih slik. Kdo se skriva za smehljajem Mone Lize? Potoki znanstvenega črnila so bili preliti tudi zaradi Zadnje večerje, katere priljubljenost je izjemno narasla s svetovnim uspehom romana Da Vincijeva šifra.

Res enkratno doživetje je tudi listanje po najve-ličastnejši knjižni zbirki Leonardovih zamisli, konstrukcij in prerokb. Predstavljeni so vsi stroji in mehanizmi, ki jih je načrtoval in za katere se je kasneje izkazalo, da vsi delujejo; mnogi od njih so še danes vir razmišljanj inženirjev.

Leonardov opus zaradi svoje kompleksnosti in aktualnosti vedno znova odpira nove meje ustvar-jalne kulture. V zadnjih letih smo bili priča intenziv-nemu dialogu sodobne umetnosti z Leonardovimi deli, kar se kaže v njihovih številnih množitvah, oživljanjih, provokacijah, 'ikonizaciji' od književno-sti do množičnih medijev ...

Avtorja besedila v knjigi sta Alessandro Vezzosi, direktor muzeja Museo Ideale, in Agnese Sabato, svetovno priznana raziskovalca 'leonardista'. Pravice za izdajo knjige je pridobila Mladinska knjiga Založba, ki izdaja tudi listine za rezervacijo 500 oštevilčenih izvodov v Sloveniji (več informacij na telefonu 01 241 35 88).

Kupci prejmejo še lastniško listino, certifikat o kovancu Musea Ideale v Vinciju in certifikat kakovosti.

Tisk: Formatisk

Zbrano s pomočjo podatkov knjigotrških mrež in neodvisnih knjigarn, ki jih je zbrala Zbornica založništva, knjigotrštva, gra�čne dejavnosti in radiofuznih medijev pri GZS.Spletna stran: knjigosled.org. Pokrovitelja: Bukla, Formatisk. FABULA

www.ozavescenoprehranjevanje.si

Kako dobri ste?Pokažite nam, kaj

zmorete s sistemomOffice 2010 na

spletnem mestu

© Microsoft Corporation. Vse pravice pridržane. www.office.microsoft.com

PODARI NAJBOLJŠEPODARI NAJBOLJŠE

Saj veste, kako je … imate odlično zamisel, ki bi jo želeli povedati drugim … pa ste obtičali v gneči.No, zdaj ni več tako. SharePoint Workspace 2010 mi omogoča, da se povežem in sodelujem z drugimi, ne glede na to, kje sem, in kadar koli to želim. Moja ekipa je na tekočem, predstavitev dosega želena merila … jaz pa sem že zadovoljen na poti na drug sestanek.

Moje ime je Nataša. Na spletnem mestu office2010.com se seznanite z mojo zgodbo in zgodbami drugih uličnih bojevnikov.

>

KO UGASNEJO LUČI, SMO VSI ENAKE BARVE!Kaj je definicija družbene odgovornosti? Ali izraz humanitarnost v vaših ušesih odzvanja pozitivno? Povejte mi, ste filantrop ali altruist? Veste, kaj je ljubezen?Odgovori na zgornja vprašanja so hkrati odgovor na tisto večno vprašanje o povezanosti ljudi kot so-cioloških bitij in o brezpogojni medsebojni pomoči. Bi se obrnili stran, če bi pred vami stal zgubljen in objokan otrok? Bi spregledali iztegnjeno roko obnemo-glega moža na tleh? Bi se vprašali, ali morda lahko pomagam? Se lahko stvari v življenju tako drastično obrnejo, da se to zgodi vam?

Kakor koli obračamo dobrodelnost in se sprašujemo o njenih dobrih in slabih učinkih, verjamem, da je edini pravi vzgib za pomoč sočloveku ljubezen. Ljubezen do sebe, drugih in okolja, v katerim živimo. Čeprav definicija besede altruist razlaga, da je to nesebičen človek, ki se je pripravljen žrtvovati za druge, pa lahko še globlji pomen najdemo v religiji, v kabali. Njihova razlaga altruista je želeni cilj stvaritve in ljubezen kot najvišji atribut humanitarnosti.

Si lahko predstavljate človeško piramido (naj spomnim na 'castell' – človeško piramido, ki jo tradicionalno gradijo v času festivalov v različnih mestih Katalonije) brez zaupanja in pomoči? Piramida ponuja številne razporeditve, oblike in ravnotežja, ki so možna le z nenehnih fokusiranjem, eksperimenti, sodelovanjem in zaupanjem. Če eden izmed teh elementov ni prisoten, se piramida zruši in ob tem se lahko posamezni členi tudi poškodujejo.

Ljudje nismo samo egoistična, individualna bitja, ampak tudi socialna, in za svoj obstoj potrebujemo druge ljudi. Zato je družbena odgovornost pomembna, da lahko rastemo in se razvijamo skupaj v zdravem okolju. V zdravem pomeni tako z ekološkega vidika, okoljskega in humanitarnega.

Pri Fundaciji Goodlife želimo ne samo pomagati pri ohranjanju čiste narave, skrbeti za ljudi, ki so šibkejši, ampak tudi izobraževati. Želimo, da bi ljudje s tako zavestjo živeli vsak dan in da bi tako delovala tudi podjetja skozi vse leto.

Zato začenjamo z malimi koraki. Z našimi prija-teljskimi podjetji, ki se vsega tega zavedajo, smo pripravili praznično obdaritev za otroke, na katere Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz žal pozabijo. To bo naš skromni doprinos za lepšo prihodnost, za zaveda-nje, da se ljudje lahko naslonimo na sočloveka. Samo z akcijo 'Podari igračo' seveda ne bomo rešili globljih stisk, ki jih doživlja marsikatera družina v Sloveniji, pa vendar smo prepričani, da lahko že iskren praznič-ni nasmeh marsikomu polepša konec leta. Fundacija Goodlife obljublja, da bo vsak njen novi korak v prihodnje pomagal privabiti ljudi, s katerimi bomo

Besedilo: Mateja JanežičFotografija: iStock

skupaj razumeli družbeno odgovornost in kaj pomeni delati dobro.

Veselimo se sodelovanja s podjetji, ki že razmišlja-jo in delujejo v smeri dobrega. Tako bomo lahko pisali o njihovih dejanjih in pomoči. Že v novem letu bo Fundacija Goodlife skupaj z Alto pripravila Altino košarico podjetij, ki se ponašajo z dosežki na določenem področju družbene odgovornosti, bodisi tistih, ki zagotavljajo pitno vodo, skrbijo za izobraževanje ... v revnejših državah, bodisi onih, ki skrbijo za okolje v obliki proizvodnje okolju prija-znih izdelkov.

A to je samo ena izmed smeri, eno izmed dobrih dejanj, ki jih bomo podpirali v prihodnjem letu in jih tudi zatrdno uresničevali.

Fundacija Goodlife trdno verjame v dobro, zato zahteva ukrepanje in želi pokazati rezultate. Ko bomo požgali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, da bo poginila zadnja riba, bomo odkrili, da denarja pač ne moremo jesti.

DRUŽBENA ODGOVORNOST

november 09 27

ORKESTER, KI RUŠI MEJE ČASA IN IDEOLOGIJ

Odnosi med Združenimi državami in Kubo se tudi potem, ko je politične vajeti prevzel Raúl Castro, niso pretirano izboljšali. Po desetletjih tavanja v slepi ulici bo led komunikacije morda ponovno prebit – z glasbo, najuniverzalnejšim jezikom. Ba-rack Obama in Hillary Clinton se trudita, da bi kon-tingent orkestra The New York Philharmonic lah-ko prvič v zgodovini nastopil na kubanskih tleh. Zaenkrat jima še ni uspelo – a birokratskih ovir je vedno manj. Bo klasični orkester res zaigral prvo prijateljsko noto v tem nesrečnem odnosu?

Simfonični orkester The New York Philharmonic, danes uradno združenje pod imenom The Philharmonic-Symphony Society of New York, s svojim že 168-letnim delovanjem presega vsa pričakovanja. Kdo bi si mislil, da mu bo uspelo rušiti ne le meje časa, pač pa tudi politična in družbena nestrinjanja, ki jih ne premostijo niti generacije državnikov niti menjave ideologij. Zato se danes njegovo ime izgovarja s spoštovanjem in pričakovanjem – pričakovanjem, da bo najstarejša simfonična institucija v Ameriki, s klasiko v srcu, ponovno dokazala, da glasba ni le intelektualni produkt, ampak neizmerljivo stanje duha.

NAJPREJ JE PADLA KOREJADa bi kubanski podvig newyorškemu orkestru lahko nedvomno uspel, potrjuje neverjetni dosežek leta 2008, ko se je več sto članov orkestra podalo na zgodovin-ski nastop v Severni Koreji. Od konca vojne med Korejo in ZDA je bil to namreč prvi kulturni obisk v tej državi z vedno nekoliko vprašljivim odnosom do Zahoda. Pjongjang, velika prestolnica Severne Koreje, je tako gostila ameriški orkester, ki je zaigral njihovo in svojo državno himno, nato pa nadaljeval z Wagnerjevo romantično opero Lohengrin preko igrive orkestracije igre L'Arlesienne Alphonsa Daudeta vse do popularne korejske folk skladbe Arirang. Nekaj ključnih klasičnih melodij je orkester

Besedilo: Darjo Hrib Fotografije: NY Philharmonic Communications

»Do danes so namreč newyorški simfoniki

odigrali že preko 15.000 koncertov.«

december 10 29

v Severni Koreji predstavil celo premierno, koncert pa sta med drugim predvajala tudi severnokorejska televizija in radio, dva izmed najbolj cenzuriranih in nadzorovanih medijev na svetu.

Ta dosežek je danes že zapisan v zgodovino, saj je Severna Koreja takrat prvič zaobšla lastne zakone in v državo spustila 300 tujcev naenkrat, obenem pa dovolila neovirano telefonsko komunikacijo tujih novinarjev v in iz države. Ali, kot je tistega dne zapisal Jon Herskovitz za Reuters: »Hladna vojna med ZDA in Severno Korejo je uživala redek trenutek harmonije, ko je The New York Philharmonic odigral zgodovinski koncert v tej od sveta izolirani državi.«

SIMFONIJA BREZ MEJAIn vendarle je Severna Koreja na ustvarjalni premici newyorškega simfoničnega orkestra le utrinek veličine, ki jo zasedba odraža že praktično od svojega nastanka. V dokaz se lahko glasbeniki pohvalijo s šopkom nagrad grammy, točneje kar devetnaj-stimi, ki jih nizajo že od leta 1962, ko so prejeli prvo, in to za uglasbitev aranžmaja Peter in volk, delo Prokofjeva, kot najboljši otroški album. Ta dogodek opominja, da čeprav je The New York Philharmonic vrhunski orkester, to ne pomeni, da si klientelo izbira le med družbeno smetano. Klasično glasbo poglavitno širi tudi med mladimi, še več, pod svojim okriljem izvaja celo t. i. Young People's Concerts, koncerte za mladi-no, ki so obenem najdlje uveljavljeni družinski koncerti, saj jih organizirajo že od leta 1924. Izvedbe so raznolike, ideja pa izredno zanimiva. Mar si ne bi tudi vi želeli, da bi se vaš otrok vsaj enkrat igral ob spremljavi Vivaldijevih Štirih letnih časov?

Še en sklop pomembnih grammyjev se nahaja na orkestrovem seznamu vseh prido-bljenih, in sicer tistih, ki jih je prejel nazadnje, leta 2005, za najboljši klasični album, najboljšo orkestralno izvedbo in najboljšo moderno klasično kompozicijo. Zmagoval-na orkestracija je imela naslov On the Transmigration of Souls in je drugače glasba angleškega folk rokerja Adama Leonarda, ki je za kompozicijo prejel Pulitzerjevo nagrado. Newyorški simfoniki so jo predstavili na svojevrsten način: kot poklon umrlim v tragediji 11. septembra 2001, v terorističnem napadu na New York. Sporo-čilo je bilo jasno: »Transmigracija pomeni premikanje iz enega prostora v drugega ali pa iz ene oblike v drugo. V tem primeru sem želel poudariti premikanje duše iz enega stanja v drugega, pa s tem ne mislim zgolj na tranzicijo iz življenja v smrt, temveč tudi na spreminjanje znotraj duš tistih, ki ostanejo, ki trpijo v bolečini izgube in potem sami nadaljujejo življenje s to izkušnjo,« je podrobno razložil kar avtor kompozicije Adam Leonard.

NUMERIČNI PRESEŽKIČe bi morali danes ovrednotiti popularnost klasične glasbe, verjetno na podlagi slovenskega vzorca ne bi dobili ustreznega rezultata. Četudi se morda zdi, da je klasič-na glasba izbor redkih glasbenih sladokuscev, je svetovno merilo nagnjeno precej bolj v prid priljubljenosti te najbolj izbrane, vrhunske glasbene usmeritve. Kolikor je klasična glasba teoretska v svojem bistvu, je ravno toliko obenem tudi pragma-tična, aplikativna na vsako časovno obdobje, večna in predvsem vsestranska. To redno dokazuje tudi newyorška filharmonija, ki ima za podlago popolnoma neizpod-bitne številke. Do danes so namreč newyorški simfoniki odigrali že preko 15.000

koncertov, to rekordno, če ne kar nekoliko presunljivo število nastopov pa je vodila mala armada dirigentov. Preko trideset se jih je zvrstilo pred famozno orkestrsko sestavo, ki ji trenutno poveljuje Alan Gilbert.Zanimanje, ki ga je The New York Philharmonic vzbujal med množicami, se ni nikoli poleglo. O njem je bilo do danes napisanih preko 84.000 člankov v vseh svetovnih medijih, za namene promocije in predstavitev ima filharmonija v arhivu še 27.000 fotografij z orkestrom, dirigenti in skladatelji, izredno močni pa so tudi v komunikaciji, saj so v neprestanem pisnem stiku s kulturnimi ustanovami, razvojnimi institucijami, kulturnimi cehi in seveda tujimi kulturnimi ambasadorji. V vseh letih se je tako nabra-lo kar 6,5 milijona strani korespondenc, poročil in pisem, ki so prišla in odšla iz nedrja newyorške 'simfonije'. A tisto, kar nedvomno umešča ta izjemni klasični orkester na vrh svetovnih dosežkov, so njegovi koncerti. Nastopi v živo so njegovo vodilo, njegov dar brezčasni predanosti. Leta 1930 je bil to eden prvih orkestrov, katerega koncert se je predvajal po radijskih valovih, medtem ko je z rednimi turnejami do sedaj nastopil že v 412 mestih, v 57 državah. A tisti pravi rekord ostaja na domačih tleh, v Centralnem parku sredi New Yorka, kjer The New York Philharmonic že od 1965. letno pripravlja brezplačne koncerte. Tam se je na prijeten poletni večer 5. julija 1986 zbralo kar 800.000 poslušalcev. Bilo je magično. In do danes neponovljivo, saj ta izjemni dosežek ostaja na vrhu najbolj množičnih obiskov klasičnih koncertov v vsej glasbeni zgodovini.Za nas, ki nam je morda New York nekoliko predaleč za tovrstno poslastico, pa je na voljo kopica digitalnih zapisov večine novejših in starejših nastopov orkestra. V svoji zbirki ima namreč že preko 2.000 albumov, med njimi nekaj okrašenih tudi z nagrado grammy.

IN KDO JE GLAVNI?Toliko tradicije, toliko prepoznavnosti in neskončen vir navdiha – kako se z vsem tem sooča vsakdanji človeški ego? Jasno je, da uspešni orkestri delujejo po strogem hierarhičnem sistemu; gre za izredno podmazano kolesje, ki za vrhunske rezultate ne sme klecniti na nobenem področju. Pa vendarle tudi newyorški simfoniki niso popol-noma imuni na kresanje osebnih prepričanj. Eden zaenkrat najbolj kontroverznih dogodkov se je prav zaradi trka dveh ustvarjalnih magnitud zgodil leta 1962, ko je takratni dirigent Leonard Bernstein pred pričetkom koncerta nagovoril zbrano publiko – nekaj, kar je v tovrstni glasbi izredno redka, če ne kar nekoliko odklonska poteza. V nagovoru je opozoril, da bo orkester predstavil Brahmsov Concerto in D Minor na nekoliko drugačen način, saj solist Glenn Gould vztraja pri svojem nepredvideno predelanem solo nastopu. Kar je razjarilo kritike, je bila sama odločitev dirigenta, da podleže zahtevam solista, saj je dirigent – pa čeprav sta oba s solistom izredni avtori-teti v orkestru – absolutni šef, ki mora s trdo roko uveljavljati svoje odločitve. Trdili so, da si je Gould pri svoji solo izvedbi dovolil preveč svoboščin. Trdili so tudi, da bi moral Bernstein utišati Goulda. Mi pa trdimo, da je bil to le dokaz strastne predanosti najbolj žlahtnemu zvoku naše civilizacije.

»Presežek z rekordnim klasičnim

koncertom – 800.000 poslušalcev,

1 orkester.«

Alan Gilbert

GLOBALNA INICIATIVA, KOT JE ŠE NI BILO

Besedilo: Dejan David KemperlFotografije: Guggenheim

Fundacija Solomona R. Guggenheima, ustanovljena leta 1937, se že dolgo loči od ostalih kulturno-umetniških in-štitucij predvsem po svoji mednarodni prisotnosti: muzej Solomona R. Guggenheima na Peti aveniji v New Yorku, osebna kolekcija Peggy Guggenheim ob Canale Gran-de v Benetkah, Guggenheim Museum Bilbao v Španiji in Deutsche Guggenheim v Berlinu, leta 2013 pa bo svoja vrata odprl še Guggenheim Abu Dhabi, muzej moderne in sodobne umetnosti v Združenih arabskih emiratih.

Fundacija Solomona R. Guggenheima je po-svečena promoviranju razumevanja in prizna-nja umetnosti, arhitekture in drugih manifesta-cij vizualne kulture, kar uspešno uresničuje preko izjemnih razstav, izobraževalnih progra-mov, raziskovalnih iniciativ in publikacij ter si, preko svoje edinstvene mreže muzejev in kul-turnih združenj, prizadeva pritegniti in izobra-ziti vedno bolj raznoliko mednarodno publiko.

december 10 31

BMW GUGGENHEIM LAB Pred kratkim je Fundacija razširila svoj mednarodni doseg na povsem nov način: skupaj z družbo BMW Group je dala globalno iniciativo za BMW Guggen-heim Lab, šestletni program potujočih laboratori-jev za urbane eksperimente in načrtovanje javnih projektov.

Partner projekta, BMW Group, je vključen v več kot 100 projektov, povezanih s kulturo po vsem svetu, in ima na tem področju več kot 40-letno tradicijo. Kulturni angažma BMW Group se osredo-toča na moderno in sodobno umetnost, na klasično glasbo, jazz, arhitekturo in oblikovanje. Leta 1972 je Gerhard Richter posebej za avlo sedeža BMW Group v Münchnu naslikal tri velike slike. Z BMW so poslej sodelovali številni sloviti umetniki, kot so Andy Warhol, Roy Lichtenstein, Olafur Elias-son, Thomas Demand in Jeff Koons. Poleg tega je avtomobilsko podjetje najelo priznane arhitekte, mdr. Karla Schwanzerja, Zaho Hadid in Coopa Himmelb(l)aua, za gradnjo njegovih osrednjih stavb in obratov.

Richard Armstrong, direktor muzeja in fundacije Solomona R. Guggenheima, in Frank-Peter Arndt, član upravnega odbora BMW AG, sta oktobra 2010 najavila dolgoročno sodelovanje, ki bo zajemalo šestletne programske aktivnosti, vključevalo ljudi v svetovnih mestih in spodbudilo k ustvarjanju v prihodnost usmerjenih konceptov in oblikovanj za urbano življenje. Iniciativa, poimenovana BMW Guggenheim Lab, bo skušala k sodelovanju privabi-ti novo generacijo vodilnih posameznikov s področij arhitekture, umetnosti, znanosti, oblikovanja, tehno-logije in izobraževanja, ki se bo z raziskovanjem realnosti mest danes soočila z izzivi mest priho-dnosti. Ob tem je Richard Armstrong dejal: »Naše sodelovanje z BMW združuje tri oblike kompe-tenc — mednarodni muzej, mednarodna podjetja za grafično oblikovanje in sodelovanje talentov z najrazličnejših področij — za razvojnoraziskovalni projekt s skorajda neomejenim potencialom.«

S pomočjo inovativne premične strukture, ki potuje od mesta do mesta, bo BMW Guggenheim Lab združil ambiciozne mislece z vsega sveta in predstavljal javno zbirališče za izmenjava-nje idej in praktičnih rešitev glede pomembnih vprašanj, ki vplivajo na urbano življenje. Na voljo bodo trije različni laboratoriji, vsak s svojim lastnim arhitektom, grafičnim oblikovalcem in temo. In vsak bo potoval v tri svetovna mesta, v ločenih, zaporednih dvoletnih ciklih s skupnim trajanjem projekta šestih let. Lokalno specifični dogodki in izobraževalni programi v okviru teme

Atelje Bow-Wow (Tokio) Arhitekta prvega BMW Guggenheim Lab

Foto

: Dav

id M

. Hea

ld

december 10 31

posameznega cikla bodo vključevali delavnice, javne razprave, uprizoritve, formalna in neformalna srečanja, ki bodo vpeli BMW Guggenheim Lab v vsakdanje pore mesta.

BMW Guggenheim Lab bo prav tako predstavljal odgovore multidisciplinarne skupine strokovnjakov, zbrane za preučevanje določene teme. Ob sklepnem dejanju v vsakem izmed treh svetovnih mest se bo v muzeju Solomona R. Guggenheima v New Yorku odvijala posebna razstava na temo raziskovanja pomembnih vprašanj, ki so bila načeta, obravnava-na in predstavljena na različnih srečanjih v BMW Guggenheim Lab.

SEULSKO-TOKIJSKI OBLIKOVALCIPrvi izmed laboratorijev (približno 465 m² velika struktura) bo že v poznih poletnih mesecih 2011 postavljen v Severni Ameriki. Naslednji prizori-šči globalne turneje bosta mesti v Evropi in Aziji. V vsakem izmed njiju se bodo programi, ideje in dogodki za BMW Guggenheim Lab pripravljali v skupnem sodelovanju štiričlanske multidisci-plinarne skupine BMW Guggenheim Lab, sesta-vlje-ne iz strokovnjakov na začetku ali v vzponu svoje kariere, ki kažejo izrazit potencial razvoja v vodilne protagoniste na svojih področjih. Člane skupine BMW Guggenheim Lab bo imenoval odbor, sestavljen iz mednarodno priznanih strokov-njakov iz kreativnih, akademskih in znanstvenih krogov, ki bo pri razvoju programa tesno sodeloval s predstavniki Guggenheimovega muzeja.

Tema prvega BMW Guggenheim Lab bo »Confron-ting Comfort: The City and You« (Soočenje z udobjem: mesto in posameznik) — kako bi bila urbana okolja lahko dovzetnejša za potrebe ljudi, kako poskrbeti za dobro počutje ljudi v urbanem okolju in kako doseči ravnotežje med idejami modernega udobja in nujno potrebo po okoljski odgovornosti in trajnostnem razvoju. Naročilo za oblikovanje prvega BMW Guggenheim Lab je dobil arhitekturni atelje s sedežem v Tokiu, Bow-Wow, najbolj znan po presenetljivih, pose-bnih, a še vedno izredno uporabnih stanovanjskih projektih v zgoščenih urbanih okoljih, medtem ko je bilo za oblikovalca grafične identitete izbra-no seulsko podjetje večkrat nagrajenih obliko- valcev Sulki Choi in Min Choi, Sulki & Min. Podjetji sta bili izbrani na podlagi njunih inteligen-tnih oblikovalskih rešitev in sposobnosti soočanja s kompleksnimi vprašanji na domiseln način.

Sulki & Min (Seul) Grafična oblikovalca prvega BMW Guggenheim Lab

Foto

: Dav

id M

. Hea

ld

december 10 33

Mobilnost po vaši meri

Optimizirana mobilnostVozilo imate v posesti le takrat, ko ga potrebujete in stroške z njim, le kadar ga uporabljate.

Okolju prijazna mobilnostZ rednim obnavljanjem voznega parka vam Avant car ponuja najnovejše in tehnološko dovršene modele vodilnih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev.

Tehnološko vrhunska mobilnostS tehnološko naprednimi vozili iz voznega parka Avant car dobite večjo učinkovitost, več varnosti, udobja in več vznemirljivosti.

Avant car d. o. o. Dunajska cesta 140 1000 Ljubljana Slovenija Tel: 01 589 08 50 E-mail: [email protected]

www.avantcar.si

VISOKA TEHNOLOGIJA NA VSAKEM KORAKUParadni industrijski konji dežele so korporacije Samsung, LG in Hyundai-Kia. Digital Media City je prvi kompleks IT stavb na svetu, čudež informacijske tehno-logije in popolne digitalizacije z vso podporno multimedijo, kar si jo lahko zamisli-mo. Je digitalno mesto v malem. Seul je bilo prvo mesto na svetu s popolnoma digitalno tehnologijo mobilne televizije. Ima najhitrejši brezžični optični internet, ki prenese 100 milijonov megabitov podatkov v sekundi, do leta 2012 se bo hitrost prenosa podatkov povečala na en gigabit na sekundo. K temu prištejmo še najhitrej-šo železnico na svetu: seulske železnice slovijo po super hitrem potniškem vlaku KTX – Korea Train eXpress, ki doseže 350 kilometrov na uro. Z najmodernejšega letališča Incheon International Airport (ki so ga, mimogrede, razglasili za najboljše letališče na svetu) ste v mestnem središču, kot bi mignil. Sodobna in tehnološko popolna mestna podzemna železnica vsako leto prepelje več kot 200 milijonov potnikov. Z železnico sta povezani tudi letališči Incheon in Gimpo. Nadgrajeno in razširjeno železniško mrežo, ki jo upravlja družba Korail Airport Railroad, bodo slovesno odprli 29. decembra letos.Še en presežek: Seul je prestolnica sodobnega industrijskega oblikovanja. Letos celo svetovna prestolnica oblikovanja; naziv je mestu podelil svet mednarodnega združenja za industrijsko oblikovanje (ICSID).V popolnem nasprotju z veličastno tehniko je bogato duhovno izročilo dežele. Uživate lahko v ogledu prelepih budističnih samostanov s še delujočo samostansko skupnostjo (nekateri sprejemajo goste), med stavbami so zenovski mestni parki, vse je v čudovitem in popolnem sozvočju. Skozi Seul mirno teče potoček Cheonggye. Nič ga ne moti kaotičen promet čez mesto, v katerem je registriranih 3 milijone motornih vozil.

SVETOVNA DEDIŠČINA UNESCAIme prestolnice Seul (po angleško Seoul) pravzaprav pomeni “glavno mesto” – tako bi lahko prevedli originalno besedo Seorabeol (Seobeol) iz stare korejščine. V času vladajoče dinastije Baekje je nosilo tudi ime Wiryeseong, v času dinastij Goryeo in Joseon pa so ga imenovali Hanyang in Hanseong. V času dinastij Baekje in Joseon je imel Seul status glavnega mesta in tega so mu vrnili leta 1948, ko so ustanovili Republiko Korejo.Prestolnica Južne Koreje hrani dragocene bisere svetovne dediščine na seznamu Unesca, to so Changdeokgung, trdnjava Hwaseong, svetišče Jongmyo in kraljeva grobnica dinastije Joseon. Changdeokgung (ali Severna palača) je bila zgrajena med leti 1405 in 1412 in meri več kot pol milijona kvadratnih metrov – še en izjemen

POTOVANJE V SEULBesedilo: Dragica SušnikFotografije: Arhiv Agencija Idema

S skoraj 11 milijoni prebivalcev je Seul največje mesto v Južni Koreji in njena prestolnica ter kajpak trgovsko in finančno središče te eksotične in za vse več turistov privlačne dežele. Toliko prebivalcev ima ožje središče mesta. Če bi prišteli še okolico in satelitska mesta (In-cheon, Kaesong in druga, npr. provinco Gyeonggi), pa je Seul, ki leži na severozahodu Južne Koreje ob reki Han, eno največjih in najgosteje naseljenih mest na svetu s skoraj 25 milijoni prebivalcev. Mestna po-vršina je namreč relativno skromna, šteje 605 kvadra-tnih kilometrov. Seul spada med deset največjih mest na seznamu Global Cities Index za leto 2010. Vplivna revija Forbes pa ga je predlani uvrstila na seznam šestih gospodarsko najvplivnejših mest na svetu. V njem živi skoraj polovica Južnokorejcev, ki jih je po zadnjem štetju dobrih 49 milijonov. Najlepši pogled na živahno morje luči je zvečer s hriba Namsan. Na njem stoji stolp Seoul Tower.

december 10 35

presežek, čeprav zgodovinski. Sestavlja jo kar 330 različnih zgradb in 5.792 sob! Med japonsko invazijo leta 1592 so jo požgali in kasneje obnovili pod kraljem Seonjo. Palačo so ponovno uničili med državljansko vojno, a vseeno je “sedež kraljev” spet kot nov. Na seznamu kulturne dediščine Unesca je od leta 1997. K njej spada najstarejši kamniti most v Koreji. Ena od “peterice veličastnih seulskih palač” je Changgyeonggung, ki je bila poletna rezidenca cesarja iz dinastije Goryeo, nato pa je prešla v last dinastije Joseon. Palača Deoksugung, ena od rezidenc bratov kralja Seongjonga, je leta 1592 (med sedemletno vojno) postala kraljeva palača. Do 20. stoletja so v njej živeli sorodniki kraljeve družine. Palača Gyeonghuigung, na skrajni zahodni točki Seula, pa je bila kraljevo zatočišče v vojni in z obokanim mostom povezana s palačo Deoksugung. Sestavlja jo stoterica zgradb in prekrasni vrtovi.

NARAVNE LEPOTE V OKOLICI SEULABusan je najpomembnejše pristaniško mesto v deželi (in drugo največje mesto v Južni Koreji); od tu vas trajekt popelje proti Japonski. Ponaša se s plažama, lepo, a samotno Gwangnam in vselej živahno Haeundae, kjer je kot na promenadi – vse polno lepo oblečenih ljudi, opremljenih z najnovejšimi digitalnimi igračkami, mobilnimi telefoni, videokamerami in iPadi.

ŽIVAHNA IN MLADA PRESTOLNICAV Seulu se vedno kaj dogaja: leta 1988 je gostil poletne olimpijske igre, pred osmimi leti pokal FIFA in novembra letos politični in gospodarski vrh G-20. Od lokalnih slovesnosti sta najpomembnejša praznovanje Luninega novega leta ter Praznik žetve.Seul je mlado univerzitetno mesto. Zasebna univerza Sung Kyun Kwan je kraljevsko izobraževalno središče že od leta 1390. Tu je vedno pestro: ka- raoke zvečer, tradicionalni pevski in igralski večeri, folklora ali pop-rokerski glasbeni festival Hi Seoul s sodobno glasbo. Mladi z meditacijo uravnavajo naporno študijsko in kasneje delovno življenje. Južnokorejci so zelo ponosni na trdo delovno etiko. Zgaranost in kronična neprespanost sta znak, da dobro skrbijo za svojo družino.

KAJ POČETI V MESTU IN NA DEŽELIAnnyong hasseyo! Tako vas pozdravijo v Južni Koreji. Ko ste v Seulu, si oglejte palačo Gyeongbok, okusite domače vzdušje na nakupovalni ulici Insadong s starinarnicami, umetniškimi galerijami, obrtniškimi trgovinicami, čajnimi hišami in restavracijami ter stojnicami s hitro hrano, obiščite tempelj Jogyesa ter vselej živahno tržnico Namdeamun ter ribjo tržnico Noryangjin. Obvezno poskusite soju, nekakšno korejsko vodko z 20 odstotki alkohola. Ljubitelji ‘hikinga’ naj se povzpnejo na mestni hribček Inwangsan, ob poti na vzpetino so postavljeni templji, oltarčki, provizorična svetišča za čaščenje duhov prednikov. Prisluhnite obrednemu petju in hipnotičnemu bobnanju. Z mestnega hriba se odpira prelep razgled. Ljubitelji razkošnega načina življenja pa naj ne prezrejo ogleda prestižne seulske mestne četrti, ki sliši na ime Apguejong. Tu najdete vse vrhunske modne

blagovne znamke, lepi in bogati pijejo pivo za 15 dolarjev in opazujejo impresiven (nemški) vozni park.Če vam čas dopušča, pokukajte še izven mesta, na primer v dve uri vožnje oddaljeni Yeoju z budističnim templjem Silleuksa, ki stoji ob reki. Pa v Suwon, ki se ponaša s trdnjavo Hwaseong, zgrajeno med leti 1794 in 1796, ko je vladal kralj Jeongjo, 22. vladar dinastije Joseon, in ki je zdržala skoraj sedem stoletij (1392–1910). Trdnjavo Hwaseong sestavlja 30 stavb in je zaradi imenitne arhitekture že nominirana za vpis med svetovno dediščino Unesca.Na jugu leži mesto Buyeo, ki je bilo v preteklosti sedež kraljevine Baekje. Miren kraj ob reki obkrožajo grički in riževa polja, tukaj je ritem počasen in domačini neskončno ljubeznivi ter gostoljubni. Nedaleč je tradicionalna vasica Jeonju s tipičnimi hišami stare gradnje, imenovanimi hanok. Mesto Gyeongju, muzej na prostem, ima veliko templjev, pagod, grobnic, čudovitih slikarij, budistič-ni spomeniki so pod varstvom Unesca. Narodni muzej hrani dragocene eksponate iz korejske zgodovine.

BRIDKA POLITIČNA NASPROTJADo leta 1948 sta bili Severna in Južna Koreja enotna država. V opomin človeški neumnosti in političnim razprtijam se 50 kilometrov od Seula nahaja meja, demili-tarizirana cona ali krajše DMZ, ki ločuje državi. Prepad med deželama je velikanski in ga lahko vidimo že s prostim očesom, ko pogledamo satelitsko sliko. Severni del

dežele leži ponoči v globoki temi, medtem ko je jug popolnoma osvetljen in zgleda kot bleščeč, vrveč panj. Še večje so gospodarske razlike. Po premirju leta 1953 se je Severna Koreja odločila za centralno-plansko gospodarstvo in komunizem, medtem ko je Južna Koreja šla po poti tržne ekonomije. Na Severu znaša BDP 1.900 (ameriških) dolarjev na prebivalca, na Jugu veličastnih 27.692 dolarjev na prebivalca. Severna Koreja je v devetdesetih letih stradala, Južna si je izmišljevala vedno nove tehnološke in gospodarske čudeže.

DEJSTVA O JUŽNI KOREJIPo političnem sistemu je parlamentarna republika. Po veroizpovedi je 49 odstotkov kristjanov, 47 odstotkov budistov, 3 odstotki konfucionistov, odstotek pa šamani-stov in drugih ver. Državna denarna valuta je won (KRW); po tečaju je tisoč KRW vrednih 0,65 evra. V Južno Korejo lahko letite iz Ljubljane prek enega od velikih mednarodnih letališč (Pariz, Frankfurt) z letalskimi družbami Korean Air, Air China, Air France in Emirates. Let traja 12 ur. Znotraj države uporabljate sodobno in razvejano železniško omrežje, med Seulom in Busanom, ki ju loči 430 kilome-trov, teče hitra vlakovna povezava. Enosmerna vozovnica stane 33.600 wonov – malo manj kot 30 dolarjev. Znotraj države vozita Korean Air in Asiana Airlines. Tudi avto je primerno prevozno sredstvo, ker je cestno omrežje v Južni Koreji zelo sodobno. Kazni za prekrške so visoke, zlasti za vožnjo pod vplivom alkohola. Izbira hotelov je primerna za vsak žep; namesto zvezdic imajo južnokorejsko nacionalno cvetico hibiskus. Najboljša kategorija je super deluxe ali 5 zlatih cvetov hibiskusa.

»Letos so Seul razglasili za svetovno prestolnico

sodobnega industrijskega oblikovanja.«

december 10 37

Dokler ni prišel na sceno Kristančič, naš najslavnejši vinar z Dobrovega, Slovenci nemara sploh nismo bili ponosni na svoja vina. Saj ne, da ne bi vedeli, kako bogato vinorodno področje premoremo, in da ne bi znali ceniti svoje kapljice, ampak s priho-dom vinskega genija je naš ponos dobil krila. Kako ne bi, ko pa je naš vinar med 12 najbolj vplivnimi vinarji na svetu. Mislite, da je to mačji kašelj? Potem poskusite v znoju svojega obraza in z lastnim znanjem 35 let kultivirati posamezno trto, ji name-niti 600 ur dela na hektar (Kristančičevi imajo v lasti okoli 20 hektarov, op.), posve-titi vso svojo energijo enemu od 156.000 trsov in napolniti 120 tisoč najžlahtnejših buteljk! Kristančič se je zapisal ob bok najslavnejšim: Palaciosu, Ferriniju, Rollandu, Dubourdieuju, Berrouetu, Humbrechtu, Draperju, Sissecku, van der Niepoortu, Derenoncourtu in Cottarelliju.

Movia je ponesla sloves Goriških brd daleč naokoli. Naivno bi bilo misliti, da ima od tega korist zgolj stvaritelj Movie; korist ima vsa regija, vsi, ki pri nas predelujejo grozdje v vino. Kristančič je Slovenijo samo dokončno umestil tja, kamor resnič-no spada: na vinski zemljevid sveta. Človek spreminja trto v vino že vsaj štiri tisoč let, toda srečanje s tako strastjo, kot jo do vina čuti Aleš, je izkušnja brez primere. Njegova strast je pandemična – podleže ji vsak, ki pride v stik z njo. Tudi najbolj priznana vinska revija The Wine Spectator. Njeni ocenjevalci vin so Movijinemu Velikemu Rdečemu prisodili 96 točk od stotih in Velikemu Belemu 98 – rekord, ki se mu niso približali niti najbolj razvpiti pridelovalci vin iz najslavnejših vinorodnih pokrajin sveta, kaj šele doma. Še pred tem je revija Wine&Spirits uvrstila vina blagovne znamke Movia med sto najboljših na svetu. Za povrh je bil Aleš pri nas razglašen za podjetnika leta 2002. Saj ne, da mu naslovi ne bi nič pomenili, a težko jih je primerjati s tem, kar čuti, ko ugotovi, da se je v sodih rodil vrhunski izdelek.

Reči, da je Kristančič zgolj razvpiti vinar, bi bilo tako, kot če bi za Toma Cruisea rekli, da je slavni igralec iz Hollywooda. Oba sta, vsak na svojem področju – superzvezdi. Za kaj takega je potrebna naklonjenost bogov, a visoki koncentrat sreče je zaman brez

ALEŠ KRISTANČIČ

KARIZMATIČNI STVARITELJ VINANa aktualno globalno lestvico 100 najboljših vi-narjev na svetu se je septembra prvič uvrstil Slo-venec – 44-letni Aleš Kristančič iz Goriških brd. Vodilni kritiki so ga sicer že pred dvema letoma razglašali za enega od 12 najbolj vplivnih pride-lovalcev vina na svetu; sedaj tudi uradno spada med svetovno vinsko elito. To mu priznavajo naju-glednejši: Food&Wine, Wine Spectator, Decanter, Wine Creator in drugi ugledni poznavalci žlahtne kapljice. Aleš Kristančič je človek, ki ga najbolj za-objame beseda »strast«. Strasten je v vsem, kar dela, naj gre za vino ali zasebno življenje (ločnice med njima pravzaprav ni).

Besedilo: Dragica SušnikFotografije: Dean Dubokovič

december 10 37

vsakodnevnega trdega dela. Za presežek pa je potrebno še nekaj več: karizmatična osebnost. Kristančič je fascinantna persona, od mimike obraza do načina razmišljanja in govora. Ne da bi se za to kaj prida trudil, očara vsakega, s katerim pride v stik, in novinarji niso izjema. Zleze pod kožo, navadnim ljudem in najvišjim državnikom, showman, ki se skriva v njem, pa je kriv za to, da ga ljubijo tudi mediji. Morda bi bil Aleš danes tudi brez njih tam, kjer je, a medijska razvpitost mu je morda škodila le do te mere, da preveč ležerno pozabljamo na dejstvo, da ta karizmatični vinar prideluje nesramno dobra vina. Naj se popravim: to dejstvo nam nekako uide izpred oči, a le dokler se Movijino Veliko Belo, letnik 2000, ne dotakne našega jezika in povzroči ekstaze. Osebnosti njegovim vinom zlepa ne manjka – kar še kako velja zanj. V tej zgodbi ima pomembno vlogo tudi tata Mirko, Alešev oče, ki je sinu vcepil brezmejno ljubezen do trte ter tako predal bogato dediščino osmi generaciji vinarjev na posestvu Movia, ki prideluje žlahtna vina že od leta 1820.

Gostincem, ki nekaj dajo na svojo ponudbo in ime, Kristančičevih vin nikoli ne zmanjka v kleti. Skupaj z jedjo tvorijo nepopisno harmonijo, pa naj gre za legendarno Veliko Belo, Veliko Rdeče (mešanico merlota, pinot noira in cabernet sauvignona), najnovejšo stvaritev Lunar, rebulo, ki diši po sladkem medu in nektarinah, ali pa tako eskstravagantno vino, kot je Puro (sveže in mehurčkasto razigrano mlado vino, narejeno iz chardonnaya, rebule in pinot noira), ki ga je treba zaradi posebnega načina vrenja odpreti z glavo navzdol in delno v vodi. Kristančič je razvil celo napravo, s katero lahko »Puro odpre tudi najbolj neumna opica«, kako je potem ne bi prekaljeni vinoljubec. S tem ko se Puro postavi na glavo, in to v vodi, se izločijo mrtve kvasov-ke, ki so pomagale ustvariti mehurčke, in v kozarce pride samo deviško čista svežina. Tudi zaradi takih vin so Kristančiča najstrožji ocenjevalci vin označili za ekstremnega vinarja. Ne pozabimo pa dodati, da je tudi biodinamični vinar – vse, kar pade na trto in v sode, je plod zdrave kmečke pameti, brez kemije.

Za Aleša gresta tveganje in strast z roko v roki, tako kot gre z njim skozi življenje žena Vesna, ki skrbi za kulinariko ter goste.

»Kristančič, vinar med 12-imi najvplivnejšimi vinarji na svetu.«

Ker sem sam frizer, strankam v osnovi priporočam izbrano pričesko, dobre izdelke za nego las ... Pri tem pa je vsekakor treba zajeti širšo dimenzijo. Lasje namreč povedo veliko, če ne celo največ, o posameznikovi osebnosti. Cenijo jih skorajda vse kulture na svetu. So simbol nečimrnosti, varnosti, čutnosti, spolne privlačnosti in mladosti. 'Sem, kar izžarevam,' bi lahko dejali ob tem. Na primer: ljudje, še posebej nežnejši spol, si v različnih obdobjih pogosto želijo izboljšati počutje, zato korenito spreminjajo svojo zunanjost. Že drugačna barva las ali oblika pričeske zagotovo precej okrepi samozavest. Veliko pa jih nekoliko manj premišljeno pose-ga tudi po radikalnih potezah, kar se navadno konča z dodatnim nezadovoljstvom in velikim razočaranjem. Zaupanje v strokovno osebo, ki se ji prepuščamo, je zato odločilno. Glede na obliko obraza in kakovost las ter seveda upoštevajoč želje bo frizer zanesljivo najbolje svetoval, kaj nam pristaja, tudi ob posebni, večerni ali praznični priložnosti.

PRIPOROČILO

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ta be-seda pomeni mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga. Torej so priporočila – dobronamerna. Taka in drugačna se nam dogajajo malone vsak dan. Vsakdo priporoča stvari s svojega poslovnega področja ali pa kar tako, nekaj lepega, kar je doživel in želi deliti še z drugimi.Branjevka na trgu priporoča sladke mandarine brez pešk; cvetličar kaktuse, ki ne potrebujejo veliko za-livanja; prodajalec avtomobilov ekološke modele štirikolesnikov, ki porabijo manj bencina; prijatelji ogled dobre gledališke predstave ali filma; gostilni-čar široko paleto à la carte ... In še in še bi lahko na-števali. Zgodba zase pa so tudi tako rekoč čarobna priporočila v prazničnem decembru.

Mitja Sojer Mič, ustanovitelj Mič Stylinga

Razvajanje ni privilegij, temveč odgovornost do samega sebe.

Pričeska je eden izmed najpomembnejših delov naše zunanjosti. Z njo se trudimo prenesti na okolico svoje čustveno razpoloženje in ji dati tak ali drugačen smisel. Logično je, da se mora harmonično zlivati s tipom las, njihovo gostoto, z našim slogom oblačenja in ne nazadnje načinom življenja.

Že dolgo ni več neznanka, da naše zdravje in lepota nista odvisna le od genov prednikov, temveč od odnosa, ki ga imamo do sebe in drugih. Le zakaj bi čakali, da nas doletijo nevšečnosti, preden poskrbimo zase. Začnimo takoj danes. Obisk v frizerskem salonu ne pomeni zgolj 'pranje,barvanje, sušenje, striženje'. Sebi in lasem moramo posvetiti veliko večjo pozornost. Tako kot se sproščamo v kakšnem wellness centru tudi masaža lasišča pri umivanju ob spremljavi prijetne glasbe, denimo, deluje sprostilno na celo telo. Razvajanje ni privilegij, temveč odgo-vornost vsakega posameznika do samega sebe; ni zdravilo, je in mora biti način življenja. Dobrega! Goodlifa, če hočete.

Že stari Grki so se spraševali: kaj je dobro življenje? Hedonisti so poznali odgovor. A tudi mi se ukvarjamo s tem, kako naj živimo dobro. Morda je dobro že to, da nenehno razmišljamo o tem. Treba je znati eksperimentirati. Tako kot s pričeska-mi, kar počnem že natanko dve desetletji. In tudi praznovanje tega jubileja bo eksperiment.

In za konec, da ne zaidem predaleč, še moje strokovno priporočilo: poleg dobrega počutja naj bo izbrana pričeska vselej v skladu s celotno podobo posameznika. Pri tem gre tako za osebnost kot za izdelano modno opravo. Pa srečno!

POMEMBNOST SKLADNOSTI

meblo jogi d.o.o. nova gorica | industrijska cesta 5 | kromberk | 5000 nova gorica | t 05 330 56 02

[email protected] | www.meblojogi.si

Jogi postelja Nirvana vas zaziba v sanje na kar 4526 vzmeteh.

Na vzmeteno posteljo je poloæeno 40 cm visoko leæiπËe Nirvana,

ki ima na leæalni povrπini 1000 vzmeti na m2. Pritisk leæiπËa na telo je tako

enakomerno razporejen, da imate obËutek lebdenja. Visoka leæalna povrπina

omogoËa spanje na obmoËju najugodnejπega spalnega ozraËja ter enostavno

leganje in vstajanje. Spodnji del postelje ima vzmetenje prilagojeno

leæiπËu Nirvana, vgrajen ima tudi zraËni kanal, ki skrbi za ustrezno

zraËenje notranjosti postelje in leæiπËa. Preobleka leæiπËa prepreËuje razvoj

mikroorganizmov in je primerna tudi za alergike. Ne navzema se

telesnih vonjav, v zimskih noËeh nas prijetno ogreje, poleti pa osveæi.

Potrebujete πe kakπen razlog?

jogi® postelja nirvana

©tevilo vzmeti pri postelji in jogiju dimenzije 180x200.

4526 lebdeËih trenutkov,prekratkih noËi, mavriËnih sanj.

the c l a s s i c w a t c hNobena druga ura ni zasnovana popolnoma enako kot Rolex. Datejust, prvic

predstavljen leta 1945, je bil prva zapestna ura, ki je prikazovala datum skozi

posebno odprtino na številcnici. Njeno unikatno povecevalno kiklopsko oko, ki

so ga dodali nekaj let kasneje, je postalo znano kot Rolexov oblikovalski standard.

Datejust, ki ga obcudujejo zaradi njegove klasicne oblike, je postal ikonski simbol

stila. Predstavljamo 36-milimetrski Datejust iz za Rolex znacilnega Rolesorja,

unikatne kombinacije jekla 904L in 18-karatnega rumenega zlata.

the datejust

Documents

GOODLIFE 11