GOSPODARSKA PROBLEMATIKA BOVŠKEGA V PRETEKLOSTI

M I L K O K O S

SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE

DNE 24. APRILA 1964

V svoj i r eg iona lnogeogra f sk i š tud i j i Bovec in Bovško, ob j av l j en i v sedmi k n j i g i G e o g r a f s k e g a zbo rn ika (1962, str . 307 do 388) o b r a v n a v a avtor , dr . A n t o n Melik , poleg d r u g e g a t u d i p r o b l e m a t i k o s e d a n j e g a s t a n j a gospodar s tva n a Bovškem p a n j e g a p e r s p e k t i v e za bodočnost . V k r a t k i h besedah bi to d a n a š n j o p r o b l e m a t i k o mogli obseči v na-s l e d n j e m :

Bovško je p o k r a j i n a , k i g lede n a z n a č a j svoje zeml je ne more s po l jede ls tvom in ž iv inore jo p r e ž i v l j a t i svojega p reb iva l s tva . Zato in p a v t e žn j i po bo l j š em in l až je dosegl j ivem zas lužku o d h a j a m l a j š e p reb iva l s tvo na delo v večje , p r e d v s e m indus t r i j sko razv i t e odda l j e -ne j še k r a j e , n a p r i m e r na Jesenice, v K r a n j ali v L j u b l j a n o . S t em v zvezi je p r i m a n j k o v a n j e p r e d v s e m m l a j š i h de lovn ih sil, k i b i bi le p o t r e b n e d o m a za delo v k m e t i j s t v u . V tesni povezav i s tem so š tevi lne p u s t e ali s labo obde lane k m e č k e domač i je , je n e o p r a v l j e n o delo n a po l ju , t r a v n i k i h in košen icah . Živ inore ja zlast i k o n j e r e j a in ovčere ja je v n a z a d o v a n j u .

D a bi se tem t e ž a v a m odpomoglo o b s t a j a t e ž n j a po indus t r i a l i -zac i j i in s tem z a p o s l o v a n j u domače de lovne sile doma, s čemer se je začelo. H k r a t i j e p r i z a d e v n a t e ž n j a po z v e č a n j u tur i s t ike , k a r je v zvezi z novimi in obnov l j en imi us t rezn imi n a p r a v a m i v gost ins tvu, kopa l i šč ih , p rome tu , p r o m e t n i h p o t e h i td .

T a d a n a š n j a p r o b l e m a t i k a Bovškega se v mnogočem presene t l j ivo u j e m a s p rob lema t iko , k a k r š n a je na to p o k r a j i n o p r i t i s k a l a že p r e d stolet j i . Pog lav i tno iz spisov, k i j i h h r a n i D r ž a v n i a r h i v (Archivio d i Stato) v T r s t u so p r evze t i p o d a t k i o Bovškem p r e d okoli 200 leti . Spis i n a p i s a n i v i t a l i j anšč in i , so poveč in i d a t i r a n i le ta 1769.1 D o d a j a m še n e k a t e r e p o d a t k e iz s t a r e j še dobe za zgodovino Bovškega č r p a n e iz l i t e r a tu r e te r a rh ivov v Bene tkah , V i d m u in Č e d a d u .

Po p o d a t k i h o m e n j e n i h spisov v D r ž a v n e m a r h i v u v T r s tu je imelo bovško g lavars tvo ( k a p i t a n a t ) p r e d 200 let i pod svojo ju r i sd ik -c i jo vas i : S t rmec, Log, Kor i tn ica , Bovec (z Vel iko in Malo vasjo) , D v o r , P l u ž n a , č e z s o č a , Žaga, S r p e n i c a in Trnovo. Te vasi so u r e j e n e po d e k a n i j a h ( ž u p a n i j a h ) z d e k a n i (župani ) n a čelu. D e k a n o v je šest : za S t rmec in Log, za Kor i tn ico , za Bovec, D v o r in P lužno , za Cezsočo,

1 V oddelku C. R. Consiglio Capitaniale delle Unite Contee di Gorizia e Gradišča, fascikel 95, ff. 51—52, 57—61, 132—136, 141.

za Žago in Srpenico , za Trnovo . O b č i n i (comunita) s ta dve : Bovec, s sodnikom, d e k a n o m in 12 zapr i seženc i (giurat i) in Čezsoča, z de-k a n o m in 6 zapr iseženci . O b č i n a Čezsoča je p o d r e j e n a občini v Bovcu, p r a v t ako tud i ostale d e k a n i j e .

Vaške d e k a n e p o t r j u j e g l ava r , k a r se d o g a j a vsako leto v Srpen ic i na d a n sv. F l o r i j a n a . G l a v a r ima t u d i p r av i co umešča t i ž u p n i k a v Bovcu, k i ga p a voli in p r e d l a g a k a p i t e l j v Č e d a d u . G l a v a r s t v o sodi v vseli c iv i ln ih zadevah pod ložn ikov in o p r i z iv ih v p r v i ins tanc i od občin v Bovcu in Cezsoči. V imenu g l a v a r j e v e m o p r a v l j a sodstvo advo-k a t kot de leg i ran sodnik. Mimo tega so t u k a j še kanc l e r in d v a sodna nameščenca (za p o z i v a n j e n a sodišče, i zvršbe itd.).

G l a v a r s t v o ima p rav ico do r ibolova in lova v svojem o k r a j u . N a g r a d u v K l u ž a h so g l a v a r j i n e k d a j p reb iva l i . V vo jnem času je bovška obč ina do lžna va rova t i in b r a n i t i g r a d Kluže, sicer p a t a m z a r a d i t r a j n e g a v a r s t v a vzd rževa t i skozi vse leto d v a č loveka.

K r a t e k uvod o u p r a v i in u r ed i t v i bovškega g lava r s tva , s k a t e r i m z a č e n j a j o spisi o Bovškem v t r ž a š k e m a rh ivu , glede p o d a t k o v deloma soglaša, de loma p a s p o p o l n j u j e k a r vemo o tem iz d r u g i h vi rov in l i t e ra tu re . O t em r a z p r a v l j a ob zelo sk rbno z b r a n i h p o d a t k i h — č r p a n i h sicer iz d r u g i h v i rov — n a d robno Ja romi r B e r a n v svoji š t ud i j i Donesk i k zgodovini p r a v a n a Goriškem. 2 K n j egov im i zva j a -n j e m bi p r i p o m n i l , da b i »comuni ta« našega v i ra , k j e r so volili na Bovškem sodn ika in d e k a n a ne p r e v e d e l z »okra jn i zbor«, m a r v e č z »občina«, k a r us t reza »gemein« v spis ih ses tavl jenih v n e m š k e m jez iku. Be ranova domneva , da je 12 zapr i sežencev bovške občine i s tovetnih z ž u p a n i 12 bovšk ih vasi ne bo d rža la , k a j t i n a š vir n a v a j a na Bov-škem le 6 v a š k i h ž u p a n o v (dekanov) v 10 vaseh in d v e h občinah . Posebno občino v Čezsoči r a z l a g a m iz n e k d a n j e p r i p a d n o s t i te vasi in b l i žn j ega Loga (Čezsoškega) pod p a t r i a r h o v o to lminsko gas ta ld i jo , v m e j a h sicer bovške dekan i j e .

P r i n a v a j a n j u 10 vasi , k i s p a d a j o pod bovško g lava r s tvo s šestimi d e k a n i (župani ) , bi p r i p o m n i l , d a v e l j a j o m a r s i k j e n a s lovenskem ozeml ju t i s ta nase l j a , v k a t e r i h se v s ta r in i i m e n u j e j o ž u p a n i , za s t a r e j š a po nasel i tv i in n a s t a n k u . To v e l j a oči tno t u d i za navedene bovške vasi , k i t u d i po d r u g i h z n a k i h k a ž e j o na n a s t a n e k v dobi s t a re j šega n a s e l j e v a n j a . N a j s t a r e j š e znane omembe z a n j e so: Bovec (Fliz), 1174, F . Kos, G r a d i v o za zgodovino Slovencev 4, 546, 547; Velika vas (in vi l la maiori) in Mala vas (in vi l la p a r u a ) v Bovcu, 1285 (Monumen ta h is tor ica d u c a t u s C a r i n t h i a e 5, 403). Dvor (villa que di-c i tu r C u r i a in Plecz), 1256, kod . W 594, fol. 102', R e g i s t r a t u r b u c h der Gra f en von Gorz , v D r ž . a r h i v u n a D u n a j u . Plužna (Plusina) , c i ta t kot p r i Vel iki in Mali vasi . čezsoča (in Ple t io in vi l la que d ic i tu r u l t r a I son t ium) , 1306, T h e s a u r u s ecclesiae Aqui le jens is , ed. Bianchi , 330. Log Čezsoški in Žaga (Loch i u x t a Segam), 1342, M o n u m e n t a p a -

2 Zbornik znanstvenih razprav (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta), 28 (1959), 5—50.

t r i a e For i ju l i i , rokop i s R 80 v D r ž a v n e m a r h i v u v V i d m u , fol . 75. Srpenica (Sterpenicz) , 1285, c i ta t kot p r i Vel iki in Mal i vasi. Trnovo (Ternau) , 1313, rokop i s n a v e d e n p r i Logu Čezsoškemu in Žagi, fol. 13'.

P reb iva l cev na bovškem ozeml ju so po p o d a t k i h spisov v t r ža -škem a r h i v u okoli le ta 1769 naš te l i 3834; t i so p r e b i v a l i v 811 h i šah .

Zan imiva je p r i m e r j a v a teh š tevi lk s š t ev i lkami kasne j š ih š te t i j , r a z u m e se za isto ozemlje . Le t a 1857 — 6218, 1869 — 6554, 1880 — 5947, 1900 — 5871, 1910 — 5924, 1936 — 5319, 1948 — 3795, 1961 — 4189. Te š tevi lke n a m povedo, da n i bilo p r eb iva l s t va na Bovškem p r e d 200 leti vel iko m a n j kot danes .

Spis i i z p r e d 200 let i p r a v i j o , da je p reb iva l s tvo Bovškega nas t a -n j e n o m e d ska lna t imi in ne rodov i tn imi gorami , da je p o d n e b j e več j i del le ta mrzlo, da je le zelo ma lo obdelovalne zemlje , t a k o da se l j u d j e z l as tn imi p r i d e l k i m o r e j o p r e ž i v l j a t i k o m a j t r i mesece. N a j v e č j a s reds tva za obs tanek in t ud i t r g o v a n j e d a j e Bovčanom r e j a mnogo žival i , kot goved, k o n j , ovac in koza. Z dohodk i od j a g n j e t , kožic in telet , p a mas la , s ira in m l e k a se p r e ž i v l j a j o na s i romašen n a č i n ostali de l leta. S i ra in lesa i m a Bovško v dovo l jn i mer i . T r g u j e j o p a Bovčani z volno, mas lom in sirom, k a r nosi jo n a p r o d a j na K r a n j s k o , v g rof i jo G o r i š k o — G r a d i š č a n s k o , n a Koroško in v Trs t . P r i d e l a j o n e k a j ma lega pšenice , j e čmena in ko ruze p a k a k kos p l a t n a .

T o d a ži ta , kol ikor ga p r i d e l a j o , je za p r e h r a n o p r e b i v a l s t v a p re -malo , zlast i ke r je p r e p i č e l obseg r a v n i n s k e g a sveta, k j e r bi uspevalo . N a j v e č j e in edino sreds tvo za obs tanek je Bovčanom živinore ja . Ke r p a tud i od te, zlast i če je r o d b i n a š tevi lne jša , ne more jo imet i dovo l j s reds tev za ž iv l jen je , si išče m l a d i n a r a d a zas lužek izven dežele.

K s t a lnemu p o u d a r j a n j u v spis ih o Bovškem v t r ž a š k e m a rh ivu , d a je ž iv inore ja g l avna ali celo ed ina za obs t anek mogoča p r idob i t -v e n a p a n o g a n a j dodam, da je t a k o bilo na Bovškem že s to le t ja n a z a j . Poleg ž ivine je bi l sir eden n a j p o m e m b n e j š i h p r o d u k t o v , k i ga je bovšk i k m e t služil kot u r b a r i a l n o d a j a t e v svoj im zeml j i šk im gospo-dom. P l a n i n e v bovšk ih go rah se n a v a j a j o že v d r u g i polovici 12. sto-l e t j a , p r v a po imenu (Trebišč ina) p a le ta 1328.3 Spis , k i je za okoli 100 let s t a re j š i od n a š i h a k t o v — Rechbacbovo poroči lo o bovškem g l ava r s tvu iz sedmega dese t l e t j a 17. s to le t ja — p r a v t a k o p o u d a r j a ž iv inore jo n a Bovškem, h k r a t i p a t u d i p renase l j enos t in revščino dežele. Za rad i p ič lega p r i d e l k a ž i ta z m a n j k u j e k r u h a tud i za pol leta.4

Žito za p r e h r a n o p r e b i v a l s t v a so že v s r e d n j e m v e k u uvaža l i s Ko-roške.5

V t a k e m s t a n j u gospoda r s tva se je Bovško srečalo v d rug i polovici 18. s to le t ja z u v a j a n j e m f i z iok ra t sk ih smernic , k i so šle v k m e t i j s t v u

3 Srednjeveški urbar j i za Slovenijo, zvezek drugi, Urbarj i Slovenskega Primorja 2, 13, 84: 3, 278. — Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev 4, št. 795, str. 394 (1191). — Monumenta patriae Fori Julii, rokopis R80, fol. 106, v Državnem arhivu (Archivio di Stato) v Vidmu.

4 J. Beran, Doneska k zgodovini prava na Goriškem, 15, 18. 5 C. Czoeriiig, Das Land Gorz und Gradišča (1873), 726, opomba.

za novimi načini obdelave in uporabe zemlje, za novimi pos topki v živinoreji , za u v a j a n j e m novih hran i ln ih rast l in in za boljšo zaposlitev prebivals tva . Vse to n a j bi seveda zvečalo državne dohodke in dvignilo b lagos tanje l judi . Kmet i j sk im d r u ž b a m je p r i š i r j en ju f iz iokra tskih naukov in načel šla pomembna vloga. Gor iška kmet i j ska družba , k i je, kot je iz naš ih virov razvidno, d a j a l a predloge in m n e n j a za zbolj-šan je gospodarskega s t an ja n a Bovškem, je bila us tanovl jena leta 1765.

V p r a š a n a glede gospodars tva na Bovškem je svetovala, ker je t a m k a j glavno sredstvo za obstanek živina (goveda, ovce, koze, konji) n a j se vsa skrb posveti dvigu živinoreje. Poizkusi n a j se nap rav i t i pašn ike plodnejše . P o m a n j k a n j u k r m e n a j se odpomore z goji tvi jo k r o m p i r j a , ko ren ja in detelje. Goj i tev živine n a j bo prvenstveno pr i -zadevan je Bovčanov. S tem se bo zvečal odgoj telet, j agn je t in ko-zličev, pr ide lek masla, sira in volne, ka r vse bi z znatno p roda jo bilo v veliko korist Bovčanov. U v a j a n j e ovac z mehko volno bi koristilo p r idob ivan ju kakovostne volne, ki je sicer ni v izobilju, je p a po t rebna predi ln icam. To blago bi p r a v s e d a j moglo biti upoš tevano ko se na Gor iškem in Grad i ščanskem u v a j a j o suknarne , k i n a Koroškem že obs ta ja jo . V te suknarne bi mogli Bovčani poš i l ja t i svojo volno in imeti od p re j e dobiček.

Znaten konsum telet v mestih Gor iško—Gradiščanske in v Trs tu bi mora l vzpodbu ja t i Bovčane, da bi gojili večje število krav , da bi oskrbeli umetno krmo za n j ihovo rejo preko zime. Tistim, ki bovško glavars tvo u p r a v l j a j o bi moralo bi t i vse to p r i srcu, moral i bi znat i prebivalce pregovar ja t i , da vpe l je jo vse ka r j im more bit i od korist i in p r inaša t i dobiček. Gorski položaj , nerodovitnost zemlje, ostro pod-nebje, to so ovire, k i v veliki meri p r ep reču j e jo boljšo ku l tu ro zemlje. K l jub temu bi se dalo m a r s i k a j zboljšat i , če bi se ravnalo po pravi l ih in metodah kot je t reba. Toda p r i položaju kak r šen je in v k r a j i h k j e r n i nobenega, ki bi vedel k a j je ag r iku l tu ra ni u p a t i na večji uspeh.

Še na n e k a j je opozorila spomenica goriške Kmet i j ske družbe. Vemo, da je bilo v s tar ih časih razš i r jeno na Bovškem krošnjars tvo , ne vemo sicer od k d a j in tud i ne, ali je bilo Bovčanom pode l jena p rav ica k r o š n j a r j e n j a po kakem posebnem privi legi ju , ali je bilo kroš-n ja r s tvo kako drugače vpel jano. Spomenica Kmet i j ske družbe pravi , da obs ta ja p r i Bovčanih k a r r azvada o d h a j a n j a v svet, t ako da os ta ja zlasti k r e p a k rod in mlad ina ka r več let izven domačega k r a j a in k rošn j a r i v raznih deželah. Tu si Bovčani navzamejo t u j i h navad , škodl j iv ih za nj ihovo telo in vero. Ko se vrnejo pojedo, k a r so pridobil i s k r o š n j a r j e n j e m , nato p a nada l j u j e jo , kako bi si d rugače pribori l i svoj obstanek.

P a še d ruga r azvada je p r i Bovčanih razš i r jena , k i je nemara vzrok, da so mnogi pr is i l jeni zapušča t i domačo zemljo in si drugod iskat i svoj ž ivl jenjski obstanek. Zemljo za obdelavo pr imerno deli oče v toliko delov, kolikor ima otrok. Nas tane toliko delcev in poddelcev, da imajo otroci in vnuk i k o m a j k r p e zemlje. S strogimi zakoni in

u k r e p i bi bilo t reba zaus t av i t i o d h a j a n j e v svet s k r o š n j o in p r e p r e č i t i d rob i t ev zemlje , s t e m z m a n j š e v a n j e š tevi la p reb iva l cev in vse zlo, k i i z h a j a iz b rezde lnega in p o s t o p a š k e g a ž iv l j en j a .

T o d a k a k o z a d r ž a t i l j u d i v d o m a č e m k r a j u , k a k o j im p o m a g a t i ? Zaposl i n a j se j ih z u v a j a n j e m s ta tev v t k a l n i c a h za p l a t n o in volno, v p e l j e n a j se i zde lava nogav ic in p o d o b n e g a i n d u s t r i j s k e g a dela . P r i d o b i n a j se Bovčane za re jo čebel in za vse k a r bi zbol jša lo n j i h o v po loža j .

N i zgo l j po t r ebno n a m r e č t u d i b is tveno je na roč i t i u p r a v i t e l j e m bovškega g l ava r s tva n a j se z a v z a m e j o za ondo tne r evne l jud i , pod-uč i jo n a j j ih , v z p o d b u j a j o , v p e l j e j o v delo in obr t , n a p r a v i j o n a j j i h sposobne doseči vsa t i s ta s reds tva , k i b i j im mogla b i t i v o l a j š an j e . Če se bo Bovčane pus t i lo v s e d a n j i z anemar j enos t i , se ne bodo n i k d a r reši l i b e d n e g a s t a n j a , k i j ih p r i t i ska .

T u d i v l a d a cesarice M a r i j e Te rez i j e je le ta 1769 (26. avgus ta ) p r e d l a g a l a k a k o n a j se p o m a g a Bovčanom. Še letos n a j se na P a d o -v a n s k e m k u p i n e k a j k o š t r u n o v in j ih brez p l ač i l a poš l j e Bovčanom zato, d a se bo med n j i m i mogla volna izdelovat i v več j em obsegu in bo l j š i kakovost i . D a l j e n a j se d v a mojs t ra , k i se s p o z n a t a v de lu z volno p o š l j e t a v Bovec in ondi moške in ženske uč i t a t k a n j a volne. Bovčanom n a j se z d e n a r j e m p o m a g a p r i z b o l j š a n j u čebelore je in na-bav i čebe l j ih p a n j e v . V l a d a zah t eva t u d i poroči lo o u k r e p i h , k i so bili s to r j en i g lede r a z k o s a v a n j a zemlj i šč .

P red log i in u k r e p i glede z b o l j š a n j a gospoda r skega s t a n j a Bov-škega p a d a j o in se s k l a d a j o s časom, ko se je t u d i n a Gor i škem v sk lopu t e d a n j i h p r i z a d e v a n j v gospodar s tvu skuša lo povzd ign i t i agr i -ku l tu ro , m a n u f a k t u r o , obr t in t rgovino. T u d i v gora t ih del ih dežele n a s t a j a j o m a n u f a k t u r n e de lavnice , k i j im p a n i povsod uso jen uspeh . V Bovškem sosednjem K o b a r i d u so le ta 1753 začeli s tka ln ico za p i s ano p la tno , k i p a je k m a l u p r o p a d l a . V K a n a l u je b i la le ta 1775 z nekol iko več j im u s p e h o m u r e j e n a p l a t n a r n a . 6

T u d i n a cesto p r e k o P rede la , k i p o m e n j a v n e k d a n j e m gospo-d a r s t v u Bovškega zelo p o m e m b n o pos tavko , je ob nač r t i h , p red logih in u k r e p i h za pomoč Bovčanom misl i la v d rug i polovici 18. s to le t ja t e d a n j a oblast . O b p rede l sk i po t i ali neda leč od n j e leži jo vse t iste bovške vasi , k i j ih m o r a m o z u p r a v i č e n o s t j o imet i za nase l j a s t a re j -šega n a s t a n k a .

P rede l sk i cesti, k i p e l j e da l j e ob Soči in p r i K o b a r i d u zav i j e v dol ino N a d i ž e v smer i p r o t i Č e d a d u gre v s t a re j š i p re tek los t i Bov-škega več j i p o m e n ko t cesti, k i p e l j e od K o b a r i d a d a l j e p ro t i To lminu in Gorici . P r v e o m e m b e Bovca v 12. s to le t ju so v zvezi s Koroško in Korošci , k i so p r i h a j a l i ob zgorn jo Sočo p r e k o brez d v o m a obstoje-čega p o t a čez Prede l . Vse do zače tka 14. s to le t ja se n a v a j a n a Bovškem in v z g o r n j e m Posočju z e m l j i š k a posest f e v d a l c e v in c e r k v a s ko roške

6 O tem C. Morelli, Istoria della Contea di Gorizia 5 (1855), zlasti str. 118 dalje, 136.

s t ran i ( škof i j i K r k a in Bamberg , s amos tana Oso je in Mil l s ta t t itd.).7

K a ž e p a , d a je bi la posest ob zgorn j i Soči korošk i gospodi p r e v e č od rok ; že od 12. s to le t ja d a l j e jo z a m e n j u j e j o in o d p r o d a j a j o .

O s t a l e p a so t rgovske zveze p r e k o Prede la , od k a t e r i h so imeli Bovčan i brez d v o m a gospoda r sko kor is t . V 14. s to le t ju so ogle jski p a -t r i a rh i , svetni gospoda r j i F u r l a n i j e , z a r a d i ces tnih r o p a r j e v , k i so n a t rgovce p reža l i ob cesti p r e k o P o n t e b e in v časih, ko so bili n a v z k r i ž z avs t r i j sk imi vojvodi , g o s p o d a r j i p o n t e b s k e ceste, skuša l i u s m e r j a t i t rgovski p r o m e t p r e k o P r e d e l a in Bovca. Za t rgovce iz B e l j a k a in ka t e r ihko l i d r u g i h k r a j e v se 1345 n a v a j a bovška cesta ( s t ra ta de Plez), k i pe l j e v Č e d a d . Trgovcem, k i p r i h a j a j o p r e k o Bovca zagotovi 1364 oglejski p a t r i a r h posebno varnost . 8

S pogodbo sk len jeno le ta 1379 m e d ogle jsk im p a t r i a r h o m in me-stom Č e d a d o m je ta pos ta l gospoda r Tolminskega. 9 To je bilo v p r i d zvečanega p r o m e t a med Č e d a d o m in n o t r a n j i m i a l p s k i m i deželami p r e k o Bovca in P rede la . Č e d a d , k a t e r e g a oblas t je s pogodbo iz le ta 1379 segala s e d a j globoko v z g o r n j e Posočje , je t a svo j p o l o ž a j skuša l izkor is t i t i v svojo gospoda r sko korist , n a p e l j a t i p r e k o na novo p r i d o b l j e n e g a ozeml ja ob zgo rn j i Soči t rgovski p r o m e t na svoje mesto. Z a v s t r i j s k i m a vo jvodoma Vi l j emom in A lb reh tom, k i s ta bi la go-s p o d a r j a t u d i sosednje Koroške , in z eml j i šk im sosedom Bovškega n a severu, ško fom iz n e m š k e g a B a m b e r g a je sklenil Č e d a d le ta 1399 pogodb i o p o t u čez Prede l . T i dos le j neznan i l is t ini s ta p o m e m b e n vi r za zgodovino p r o m e t a in t r g o v a n j a u s m e r j e n e g a p r e k o Bovškega.1 0

P o p r a v i , p r e u r e d i , obnovi in n a p r a v i n a j se cesta, k i pe l j e od vode imenovane Treb iža (ab a q u a q u a e d ic i tu r La Ta ru i s a , danes Trbiž) , p r e k o Bovca (per P l e t i u m quod vu lga r i t e r in teu tonico d ic i tu r Fli?) n a Čedadsko . Č e d a d c i ne b o d o od t rgovcev imenovan ih vojvod ozi roma od b a m b e r š k e g a š k o f a r a z e n od s t a r ine n a v e d e n i h c a r i n in p r e -voznine ( u a l u a r d u m u s i t a t u m quod vu lga r i t e r in theu ton ico d ic i tu r f u r u a r t ) zah teva l i noben ih d r u g i h d a j a t e v , ni t i ne bodo t i n a Č e d a d -skem p r i m o r a n i iz lagat i svoje b lago na p r o d a j (nederlegk) ali se t a m -k a j po n e p o t r e b n e m zadrževa t i .

Iz ca r in sk ih pos tavk , k i j i h l i s t ina n a d r o b n o naš t eva , je r a z v i d n o k a j se je t a k r a t tovori lo in vozilo p r e k o P r e d e l a in Bovca n a Č e d a d . O d žival i so to bili voli, k r a v e , kon j i , k o š t r u n i in sv in je ; od r u d p a b a k e r , kosi ter , svinec in železo. O d p r o m e t a p r e k o P r e d e l a so imeli

7 Urbarj i Slovenskega Primorja 2, 13, 14. 8 Fontes rerum Austriacarum, II. Ab t , 40, 51, 222 (I .Zahn, Austro-

Friulana). 9 V. loppi, Documenti Goriziani, Archeografo T r i e s t i n o 17 (1891), 31

do 35. 10 Prepisa iz 18. stoletja obeh listin v Državnem arhivu (Archivio di

Stato) v Benetkah, Sec reta Arehivi proprd, G. Fontanini. zv. 3, 338—339'. — Prepis iz 17. stoletja samo pogodbe z avstrijskimi vojvodi v arhivu v Muzeju v Čedadu, Komunalni arhiv (brez podatkov o carinskih postavkah).

brez d v o m a koris t i t ud i Bovčani , s p r i p r e g o in r azno d r u g o pomočjo ter pos t režbo l j u d e m in ž ival im.

H u d u d a r e c za p rede l sko cesto je bi l ko so leta 1420 posta l i Be-n e č a n i svetni g o s p o d a r j i F u r l a n i j e in so na škodo p rede l ske ceste Bene tke začele p o d p i r a t i in u s m e r j a t i t rgovski p r o m e t p r e k o Pontebe . Še h u j š i u d a r e c p a je bi l ko je bilo Bovško p ič l ih sto let ka sne j e (1509) p r i k l j u č e n o h a b s b u r š k i m deže lam in je ods le j Bovec od Č e d a d a ločila po l i t i čna m e j a .

N o v a avs t r i j ska oblas t je sicer skuša l a p rede l sko cesto usmeri t i ob Soči navzdo l n a Gorico in d a l j e na luk i v T r s t u in D e v i n u . Cesto od T o l m i n a do Gor ice so začel i g r ad i t i in jo dog ra j eva l i v d rug i polovici 16. s to le t ja . V k l j u b p o p r a v i l o m in n e k a t e r i m celo ve l ikopo tezn im na-č r t om za o h r a n j e v a n j e in n a m e n o m k a k o n a j se p r e k o P rede l a iz-v a ž a j o v n o t r a n j e a l p s k e dežele zlast i gor i ška v ina , se je za cesto d e j a n s k o storilo malo. Korošci se niso z a n j o zavzemal i in jo niso r ad i u p o r a b l j a l i . Ces ta in mostovi n a n j e j so v p r o p a d a n j u , zlast i v delu m e d Bovcem in Trbižem. 1 1 V k r a t k e m bo cesta n e u p o r a b n a , ne samo za vozove, m a r v e č t u d i za tovorne kon je , je p o v e d a n o le ta 1704.12

Po eni s t r an i so Benečan i in F u r l a n i u s m e r j a l i p r o m e t n a pon teb-sko cesto, k i so jo t u d i Korošci r a j e u p o r a b l j a l i kot k l a n c e na Prede lu . Po d r u g i s t r an i je p a nova t rgovska ces ta p r e k o K r a n j s k e p revze la vlogo g lavnega p r o m e t a s Trs tom, zlast i po t em ko je bilo to mesto 1719 razg lašeno za svobodno luko.

Šele za časa gospoda r sko močno r azg ibane dobe cesarice M a r i j e Te rez i j e (1740—1780) je p r o m e t n a pr.edelski cesti do neke mere oživel. N a š i v i r i iz t r ž a š k e g a a r h i v a p r a v i j o , da d a j e p r e d e l s k a cesta Bov-čanom p r e c e j d o h o d k a ; t u d i p r e k o 10.000 fo r in tov na leto zas luž i jo Bovčani s p r i p r e g o ( forspon) , k i jo n u d i j o Korošcem na p o t u čez P rede l . V e n d a r , p r a v i j o n a š i viri , n a j se b rezpose lna bovška m l a d i n a tu n a domač ih t leh še b o l j zaposl i . Ces ta n a j se obnovi in p o p r a v i t ako , d a se bo l ahko po n j e j vozilo, da b i s t e m število t rgovskih voz n a n j e j na ras t lo , s k o n j i in voli bi p a m l a d i l j u d j e pomaga l i p r i vo-zovih. P lač i lo za to bi bilo v kor is t in pomoč r e v n i m Bovčanom, ki i m a j o z a r a d i p r i rode svoje zeml je le t ravo , s k a t e r o rede žival. T a k o p o p r a v l j e n a in u r e j e n a ces ta ne bi bi la v kor is t le d o m a č e m u pre -b iva l s tvu , m a r v e č t u d i Gor i šk i in G r a d i š č a n s k i , v zna tno koris t t rgo-vini , k i bi se v teh k r a j i h z ob tokom b laga poveča la , b i la bi p a t u d i v kor is t t r ž a š k i luki .

Še na eno so opozori l i p red log i za z b o l j š a n j e gospodarskega s t a n j a Bovčanov. Spisi , k i j ih u p o r a b l j a m o p rav i j o , d a o b s t a j a v bovškem g l a v a r s t v u v T r e n t i r u d n i k železa. N e k a j časa ga je imel nek i gospod G r o t t a , za t em je p re še l v posest rodb ine g rofov At temsov, k i so v

11 Morelli, Istoria della Contea di Gorizia 1, 167—168; 2, 173, 175. — S. Rutar, Zgodovina Tolminskega (1882), 156—158. — Czoernig, Das Land Gorz und Gradišča, 819 -320.

12 Morelli, Istoria della Contea di Gorizia 3, 115.

T r e n t i us tanovi l i k a p e l o z bene f i c i j em v znesku okrog 100 fo r in tov n a leto za v z d r ž e v a n j e k a p l a n a . R u d n i k je na to k u p i l nek i B r a n k a s K r a n j s k e g a , n j egova vdova p a ga je p r o d a l a F r a n č i š k u de Wich ten -stein iz Gorice. Za rad i p o m a n j k a n j a sredstev ga t a ne more t a k o s p r a v l j a t i v obra t , k a k o r bi bi lo t r eba in r u d n i k z a n e m a r j a . P o t r e b n o bi bilo p r e i s k a t i k a k o l a s tn ik ta r u d n i k u p r a v l j a , ali j e od kor is t i d a o b r a t u j e , a l i j e prevoz n j egov ih izde lkov iz onih d a l j n i h k r a j e v l a h e k in z neve l ik imi s t roški mogoč. V t em p r i m e r u bi se v t em r u d -n i k u mogl i zaposl i t i t is t i pod ložn ik i , k i so z a r a d i nezapos lenos t i p r i -s i l jeni živeti od miloščine d r u g i h in so d r u g i m v b reme.

K t e m u k a r n a v a j a j o naš i spisi o železnem r u d n i k u v T r e n t i bi bilo p r i p o m n i t i , da so po z n a n i h p o d a t k i h z d o v o l j e n j e m cesa r j a F e r d i n a n d a I I . začeli z r u d a r s k i m obra tom v T r e n t i b r a t j e Gro t t a , k i so ondi v s a j že leta 1624 imeli svoje fuž ine . G r o t t a so p r o d a l i ob ra t v s a j p r e d letom 1675 g r o f u H e r m a n u At temsu . T a ga o m e n j a 1693 v svojem t e s t amen tu . O d At temsov je p re še l r u d n i k s p r o d a j o le ta 1742 n a J a n e z a G a š p e r j a B r a n k a , k i je bil doma iz D r a g o m l j a na K r a n j -skem. N j e g o v a vdova ga je le ta 1759 p r o d a l a F r a n č i š k u K r i š t o f u Wich tens t e inu . V tem času p a je bi l r u d a r s k i ob ra t v T r e n t i že v p r o p a d a n j u . Wich tens t e in je n a k o p a l le ma lo rude . O d Wich ten -s te ina je k u p i l obra t l j u b l j a n s k i t rgovec M a t i j a Bar to lot t i , od n j e g a p a 1774 korošk i f u ž i n a r Jožef Lovrenc Si lbernagel . N i se več posreči lo sp r av i t i ga v živl jenje.1 3 Poroči lo o n j e m n a j d e m o še p r i B a l t a z a r j u H a c q u e t u , ki je Tren to obiska l v e r j e t n o le ta 1779 in k i p rav i , d a r u d n i k in f u ž i n e v T r e n t i ne d e l a j o več, p o p i s u j e p a še ondo tne na -p r a v e ter nač ine p r i d o b i v a n j a in obde lave železne rude.14

13 A. Miillner, Geschiehte des Eisens in Krain, Gorz und Istrien, 654—670. — Morelli, Istoria della Contea di GoTizia 2, 179; 4, 158 (Osservazioni ed aggiunte G. D. Della Bona).

14 Oryctographia carniolica 3, 45.

PROBLEMES ECONOMIQUES DU PASSE DANS LA REGION DE BOVEC

R e s u m e

Cette etude est ecrite surtout d'apres les actes concernant la region de Bovec en 1770 env., conserves aux Archives d 'Etat a Trieste (section C. R. Consiglio Capitaniale delle Unite Contee di Gorizia e Gradišča, fasc. 15) et d'apres quelques autres donnees trouvees en publications et aux archives de Ven i se, Udime et Cividale. Ils font voir que la region de Bovec d'avant 200 ans a connu des difficultes economiques dont quelques-unes sont cara-cteristiques pour elle encore aujourd'hui . La sdtuatrom economique avec ses difficultes etait dans la seconde moitie du 18e siecle caracterisee surtout : par !le mamque de terre labouraible, donnant trop pen de ble et d'autres vivree pour la nourr i ture de la population; le morcellement de la terre labourable entre les divers membres de la famille; remigrat ion des habitants, specialement des jeunes, cherchant du gain en dehors du pays, surtout conime marchands ambulants. L'elevaige, avec le fromage comme produit principa!, etait considerablement developpe mais, tout-de-meme, ne pouvait pae remedier aux difficultes econoniiques.

Les tendances du physiocratisme au 18e siecle essaieni, surtout d'apres les propositions de la Societe d'agriculture a Goritz, d'ameliorer la situation economique. II faut donner tous les soins a 1'elevage, aussi par ]'amelioration des paturages et 1 antroduction de nouvelles plantes de fourrage (pomme de terre, carotte, trefle). II fau t knporter des nouvelles races de motitoiis pour augmenter la production de la laine (et aineliorer la quaMte) dont, speciale-ment, les filatures et les fabriques de draps alors naissantes ont besoin. II fau t augmenter le noinbre du gros betail. II f au t importer ou ameliorer l 'apiculture. II fau t empecher 1'emigratioin des habitants coimme marchands ambulants et le morcellement de la terre. II fau t retenir les gens, surtout la jeunesse, au pays en lieur procurant du travail dans les filatures et ailleurs. II fau t employer les habi tants de Bovec aussi dans le t ra f ic et sur la route du Predel qu'il fau t renouveler et r e p a T e r . L 'auteur s'occupe plus en detail de cette route, surtout du document de 1399 (Cividale-Autriche et Cividale-Bamberg) qui est une source importante pour rhistoire du t raf ic et du commerce pa r le Predel et la region de Bovec. II faiut aussi employer les habitants de Bovec dans la milne de fer de la region de Trenta. Cette mine et les forges de ce lieu, dont les debuts montent jusqu'a la premiere moitie du 17» siecle et dont l 'auteur donne un apergu historique, etaient, cependant, dans la seconde moitie du 18e siecle deja en decadence.