8
GORENJSKE LETO VIII. ŠT. 34 KRANJ, 20. AVGUSTA 1955 N V petih dneh dve seji občinskega ljudskega odbora Zdravstveni dom in porodnišnica sta bili giavni temi razprave Kranj, 16. avgusta. Pretekli petek je bila v sej- ni dvorani mestne občine pod predsedstvom Ceneta Beznika s e j a L O M O Kranj, na kateri so pred prehodom na dnevni red razpravljali tudi o naj- važnejših sklepih zadnje se- je. Glede polmilijonskega kre- dita Restavraciji Kranj so sklenili, da bo dala „Iskra" 420.000 dinarjev, „Tiskanina" 48.000 dinarjev, ljudski odbor pa bo prispeval sredstva ta- ko, da jo bo .oprostil pro- metnega davka na alkoholne pijače. Nadalje je bil sprejet sklep o reorganizaciji osnovne šole v Kranju. Ustanovila se bo osnovna šola Kranj - Planina, ker je v kranjski osnovni šoli sedaj že okoli 1200 otrok, kar onemogoča delo in kvarno vpliva na zdravje. NOV ZDRAVSTVENI DOM V KRANJU ŽE KONEC PRIHODNJEGA LETA Glavna razprava je bila o gradnji Zdravstvenega doma v Kranju. O tem vprašanju so že dolgo razpravljali na vseh važnejših sestankih. Da je Zdravstveni d o m v Kranju danes nujno potreben, je vsak- do prepričan, zato bo treba nujno pričeti z gradnjo. Naj- večji problem je seveda de- nar — ta dograditev bi potre- bovala 120 milijonov dinar- jev. Od tega naj bi dal OLO od lanskoletnega viška Okraj- nega zavoda za socialno zava- rovanje 42 milijonov, če bo LOMO prispeval tudi svojih 58 milijonov. Ta denar bo LOMO dobil od „Komunale" in sicer 43 milijonov, 15 milijonov pa bo zagotovil do konca julija prihodnjega leta. S tako rešitvijo bi bil finanč- ni problem v glavnem rešen, tako da bi lahko pričeli z gradnjo. ŠOLSKA POSLOPJA SO POTREBNA POPRAVILA Nadalje so razpravljali o razdelitvi sredstev za vzdrže- vanje šol. O d skupne vsote 3,440.000 din je dve tretjini namenjenih za kritje najpo- trebnejših gradbenih stro- škov. Ostalo tretjino (1 mili- j o n 164.000 din) pa je Svet za gospodarstvo namenil za po- pravilo šol i n občinske hiše. Največjega popravila sta po- trebni osnovna šola in III. gimnazija v Stražišču. Nak- nadno pa je bil sprejet tudi predlog, d a s e odstopi del de- narja namenjenega za popra- vilo mestne hiše I. in II. gim- naziji v Kranju. Tako bo šo- li skupno dodeljeno 440.000 di- narjev, katere naj porazdeli Svet za iprosveto in kulturo, ostalih 706.000 din pa bo osta- lo za c opravilo občinske stav- be. PORODNIŠNICA NA LABO- RAH ZA PODROČJE NEK- DANJEGA KRANJSKEGA OKRAJA Potreba po porodnišnici v Kranju je iz dneva v dan več- ja. Zato j e b i l n a seji sprejet tudi sklep, da se ustanovi, v prostorih otroških jasli „Jani- na" na Laborah, porodnišnica. Porodnišnica bo za sedaj ime- la 35 postelj. Opremo v glav- nem že imajo, treba bo n a - baviti še potrebne aparature. Predvidena kapaciteta —• 900, menijo, da bo zadostovala za področje nekdanjega kranj- skega okraja. Za pravilno de- la je bil izvoljen tudi 7-član- ski upravni odbor. Lj. U te'i številki: Na 3. strani beriiie o petletnem delav- skem upravljanju v Železarni na . Jesenicah Turistične .cvetke" - iz domačih logov (stran 4) Pred gledališko sezono na Jesenicah (stran 5) Izvolili so vodstva komun na Gorenjskem Sprejet je statut komune Kranj Kranj, 16. avgusta. V dvorani občinskega ljud- skega odbora v Kranju j e b i - la danes popoldne seja tega odbora, katere so se udeleži- li skoraj vsi izvoljeni odborni- Potrošniki sami V približevanju ljudske oblasti kar najširšemu krogu državljanov smo dosegli v naši državi že pre- cejšnje uspehe. Nadaljni pri- spevek k podružbljenju naše- ga celotnega gospodarskega življenja pa bodo nedvomno potrošniški sveti, katere bodo začeli ustanavljati tudi te dni na Gorenjskem. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgova- nju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah <]Ur. list FLRJ št. 29/55), ki predvideva tudi imenovanje potrošniških sve- tov iz vrst kupcev, je izšla že v začetku julija. Dasiravno se je o potrošniških svetih na široko razpravljalo že pred izidom uredbe, ugotavljamo danes na Gorenjskem, da ni bil doslej imenovan še noben potrošniški svet. Ta ugotovi- tev je delno sicer opravičljiva, ker jo ustanavljanje potrošni- ških svetov sovpadalo prav s časom, ko je bilo delo pri for- miranju komun najbolj živah- no i n so bili vsi ostali proble- mi zategadelj potisnjeni neko- liko v ozadje. Doslej je bila na Gorenj- skem že vrsta sestankov tako predstavnikov trgovske mre- že kot terenskih sestankov SZDL, posvečenih ustanovitvi in pomenu potrošniških sve- tov. Toda razprava na teh se- stankih je bila razmeroma revna in ni dala skoraj no- bene iniciative v tem pogledu. Čutiti je bilo pri določenem številu volivcev celo neko ne- zainteresiranost za ustanav- ljanje' potrošniških svetov. Zakaj? Morda ima ta nezaintere- siranost v določenem smislu svoje globje korenine. Potroš- niške svete smo že imeli. V mnogih primerih pa so ise ti izrodili, ker so nekateri člani svetov zasledovali le lastne koristi. Zanimali so se za po- ' slovanje trgovino le takrat, ko so pričakovali od nje določe- ne koristi, drugačo pa ne. Drugo vprašanje pa je obli- ka potrošniških svetov. Če- prav so oblike le-te v grobem Se predpisane s ,samo ured- bo, še vedno niso popolnoma jasne. Za sedaj je osvojeno stališče, da naj se ustanavlja- jo potrošniški sveti predvsem Pri ekonomsko močnih samo- stojnih trgovinah, na področ- ju, kjer je več poslovalnic ene- ga podjetja, pa naj se ustanovi en svet. V s i so mnenja, d a b o najlaže formirati potrošniške svete po vaseh. Saj je v eni vasi običajno le ena trgovina z mešanim blagom, zato ne bo- do imeli vaški odbori SZDL velikih težav pri sestavi do- brega potrošniškega sveta. Kolikor lahko povzemamo iz izjav predstavnikov trgov- skih podjetij in trgovskih zbornic, le-ti pozdravljajo u- stanovitev potrošniških sve- tov in pričakujejo od njih do- ločene pomoči. Trgovski de- lavci si žele, da se potrošniki ne bi zanimali le za lastne ko- risti, (ali bodo med prvimi, ki bodo dobili mast, sladkor itd.), temveč naj bi se poglobili tu- di v samo organizacijo trgov- ske mreže. Te želje so upošte- vanja vredne, zato bo treba pri volitvah potrošniških sve- tov paziti na njihov sestav. Kakšna bo naloga potrošni- ških svetov? Sveti potrošnikov bodo daja- li pritrditev k sklepom orga- na podjetja oziroma trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z os- novnimi sredstvi, o porabi in- vesticijskih sredstev, o proš- nji za investicijski sklad in o spremembah pravil podjetja oziroma trgovine. Potrošniški sveti imajo tudi pravico vpo- gleda v poslovne knjige in prav tako pravico pregleda poslovnih prostorov in blaga. O vseh zapaženih nepravilno- stih pa je njihova dolžnost obvestiti državni organ. Da bi .izpolnili vse te nalo- ge, ki niso majhne, terjajo pa precejšnjo odgovornost, je treba tudi potrošniške svete vzgojiti do take mere, da bodo kos svojim nalogam. Občinski ljudski odbor je dolžan ustanoviti potrošniški svet, če to predlaga trgovina. Trgovinska zbornica je že da- la nekatere konkretne predlo- ge, zato bo naloga občinskih ljudskih odborov na Gorenj- skem, čimprej sklicati zbore volivcev in izvoliti potrošni- ške svete tam, kjer je zato za- nimanje in kjer so potrebni. Zato ne zamujajmo že zamu- jenega! I. AUSEC ki. Na dnevnem redu so bila nadvse zanimiva vprašanja, od 'razprave in sklepanja o predlogu statuta občine Kranj do sistematizacije občinskih upravnih organov in izvolitve stalnih odborniških komisij in svetov. SPREMEMBE STATUTA Na seji je najprej poročala in predlagala nekatere manj- še spremembe statuta komisi- ja za statut ljudskega odbora. Komisija s statutom ni imela veliko dela, saj je bil to tip- ski statut, katerega so sestav- ljali mnogi strokovnjaki tudi v zveznem merilu. Kljub te- mu pa je komisija predlaga- la naslednje spremembe: V 51. členu se govori o tem, da se mora sej občinskega ljudskega odbora udelešiti tu- di predsednik posameznega sveta, če se obravnavajo pro- blemi tega sveta. Ljudski od- bor je sprejel spremembo, ki določa naj se predsednik sve- ta udeleži teh sej. 76. člen statuta se spreme- ni tako, da so razdelili odde- lek za gospodarstvo v d v a samostojna oddelka in sicer, oddelek za gospodarstvo in oddelek za komunalne zadeve. To je popolnoma upravičene, spričo velikih nalog, ki čaka- jo ljudski odbor na področju komunalne izgradnje in de- javnosti. Odslej bo v Kranju 12 zbo- rov volilcev. V samem statu- tu je že predlagano, d a bo i - mel teren Zlato polje svoj zbor volivcev, medtem ko je bil doslej priključen terenu Rupa, prav tako pa bo imelo svoj zbor volivcev naselje „1- skra". Praksa je doslej poka- zala, da je to potrebno i n u - mestno. V BODOČE 84 USLUŽBEN- CEV OBČINSKEGA ODBORA V nadaljevanju razprave je občinski ljudski odbor skle- pal, o predlogu sistematizaci- je občinskih upravnih orga- nov. Doslej je štel ljudski od- bor mestne občine 51 usluž- bencev, v bodoče pa jih bo imel 84. O d tega bo 68 usluž- bencev na samem sedežu ob- činskega ljudskega odbora, medtem ko bo ostalih 16 v o - dilo krajevne pisarne oziroma matične urade. IZVOLILI SO 5 ODBORNI- ŠKIH KOMISIJ IN 9 SVETOV Poj odmoru so odborniki nadaljevali s sejo. Predsednik komisije za voiltve in imeno- vanja Martin Košir je v ime- nu komisije predlagal ljud- skemu odboru sestav odborni- ških komisij in svetov. Nato so odborniki predlog izglaso- vali. V komisiji za volitve in i- menovanja bo predsed. Mar- tin Košir, člani pa tovariši Cerar, Ivan Oman, Dolenc in Ribnikar. Predsednik mandatno - i- munitetne komisije bo Smilja Gostiša, člani pa Porenta, Ža- gar, Zevnik in Hribar. Komisijo za gospodarstvo bodo sestavljali predsednik Zavrl in člani Cemežar, K o - pri vec, Bajželj, Sušnik. Komisijo za pravne predpi- se pa bodo sestavljali: predsed- nik Cvenkelj, nadalje člani: Mohor, Regberger, Čarman in Kogelj. Predsed. komisije za proš- nje in pritožbe bo Poličar, člani pa Tratnik, Kuhar, Sekne in Ajdovec. Nato so izvolili še 9 svetov. Predsednik sveta za splošno upravo bo Jože Pogačar, čla- ni pa Guček, Oman, Skofic, Konobelj, Suhadolnik in Franc Fister. Tovariš Anton Seljak bo predsednik Sveta za gospodar- stvo. Člani bodo Mule, Sefic, Brunskole, Drino vec, Cegnar, Šenk, Hlebec, Beean, Miklav- čič in Bajželj. Predsednik Sveta za komu- nalne zadeve bo Jaka Kolenc, člani pa Vodnik - Blagotin- šek, Poličar, ing. Sraka, Reh- berger, Jože Aleš, Snedic in Umnik. V Svetu za šolstvo bo pred- sednik Jože Kožuh, člani pa bodo Malgaj, Mohor, Brišar, Cemažar, Kuharic in Štefe. Za predsednika Sveta za prosveto in kulturo je bila izvoljena Danila Gril, zvezni poslanec v Zboru proizvajal- cev, člani pa bodo Stok, Li- par, Cvenkelj, Jan, Pagon in Zore. Predsednik Sveta za zdrav- stvo bo ing. Lasič, člani pa Jenko, Boštjančič, Pičulin, dr. Fortič, Ribnikar in dr. Baj- želj. Marija Stare bo predsednik Sveta za socialno skrbstvo, člani sveta pa ^odo Krajcar, Rajko Mali, Kadivec, Hribar, Lavriša in Zavrl. Predsednik Sveta za varst- vo matere in otroka bo tov. Marija Strajner. člani pa bo- do Gašperšič, Polajnar, Do- lenc, Šinkvec, Hočevar in dr. Turna Vela. Tovariš Ivan Štrajnar pa bo predsednik Sveta za delo in delovna razmerja, člani' sveta pa bodo tovariši Benčič, Trat- nik Oman, Male, Šolar in Pet- kovič. Na koncu seje so odborni- ki še sklepali o začasnem na- činu (povračila stroškov od- bornikom in članom svetov za seje. A. KONSTITUIRANJE ODBORA V KAMNIKU V petek, 12. t. m. je bila pr- va seja občinskega odbora no- ve občine Kamnik. V novem odboru zastopa dosedanjo kamniško občino 18 odborni- kov, Komendo in Kamniško Bistrico po 6, Tuhinj 4, Sred. vas 3, Motnik i n h Kamniku priključeni del občine Radom- lje p a p o 2 odbornika. Sejo je vodil najstarejši odbornik to- variš Lojze Bešter, prisoten pa je bil tudi .tajnik OLO Ljubljana - okolica tov. Mat- janko Dolenc. Po zaprisegi odbornikov je v imenu SZDL predlagal tov. Franc Zore za predsednika nove občine do- sedanjega predsednika Mest- nega ljudskega odbora Kam- nika Alfreda Janka, za pod- predsednika pa tov. Marico Brejc. Predlog j e b i l z dolgo- trajnim navdušenim odobra- vanjem sprejet. Za tajnika je bil izvoljen tov. Danilo Cer- kvenik. Nato je občinski od- bor izvolil predsednika in člane svetov. PRVA SEJA V DOMŽALAH Tudi v Domžalah je imel istega dne novi odbor komu- ne svojo prvo sejo. Nova dom- žalska občina je sestavljena iz bivših občin Blagovica, Lu- kovica, Domžale in. delov ob- čin Radomlje ter Trojane. Za novega predsednika občine je bil ponovno izvoljen France Avbelj - Lojko, za podpred- sednika pa France Habjan. SEJE TUDI V MORAVČAH IN MENGŠU Letošnji občinski pravnik 8. avgusta v Moravčah niso tako slovesno proslavili. To pa zato ne, ker so pred krat- kim odkrili spomenik 145 žrtvam Moravske doline, pri čemer so organizirali večje slavje. Pomembnost letos, prazno- vanju je dala le prva seja no- vega občinskega ljudskega od- bora, ki mu je kot gost pri- sostvoval tudi ljudski posla- nec Tomo Brejc. Za novega pred^d. ljudske- ga odbora je bil izvoljen do- sedanji predsednik ObLO Mo- ravče Martin Klopčič. Tudi v Mengšu je bil na seji, k i j e bila pred nedavnim, izvoljen za predsednika ko- munskega odbora dosedanji predsednik občine tov. Vidali. V BOHINJU V soboto je novi ljudski od- bor komune Bohinj imel svo- jo prvo sejo, na kateri je iz- volil za predsednika komune tovariša Alojza Logarja, ime- noval je tudi nekaj komisij. S tem so bile prve seje in konstiutante novih , odborov) na Gorenjskem končane. V o- stalih komunah so bili izvo- ljeni za predsednike: ZA KOMUNO BLED tovariš Jože Kapus ZA KOMUNO RADOVLJICA tov. Jaka Eržen ZA KOMUNO CERKLJE to- variš Janez Močnik ZA KOMUNO ŠKOFJA LOKA tovariš Sveto Kobal ZA KOMUNO POLJANE to- variš Anton Peternel ZA KOMUNO ŽELEZNIKI tovariš Janez Trojar in ZA KOMUNO 2IRI tov. Pe- ter Naglic. Nekateril judski odbori, kot v Kranju in Jesenicah pa so imeli že tudi druge seje, na katerih so sprejeli statute in izvolili odborniške mišje ter svete pri ljudskem odboru. V ostalih komunah pa so se v glavnem pripravili na volitve teh komisij in svete. Nekate- re občine, predvsem večje, so oziroma bodo svete za zdravstvo in socialno politiko delili v več svetov, prav tako pa bodo delili tudi Svet za prosveto in kulturo v d v a sveta in sicer: v svet za šol- stvo in svet za prosveto.' Zaključili so tudi s siste- matizacijo uprave in izvršili razdelitev uslužbencev. Na sadežih dosedanjih ljudskih odborov bodo ostale krajevne pisarne kot podaljšek aparata komune. V glavnem se vse priprave bliža i o koncu in so nekateri komunski odbori že pripravili svoje tretje seje. Tudi okrajni ljudski odbor bo imel 31. avgusta svojo red- no sejo, na kateri bo izvršil še zadnje priprave v zvezi z reorganizacijo. Imenoval bo načelnike posameznih svetov, razne inšpekcije in druge ko- misije. Količevski papirničarji so proslavili 20. letnico uspele stavke Preteklo nedeljo je bilo za- ključeno praznovanje občin- skega praznika v Domžalah. Ob tej priliki so v Papirnici Količevo proslavili tudi 20. obletnico uspele 9-tedenske stavke. Proslavi so kot gostje pri- sostvovali: predsednik novega ljubljanskega okraja dr. Mar- jan Dermastja, zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc, pred- stavnik okrajnega odbora sin- dikata kemičnih delavcev Franc Plazar in predsednik domžalske komune Franc Avbelj - Lojko. Na zborovanju delavstva je govoril udeleženec takrafrhe stavko in sednaji predsednik DS tov. Zanoškar. Predsed- nik K S S Domžale Ivan Peter- ca je kolektivu ob tej priliki poklonil umetniško sliko To- neta Kralja „Stavka na Koli- čevem". Slavnost se je zaključila z bogatim kulturnim sporedom, kjer so nastopile skupine iz Količevega, Domžal in Črnuč.

GORENJSKEarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/54992384_1955_34_L.pdf · GORENJSKE LETO VIII. — ŠT. 34 KRANJ, 20. AVGUSTA 1955 N V petih dneh dve seji občinskega ljudskega odbora Zdravstveni

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • GORENJSKE L E T O V I I I . — ŠT. 34 K R A N J , 20. A V G U S T A 1955

    N

    V petih dneh dve seji občinskega ljudskega odbora

    Zdravstveni dom in porodnišnica sta bili giavni temi razprave

    K r a n j , 16. a v g u s t a . P r e t e k l i pe t ek je b i l a v s e j

    n i d v o r a n i mes tne občine p o d p r e d s e d s t v o m C e n e t a Beznika se ja L O M O K r a n j , n a k a t e r i so p r e d p r e h o d o m n a d n e v n i r e d r a z p r a v l j a l i t u d i o n a j važnejših s k l e p i h zadn j e se je.

    G l e d e p o l m i l i j o n s k e g a k r e d i t a R e s t a v r a c i j i K r a n j so s k l e n i l i , d a bo d a l a „ Iskra" 420.000 d i n a r j e v , „Tiskanina" 48.000 d i n a r j e v , l j u d s k i o d b o r p a bo p r i s p e v a l s r e d s t v a t a k o , d a jo bo . opros t i l p r o m e t n e g a d a v k a n a a l k o h o l n e pijače.

    N a d a l j e je b i l spre je t s k l e p o r e o r g a n i z a c i j i o snovne šole v K r a n j u . U s t a n o v i l a se bo o s n o v n a šola K r a n j - P l a n i n a , k e r je v k r a n j s k i o s n o v n i šoli seda j že o k o l i 1200 o t rok , k a r onemogoča de lo i n k v a r n o v p l i v a n a zd rav j e .

    N O V Z D R A V S T V E N I D O M V K R A N J U ŽE K O N E C

    P R I H O D N J E G A L E T A

    G l a v n a r a z p r a v a j e b i l a o g r a d n j i Z d r a v s t v e n e g a d o m a v K r a n j u . O t e m vprašanju

    so že do lgo r a z p r a v l j a l i n a v s e h važnejših s e s t a n k i h . D a je Z d r a v s t v e n i d o m v K r a n j u danes n u j n o po t r eben , je v s a k do prepričan, zato bo t r eba n u j n o pričeti z g r a d n j o . N a j večj i p r o b l e m j e s e veda d e n a r — ta d o g r a d i t e v b i p o t r e b o v a l a 120 m i l i j o n o v d i n a r jev . O d tega n a j b i d a l O L O od l a n s k o l e t n e g a viška O k r a j nega z a v o d a za soc ia lno z a v a r o v a n j e 42 m i l i j o n o v , če bo L O M O p r i s p e v a l t u d i s v o j i h 58 m i l i j o n o v . T a d e n a r bo L O M O d o b i l o d „Komuna le " — i n s i c e r 43 m i l i j o n o v , 15 m i l i j o n o v p a bo z a g o t o v i l d o k o n c a j u l i j a p r i h o d n j e g a l e ta . S t a k o rešitvijo b i b i l f inančn i p r o b l e m v g l a v n e m rešen, t ako d a b i l a h k o pričeli z g radn j o .

    ŠOLSKA P O S L O P J A SO P O T R E B N A P O P R A V I L A N a d a l j e so r a z p r a v l j a l i o

    r a z d e l i t v i s r eds t ev za vzdržev a n j e šol. O d s k u p n e vsote 3,440.000 d i n j e d v e t r e t j i n i n a m e n j e n i h z a k r i t j e n a j p o trebnejših g r a d b e n i h s t r o škov. O s t a l o t r e t j i n o (1 m i l i j o n 164.000 d in ) p a je S v e t za gospodars t vo n a m e n i l z a p o p r a v i l o šol i n občinske hiše. Največjega p o p r a v i l a s t a p o t r e b n i o s n o v n a šola i n I I I . g i m n a z i j a v Stražišču. N a k n a d n o p a je b i l spre je t t u d i p r ed l og , d a se ods top i d e l d e n a r j a n a m e n j e n e g a za p o p r a v i l o mes tne hiše I. i n I I . g i m n a z i j i v K r a n j u . T a k o bo šo l i s k u p n o dode l j eno 440.000 d i na r j e v , k a t e r e na j p o r a z d e l i Sve t za iprosveto i n k u l t u r o ,

    o s t a l i h 706.000 d i n p a bo o s t a l o za c o p r a v i l o občinske s t a v be. PORODNIŠNICA N A L A B O -R A H Z A PODROČJE N E K

    D A N J E G A K R A N J S K E G A O K R A J A

    P o t r e b a po porodnišnici v K r a n j u j e i z d n e v a v d a n v e č j a . Za t o j e b i l n a se j i spre je t t u d i sk l ep , d a se u s t a n o v i , v p r o s t o r i h otroških j a s l i „Janin a " n a L a b o r a h , porodnišnica. Porodnišnica bo z a sedaj i m e l a 35 poste l j . O p r e m o v g l a v n e m že ima jo , t r e b a bo n a b a v i t i še po t r ebne a p a r a t u r e . P r e d v i d e n a k a p a c i t e t a —• 900, men i j o , d a bo z a d o s t o v a l a za področje n e k d a n j e g a k r a n j s k e g a o k r a j a . Z a p r a v i l n o d e l a je b i l i z v o l j e n t u d i 7-član-s k i u p r a v n i odbor . L j .

    U te'i številki: N a 3. strani beriiie o petletnem delav

    skem upravljanju v Železarni na . Jesenicah •

    Turistične .cvetke" - iz domačih logov (stran 4)

    Pred gledališko sezono na Jesenicah (stran 5)

    Izvolili so vodstva komun

    na Gorenjskem

    Sprejet je statut komune Kranj Kranj , 16. avgusta.

    V d v o r a n i občinskega l j u d skega o d b o r a v K r a n j u je b i l a danes popo ldne se ja tega odbora , k a t e r e so se udeležil i sko ra j v s i i z v o l j e n i o d b o r n i -

    Potrošniki sami V pribl iževanju l j u d s k e ob l a s t i k a r najširšemu

    k r o g u državl janov smo d o s e g l i v naši državi že p r e cejšnje uspehe . N a d a l j n i p r i s p e v e k k podružbljenju našega ce lo tnega gospoda r skega ž ivl jenja p a bodo n e d v o m n o potrošniški sve t i , k a t e r e bodo začeli u s t a n a v l j a t i t u d i te d n i n a G o r e n j s k e m .

    U r e d b a o s p r e m e m b a h i n d o p o l n i t v a h u r e d b e o t r g o v a n j u t e r o t r g o v s k i h pod j e t j i h i n t r g o v i n a h

  • TEDEN DNI PO SVETU

    Ženeva je že d l j e časa v središču p o z o r n o s t i s v e t o v ne j a v n o s t i . Z a d n j a s t v a r , s k a t e r o je Ženeva p o n o v no, v p o z i t i v n e m d u h u . . v z n e m i r i l a " človeštvo, je k o n f e r e n c a množice z n a n s t v e n i k o v i z v s e h p r e d e l o v sve ta , s t r o k o v n j a k o v n a področju j e d r s k e energ i j e . —. V Ženev i je v p o l n e m t e k u k o n f e r e n c a z a u p o r a bo j e d r s k e energ i j e , k i jo i m e n u j e j o t u d i »konferenca u p a n j a " .

    Od te k o n f e r e n c e , n a k a t e r i uspešno sode lu j e j o t u d i j u g o s l o v a n s k i s t r o k o v n j a k i — „atomski z n a n s t v e n i k i " — pričakuje č loveštvo b o g a t i h sadov . — Z n a n s t v e n i k i i g ra j o z o d p r t i m i k a r t a m i i n še m a l o pa bo v e s m i s t e r i j o p r i d o b i v a n j u a t o m s k e e n e r g i je r a z k r i t , m e g l a n a d p o l j i u r a n a se bo d v i g n i l a .

    "Pe dni se je m e d v r s t o presenečenj, k i j i h je p r i p r a v i l a z a d n j e čase S Z , pridružilo še d r u g o . S o v j e t s k a z v e z a bo znižala števi lo Čet p o d orožjem, za več k o t 600 tisoč mož.

    T a v e s t je o d j e k n i l a v s v e t o v n i j a v n o s t i d o k a j različno. M e d t e m k o n e k a t e r i g o vo r e o i s k r enos t i ! n a m e n a S o v j e t s k e zveze, so d r u g i spe t m n e n j a , da to n i t a k o p o m e m b e n k o r a k , k a j t i s v e t u n i z n a n o štev i l o v o j a k o v v S Z , k i so p o d orožjem.

    Naša daljna zaveznica i n i s k r e n a p r i j a t e l j i c a — I n d i j a , je s l a v i l a 8 - l e tn i co s v o i ^ n e o d v i s n o s t i . N i p r a v nič čudnega, če se t e m u p r a z n i k u pridružujejo s čes t i t k a m i t u d i naši n a r o d i .

    I n d i j a je p r a z n o v a l a svo j n a r o d n i p r a z n i k z m n o g o vo l j e i n po l e t a z a i z p o l n i - -t e v v e l i k a n s k e g a načrta g o s p o d a r s k e g a i n k u l t u r n e g a d v i g a , r a z m e r o m a še močno zaos ta l e države. I n d i j a s i želi n a d o k n a d i t i v s e i z gub l j eno i n k o r a k a t i v z p o r e d n o z o s t a l i m i n a r o d i n a s v e t u . S k u p a j z J u gos l av i j o p a n o s i v i s o k o i n ponosno zas tavo m i r u i n p r i j a t e l j s t v a n a s ve tu .

    Sudanski parlament je s p r e j e l r e so luc i j o o u m i k u angleških i n e g i p t o v s k i ^ čet i n s i ce r v 3 m e s e c i h po u v e l j a n j u „določb o s a m o odločbi" . V e l i k e množice l j u d s t v a v K a r t u m u i n o -s t a l i h k r a j i h so z v e s e l j e m p o z d r a v i l e s k l e p s v c j e g a p a r l a m e n t a .

    Pakistan so prizadele h u d e pop lave . D o s e d a n j o škodo k i so jo povzroči le s i c e r še ne mor e j o dokončno dolčiti. v e n d a r po g r o b i h c e n i t v a h znaša 200.000 do l a r j e v .

    Gradnja Zdravstvenega doma se vedno na dnevnem redu

    S skupščine O k r a j n e g a zavoda za s o c i a l n o zavarovanje v Kranju

    50 let zadružništva v Komendi

    Ze lansko leto so se komendski zadružniki odločili, da-bodo slovesno praznovali 50-letnico njihove zadružne mlekarne. Zadnje dni pa se z veliko naglico in vnemo p r i pravljajo na to praznovanje. Prireditve bodo ves teden od 20. do 28. avgusta. Razen strokovnih razstav in prireditev, ki bodo predvsem zanimale kmetovalce in zadružnike, bo-tudi mnogo športnih in kulturnih nastopov. Sodelovalo bo 12 sosednjih zadrug.

    V t o r e k j e b i l a v K r a n j u skupščina O k r a j n e g a z a v o d a 1. d a se v s a presežna s r e d -z a s o c i a l n o z a v a r o v a n j e v K r a n j u , k a t e r i so p r i s o s t v o v a l i s t v a v z n e s k u 42 m i l i j o n o v t u d i številni gostje. M e d n j i m i so b i l i p o d p r e d s e d n i k o k r . da jo z a n a d a l j e v a n j e g radn j e , l j u d s k e g a o d b o r a Ivan Bertoneelj - Johan i n Dušan Horjak 2. d a se 7 5 % od 42. m i l i j o -t e r d i r e k t o r republiškega Z a v o d a za soc i a lno z a v a r o v a n j e n o v d a t ako j za n a d a l j e v a n j e dr. Bojan Špicar. Skupščina j e p r e d v s e m r a z p r a v l j a l a . o g radn j e , os ta lo p a naj b i se n a m e r a v a n i združitvi o k r a j n i h z a v o d o v v K r a n j u i n J e s e - d a l o v r e z e r v n i s k l a d O k r a j - s k i zadružniki u p r i z o r i l i i g r o s r a m o t n o p r o d a j a t i m l e k o , n i c a h t e r o presežku s reds tev O k r a j n e g a z a v o d a v K r a n j u , n ega z a v o d a i n n a p r o s t em , v nede l j o bo b u d - k a j t i g l a v n i d o h o d k i so j i m k i so n a m e n j e n a n a d a l j n i g r a d n j i Z d r a v s t v e n e g a z a v o d a v K r a n j u .

    Dn*> 20. t. m . bodo k o m e n d - m l e k a r n i — zde lo se j i m j e

    ZDRUŽ ITEV O B E H O K R A J N I H Z A V O D O V

    področju G o r e n j s k e u s t a n o v i - o s t a l i h 2 5 % p a v s k l a d z a n a le podružnice v K r a n j u , J e s e - p r e d e k z d r a v s t v a .

    , r v., , . , . n i c a h , Škof j i L o k i , R a d o v l j i - V s i navzoči so se s t r e t j i m p r e d s e d u j ' I z v r s n i ga o d b o r a c i i n T r ž i č u " P o P r e d l ° ^ n a J P o d l o g o m s t r i n j a l i . Z a k a j ? O k ^ n e g a k j e bTlo 5 L 5 » ! ? ^ *2&3SJ»: ° k ^ n i « " o d v K - n j u

    3. na j b i se da l o z a g r a d - niča, p o t e m p a s l a v n o s t n a s e - p r i h a j a l i o d p r o d a j a fižola M n j o Z d r a v s t v e n e g a d o m a t a - Ja u p r a v n e g a o d b o r a zadruge , živine. Z a d r u g a je n a d a n k o j n a r a zpo l ago 7 5 % s reds t ev Is tega "dne bo o d p r t a t u d i l a h k o z b r a l a le 300 1 m l e k a .

    k m e t i j s k a r a z s t a v a i n n o v a , 2 e n a s l e d n j e le to p a j e b i l o m o d e r n o o p r e m l j e n a z b i r a l n i - s k u p n o z b r a n e g a 311.000 l i ca m l e k a . P o p o l d n e bodo t u - t rov m l e k a , d i t e k m e koscev . M e d t e d n o m L e t a 1911 je pričela v K o -bodo v K o m e n d i p r i k a z o v a l i m e n d i d e l o v a t i t u d i ž i v ino-mnogo s t r o k o v n i h f i l m o v . N a - r e j s k a z a d r u g a , k i je n a s t a l a

    p r e d v s e m g o v o r a o n a m e r a - uldtvl^^te^te^^o si 5 S £ L V S S L f f i ^ 5 L w ! ^ d n j o T e & 3 j V ^ r č d > n e p o s r e d n o T o d v p l i v o m " p r e -v a n i združitvi obeh z a v o d o v v K r a n j u i n J e s e n i c a h . D e l e g a t i so r a z p r a v l j a l i o bodoči o r

    l i r a z s t a vo živine, popo ldne osnovane živinorejske z ad ruge p a bodo k o n j s k e d i r k e , za k a - v K a m n i k u v • ž ivinorejsko te re j e m e d okoliško m l a d i n o zvezo p i n c g a v s k e goved i . T e ~ m n o g o z a n i m a n j a . da j je b i l v K o m e n d i p r i r e j e n

    t u d i p r v i ž iv inorejski tečaj. P r v a s v e t o v n a v o j n a i e p r e -

    K m e t i j s k o zadružništvo i m a k t a i l a i n močno o s l a b i l a p o

    l i j ono v primanjkljaja. N e k a -ce r še izjasnil i sami zavaro- teri se boje, d a bo o b koncu vanci. R a z p r a v l j a l i so tudi o izkazal izgubo, čeravno je v

    ic i i skV J ob l ik i "sod'alneea t e m a l i n a j o s v o J e z a bodočo drugem polletju finančna s i -S v a r o v a n i a n a Go?en i skeS s k u ^ č i n o enotnega O k r a j n e - tuacija običajno boljša. Z a t o taskTenm nredlagatTIkuošč?- g a Z a v o d a d e l e š a t s k i ^ e n o - na j bi 2 5 % sredstev, k i so po

    L T n S r , ! nčr^LZ o °~ \ ^ ™ n a * ™ d ? * z d r a v " v K o m e n d i že lepo tradicijo. z i t i v n i napredek zadružništva. M . . . • i - £ skupščino okrajnega zavo- stva, v pr imeru pr imanjk l ja - D e t a 1898 -so ustanovi l i po- T o d a po vojni so se razmere N a l e S e n i C a h S O S p r e m i ) ^Jff^^T^t j a u P ° r a b i l i z a ^ e * * * > k r i t - družnico Kmetijske družbe, hitro izboljšale I n je živino-

    c f a f n f n h r i m b n n u l i t ir i delegatov kot 1- je, v pr imeru pa , d a zavod Podružnica je imela predvsem r e i a znatno napredovala. S i a l l l t D D C i a S k e g a l i n d - zavarovancev, a h v p a primanjkl jaja -ne b i izkazal , vzgojni vp l iv i n je m e d kme- Kmetje sc, se* zelćTrudih k i je to le to o b i s k a l a A l b e r t Svage l j p a n j i h je p o -p r i r e d i t v e — s t r e l sko t e k m o - r e s i r a n p r a v l j u d s k i o d b o r i n d o m o v i n o . z d r a v i l v i m e n u Izseljeniške van j e , • t ekmovan j e v o d b o j - n a * ° s eveda t u d i O k r a j n i z a - M e d d r u g i m i je 12. a v g u s t a ma t i c e . K o z a r j e v a pa j i m je k i , n o g o m e t u , n a m i z n e m t e n i - v o d z a s o c i a lno z a v a r o v a n j e , d o p o t o v a l a s k u p i n a 190 i z s e - v i m e n u žena izročila šopek s u i t d . N a predvečer p r a z n i k a G l e d e n a s k l e p skupščine l j encev i z H o m b e r g a , 10. a v - cve t ja . P o z d r a v i l j ih je tudi so v V a l b u r g i u p r i z o r i l i spe - O k r a j n e g a z a v o d a bo m o r a l gus ta i z G l a d b e c k a , Nemči je A v g u s t S t a n k o s svo jo h a r m o -v o i g r o „Vasovalc i " . t e m u p r i m e m o s p r e m e n i t i 130 naših r o j a k o v , k i bodo o - n i k o , k i je s k u l t u r n o s k u p i -

    V nede l j o p a je g o d b a že s k l e p t u d i l j u d s k i odbo r s t a l i p r i s v o j c i h neka j t ednov , no R a d i o - L j u b l j a n a nedavno-n a vse zgodaj z a i g r a l a b u d - mes tne občine v K r n a j u . V s a k o k r a t so n a jeseniški p o - o b i s k a l naše i zse l j ence v F r a n -n i co . O k o l i 9 u r e so se v T r - U p a t i je, d a se bo g r a d n j a s ta j i p r i r e d i l i r o j a k o m l ep c i j i . Z a l ep s p r e j e m i n i z reče-b e j a h z b r a l i vaščani, o b v e z - Z d r a v s t v e n e g a d o m a končno s p r e j e m . P o s e b n o p a je b i l ne besede se je v i m e n u r o -n i k i ipredvojaške vzgoje , g a s i l - le p r e m a k n i l a z m r t v e točke, ta sp r e j em svečan v p o n e d e - j a k o v i z F r a n c i j e z a h v a l i l J o . -c i , z a s t o p n i k i množičnih o r g a - A . l j ek . N a p e r o n u se je z b r a l a ško P l a n i n e , n i z a c i j i n d r u g i , t e r v svečan e m s p r e v o d u odšli n a k r a j , k j e r je 14. 4. 1944 p a d e l k o -

    P a d l i k o m a n d a n t G o r e n j s k e g a m a n d a n t G o r e n j s k e g a o d r e d a o d r e d a Jože Fa j far -Tomaž Jože F a j f a r — Tomaž te r n e

    z n a n i m i t r a l j e z e c . v an j e s s l a v n o s t n o sejo O b L O K o m a n d a n t Tomaž je b i l S m l e d n i k . Se je so se r a z e n d o m a i z Selške do l i n e . B i l je

    s i n p r o l e t a r s k e družine, k i je

    Ob Smledniškem občinskem prazniku

    Iz dni upora Y smledniškem okolišu, k i m e n i l svo je mnen j e , obsega v a s i V a l b u r g o , Domačini so v i d e l i težko

    Zapoge , Hraše, T r b o j e , s tan je svo jega n a r o d a . Začeli Moše, Z e r j a v k o i n S m l e d n i k , so o d h a j a t i v gozdove p r v i so včasih g o s p o d a r i l i b a r o n i p a r t i z a n i —• b r a t a M i h a ta L a z a r i n i , k i so b i l i l a s t n i k i Štefan B i z j a k , Jože B i l b a n , poses tva , k a t e r o j e b i l o po p o - A n t o n B o h i n c i n d r u g i ; o r g a -vršini večje o d v s e h b a j t a r - n i z a t o r j a u p o r a V i n k a J e n k o jev , kajžarjev i n m a l i h k m e - p a so g e s t apovc i u j e l i i n u -t ov v V a l b r u g i , S m l e d n i k u i n s t r e l i h s k u p a j z d r u g i m i žrt -Z a p o g a h . T e m s v o j e m i s e l n i m v a m i i z B e g u n j . T eda j so o-d e s p o t o m se je k m a l u p r i d r u - k u p a t o r j i i z v e d l i t u d i s v o j a ži l t u d i P u r g e r (Burge r ) i z p r v a n a s i l s t v a s i z s e l i t v a m i i n Hraš p r i S m l e d n i k u . V e n d a r p r e i s k a v a m i z a v e d n i h družin, je t a že v p r v e m l e t u svo jo O r g a n i z a c i j a u p o r a p a je pot „žalostno" končal. T e m k l j u b t e m u n a d a l j e v a l a svo je l j u d e m p a je b i l a n a s p r o t n a p o s l a n s t v o ; u s t a n o v l j e n i so l i b e r a l n a s t r a n k a z n e k a j n a - b i l i k r a j e v n i o d b o r i O F , r a -p r e d n i m i b o r c i za d e l a v s k e j o n s k i k o m i t e K P S , S K O J i n p r a v i c e . d ruge . L j u d j e so b i l i v s t a l n i

    Z e v m e s e c u a v g u s t u 1944 p o v e z a v i s p a r t i z a n i , p o m a g a -so počili p r v i s t r e l i i z p a r t i - l i so j i m po s v o j i h močeh z a n s k i h pušk t u d i v s m l e d - g m o t n o i n m o r a l n o , v e n d a r pa niških g o z d o v i h . Razočarani sc je m e d n j i m i našlo t u d i ta r a z j a r j e n i N e m c i so t a k o j n eka j l j u d i , k i so začeli k r h a -i z v e d l i k r u t e r epresa l i j e , k i t i enotnost in p r o d a j a l i svoje so r a z b l i n j a l e i l u z i j e o n e m - „s lovenstvo" t u j c e m , škem R a j h u t e r u b i l i p r v i h V e n d a r je b i l a zavest l j u d -pet žrtey_ iz B e g u n j . Marš i - s t v a močnejša, z a h t e v a po kdo , k i je do tedaj še v e r o v a l p r a v i c i i n s vobod i pa je zrna v n j i h o v o m i r o l j u b n o p o s l a n - ga la . s tvo , je ob t e m d o g o d k u s p r e - . — c e

    žrtvovala v b o r b i o s inove . T o k r a t , ko je tov . F r a n c G r o šelj o d k r i l s p o m e n i k e n e m u i z m e d s i n o v — Jožetu, so s t a l i ob s p o m e n i k u t u d i m a t i , oče, s e s t r a i n b r a t p a d l e g a borca .

    V i m e n u bo rcev i n v o j a k o v je s p r e g o v o r i l t u d i tov . Jež,

    Kranju na veliki Kmetijski teden, k i bo od 8. do 16. oktobra in katerega prireditve bodo v Naklem. Kmetijski teden prireja Okrajna zadružna zveza v Kranju s svojimi podjetji, tehnično organizacijo pa imajo v rokah zadružniki iz Naklega. Sodelovale bodo vse zadruge na Goren ; m

    de l ov . P o t e k k m e t i j s k e g a t e d n a n a G o r e n j s k e m bodo v e r -i e tno t u d i f i l m a l i , vsa j k o l i -

    Kmetijski teden na Gorenjskem Naklo bo središče prireditev - Številne razstave in

    zborovanja Ob 10-letnici osvoboditve — ob 10-letnem svobodnem P r i p r a v l j a l n i odbo r že v n e -

    ustvarjanju — bodo tudi gorenjski kmetovalci priredili to d e l a i n i m a z b r a n e g a že mogočno slavje in mnogo koristnih strokovnih prireditev, prece j m a t e r i a l a za ra z s tave , 2e dalje časa se pripravljajo na Okrajni zadružni zvezi v z b o r o v a n j a in d ruge p r i r e d i t

    ve . O d b o r bo s e s t a v i l v e r j e t no t u d i poseben spo red K u l t u r n i h p r i r e d i t e v , v k a t e r e m bodo n a s t o p a l a številna g o r e n j s k a k u l t u r n o - p r o s v e t n a društva — seveda p r e d -

    N a m e n te p r i r e d i t v e n i le R a z e n tega bodo še številne v s e m [7i i z r a z i t o kmečkih p r e -p i o n i r j i so d e k l a m i r a l i , p e v - d v i g a t i zadružno zavest p r i poučne razs tave , ko t o p r a s k i z b o r p a je z ape l n e k a j naših k m e t o v a l c i h , k a j t i t a je v i l n e m gno j en ju , p r a v i l n e m g a n l j i v i h p e s m i . Številni v e n - že danes r a z m e r o m a r a z v i t a - k r m l j e n j u , neg i ž ivine i t d . Te j c i svo jcev , Z v e z e k o m u n i s t o v , p a č p a p r e d v s e m p r i k a z a t i bo priključena t u d i g o z d a r - k e r bo prišlo do us t r e znega Zve zo borcev , Z v e z e vojaških p o v o j n i r a z vo j g o r en j skega s k a r a z s t a v a — r a z s t a v a o n e - dogovo ra s T r i g l a v f i l m o m v o j n i h i n v a l i d o v . Občinskega k m e t i j s t v a i n zadružništva, g i i n v z g o j i gozdov. T o f i i m a n j e bo t v o r i l o d e l p o -^ l u a s k c g a o d b o r a S m l e d n i k i n s e z n a n i t i G o r e n j c e z n o v i m i 9. o k t o b r a bo r a z s t a v a r o - R e b n e g q kratkometraž. k u l -d r u g i h množičnih o r g a n i z a c i j p r i d o b i t v a m i i n d u s t r i j e k m e - dovniške goveje živine, n a k a - t u r n e g a f i l m a . .Go r en j sko pričajo, da l j u d j e s v o j i h s i n o v t i j s k i h s t ro j ev i n n a p r a v , p o - t e r i bo r a z s t a v l j e n a živina z k m e t i j s t v o " . - borcev , ne bodo n i k d a r p o - spešiti n a p r e d n o živinorejo, vse G o r e n j s k e . 14. o k t o b r a p a z a b i l i . M o t o r i s t i so o d n e s l i p r e d v s e m p a v z b u d t i večje bo v s a k o l e t n i p l e m e n s k i se - St r a d i i h bo r c e v v T rbo j e , d i n o za n j i h de lo . področje (bivši o k r a j i T o l - Z g r ad i l i Smledniško gma jno i n Z a p o - Nekakšen u v o d v t e d e n m i n , Radov l j i ca - . K r a n j i n G a s i l s k o društvo Prebačevo S e - k m e t i j s t v a n a G o r e n j s k e m bo L j u b l j a n a - oko l i ca ) . - H r a s t j e i n de lo tega d r u -

    P o p o l d n e ie s l a vnos t z a k l j u - t v o r i l t a k o i m e n o v a n i „ K r a v - Višek t e d n a g o r e n j s k i h štva j e bo l j m a l o znano . D r u -čil smledniški p r v s k i zbor . k i ][ b a l " 2. o k t o b r a v B o h i n j u , k m e t o v a l c e v p a bo p o m e n i l štvo je b i l o u s t a n o v l j e n o 2. ie k l j u b težavam, s k a t e r i m i Teda j bodo p a s t i r j i p r i g n a l i 16. ok tober , k o bo v N a k l e m m a r c a 1952 po i n i c i a t i v i t a -se b o r i , i n m a l e m u številu svo je črede čez U k a n c o (k j e r v e l i k o zbo rovan j e . Z b o r o v a - k r a t n r g a o d b o r a O F . D a n e s pevcev , z ape l res ze lo dob ro , bo l j u d s k o ocen jevan je t r o - n je bo i m e l o p r e d v s e m p o l i - i m a društvo že 52 a k t i v n i h i n

    N a k o n c u n a i o m e n i m še pov) v do l i no . tično v z g o j n i p o m e n . P r e d 50 p o d p o r n i h članov r a z s t a vo k m e t i j s k i h s t ro j ev . P r a v i začetek t edna p a bo z b o r o v a n j e m se bo s k o z i N a b a v i l i so si že m o t o r n o Državno posestvo S m l e d n i k je o t v o r i t e v ' k m e t i j s k o r a z s t a v e K r a n j v i l a v e l i k a p o v o r k i . b r i z g a l k o in prece j o rod ja , tu p o k a z a l o svoje s t ro je i n -v N a k l e m 8. o k t o b r a . N a V k m e t i j s k e m t e d n u bodo v e n d a r n i m a j o z a te svo je t r a k t o r j e t e r p o m e n i ta n j i h o v r a z s t a v i bodo p r i k a z a n i p o l j - t u d i številna s t r o k o v n a z b o - potrebščin^- ŠĐ p r i m e r n e g a k o r a k p r a v go tovo pot k n a - s k i p r i d e l k i , travniške r a s t l i - r o v a n j a g o r e n j s k i h n o l j e d e l - rrostpra. Za t o so s i p r e d k r a t -p r e d k u k m e t i i s t v a . V t e m ča- ne, p e v r t n i n e , sad i e , mlečni cev, sad jar j ev , ž iv inoreicev k i m k u r i l i m a j h n o zemljišče, c u ie b i l a t u d i r a z s t a v a ročnih i n m e s n i i z d e l k i i t d . P o s e b n o i t d . Z b o r o v a l e bodo t u d i žene k j e r bodo p r e d v i d o m a v p r i -de l t er foto - r a z s t a v a d r u - pozornos t bodo gotovo v z b u - zadružnice in kmečka m l a d i - h o d n i e m l e l u začeli z g r a d -štva L j u d s k e t e h n i k e . d i l i s odobn i k m e t i j s k i s t ro j i , na . n jo novega d o m a .

  • PET LET DEllISIEil IPUIUUJIII lELEZIIII JESEHfEE v

    „Vi ste sedaj odgovorni za vse delo v Železarni. Vodite jo v interesu naše socialistične skupnosti" .

    29. januarja 1950. je bil v jeseniški Železarni izvoljen prvi delavski svet, k i je bil hkrati prvi v naši dr -

    L/T r ~ 3 žavi. 384 delegatov, k i j ih je na kV J [_ • v i predhodnih volitvah izbral kolektiv, « J ^ " ) \ y§ J e t a dan izvolilo 87-članski delav

    ski svet, k i pa je predstavljal še posvetovalni organ. Za predsednika je bil izvoljen tovariš A r h France.

    26. maja istega leta je Ljudska skupščina F L R J sprejela Temeljni zakon o upravljanju državnih go

    spodarskih pod je ' i j in višjih gospodarskih združenj po delavnih kolektivih.

    14. avgusta se je ponovno sestal DS jeseniške Železarne. Izvolil je upravni odbor, DS pa je postal dejanski in zakoniti organ delavskega upravljanja v podjetju.

    „DS se je kot celota zavedal svoje dolžnosti M n o g o težje s e m d o b i l t o

    variša Jasniča. O n je šef k a p i t a l n e i z g r a d n j e i n t is te d n i je i m e l dos t i de l a . N a J a v o r n i -k u so preizkušali m o d e r n i z i r a n o v a l j a m o t a n k e pločevine. P o i s k a l s em ga i n se pogo v o r i l z n j i m .

    „Kako so se člani D S z a v e d a l i i n k a k o izvrševali svo j e p o s l a n s t v o ? "

    „DS se je k o t ce l o ta z a v e d a l svo je dolžnosti i n člani so uspešno s o d e l o v a l i n a se jah . Z v r s t o p o m e m b n i h s k l e p o v so p o k a z a l i , d a se zaveda jo obve znos t i i n p r a v i c , k i j i h ima jo . D a n e s je seveda še

    boljše, k o t t a k r a t k o v t o v a r n i še n i s m o i m e l i o b r a t n i h v edno D S i n k o so člani pogos t ok ra t p r o b l e m a t i k e , p r i h a j a l i n a seje z d r o b n i m i s t v a r i začeli

    Avgust 1950 - zgodovinski praznik delavskega razreda Jugoslavije

    i m e l i n a se jah D S Železarn© m a n j d r o b n e o b r a t n e

    a m p a k smo o b r a v n a v a t i s

    širšega področja — s stališča ce lo tnega pod j e t j a . "

    P r i t e m so se v z g a j a l i n o v i l j ud j e . Iz r o d a h l a p c e v j e

    r 3 s t e l r o d gospodar jev , gospo da r j e v n a d s t v a r m i i n ne več n a d l j u d m i . K d o ne p o z n a n a J e s e n i c a h i n širši o k o l i c i l j u d i , k i so z r a s l i v šoli s a m o u p r a v l j a n j a i n danes z a v z e m a j o v i d n a m e s t a v g o s p o d a r s t v u t e r zastopa jo p r o i z v a j a l c e v najvišjih o r g a n i h ob las t i ?

    Jože Kunste l je b i l izvoljen za predsednika 31. III. 1953

    V t e m m e s e c u so v z i d a v a l i d e l a v n i k o l e k t i v i širom J u g o s l av i j e , ob v h o d i h v svo je t o v a r n e , s p o m i n s k e plošče z b e s e d i l o m kakršnega b i z a m a n i s k a l i po v s e m s v e tu . N a p l o šči, k i je v z i d a n a n a u p r a v n e m p o s l o p j u Železarne, piše:

    „Pod T i t o v i m v o d s t v o m smo 20. a v g u s t a 1950 uresničili g e s lo „Tovarne d e l a v c e m ! "

    20. a v g u s t a so n a s l a vnos t en način p r e d a l i ključe pod j e t j a D S . Z a Jesen i c e je b i l to v e l i k dogodek i n so ga p r o s l a v i l i z r a z n i m i p r i r e d i t v a m i . T e j s v e čanosti so p r i s o s t v o v a l i t u d i tovariš F r a n c Leskošek-Luka, M i h a M a r i n k o i n d r u g i .

    „V i ste sedaj o d g o v o r n i z a vse de lo v Železarni. V o d i t - ; Železarno po z a k o n i h i n p r e d p i s i h , v o k v i r u p e t l e t n e g a go s p o d a r s k e g a p l a n a , po n a v o d i l i h i n s m e r n i c a h , k a k o r j i h n a r e k u j e j o i n t e r e s i naše s o c i alistične s k u p n o s t i . S k r b i t e za de l avce , z a n j i h o v o de lo , n j i h o v o živl jenje i n živl jenje n j i h o v i h družin. D v i g a j t e n j i hovo k u l t u r n o i n politično z a vest . V o d i t e p r a v i l n o gospo

    d a r s k o p o l i t i k o . Učite se i n učite druge . P a r t i j a i n ob las t v a m bos ta p o m a g a l a , d a bo vaša t o v a r n a še bol j u s p e v a l a , k i je vaša s k u p n a l a s t , " j e

    T a k o se je začela v e l i k a pot, pot družbenega u p r a v l j a n j a , p o g l a b l j a n j a socialistične d e m o k r a c i j e , k i pos ta ja i z d n e v a v d a n las t širšega k r o g a

    t a k r a t d e j a l tovariš Leskošek. O b r n i l se je do n a m e s t n i k a D S Srečka J a g o d i c a i n osta le člane u p r a v n e g a o d b o r a t e r n a d a l j e v a l : „Vas so d e l a v c i i z v o l i l i v D S , v a m je da l o d e l a v s t v o Železarne v e l i k o z a u p a n j e i n s t e m ste p r e v z e l i odgovo rno na l o go . " N a t o j i m je izročil ključe pod je t ja .

    20. avg. 1950 je Franc Le skošek - L u k a izročil ključ tovarne delavcem.

    l j u d i . T o p a n i več de js tvo s a mo p r i nas , t u d i d r u g j e v s v e t u že razmišljajo n a kakšen način b i d a l i p r o i z v a j a l c e m čim več besede v u p r a v l j a n j u . . .

    S i c e r pa' p r e p u s t i m o besedo tovarišem, k i nepos r edno s o de lu j e j o v d e l a v s k e m u p r a v l j a n j u . . .

    Delavsko upravljanje v Železarni je mnogo napredovalo 4 4

    Danet Jasnič

    o b r a t n i m i p r o b l e m i . T o j e včas i h v z b u j a l o v t i s , d a člani n e p reds tav l j a j o k o l e k t i v a k o t celoto a m p a k bo l j z a s t o p n i k e o b r a t o v . "

    „Ka j p a u s p e h i ? "

    „Eden od g l a v n i h u s p e h o v je d v i g d e l a v n e s t o r i l n o s t i . D S je z mesečnimi o p e r a t i v n i m i p l a n i v o d i l bo rbo za d v i g s t o r i l n o s t i . T o je b i l o p o t r e b no z a r a d i škode, k i n a m jo je n a p r a v i l a v r e m e n s k a k a t a s t r o f a f e b r u a r j a meseca . U -s p e l i smo n a d o k n a d i t i i z gubo v p r o i z v o d n j i . L e t a 1952. smo začeli t u d i z g r adn j o s t n o v a n j -s k i h hiš i n d r u g i h n a p r a v . "

    „ V čem se, r a z e n v p r o i z v o d n j i , še odražajo r e z u l t a t i d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a ? S te razmišljali o p o g l o b i t v i o z i r o m a razširitvi s a m o u p r a v l j a n j a ? N a kakšen način s i to p r e d s t a v l j a t e ? "

    „V t em, d a je D S i z v e d e l v o b r a t i h d i s k u s i j o za u s t a n o v i t e v o b r a t n i h sve tov . S p r e j e l j e p r a v i l n i k o n j i h o v e m d e l u . I z v o l i l i p a smo j i h l e t a 1953. O b r a t n i D S proučujejo svo jo p r o b l e m a t i k o , o nje j o b veščajo o s r e d n j i D S ; to so vprašanja p r o i z v o d n j e g a p l a n a , n o r m i n a k o r d o v , t a r i f n e p o l i t i k e , d e l a v n e d i s c i p l i n e , v a r n o s t i i n podobno . T a k o smo

    D o b i l s e m g a v p i s a r n i . K o je o d p r a v i l s t r a n k o , s e m m u p o j a s n i l n a m e n m o j e g a o b i s k a . O d p r l je p r e d a l p i s a l n e m i z e i n i z v l e k e l i z a r h i v a p o ročilo, k i ga je p o d a l n a z a d n j i se j i , k a t e r i j e še p r e d s e d o v a l . „Pred d n e v i s e m ga p r e b i r a l " , m i je obrazložil. „Še v e d n o se s p o m i n j a m d e l a v D S i n g a t u d i s p r e m l j a m , " je n a d a l j e v a l . . .

    P r e s t r e g e l s e m ga z vprašanji: „S k a t e r i m i o -s n o v n i m i p r o b l e m i se j e b a v i l D S v t i s t e m času?"

    „ N a j več seveda s p r o i z v o d n i m i vprašanji, i z p o l n j e v a n j e m družbenega p l a n a , k v a l i t e t o p r o i z v o d o v i n " razširitvijo p o d j e t ja . M e d d r u g i m smo t a k r a t r a z p r a v l j a l i o c e l o t n e m s i t u a c i j s k e m načrtu J a v o r n i k a . D o ločili smo m o d e r n i z a c i j o i n razširitev o b r a t a t a n k e p l o čevine. D a n e s je ta s t v a r p r e d d o g r a d i t v i j o . I m e l i smo d o s t i d e l a t u d i s c en i t v i j o i n p o p i s o m o s n o v n i h sredstev . U k i n i l i smo p r i v a t n a d e l a v Ž e l e z a r n i i t d . "

    »Kakšne težave ste i m e l i ? "

    „Najtežje je b i l o n a p r v i h t r e h a l i štirih se jah , k e r se člani še n i so p o z n a l i s p r o b l e m i v t o v a r n i , n i s o p o z n a l i o r gan i zac i j o pod je t ja . P r e d l a g a l i smo , d a b i se m a n d a t n a doba podaljšala n a 2 l e t i . "

    „Ko l iko sej ste i m e l i v tern času?"

    „ Imel i smo 12 r e d n i h i n 5 i z r e d n i h sej . N a r e d n i h s e j ah smo s p r e j e l i 74 s k l e p o v o d k a t e r i h smo j i h 72 izvršili, 2 p a 6ta z a r a d i s p r e m e m b e položaj a i z p a d l a . "

    P o k a z a l m i je poročilo, s k a t e r i m je zaključil svo je de lo ko t p r e d s e d n i k . N a h i t r o s e m ga p r e l i s t a l i n o b s t a l ob o d s t a v k u : „Teh n e k a j s k l e p o v s e m n a v e d e l , k e r s m a t r a m , d a bo n o v i D S d o b i l pod l ago z a svoje n a d a l j n e de lo . Člani ne sme jo v i d e t i s a m o sebe i n i s k a t f časti samo zase, a m p a k

    Joža Kunstel

    mora j o i m e t i p r a v i g o spoda r -sko-politični p r e g l e d o d k o m u n e do pod je t ja , k o l e k t i v a i n p r o i z v o d n j e . "

    N o v i D S je b i l i z v o l j e n 25. m a r c a 1954 l e ta . Z a p r e d s e d n i k a je b i l i z b r a n tovariš J a n ko S m o l e j .

    Tovariša A r h a s e m našeL v n o v i v a l j a r n i debe le p ločevine n a J a v o r n i k u . K o t o b r a t n i ključavničar, s k r b i d a so vse n a p r a v e v r e d u , d a p r o i z v o d n j a l a h k o nemo t eno teče. P o v e m naj t u d i to, d a je b i l p r i z a d n j i h v o l i t v a h v Z v e z n o l j u d s k o skupščino i z v o l j e n za p o s l a n c a v Z b o r p r o i z v a j a l c e v .

    odbo r pod je t ja , j e b i l o v ž i vahnejšem vzdušju. S t e m je b i l a d a n a možnost, d a se bo pod je t j e laže i n v s e s t r ansko r a z v i j a l o , k a k o r p r e j . I n to je k o l e k t i v t u d i pričakoval ."

    „Kakor v e m , že v s a l e ta a k t i v n o sodeluješ v s v e t u jeseniške Železarne. — Kakšna so t v o j a zapažan j a ? "

    „Smelo l a h k o t r d i m , d a je d e l a v s k o u p r a v l j a n j e v Že le z a r n i mnogo n a p r e d o v a l o i n d a je ime l o v e l i k o uspehov . Iz l e t a v l e to j e v i d n o n a r a ščala p r o i z v o d . i j a . P o h v a l e v r e d n o p a je t u d i to, d a z o b r a t n i m i D S i n r a z n i m i k o m i s i j a m i skušajo p r i t e g n i t i v u p r a v l j a n j e čim širši k r o g k o l e k t i v a . Opažam pa , d a naš

    k o l e k u v , k a k o r t u d i D S včas i h bo l eha n a l o k a l i z m u . To se p r a v i da pre j e v i d i svoje podjet je i n l o k a l n o skupnos t , ko t p a ce lo tno družbo. M i s l i m , d a bo t r eba še prece j polit ičnega d e l a . "

    Z b r a l s em t u d i n eka j p o d a t kov , k o l i k o l j u d i je že sode l o va l o v o s r e d n j e m D S , k a k o so se r a z v i j a l i i n k o l i k o j i h d a nes sode lu je v u p r a v l j a n j u . Dos l e j so v Železarni štirikrat v o l i l i D S , p r v e m u i n sedan j e m u p a je b i l a m a n d a t n a doba podaljšana n a 2 l e t i . V D S Železarne je b i l o v sega 275 l j u d i , n e k a t e r i p a so člani že vsa , o z i r o m a že več let . K o p a so i z v o l i l i še o b r a t n e D S — i m a m o j i h 24 — se je k r o g a k t i v n i h u p r a v l j a l c e v razširil. D a n e s je v D S 258 l j u d i .

    ^Nekateri obratni DS so izpolni l i svoje naloge'

    Vedno zasledujem delo DS

    France Arh , zvezni ljudski poslanec abora proizvajalcev.

    «! Se vedno sode lu j e v D S i n d r u g i h o r g a n i h l j u d s k e o b l a s t i .

    N a vprašanje, kakšno je b i l o razpoloženje n a u s t a n o v n e m zasedan ju D S i n k a j je k o l e k t i v pričakoval o d d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a , m i je tovariš A r h odgovo r i l :

    „Dobro se še s p o m i n j a m u -s tanovnega zasedan ja i n po z nejših sej D S . Člani n iso b i l i Posebno razpoloženi, sk l epe n i smo i z v a j a l i ko t je b i l o p r i čakovati k e r še n i s m o p r e d s t a v l j a l i z a k o n i t e g a o r gana . Za t o pa je b i l a živahnost t o l i k o večja ob p r e v z e m u p o d -je t ja . Ze zasedanje 14. a v g u sta, k o smo i z v o l i l i u p r a v n i

    „Ravno p r a v i čas", m i je, n a m o j a tolmačenja po ka j s e m prišel, o d g o v o r i l tovariš Jagod i c . N a s l e d n j i d a n je o d p o t o v a l v Zag r eb , d a p r i p r a v i vse po t r ebno za letošnji v e l e -se jem.

    „Kako je b i l o t a k r a t , ko je a k t i v d e j a n s k o posta,! gospodar pod j e t j a " ?

    „Po t i s t em, k o smo p r e v z e l i u p r a v l j a n j e k o t z a k o n i t i o r gan , se je čutilo p r i * l j u d e h d a so p r e v z e l i v e l i k o m o r a l n o odgovornos t . Za t o so v s a k p r e d l o g t eme l j i t o p r e d i s k u t i -r a l i , p a t u d i več d i skutan tom je b i l o . V s a k o s t v a r smo bol j p r e m i s l i l i , člani pa so prišli n a seje t u d i bo l j p r i p r a v l j e n i . Z a r a d i nezados tnega p o z n a v a n j a p r edp i s o v o s a m o u p r a v l j a n j u pa se je včasih zgod i lo , d a smo prekoračili p r i s t o j n o s t i D S . T o se t u d i danes še doga ja . "

    „Kako danes sp r em l j a t e r a z vo j s a m o u p r a v l j a n j a ? "

    „Točno z a s l edu j em sk l epe i n

    Srečko Langus

    udeležbo n a se jah D S , p a čud i d i s k u s i j o . To me še vedno , .v leče" ! " Končala s va n a j i n r a zgovo r i n se razšla.

    O b i s k a l s em ga n a d o m u . „Ze n e k a j časa obsto ja jo

    v Železarni o b r a t n i D S . K a j b i N l a h k o p o v e d a l i o n j i h o v e m d e l u , u s p e h i h i n k o l i k o so k o r i s t i l i o s r e d n j e m u D S ? "

    „Zaradi r a z n o l i k o s t i obra tov , k o t je ses tav Železarne, je i z šla p o b u d a s s t r a n i u p r a v n e g a odbo ra i n n e k a t e r i h članov D S za u s t a n o v i t e v o b r a t n i h svetov . Če b i o s r e d n j i D S m o r a l r a z p r a v l j a t i o v s e m , b i i m e l zelo otežkočeno de lo . Z a t o m i s l i m , d a ima j o p o m e m b n o v l o go. P r i p r a v l j a j o p r o b l e m a t i k o i n m a t e r i a l iz obra tov , da je jo poročila u p r a v n e m u o d b o r u a l i D S o p r o i z v o d n j i i n o s t a l i h vprašanjih v o b r a t i h . P o z i t i v no je t u d i to, d a se o b r a t n i s v e t i povezu je jo z D S s o r o d n i h ob ra t o v i n rešujejo s k u p n a vprašanja. T a k o se n . p r . : ses taneta D S m a r t i n a r n e i n v a l j a r n e , a l i m a r t i n a r n e i n žične v a l j a r n e i t d . Vprašanja, k i j i h t a k o s k u p n o o b r a v n a vajo , z a d o v o l j i v o rešujejo. M o r a m reči, d a so o b r a t n i D S p r i nas p o t r e b n i i n če b i j i h ho t e l i u k i n i t i , b i ve r j e tno p r i šlo do tega, da b i se o b r a t i t e m u u p r l i ! "

    „Letos je b i l a m a n d a t n a doba D S podaljšana. K a j m i s l i t e o daljši m a n d a t n i d o b i ? "

    „Mnenja sem, d a je daljša doba v k o r i s t p o s a m e z n i k o m , posebno pa t i s t i m članom, k i so prvič i z v o l j e n i v D S . N i se t ako l a h k o spo zna t i z o r g a n i zac i jo pod je t ja , p r o i z v o d n j o i n d r u g i m . Začetniki s eveda težko do j ema jo vso p r o b l e m a t i ko , k i j c i m a t a k o v e l i k a t o v a r n a ko t je naša.

    D S se običajno sesta ja e n k r a t n a mesec i n je težko, d a b i m o g l i člani do j e t i iz r a z p r a v e i n zasedan j ce lo tno p r o -

    Janko Smolej

    b l e m a t i k o u p r a v l j a n j a v p o d j e t ju . Z a t o s m a t r a m za p o t r ebno d a b i b i l a m a n d a t n a doba DS daljša, t a k o t u d i u -p r a v n e g a o d b o r a . "

    „Uspehi i n ra zvo j d e l a v skega u p r a v l j a n j a v vaši Železarni so brez d v o m a v e l i k i . V z a d n j e m o b d o b j u p a so p o k a z a l e t u d i d o ločene s l abos t i , b i i o k r a t -s k a s a m o v o l j a n e k a t e r i h v o d i l n i h uslužbencev i n podobno . K o l i k o je b i l D S p r i p r a v l j e n n a to i n k a k šne izkušnje je izluščil iz t akega s t a n j a ? "

    „Na to D S n i b i l p r i p r a v l j en . B i l a p a je to zan j d o b r a šola, k a j t i r a v n o v z a d n j e m l e t u je prišel D S v n e k a k o s tagnac i j o . M a n j k a l o m u je r e v o l u c i o n a r n o s t i i n je b i l t a k o -

    rekoč u s p a v a n o d n e k a t e r i h v o d i l n i h l j u d i v pod j e t ju , k i so z n a l i D S s t v a r i t ako p r e d s t a v i t i d a j e l e - t a sogjašal s p r ed l o g i . K o smo p r e b o l e l i to k r i z o , smo začeli razmišljat i o t em , k a k o b i p o g l o b i l i de j avnos t D S . T a k o smo i z v o l i l i 4 s ta lne k o m i s i j e p r i D S , k i so p r a v te d n i začele z d e l o m . T o je k o m i s i j a za e k o -nomsko-finančna vprašanja, družbeni p l a n i n v s k l a j e v a n j e p r o i z v odn j e , z a n o v o g r a d n j e i n i n ves t i c i j e t e r k o m i s i j o za o r g a n i z a c i j s k a vprašanja. N j i hovo de lo s m o u z a k o n i l i s p r a v i l i p od j e t j a . "

    „ In še eno vprašanje. K a k o člani D S prenašajo sk l epe sej m e d k o l e k t i v i i n kakšne so n j i h na loge v z v e z i s t e m ? "

    „Na o b r a t n i h s i n d i k a l n i h , p r o i z v o d n i h i n d r u g i h s e s t a n k i h so člani dolžni p o j a s n e v a t i zaključke D S in. t u d i s k r b e t i d a se t i p r a v i l n o i z va ja jo . D o ga ja se, d a se včasih s k l e p i izmaličijo. Z a t o ima j o člani še posebno s k r b , d a se s k l e p i p r a v i l n o i zva ja jo . T u d i o b r a t n i D S obveščamo o s k l e p i h . O n j i h o v i h zakliučkih i n d e l u p a smo obveščeni z z a p i s n i k i .

    N e k a t e r i o b r a t n i D S so p o s t a l i ze lo ' a k t i v n i . P r e d v s e m p a t i s t i , k i j i h k t e m u s i l i o b r a t n a p r o b l e m a t i k a . M e d te spada jo D S v v a l j a r n a h n a J a v o r n i k u , j e k l a r n i , mehanični d e l a v n i c i i n p r e d e l o v a l n i h o-b r a t i h . "

    Gradivo o 5-letnem upravljanju DS v Železarni na Jese

    nicah je zbral in napisal JOŽE P O D O B N I K

    GLAS GORF.NJSF R

  • Z zasedanja DS v tovarni „Veriga**

    Šlo je za dobiček Na zadnjem zasedanju D S v „Verigi" v Lescah so raz

    pravljali o bilanci za prvo polletje in o proizvodnem planu za prihodnje leto. Zasedanje ni bilo kdovekaj razgibano, vendar je odrazilo vse uspehe in težave v podjetju. Razkrilo je tudi nekatere tipične negativne pojave v delavskem upravljanju, k i pa niso lastni samo leškim verigar-jem. Prav zato bi bilo nemara dobro ob polletnem jubileju delavskega upravljanja napisati te stvari, da bi o njih vsi delovni kolektivi dobro razmislili .

    T u r i s t i č n e „e®Mk&* i z d o m a č i h l o g o v

    Šlo je z a dobiček. B o l j e r e čeno z a t i s t i d e l dobička, k i na j b i o s t a l z a de l i t e v . V s i o s t a l i p o d a t k i o b i l a n c i n i s o n i k o g a r posebno z a n i m a l i . Nihče n i p o s t a v i l računovodj i , k i je r a z l a g a l b i l a n c o , n o benega vprašanja. V s i so se z a d o v o l j i l i s t em , k a r je p o v e d a l , čeprav je b i l a o b r a z l o žitev p o m a n j k l j i v a .

    „ K a r s p r e j m i m o b i l a n c o , d a bomo čimprej d e l i l i dobiček", je p r e d l a g a l n e k d o . E d i n o vprašanje j e b i l o , k d a j bodo dobiček l a h k o d o b i l i .

    P a je' b i l o v e n d a r l e n e k a j p r o b l e m o v , o k a t e r i h b i b i l o t r e b a r a z p r a v l j a t i . T a k o b i b i l o n . p r . t r e b a v ede t i , z aka j i m a pod je t j e p r e k o 30 m i l i j o n o v i z r e d n e g a dobička. M a r se ne b i d a l e u s t r e z n o znižati cene?

    D r u g o vprašanje, je v p r a šanje p r e m i r a n j a . Računovodj a j e t r d i l , d a se p r e m i j e n a p r i h r a n k e žal n e bodo m o g l e izplačati, čeprav bo to destimuliralo delavce, k i so p r i h r a n i l i p od j e t j u določen m a t e r i a l .

    R e s je, d a u r e d b a p r e d p i suje, d a pod j e t ju , k i v c e l o t i ne doseže znižanja m a t e r i a l n i h stroškov v o d n o s u n a l a n s k o leto, t a p r e m i j a ne p r i p a da . T o d a z a r a d i o b j e k t i v n i h težav bo l e tos težko z m a n j šati m a t e r i a l n e stroške p o d l a n s k o l e t n o r a v e n . Železarna n a J e s e n i c a h je m o r a l a z a r a d i slabše r u d e ( l an i so z a t o p -len je 1 tone r u d e p o r a b i l i o -k o l i 800 k g k o k s a , le tos p a ga p o r a b i j o čez 1000 kg) , podražit i železo, to je o s n o v n a s u r o v i n a „Ver i ge " . R a z e n t ega so se z m a j e m povečale plače.

    T o d a , na j to p o m e n i , d a j e z a r a d i u r e d b e t r e b a d e s t i m u

    l i r a t i p r o i z v a j a l c e ? T u se j i m je z a t a k n i l o . N e

    k a t e r i so p o p o l n o m a p r a v i l n o u g o t a v l j a l i , d a nihče več ne bo varčeval, če o d t ega ne bo i m e l k o r i s t i , d r u g i so r e s i g n i -r a n o s k o m i g a l i z r a m e n i , k e r po n j i h o v e m se m i m o u r e d b e ne m o r e .

    P r i dobičku p a so se k a j h i t r o d o m e n i l i , d a se po o d štetju p r e m i j z a p r e s e g p l a n a ( k i so, m i m o g r e d e p o v e d a no, p r e k o m p l i c i r a n e ) v e s o s t a l i d e l dobička r a z d e l i v s e m enako .

    R e s je, d a danes nihče ne živi t ako , d a m u k a k d i n a r več ne b i b i l dobrodošel. T o da m a r n i zaslužil t i s t i , k i se je t r u d i l , d a je p r i h r a n i l p o d j e t j u določeno količino m a t e r i a l a , več ko t os ta l i ? M a r ne b i b i l o ^ ^ v i č n o p r e d pavšalno r a z d e l i t v i j o dobička, r a z d e l i t i t u d i p r e m i j e z a p r i h r a n k e n a m a t e r i a l u , čeprav po u r e d b i ne g redo i z doSička? M a r ne p o m e n i t r d o v r a t n o c i t i r a t i u -redbo , p r i t e m p a j a d i k o v a t i o z l i h p o s l e d i c a h , k i j i h bo i m e l a , samo p r i k r i v a t i l a s tne apet i t e po dobičku?

    N a z a s e d a n j u s e m d o b i l v t i s , d a b i se d e l a v c i sog lasno o d ločili za pravično odločitev, če b i j i m b i l a p r i k a z a n a t a možnost. T a k o p a : „ V u r e d b i j e p r e d p i s a n o i n p i k a ! "

    O s t a l i p o d a t k i o d e l u k o l e k t i v a v t e m l e t u " so r a z v e s e l j i v i . K l j u b t e m u , d a je l a n s k o l e t n i p l a n zvišan z a približno 30°/o, so g a v p o l l e t j u v i s o k o p reseg l i . D e l o v n a s t o r i l n o s t je prece j n a r a s l a i n še ras te . P l a n z a p r i h o d n j e l e to p r e d v i d e v a še z a 14°/o p o r a s t p r o i z vodn j e . Z l a s t i bodo p r o i z v e d l i p rece j več k m e t i j s k e g a o rod j a . S. B.

    „ P O Z D R A V I T E . G O S P O D A D I R E K T O R J A ! "

    N e k e m u u g l e d n e m u h o t e l u n a G o r e n j s k e m i e b i l a n a j a v -7 i °na s k u p i n a i n o z e m s k i h po stov . T o n i b i l a p r v a t a k a s k u p i n a . V t a h o t e l j e prišlo že prece j t u j c e v . . .

    Točno določenega d n e so prišli. B o l j e rečeno, p r i p e l j a l i so se z m o d e r n i m a v t o b u s o m . . .

    P r a v i j o , d a je običaj, d a n o -vodošle goste pričaka ves d e l o v n i k o l e k t i v n a čelu z d i r e k t o r j e m t e r j i m p o m a g a p r i r a z m e s t i t v i v ho t e l sk e so be i n p r i »udomačitv i " . — P r a v i j o t u d i , d a i m a t a običaj ze lo ugodne pos l ed i ce . — P r a v !

    K o so gostje prišli, j i h je p r e d h o t e l o m pričakal samo d i r e k t o r (lostali uslužbenci 'so b i l i m e n d a p r e z a p o s l e n i , a l i p a n i s o o p r i h o d u b i l i o b v e ščeni), l e za z a v e s a m i štev i l n i h o k e n je r a d o v e d n o o g l e d o v a l o tu j c e n eka j p a r o v oči.

    N e d a b i se po p r i h o d u d i r e k t o r g o s t o m p r e d s t a v i l , je začel raznašati n j i h težke kovčke po sobah . . .

    Gos t j e so se d r u g i d a n p o s l a v l j a l i . O b s l o vesu je s k o z i okno „steklenega" a v t o b u s a

    n e k d o i z m e d odhajajočih d e j a l : „Zahval jujemo se z a res gos t o l j uben s p r e j e m i n u d o b nos t ; z l a s t i h v a l a vašemu i z -

    Turistična sezona je v p o l n e m r a z m a h u . S t r o k o v n j a k i p r a v i j o , d a bo k l j u b letošnjemu i z r edno s l a b e m u v r e m e n u število domačih, še p r a v posebno p a i n o z e m s k i h gostov, močno preseg lo v s a pričakovanja. Povečani o b i s k je z l a s t i čutiti n a G o r e n j s k e m , k i j e nekakšno „prehodno,, področje. Z a t o n i n e p o m e m b n o , "kakšen v t i s dobe t u r i s t i ob p r v e m s t i k u z našimi l j u d m i .

    O t em, d a m o r a b i t i odnos naših državljanov, p r e d v s e m uslužbencev g o s t i n s k i h pod je t i j p r i j a z e n . i n uslužen do t u j i h t u r i s t o v — in ne samo do tujcev temveč do vseh gostov — je j a sno . T o d a t a uslužnost i m a svo je m e j e . . . M n o g o k r a t j i h p r e ras t e i n se sprevrže v klečeplaznost. . .

    voščku i n . . . : P o z d r a v i t e go - j a . . . L e s t a l i so ob n j e m , spoda d i r e k t o r j a ! " brez kakršnegakoli z a n i m a

    n ja , . z b r e z i z r a z n i m i l i c i . . . Z I J A L A

    B i l o j e popo ldne . O k o l i štir i h je m o r a l o b i t i . P o t r e h deževnih d n e h je spet z a s i j a lo sonce . N a „promenadi" ' v K r a n j u j e b i l o p o l n o l j u d i , k i ' so prišli n a s ve t l o k o t m a r tinčki.

    N a T i t o v e m t r g u je s t a l n o vi „Messerschmit". L a h k o b i ga označili k o t „Vespo " z o-k l o p o m , l e d a je i m e l s p r e daj n a m e s t o enega d v e k o l e s i . V h i p u je b i l o o k o l i m o t o r j a m n o g o l j u d i . V s a k , k d o r je šel m i m o , se je za h i p u s t a v i l i n s i ga o g l eda l . T u d i j a z s em č loveku, k i je sede i v m o tal m e d n j i m i . t o r j u , je to močno god i l o . K a j

    m i s l i t e , d a s i je m i s l i l ? R a d g l e d a m ka j novega . I n

    n o v o s t i m e zelo z a n i m a j o . T o d a n i k a r ne b o d i m o „z i

    j a l a " ! I m e j m o t o l i k o p o n o s a !

    Č O K O L A D A I N P O N O S C e s t a z L j u b e l j a do K r a n j a

    j e republiškega značaja. To je h k r a t i cesta, k i veže J u g o s l a v i j o z A v s t r i j o . Z a t o t u d i p r i h a j a po n je j v s a k d a n m n o g o i n o z e m s k i h t u r i s t o v , večinoma z a v t o m o b i l i ali m o t o r j i .

    „Kako m o r a biti d o b r a čok o l a d a , z l a s t i če je i n o z e m s k a ! " T a k o m e n d a m i s l i v s ak , ob c e s tnem j a r k u p r i železniški pos ta j i v D u p l j a h , v g r u -

    K o s e m se vračal po o p r a v - či sedečih o t rok , k o v s a k d a n k u , s e m p r i m o t o r j u o p a z i l še u s t a v l j a j o i n o z e m s k e a v t o m o -v edno is te l j u d i . T o d a sedaj b i l e i n p ros i j o tu j ce za r a zne s i n i t i n i so o g l e d o v a l i m o t o r - m a l e n k o s t i , največkrat za čo-

    P O M E N K I O V Z G O J I

    Odnos do tujcev in rast kmečke mladine Z avest, d a se svet s p r e m i n j a , je že p r o d r l a t u d i v možgane t i s t i h , k i

    so p r e j j e m a l i s ve t statično, k i so m e n i l i , d a so n a z o r i , m o r a l n i pog l ed i , z n a n s t v e n a s p o z n a n j a i t d . dokončno u t r j e n i i n n e s p r e m e n l j i v i . Oči v s e h l j u d i se obračajo zdaj v s t r a t o - i o n o —• i n d r u g e s f e re, p o j a v i l o se je bo jno r a z položenje za osvo j i t e v d r u g i h svetov , k o je h l a d n a v o j n a n a tej Z e m l j i začela z a m i r a t i .

    O b t ek v e l i k i h p e r s p e k t i v a h bodočnosti p a i m a m o o p r a v

    k a p r i nas i n m a r s i k j e d r u g o d .po s v e t u z bo l j v s a k d a n j i m i , a z a p r a v i l n e odnose m e d l j u d m i , važnimi . v z g o j n i m i vprašanji.

    T U J C I I N M I

    Pogos to t r d i m o , d a je n a r o d n o o s v o b o d i l n a b o r b a p r e -k o v a l a naše l j u d i , d a je i z n a r o d a h l a p c e v n a p r a v i l a n a r o d p o n o s n i h , s v o b o d n i h l j u d i . T o brez pridržka drži za t i s t i d e l p r e b i v a l s t v a , k i se sedaj o -gorčen d v i g a p r o t i l a k a j s k e -

    D R U Ž I N S K I P O M E N K I

    Kamilice v kozmetiki Z a m a s i r a n j e suhega lasišča

    a l i kože je priporočl j ivo u p o r a b l j a n j e kamiličnega o l j a . N a p r a v i m o ga l a h k o same po sledečem recep tu .

    N a k a m i l i c e n a l i j e m o moč-n©g* a l k o h o l a , v e n d a r samo t o l i k o , k o l i k o r ga c v e t i v p i j e jo . Čez u r o a l i d ve d o d a m o 5 d e l d o b r e g a r a s t l i n s k e g a o l j a (.sončničnega a l i o l i vnega ) i n vse s k u p a j počasi z a v r e m o . N a t o p r e c e d i m o taajprej s k o z i

    r e d k o i n na to še e n k r a t s k o z i k r p o .

    K a m i l i c e u p o r a b l j a m o t u d i z a u m i v a n j e s v e t l i h l as . V v o d i s k u h a m o t r i prgišča k a m i l i c , v o d o p r e c e d i m o i n z n jo i z p i r a m o lase po u m i v a n j u .

    M o d a

    G L A S G O R E N J S K E I z d a j a :

    Časopisno, založniško in t i skarsko podjetje »GORENJSKI T ISK « K r a n j , Koroška cesta 6.

    D i r e k t o r i n o d g . u r e d n i k :

    S l a v k o B&znik . U r e j u j e :

    uredniški odbor. Te le fon uredništva i n u p r a ve it. 475 / Tek. rač. p r i K B K r a n j štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja vsako »oboto. Letna naročnina 400 din Polletna . . . . 200 din Četrtletna . . . 100 din Posamezna št. stane 10 din

    Eleganten črno - bel kostim za pozno poletje in zgodno

    jesen.

    m u o d n o s u n e k a t e r i h g o s t i n cev do tu j cev , z l a s t i t i s t i h N e m c e v , k i pozab l j a j o , d a u -živajo gos to l jub j e dežele, k i jo p o k r i v a j o množični g r o b o v i t a l c e v i n bo r c e v p r o t i fašizm u , d a so v d o m o v i n i žrtev i z D a c h a u a , R a w e n s b r i c k a i n d r u g i h g r o b n i c s v o b o d o l j u b n i h l j u d i .

    D e j s t v o j e t u d i , d a de lno znan j e nemščine m n o g i h n a ših l j u d i , v z b u j a p r i t u j c i h mnen j e , d a smo nemško o r i e n t i r a n i . Če k t e m u d o d a m o še hlapčevsko k l a n j a n j e t i s t i h , k i m i s l i j o , d a m o r a j o b i t i d o t u j c e v čez m e r o uslužni t e r v i d i j o svo jo I nd i j o K o r o -m a n d i j o z u n a j naših me j a , se t a k v i d e z l e še po t r ju j e . V r e s n i c i p a je to i z r a z p o m a n j k l j i v e vzgo je v o d n o s u domačina do tu j ca . M e n i m , d a v s a ta p r e t i r a n a uslužnost n i n i t i t o l i k o od ra z neke napačne politične o r i en tac i j e , t e m več v v e l i k o večj i m e r i r e z u l tat n e p r a v i l n e g a v r e d n o t e n j a naše osebne i n n a r o d n e b i t i . T o je p a v zgo jno vprašanje.

    G o t o v o se n i n i k j e r v n a ših šolah ob u r a h m o r a l n e v zgo i e g o v o r i l o o vprašanju ponašanja do tu j cev . V do l g i v r s t i p r e d a v a n j , k i j i h p r i r e j a L j u d s k a u n i v e r z a i n L j u d s k a p r o s v e t a , se p r a v go tovo n i p o j a v i l o p r e d a v a n j e s p o dobno t e m a t i k o . Če p a hočemo u s t v a r i t i p r a v i l n e odnose do gostov, k i p r i h a j a j o v našo deželo, m e n i m , d a je t r e b a p o j a s n i t i naša stališča, d a se i z o gnemo n e v r e d n e m u p o n a šanju l j u d i s s l a m n a t o h r b t e n ico ter m o r d a t u d i s r d i t i m i z b r u h o m n e v o l i e nad. žav l j i -v i m ponašanjem tu j c e v a l i domačinov.

    Z n a n j e nemščine naših l j u d i tolmačijo t u j c i napačno. Ne vedo , d a je nemščina učni p r e d m e t v naših šolah, k e r na j v s a k naš človek t u d i z osnovnošolsko i z o b r a z b o po možnosti o b v l a d a k a k t u j j e z i k . Daleč smo od tega, d a b i se naš d e l o v n i človek r a z u m e l s amo n a svo j „šravf" , k i ga p i l i p r i s v o j e m p o k l i c n e m

    d e l u . P r i težnji, d a u s t v a r i m o ce lov i t ega , k u l t u r n e g a č lovek a , smo m o r a l i n u j n o u v e s t i v učni p r o g r a m tu j j e z i k . I z b i r a nemščine je s l e d i l a g l e de n a manjše števi lo p r e d a v a t e l j e v d r u g i h j e z i k o v . M e n i m pa , d a je čas, d a z a m e n j a m o t a j e z i k z angleščino, f r a n c o ščino a l i ruščino. Človek, . z z n a n j e m angleškega j e z i k a , b i se l a h k o r a z g o v a r j a l z d a l e k o širšim k r o g o m l j u d i .

    V naših šolah na j b i se t o re j poučeval k o t o b v e z n i tu j j e z i k angleščina. Tečaji a n g l e škega j e z i k a p r i L j u d s k i u n i v e r z i i n izobraževalnih s e k c i j a h L j u d s k e p rosve t e p a na j b i d a l i o snovno znan j e t ega j e z i k a širšemu k r o g u d e l a v cev k m e t o v i n nameščencev. Naši p r i j a t e l j s k i o d n o s i z d a l j n i m s ve t om, z A z i j o i n A -f r i k o , p a n u j n o ter ja jo od nas znan j e tnanu tno s v e t o v n e g a j e z i k a — angleščine.

    O I Z O B R A Z B I K M E Č K E M L A D I N E

    N a podeželju s l e d i n a v a d n o z a b a v n i m p r i r e d i t v a m pre t ep m e d f a n t i . V z r o k je n a v a d n o dek l e , s ta r p r e p i r , zadnjič nek j e v naši d o l i n i — jež. Namreč jež — t o r t a . B i l a je n a l i c i t a c i j i i n d o b i l jo je se v e d a z a d n j i draži t e l j . T o j e b i l o dovo l j z a obračun s pes t m i .

    S p o m i n j a m se, d a je n e k i p o k o j n i p ro f e so r označil t a p o j a v k o t p r e o b i l i c o s i l , k i se sproščajo v n e p r a v o smer , p o tem, k o se te s i l e n i s o a n g a žirale v n e k o d u h o v n o a l i športno de j a vnos t . P r i j a t e l j m i je zadnjič de j a l , d a je to m o r d a de l naše f o l k l o r e .

    M e n i m , d a je to v o n d a r l e pos l ed i ca p o m a n j k l j i v e i z o b ra zbe i n vzgoje . D e j s t v o j e namreč, d a os tane kmečka m l a d i n a po dovršeni o s em l e t n i šolski obve znos t i b r e z v s a ke n a d a l j n e i zobrazbe . O b r t n a m l a d i n a i m a v a j e n s k e šole v k a t e r i h se o b l i k u j e vse do svo j ega o s emna j s t e ga l e t a s ta ros t i . L e kmečki d e l

    m l a d i n e je b r e z s v o j i h splošno - o b v e z n i h s t r o k o v n i h šol.

    U v e d b a o b v e z n i h kmečkih n a d a l j e v a l n i h šol j e n u j n a . D o k l e r n i d o v o l j učnega k a d r a , na j b i nas t a l e šole te v r ste vsa j v k r a j i h , k j e r so že d a n i pogo j i . T e šole b i začasno l a h k o p r i t e g o v a l e t u d i m l a d i n o i z oko l i c e .

    L j u d s k a p r o s v e t a je skušala to s t v a r reševati s splošno -izobraževalnimi tečaji. V p r e t e k l i h l e t i h je b i l o v k r a n j s k e m o k r a j u t u d i 40 t a k i h t e čajev, tečajnikov p a o k o l i t i soč. Z a n i m i v o p a je, d a so te tečaje s k o r a j izključno p o s e -čala d e k l e t a . L a h k o t r d i m , d a je šel v p o v o j n i h l e t i h i z o b r a z b e n i p roces sko ra j v cel o t i m i m o kmečke moške m l a d ine . T u d i s e d a n j i z d r a v s t v e n i tečaji Rdečega križa p r i teguje jo l e d e k l e t a . G o s p o d i n j s k i tečaji m o b i l i z i r a j o z o pet ženski sp l oh . D e j a n s k o n i m a m o o b l i k e za splošno i z o braževanje moške m l a d i n e . V s i p o s k u s i v tej s m e r i so p r o p a d l i z a r a d i p a s i v n o s t i staršev do vprašanja vzgo je i n i z ob razbe pošolske kmečke m l a d i n e .

    M e n i m , d a b i m o r a l e b i t i v t e m vprašanju na jbo l j z a i n t e r e s i r a n e kmečke zadruge . Zanašanje n a m e h a n i z a c i j o ne bo rešilo n i t i p r o i z v o d n i h vprašanj, še m a n j vprašanje d u h o v n e r a s t i našega podežel j a . Kmečki fant , v z g o j e n po s t a r e m , z d o d a t k o m f i l m s k e k a v b o j s k e i n plažarske k u l t u re, bo k a j k l a v r n a p o d o b a 20. sto le t ja .

    Občinski o d b o r i S Z D L in L j u d s k e prosve te b i m o r a l i s k u p n o s k m e t i j s k i m i z a d r u g a m i p r e m i s l i t i , k a j se d a n a p r a v i t i v tej s m e r i . U v e d b a k o l i k o r t o l i k o o b v e z n i h .splošno - izobraževalnih tečajev je n u j n a vse do t l e j , d o k l e r ne bo z z a k o n o m r e g u l i r a n o v p r a šanje pošolskega izobraževan j a kmečke m l a d i n e , z l a s t i moške. M o r d a b i se d a l a t a k a obveznos t doseči v o k v i r u že sedaj obvezne predvojaške vzgo je .

    D . B A V D E K

    k o l a d o . M n o g i t u j c i se u s t a v i jo, največkrat p a odbr z e m i m o s p r e z i r l j i v i m p o s m e h o m n a o b r a z u . Isto se doga ja v sak d a n t u d i n a n a d v o z u v N a k l e m .

    Kakšen v t i s da je jo t a k i p r i z o r i i n o z e m s k i m t u r i s t o m , m e n d a n i t r e b a posebej op i so v a t i .

    Obnašanje t e h o t r o k je vse gra je v r e d n o . V e n d a r p a z a služijo še bo l j os t ro grajo starši, k i pus t e svo je o t roke v z go j i ceste. A l i r e s n i m a j o zan je primernejše: zapos l i t v e? ( T u d i p r i m e r n a z a b a v a je l a h k o poučna zapos l i t ev ) .

    P r o b l e m u vzgoje , z l a s t i V s m e r i v z b u j a n j a m l a d i n i č lov e k a v r e d n e g a ponosa , bodo m o r a l i p o s v e t i t i več po zo rnos t i v sledečem šolskem l e t u t u d i p r o s v e t n i o r g a n i i n p r o s v e t n i d e l a v c i , v p r v i v r s t i p a s a m i starši.

    N E K A J S T U R I S T I Č N E R A Z S T A V E

    T o s i cer ne sod i m e d o p i s a n a dogodka , v e n d a r so t u d i sane dogodke , v e n d a r so t u d i ristični o c v i r k i " . A l i bo l j e t u ristične z a n i m i v o s t i " .

    N a V . G o r e n j s k e m s e j m u je b i l a t u d i Turistična r a z s t a v a . Posebnos t te ra zs tave j e b i l a , u g i ban j e m a n j z n a n i h turističn i h k r a j e v n a G o r e n j s k e m . Če k je , je p r a v go tovo prišel močno do i z r a z a „kolekt ivni čut" o b i s k o v a l c e v p r a v p r i i z p o l n j e v a n j u turističnih l i s t i čev.

    Z a k a j b i v s a k p o s a m e z n i k m o d r o v a l , se mučil i n u g i b a l n epoznane k r a j e n a G o r e n j s k e m ? V e č l j u d i — več v e ! T a k o j e !

    Z a t o se j e običajno z b r a l o p r i i z p o l n j e v a n j u a n k e t n i h l i s t k o v več l j u d i . T a je p o z n a l en k r a j , d r u g i d rugega , v s i p a vse. Z a t o so b i l i t u d i v s i a n k e t n i lističi večinoma p r a v i l n o i z p o l n j e n i .

    Z a d n j i d a n je b i l o žrebanje. Z a d n j i o b i s k o v a l c i so b i l i določeni, d a bodo žrebali. M e d n j i m i t u d i F r a n c k a S m o l e .

    I z m e d 19.000 a n k e t n i h l i s t i čev je p r i žrebanju p o t e g n i l a p r a v l a s t e n a n k e t n i l i s t , s s v o j i m p o d p i s o m .

    F r a n c k a je s k r o m n a . . . O d b i l a je n a g r a d o ! N i h o t e l a d a b i l j u d j e m i s l i l i , d a je b i l o vse to nalašč t ako p r i p r a v l j e no. ,

    I. A U S E C

    Upokojeni in demobilizirani oficirji

    J I A bodo kmalu nastopali • novih

    službah O k r a j n a k o m i s i j a za z a p o

    s l i t e v u p o k o j e n i h i n d e m o b i l i z i r a n i h vojaških oseb, je po n a v o d i l u republiške k o m i s i j e že reševala n e k a t e r a vprašan j a . R a z p r a v l j a l a je s p o d j e t j i t e r u s t a n o v a m i o možnos t i h z apos l i t v e . Z u p o k o j e n i m i o s e b a m i so se p r e d v s e m p o m e n i l i o n j i h o v e m položaju i n s t a n j u . P o d j e t j a v K r a n j u so že o b v e s t i l a O k r a j n o k o mis i j o , d a ra zpo l i ga j o z 12 d e l o v n i m i mes t i . K o m i s i j a p a je i m e l a do sedaj r a z g o v o r a z 8 tovariši, k i so se s p o r a z u m e l i , d a bodo v k r a t k e m n a s t o p i l i v n o v i h službenih m e s t i h .

    Bratše, želimo, da bi vam bilo v domovini lepo!

    V pe t ek zvečer je p r i s p e l o 177 r o i a k o v —• i z s e l j encev Lz W e s t f a l i j e n a o b i s k v d o m o v ino . Jeseničani so p r i r e d i l i r o j a k o m , k i ž ive že do l ga l e ta v t u j i n i , ze lo l ep sp r e j em . M e d u v o z o m b r z o v l a k a je i -g r a l a godba n a p i h a l a . I zse l i * nce so p o z d r a v i l i : p r e d s e d n i k občine M a k s D o l i n a r t e r I v a n k a K o z a r i e v a . A n t o n K o šir, s e k r e t a r Izseljeniške m a t ice S l o v e n i j e A l b e r t Švajgel j i n z a s t o p n i k R a d i o - L j u b i i a -n a E r n e s t P e t r i n . Z a prisrčen s p r e i e m se je z a h v a l i l v o d j a izseljeniške s k u p i n e F r a n c Čebin, k i je p r i p e l j a l to oot v d o m o v i n o že t re t jo s k u n i -no i zse l j encev . P o prisrčnem m z g o v o r u z r o j a k i , k i so žel e l i i z s e l j encem č impri jetnej-še b i v a n j e v d o m o v i n i , jo o d pel jal , b r z o v l a k p r o t i L j u b l j a n i .

    P. U.

  • &UdaUlk& &t£fn& z GeJzfiie N a v a š o l a v K™vl " C ^ r l a l i M e n 7 7 a n i m a n i p m r i rnHhpnp r)p>1a Ki i

    M u h a s t o po le t j e gre h k o n -cu i n k m a l u se bo pričel v r vež po, sedaj t ako m i r n i h , o d r s k i h d e s k a h . M e s t n o g l e dališče n a J e s e n i c a h spet o-življa.

    P r e d v r a t r n i je j u b i l e j n a sezona — deset l e t uspešnega dela.

    M a r s i k a j se je m e d t e m s p r e meni lo , zaživelo je m a r s i k a j novega, m a r s i k a j p a je o d padlo.

    Težav je mnogo , t oda z v o ljo gre i n t u d i m o r a i t i . T e žave so s p u b l i k o , z i g r a l c i , režiserji, r e p e r t o a r j e m , t o d a z vsem ne t o l i k o k o t s f i n a n cami . A šlo bo ! M a l o s k r o m neje k o t s icer , m a l o zadržano, toda zavesa se bo k l j u b t e m u redno v s a k t eden d v i g n i l a .

    V p r e t e k l i s e zon i smo u p r i z o r i l i 8 d e l i n o b l j u b o i z p o l n i l i . P u b l i k a p a besede n i d r žala. P r e d s t a v je b i l o 84, p o v prečni o b i s k p a je b i l l e 187, D r a g o c e n i h j e t i s t i h 187 o b i skova lcev , to čutimo vse l e j , ko se r a z g r n e zastor . T o so l judje, k i de la jo i n sočustvujejo z n a m i . L j u d j e n a o d r u J ih z n a m o c e n i t i . D a b i l e še d r u g i ode r t a k o c e n i l i .

    D a n e s l a h k o že povemo , k a j P r i p r a v l j a m o i n t u d i to, d a bomo le tos začeli s p r v o p r e -ni iero že k o n e c s e p t e m b r a . F r a n c o s k i k o m e d i o g r a f M o l i -ere je že domač n a našem

    o d r u i n t u d i le tos smo m i s l i l i n a n j .

    Režiser B o j a n Čebul j p r i p r a v l j a n j egovo d u h o v i t o k o med i j o »Šola z a žene". V z p o r edno s to k o m e d i j o p r i p r a v l j a naše gledališče d r u g o p r e -mie r o , i g r o E l m e r j a H a r r i s a „Molčeča u s t a " , v k a t e r i bodo i g r a l c i p o d režijo M a r j a n a S t a r e t a p r i k a z a l i težko pot g l u h o n e m e B e l i n d e . Z g o d b a n i ne znana , saj smo jo v i d e l i že v f i l m u „N jen o t r o k " .

    11. n o v e m b r a b o m o p r a z n o v a l i . N a ta d a n smo p r e d d e s e t i m i l e t i prv ič d v i g n i l i z a veso v o s vobo j en i d o m o v i n i i n z o d r a je s p r e g o v o r i l največji mo j s t e r naše besede C a n k a r s svo jo farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski". K a k o b i liejpše i n p r i s t n e j e p r a s j a v i l i naš p r a z n i k , če ne z i s t i m d e l o m , s k a t e r i m smo p r e d d e s e t i m i l e t i začeli !

    K o l i k o r mogoče b o m o s k u šali r a z d e l i t i v l oge t ako , k o t so b i l e p r e d d e s e t i m i l e t i . R a z u m l j i v o , d a se je m e d t e m m a r s i k a j s p e m e n i l o i n n i t i n i več v s e h l j u d i , k i so t a k r a t s ode l o va l i . V s e k a k o r p a h o čemo svečano p r o s l a v i t i naš p r a z n i k . Z a t a d a n p r i p r a v l j a m o t u d i r a z s t a vo našega dosedan jega d e l a . I n m o r d a še k a j !

    V letošnji sezon i ne b o m o p o z a b i l i n i t i i z v i r n a de l a . K r s t i l i bomo Jožeta Tomaži -

    ča „Lepo Vido" i n B o j a n a Če -b u l j a »Janka in Metko"; dve d e l i , k i bosta t ako z a „mlad i " k o t za „stari" svet . P r a v z a p r a v bo še t r e t j i k r s t . T o bo p r v a j u g o s l o v a n s k a i z v e d b a psihološke d r a m e S. M a u g h a -m a »Deževje", k i j o je z a naš oder p r e v e d l a T . Gostiševa. S t e m hočemo še napre j s e z n a n j a t i p u b l i k o z novejšimi d e l i s ve tovne književnosti, k o t smo to s t o r i l i že le tos s P r i -e s t l e y e v i m »Nevarnim ovinkom", p r a v t a k o p a hočemo s t e m p o m a g a t i p r i p o m a n j k a n j u n o v i t e t d r u g i m o d r o m .

    T u d i z dob ro v o l j o ne bomo preveč s k o p i . S e g l i smo naza j k s t a r i m m o j s t r o m i n vse do najnovejših de l . R a z e n Le o-men j ene M o l i e r o v e k o m e d i j e m i s l i m o u p r i z o r i t i d u h o v i t e m o j s t r o v i n e C a r l a G o l d o n i j a »Lažnivec", i z sodobne d o m a če književnosti p a Dobričani-novo »Skupno stanovanje" i n

    V a s j e O c v i r k a »Tre t j e ležišče". Z a p r a z n i k žena p a borna p r i p r a v i l i d r a m o K a r l a Čapka »Mat i " , r a z e n v s e h n a v e d e n i h d e l p a bomo seg l i v e r j e tno še po d r a m i L e o n o v a »Vdor " , v r e z e r v i p a i m a m o še L . I l e l l -m a n o v e »Straža n a R e n u " . D o večjih s p r e m e b u p a m o , ne bo prišlo.

    K a j p a ope re ta z a k o n e c sezone? P o s t a t i s t i k i i n p r o r a čunu ne m o r e m o nič o b l j u b i t i . Če bomo d o b i l i k jC še k a k d i n a r , bomo n a v s a k način p o s k u s i l i t u d i z opereto .

    S e m i n t j a n a s bo o b i s k a l o t u d i Prešernovo gledališče i z K r a n j a , p o v a b i l i p a bomo t u d i d r u g a gledališča. Skušali bom o pones t i besede z našega od ra t u d i v d ruge k ra j e , le to na j v a m povemo , a a so gostov a n j a za gledališki žep p r e sneto s labo s reds tvo . Žel imo p a vsa j s K r a n j e m obdržati p r i j a t e l j s k e s t i k e .

    K o t je v i d e t i , ne g r emo n e p r i p r a v l j e n i v naše j u b i l e j n o leto . V t e m času smo d o b i l i t u d i n o v e g a gledališkega v o d jo. T o je p r i z n a n i H i n k o K o -šak, k i n a m bo s svojo k r e p k o r o k o p r a v go tovo v v e l i k o p o moč. — m —

    Ze da l j časa z z a n i m a n j e m G r a d b e n a d e l a b i m o r a l a opazuje jo p o t n i k i i n domačini b i t i n a s t a v b i zaključena do rastočo s tavbo ob križišču ce - 20. a vgus ta . D o 20. s e p t e m b r a ste v K r o p o i n K a m n o g o r i - p a b i m o r a l a b i t i končana t u -co. P r a v z a p r a v j e s t a v b a se- d i v s a i n s t a l a c i j s k a i n u r e d i t -

    daj p o d s t reho i n se že n o t ran j e u r e j a .

    To je n o v o pos lop je bodoče osemle tne šole za K r o p o i n o-k o l i c o . Z a 'sedaj bo i m e l a štir i v e l i k e učilnice, n e k a j s t a n o v a n j za p r edava t e l j e i n hišnika, p ros to re za ra zne z b i r k e učil t e r osta le n u j n e p r i t i k l i n e .

    v e n a d e l a p r o s t o r o v — tore j šola že p r i p r a v l j e n a z a s p r e j e m učencev.

    Z a l so z a r a d i p o m a n j k a n j a k r e d i t a d e l a začasno p r e k i n i l i . L o k a l n i f a k t o r j i p a upa jo , d a j i m bo l e uspe l o n a t a a l i o n i način p r e s k r b e t i m a n j k a joča, s r e d s t v a (3,5 m i l i j o n o v d inar j e v ) , t a k o d a bo šola še letos dokončno u r e j e n a .

    Skromen jubilej -10 let pomembnega dela

    V t eh d n e h o b h a j a 10- l e t -n ico p o m e m b n e g a de l a , učitelj m l a d i n e i n d i r i g e n t k r a n j s k e godbe n a p i h a l a , Z d e n k o M o t i iz K r a n j a .

    G l a s b e n i k M o t i je že p r e d d ruge sve tovno vo jno prišel v

    K r a n j . P o o s v o b o d i t v i so ga n j egov i tovariši, g o d b e n i k i i z K r a n j a , spet želeli i m e t i v s v o j i s r ed i . K e r je t u d i sam, ž e l e l d e l a t i s k u p n o z n j i m i n a g l a s b e n e m področju, se je t a ko j 1945 l e t a p r e s e l i l v K r a n j . P r i j e l je z a t a k t i r k o i n v s e skoz i do danes d e l a l n e u m o r n o ' n požrtvovalno za n a p r e d e k k r a n j s k e godbe n a p i h a l a . N i

    b i l o u r e i n večkrat t u d i ne d n e v a , k i b i ga o n ne žr tvova l t e r z v e l i k o vo l j o i n v e s e l j e m p ros t o vo l j no p r i j e l z a de lo . D a je n jegovo de lo p o m e m b n o i n da n j egov t r u d n i b i l z a m a n , je zados t en d o k a z godba n a p i h a l a v današnjem D P D „Svoboda" i z K r a n j a , kakršne K r a n j , l a h k o rečemo, še n i i m e l . P r a v go tovo je t a d r u žina k r a n j s k i h g o d b e n i k o v ne samo n a G o r e n j s k e m , temveč t u d i v S l o v e n i j i m e d n a j b o l j šimi. T o je v e l i k uspeh , k i r a z u m l j i v o n i b i l dosežen brez t r u d a .

    V e r j e t n o p a k r a n j s k a godba n a p i h a l a ne b i doseg la t a k i h uspehov , če se Z d e n k o M o t i ne b i s a m z a v e d a l , k j e j e z a četek v s a k e g a de l a . „Pr i m l a d i n i " , je n j egov odgovo r n a to. V s e h 10 le t j e v zga j a l n a j mlajše i n j i h učil p i h a l n i h i n s t r u m e n t o v i n danes že p r e cejšnje število p r a v t eh m l a d i h e n a k o v r e d n o sode lu j e m e d starejšimi, izkušenejšimi g o d b e n i k i . P o m e m b n o je b i l o n j e govo de lo v t eh 10 l e t i h i n z a služi zan j vse p r i z n a n j e . Z a l o m u k n j e g o v e m u m a j h n e m u j u b i l e j u , 10 - l e tn i c i uspešnega de l a i s k r e n o čestitamo z željo, da b i b i l še v nap r e j t ako k o t je b i l do sedaj , n e u t r u d -l j i v p r i d e lu s k r a n j s k i m i g o d b e n i k i .

    Ansambl narodnih plesov odpotoval v severno Dalmacijo

    Z a d n j e čase se o f o l k l o r n i s k u p i n i jeseniške »Svobode" prece j piše i n še več g o v o r i . A n s a m b l je p o s t a l z n a n že po vse j G o r e n j s k i , posebno p a navdušuje goste B l e d a , k j e r ,_ ̂ i _ 4 . _ . _ . x- ,., . . . . . , ...

    r e d n o angažiran, v t e h O b S O - l e t n i c i s m rt i v e l i k e g a s l o v e n s k e g a p i s a t e l j a s o o d k r i l i v M e n g š u l e p s p o m e n i k

    V nedeljo dopoldne so v Mengšu — rojstnem kraju slo- I s t i d a n je b i l a n a m e n g e -venskega pisatelja Janeza Trdine — odkrili spomenik. O d - škem godbenem d o m u o d k r i t a kritje spomenika je bilo združeno s počastitvijo 50-letnice s p o m i n s k a plošča p r e d 2 l e t o -pisateljeve smrti. Pr i slovesnosti je bilo navzočih mnogo m a u m r l e m u d i r i g e n t u P e t r u predstavnikov ljudske oblasti, množičnih organizacij, ku l - L i p a r j u . P e t e r L i p a r je 50 let turno-prosvetnih društev, predvsem pa seveda domačinov. Med gosti je bil tudi univ. prof. dr. Anton Slodnjak.

    C

    P O M E M J K J A N E Z U T R D I M I j e d n e h bodo s p o z n a l i jeseniške f o l k l o r i s t e , k i plešejo r a z e n g o r e n j s k i h t u d i v o j v o d i n s k e , bunjevačke, šumadijske i n d r u g e plese, t u d i v k r a j i h s e v e r n e D a l m a c i j e . V sredo je o d p o t o v a l a n s a m b l z o r k e s t r om , k v a r t e t o m i n so l i s t i v C r i k v e n i c e R a z e n v C r i k v e n i c i , bo gos t o va l t u d i v N o v i , S e n j u , M a k a r s k i i n d r u g i h S p o m e n i k so n a las tno p o b u - J a n e z a T r d i n e za s l o v ensko k r a j i h . O u s p e h i h , k i j i h bodo do i n večinoma z l a s t n i m i pripovedništvo t e r povezanos t doseg l i jeseniški p l e s a l c i v o- s r e d s t v i z g r a d i l i Mengšani s a - p i s a t e l j a s p r e p r o s t i m pode -m e n j e n i h k r a j i h , bomo p o r o - m i - S l ovesnos t j e pričel z a - želskim l j u d s t v o m i n posebej čali v p r i h o d n j i številki. V s e - s t o p n i k p r i p r a v l j a l n e g a o d b o - še z r o j a k i Mengšani. k a k o r p a smo prepričani, d a r a , s p o m e n i k p a j e o d k r i l d r . S p o m e n i k s t o j i sko ra j n a -t i n e bodo nič manjši od u - A . S l o d n j a k , k i je v s v o j e m s p r o t i p i sa t e l j e ve ro j s tne h i -spehov , k i j i h dosegajo po k r a t k e m n a g o v o r u p r i s o t n i m še, n a k a t e r i je v z i d a n a črna G o r e n j s k i . z l a s t i p o u d a r i l p o m e m b n o s t m a r m o r n a t a plošča s T r o i n o -

    v i m i b e s e d a m i : »Trudi l se»n se, d a s tare n a r o d n e nazore p o m nožim i n o b o g a t i m z i d e j a m i napredujočega časa." S p o m e n i k je sestavljen i z v i s o k e g a k a m n i t e g a s t eb ra , v k a t e r e g a je v d e l a n po r t r e t J a n e z a T r d i ne i n \ k l e s a n e besede: » N a v dušenje za politični i n v s a k d r u g n a p r e d e k m i g o r i v p r s ih K i p a r s k a del- 1, je z v e l i k o požrtvovalnostjo m p r e -

    v o d i l mengeško w o d b o — eno najstarejših i n na jbo l j z n a n i h godb v S l o v e n i j i .

    O delu Ljudske knjižnice na Jesenicah

    K o n c e m letošnjega • p r v e g a več k n j i g , ko t v p r v e m p o l l e t -p o l l e t j a je i m e l a L j u d s k a j u l a n s k e g a l e ta . P r e d v s e m j e knjižnica n a J e s e n i c a h 14.691 na ra s l o povpraševanje po k n j i g . Števi lo k n j i g se s t a lno m l a d i n s k i h k n j i g a h (3566 .: d v i g a . V p r v e m p o l l e t j u l e - 2551). M e d t e m , k o je število tošnjega l e t a je b i l o i z po so - o b i s k o v a l c e v n a r a s l o , je šte-j e n i h 15.132 k n j i g ; večina v i l o b r a l c e v - d e l a v c e v pad lo , ce jsnjo J u m e t n i i l D * , ^ & m e t o 010.186) j e b i l o l e p o s l o v n i h , D a b i knjižnica b r a l c e m č im-n a t o so s l ed i l e m l a d i n s k e bol j us t r e g l a , je podaljšala (3566), n a j m a n j p a j e b i l o i z - svoj d e l o v n i čas do 20. u r e , poso j en ih k n j i g v t u j i h j e z i - k a r je m e n d a ed i n s t v eno v k i h . N a r a s t l o je t u d i število vse j S l o v e n i j i

    o p r a v i l ak . k i p a r M a r j a n K e r -šič.

    N a s lovesnos t i je n a s t o p i l t u d i p e v s k i zbo r i z N o v e g a m e - Na tovarni »Plamen" so od-s ta (k jer je T r d i n a preživel kri l i spominsko ploščo svojim

    r e g i s t r i r a n i h b r a l c e v za '185, V s k l o p u L j u d s k e knjižni- v e l i k d e l s vo j e ga ž ivl jenja) , p a d l i m d e l a v c e m , o čemer t a k o , d a je b i l o k o n c e m p o l - ce J e s en i c e po s lu j e t a t u d i p o - r e c i t a t o r j i i n mengeška godba smo poročali že v prejšnji l e t j a r e g i s t r i r a n i h 4206 r e d - družnici n a Koroški B e l i i n n a p i h a l a . številki, n i h b r a l c e v n a Hrušici. Knjižnica n a K o - » » » • » • • • * » » » » • » » • > • • » » » • > » » < » » • • • • • • • • • » • • • • » • • > » • • • • • • • • » • • •

    V knjižnici so s i b r a l c i v roški B e l i i m a 3934 k n j i g , letošnjem p r v e m p o l l e t j u i z - knjižnica n a Hrušici p a neka j K&ko leVO je bilo p o s o d i l i s k o r a j 3000 a l i 24°/o m a n j . P. U .

    V majhni vasici pri Kropi in delala dr. Lovro Toman in

    V e r j e t n o m a l o k d o ve, a l i p a se še s p o m i n j a , d a s t a se r o d i l a i n v K a m n i g o r i c i ž ivela d v a pomembnejša s l o v e n s k a k u l t u r n a d e l a v c a , p o l i t i k i n p e s n i k dr. Lovro Toman i n s l i k a r Matevž Langus.

    P o o p r a v k i h s e m šel v K a m no go r i co i n k o s e m šel po P o t i s k o z i vas , s e m o p a z i l n a s ta r i , prece j v e l i k i hiši s k o v a n i m i železnimi mrežami i n p o l k n i n a o k n i h , ploščo, n a k a t e r i s e m b r a l : „ V tej hiši j e b i l p o r o j e n 10. a v gus t a 1872 dr. L o v r o T o m a n , p e s n i k i n d o m o l j u b s l o v e n s k i . U m r l je v R o d a u n u 15. a v gus t a 1870. ~— P o s t a v i l o S l o v e n s k o p i s a t e l j sko društvo 1887."

    P r e t e k l o nede l j o je m i n i l o 85 let, k a r je u m r l politični de lavec i n s l o v e n s k i pesn ik , k i je že t a k r a t izražal n a r o d no navdušenje v s v o j e m pes -n i k o v a n j u istočasno s s v o j i m i s o v r s t n i k i R a d o s l a v o m R a z l a -gom, F r a n c e t o m C e g n a r j e m i n L u k o m S v e t c e m . D r . L o v r o T o m a n i m a v e l i k e zas luge za s l o v e n s k i n a r o d . P e l je d o m o l j u b n e p e s m i t e r b i l ogn j e v i t g o vo rn i k . B i l je t u d i p o g l a v i t n i u s t a n o v i t e l j S l o v e n s k e M a t i c e (1863). T u d i n j e g o v a

    ž c n a , J o s i p i n a T u r n o g r a j s k a , je

    p o m e m b n a s l o v e n s k a knj iževn i c a , saj je b i l a p r v a vidnejša p r e d s t a v n i c a , k i se je u k v a r j a l a s p i s a t e l j e v a n j e m .

    N j e g o v sosed j e b i l s l i k a r Matevž L a n g u s . L e t o s bo m i n i l o žei 100 le t k a r je p r e n e h a l a z u p o d a b l j a n j e m r o k a , k i je b i l a neločl j ivo z v e z a n a s čopičem, tega v e l i k e g a m o j s t ra . N a hiši v K a m n i g o r i c i , v k a t e r i je živel i n k i je še danes takšna k o t je b i l a n e k da j , le o d zuna j je p r ebe l j ena , je s p o m i n s k a plošča z n a p i s o m : „Tu se je r o d i l Matevž L a n g u s , s l i k a r , r o j e n 9. sept. 1792, u m e r i 20. ok t . 1855."

    N j e g o v oče je b i l žebljar i n je u m r l k o je b i l o Matevžu šele 10 let . Z a t o j e m o r a l o n t r d o p r i j e t i z a de lo i n z žeb-l j a r s t v o m služiti k r u h zase i n za svoje . S t a r je b i l že 18 le t , ko je prvič o p a z o v a l v R a d o v l j i c i celovškega sobnega s l i k a r j a J a n p l . S c h r e i b e r s a , k i je s l i k a l g r o fu T h u r n u sobe. P r i n j e m s i je n e k a j l e t k a sneje, k o je N a p o l e o n z b i r a l fante za i l i r s k o vo j sko , učil t u d i s o b o s l i k a r s t v a . S o b o s l i -k a r s t v o je pozne j e n a d a l j e v a l n jegov bra t , s a m p a je o d p o t o v a l n a D u n a j i n t a m štud i r a l s l i k a r s t v o n a a k a d e m i j i .

    sta živela Matevž Langus P r i študiju ga je p o d p i r a l go riški r o j a k F r a n c Kavčič , n a r o d b i n i k l j u b o v a l i v K a m n i D u n a j u p a se je dobro s p o z n a l g o r i c i v s e m živl jenjskim n e -s Prešernom i n m u os ta l do p r i l i k a m i n težavam, danes p a

    k a vsa j 10 let p r epozno p r i j e l a z a čopič.

    To re j v m a j h n i v a s i c i p r i K r o p i , k j e r so tamkajšnji žebljar j i že p r e d 60 l e t i s t a v k a l i , s t a se r o d i l a , živela i n d e l a l a v e l i k a s l o v e n s k a moža. Do l go v r s t o let s ta n j u n i

    Na sliki levo je rojstna hiša dr. Lovro Tomana, na desni pa slikarja Matevža Langusa

    s m r t i zvest p r i j a t e l j . Matevž sko ra j n i več n a j t i n i t i n a j -se je p o s v e t i l p o r t r e t i r a n j u i n daljših s o r o d n i k o v . V K a m n i o l j n i m s l i k a m , pozne je p a t u d i g o r i c i s ta o s t a l i le še hiši i n f r e s k a m . N j e g o v a u s t v a r j a l n a samo plošči n a n j i h o p o z a r -s l i k a r s k a de l a so še danes s k o - j a t a mimoidoče, d a s ta t u ž i -ra j v v s e h k r a j i h S l o v en i j e , v e l a p e s n i k i n p o l i t i k d r . M e d d e l i so najboljši n j e gov i L o v r o T o m a n i n s l i k a r Matevž p o r t r e t i , n a k a t e r i h je r a d p o - L a n g u s . V s e m S l o v e n c e m p a k a z a l m e h k o b o domače p o k r a - s ta z a p u s t i l a p o m e m b n a de la , j i n e . I m e l je t u d i v e l i k o šte- k i s ta j i h k o v a l a v s v o j e m v i l o učencev, z l a s t i učenk i n življenju, škoda je le , d a je n j e gova r o - FaBo

    O d b o r Z B N O V te r ena R u - r a z v o j u n a r o d n o o s vobod i l n e p a — Z l a t o po l je v K r a n j u borbe v t e m k r a j u , dobro i z po ln ju j e svoje na loge . T a i z l e t je že d r u g i v letoš-T o p r i z n a n j e m u je d a l t u d i n j e m l e tu . P r v e g a je odbo r M e s t n i odbor Z B K r a n j . S k r - p r i r e d i l v Begun j e , k j e r so s i be t i m o r a za 53 o t r o k p a d l i h o t r o c i o g l eda l i g robove t a l c ev borcev , za n a d 400 članov Z B i n z log lasne b u n k e r j e . p a m o r a i m e t i e v idenco , p r e d -v s e m p a s k r b e t i za izčrpane Jeseniški otroci na ™ k / „ Z ne°d!iio je ta od- »etoTanj« pod Golico bor p r i r e d i l i z l e t v v i n t g a r - Z e neka j let je tega, k a r so sko sotesko za v s e h 53 o t rok , jeseniški t a b o r n i k i r o d u J e k -O t r o c i so se s k u p a j z n e k a t e - l a r j e v u r e d i l i svo