GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO (izpiski iz knjige dr. Vesne Kranjc Gospodarsko pogodbeno pravo)

1. GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMUO MONIZMU IN DUALIZMU POGODBENEGA IN GOSPODARSKO POGODBENEGA PRAVARimsko pravo ni poznalo posebnega prava trgovcev. Slednje se je razvilo ele v poznem srednjem veku, ko je gospodarski razvoj ponovno spodbudil razvoj trgovine nastanek posebnega prava trgovcev.Prevladujoe stalie danes: narava pravnih razmerij med trgovci oz. gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij zaradi razlik med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, kljub temu pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoe absolutizirati.Monizem: pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij.Dualizem: pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila.Kriterij za razlikovanje med monizmom in dualizmom: enoten ali poseben zakon neutemeljeno (zgolj nomotehnina reitev), ali in v kolikni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom.enoten zakon: Slovenija, vica, Italija; poseben zakon: Nemija, Avstrija, FrancijaObligacijski zakonik (OZ): urejenost splonih pogodbenih razmerij in urejenost pogodbenih razmerij gospodarskih subjektov (enoten zakon) kar pa ne pomeni, da slovenski pravni red ne priznava in upoteva razlik med pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom.Posebna pravila za gospodarske pogodbe so v OZ nomotehnino uveljavljena na tri naine: z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe (= ko OZ izrecno doloi, da je v primeru gospodarske pogodbe vsebina obveznosti drugana; v OZ je takih izrecnih dolob relativno malo; primeri: drugana pravila pri splonem zastaralnem roku, pri uinku prenosa upnikove terjatve na drugega, pri obvestilu prodajalca o oitnih napakah, pri dobavi veje koliine po vrsti doloenih stvari), z vkljuitvijo posebnih pravnih virov (= pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni praksi; 12. len OZ: generalna klavzula o uporabi poslovnih obiajev, uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama poslovna praksa kreira posebna pravila za gospodarske subjekte tudi zunaj izrecnega sklicevanja), z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah (= dinamino normiranje, doseeno s sklicevanjem na naela in vkljuitvijo pravnih standardov; uporabo pravnih standardov olajujeta teorija in sodna praksa; neko pravno pravilo ima drugano vsebino v primeru gospodarske kot pa v primeru negospodarske pogodbe; primer: razlina obravnava pojma nesorazmerno visoka pogodbena kazen).Tudi takrat, ko ne gre za gospodarsko pogodbo (ko nasprotna stranka ni gospodarskih subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gospodarski subjekti zavezani k druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti.Povzemanje pravil gospodarskega pogodbenega prava v obligacijsko pravo komercializacija obligacijskega prava.

GOSPODARSKA POGODBA, GOSPODARSKI SUBJEKTGospodarska pogodba po OZ: pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, e sta obe pogodbeni stranki gospodarska subjekta (subjektivno merilo). 13/2 OZ: gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti.Gospodarski subjekt sinonim trgovec (alternativno): gospodarski subjekti po statusu oziroma osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti (gospodarski subjekti ne glede na namen, ki je podan v zvezi s konkretno pogodbo; primeri: gospodarske drube, podjetnik posameznik, gospodarsko interesno zdruenje, zadruga), osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, e je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo (primeri: javni zavodi, drutva, ustanove (pravne osebe), fizine osebe.Vsak posel se lahko sklene kot negospodarski ali pa kot gospodarski (narava pogodbe je odvisna od doloenih subjektov gospodarski ali negospodarski subjekt).ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH POGODBZnailnosti gospodarskih pogodb (= dejanske okoliine, ki vplivajo na drugano pravno ureditev gospodarskih pogodb oziroma na drugano ureditev medsebojnih pravic): mnoinost pri sklepanju poslov (= veliko tevilo doloenih vrst pravnih poslov v relativno kratkih asovnih obdobjih; pripravljeni sploni pogoji poslovanja, tipske pogodbe, izoblikovanje trgovinskih oziroma gospodarskoprometnih klavzul; mnoinost razlog za nastajanje avtonomnih pravil), specializacija (= posamezni gospodarski subjekti sami neposredno izvajajo le del dejavnosti in poslov, ki so sicer povezani z njihovim nastopom na trgu; priakovana veja strokovnost teh gospodarskih subjektov), koncentracija kapitala (= izvajanje doloenih dejavnosti je pod nadzorom vedno manjega tevila udeleencev primer avtomobilske in farmacevtske industrije; ekonomske koristi: cena proizvoda je nija; negativne posledice za neovirano delovanje trga: poseganje trnih pravil na podroja, ki so bila nekdaj predmet urejanja obligacijskih pravil in avtonomije volje pogodbenih strank), povezanost gospodarskih poslov z bannimi posli (= potreba po finanni varnosti z vkljuitvijo instrumentov za zavarovanje pogodbenih obveznosti v posel; udeleba bank in posebnih finannih organizacij: factoring, leasing, bann garancija, posli plailnega prometa ), svetovna povezanost gospodarskih subjektov (= poslovanje gospodarskih subjektov v svetovnem obsegu tenje po poenotenju gospodarskega pogodbenega prava in nastanek novih pravnih poslov ter veanje pomena doloenih pravnih vej), arbitrae in posebna sodia (= arbitrano reevanje sporov je ugodneje za gospodarske subjekte razlogi: zaupanje arbitraam, hitreji postopek, strokovneji senati, manj formalen postopek, fleksibilneja izbira prava; posebna sodia ali posebni oddelki za reevanje sporov med gospodarskimi subjekti pri dravnih sodiih), veja zaita upnika (= ve znanja in premiljenosti pri prevzemanju pogodbenih obveznosti s strani gospodarskih subjektov veja zaita upnika; primer: akcesornost tradicionalnih institutov za zavarovanje in utrditev pogodbenih obveznosti zaita dolnika, abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo ugovorov iz temeljnega posla zaita upnika).POENOTENJE GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVAZa poenotenje si prizadevajo: drave (z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij v notranji pravni red), gospodarski subjekti sami (z enotnimi avtonomnimi pravili), mednarodne organizacije (s pripravo konvencij in avtonomnih pravil): Mednarodna trgovinska zbornica ICC (l. 1919, sede v Parizu): mednarodna nevladna organizacija, ki nudi podporo pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri pretoku blaga, storitev in kapitala; delovanje stalne arbitrae; lani ICC: gospodarska zdruenja in gospodarske drube z vsega sveta; pripravlja avtonomna pravila kot veljavni poslovni obiaji; akti: razna enotna pravila in obiaji, Zbirka prevoznih klavzul INCOTERMS, vzorna pogodba za trgovsko zastopanje in distribucijsko pogodbo, Mednarodni intitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava UNIDROIT (l. 1926, sede v Rimu): neodvisna medvladna organizacija, katere naloga je poenotenje mednarodnega zasebnega prava in s tem tudi poenotenje gospodarsko pogodbenega prava; lani UNIDROIT: drave (tudi Slovenija); pripravlja osnutke mednarodnih konvencij, vzorne zakone, pravne vodie; akti; razne konvencije, vodii, Naela UNIDROIT za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb (opredelitev pravil, ki so tako imenovani sploni del pogodbenega prava; akt ni namenjen ratifikaciji, temve druganim metodam uporabe): nomotehnino so oblikovala reitve za mednarodne gospodarske pogodbe, ki sledijo poslovni praksi in so zato za prakso gospodarskih subjektov najustrezneje, Komisija Zdruenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo UNCITRAL (l. 1966, sede na Dunaju): specializirana organizacija Zdruenih narodov, katere naloga je pospeitev razvoja, uskladitev in poenotenje prava mednarodne trgovine; pripravlja in sprejema konvencije (neko), pripravlja akte na podroju tako imenovanega neobveznega prava oziroma avtonomnih pravil vodii, vzorni zakoni (danes); akti: razne konvencije, vzorni zakoni, vodii. poenotenje v okviru EU: poseganje prava EU s svojimi pravnimi akti na doloena pravna podroja le, e za tako delovanje obstaja pravna podlaga v ustanovitvenih aktih kadar razlike v pravnih redih drav lanic predstavljajo oviro za skupni trg; EU s svojimi akti poenotenja (direktivami, uredbami) ni bistveno posegla v gospodarsko pogodbeno pravo drav lanic oziroma so poenotena le posamezna vpraanja; prizadevanja za poenotenje pogodbenega prava ustanovitev Komisije za evropsko pogodbeno pravo Landova komisija: Naela evropskega pogodbenega prava (2003): pravila pogodbenega prava, ki predstavljajo sploni del pogodbenega prava. Poenotenja le na posameznih podrojih.Posledice poenotenja: vpraanje, ali je e smiselno govoriti o gospodarskem pogodbenem pravu in mednarodnem gospodarskem pogodbenem pravu ter uveljavljanje ideje o nastajanju posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev sodobna lex mercatoria.GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMUGospodarsko pogodbeno pravo posebna pravna veja (podpanoga).Gospodarsko pogodbeno pravo obravnava poslovna razmerja (predvsem pogodbena razmerja) doloenih oseb gospodarskih subjektov, trgovcev.Gospodarsko pogodbeno pravo je del gospodarskega prava. Slednje je iri pojem kot trgovinsko pravo (= del prava, ki ureja pravni poloaj trgovcev in njihove posle). Pri nas pravni poloaj trgovcev (gospodarskih subjektov) preuuje gospodarsko statusno pravo ali korporacijsko pravo, njihove posle pa gospodarsko pogodbeno pravo. Gospodarsko pravo poleg gospodarskega statusnega in gospodarskega pogodbenega prava obsega tudi pravila javnopravne narave, ki posegajo v poslovanje gospodarskih subjektov pravila trnega prava, pravila o pogojih za statusna preoblikovanja, omejitve pri poslovanju z doloenimi kategorijami oseb Posamezna podroja gospodarskega pogodbenega prava pa so se razvila v samostojne pravne veje, npr. prevozno pravo, pravo javnih naroil, zavarovalno pravo 2. VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVAAVTONOMNA PRAVILAAvtonomna pravila/avtonomno pravo/formularno pravo/mehko pravo (soft law): so namenjena nedoloenemu tevilu sicer istovrstnih pravnih razmerij, oblikuje pa jih poslovna praksa spontano (nekatere poslovne obiaje) ali organizirano (gospodarski subjekti sami ali njihova zdruenja) in jih ne sprejme zakonodajalec. Obseg avtonomnih pravil je v gospodarskem pravu najiri (razlog: naelo avtonomije volje, mnoinost sklepanja istovrstnih pravnih razmerij, pridobitni namen udeleencev, strokovna zdruenja).Prednosti avtonomnih pravil: konkretizacija zakonskih pravil (= konkretizirajo npr. pravila prodajne pogodbe na tono doloen predmet: uzance za trgovanje z itom, uzance za trgovanje z riem ) , prispevanje k globalnemu poenotenju gospodarskega pogodbenega prava (= konkretna uporaba avtonomnih pravil ni pogojena z dravno pripadnostjo subjekta, temve jih uporabljajo subjekti po vsem svetu).Avtonomna pravila zavezujejo, kadar so vkljuena v konkretne pogodbene dolobe dogovorjena uporaba avtonomnih pravil; kadar se na njih sklicujejo zakonska pravila in jih tako povzdignejo na raven zakonskih pravnih pravil uporaba na podlagi izrecne dolobe zakona (npr. 12. len OZ); kadar se stranki na ta pravila izrecno ne sklicujeta, pa jih lahko sodie uporabi kot pomo za doloitev vsebine pravnih standardov.Tipine oblike avtonomnih pravil: uzance: opredelitev uzanc: uzance so kodificirani poslovni obiaji (= vsebina poslovnih obiajev oziroma poslovne prakse vpliva na vsebino uzanc; kodificiran = mona nomotehnina primerjava uzanc s pravnimi pravili zakonika) ter podrobna pravila doloenega ojega poslovnega kroga, ki jih sprejemajo zdruenja gospodarskih subjektov ali posamezni gospodarski subjekti; primer uzanc: Splone uzance za blagovni promet iz leta 1954 (mona primerjava s trgovinskimi zakoniki; vrsto let so nadomeale OZ); pogoji za uporabo uzanc v 12. lenu OZ; vloga uzanc: doloajo vsebino pravnih pravil ter sluijo za razlago pravnih in pogodbenih pravil; ni utemeljeno, da bi katerikoli subjekt ali zdruenje doloalo pravna pravila; normativna narava uzanc: veljajo ne glede na voljo strank, nikoli pa proti volji pogodbenih strank; dispozitivna narava pravil uzanc, uporaba uzanc, e se stranki zanje dogovorita: pravila uzanc ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ, pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja, pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena; izrecen dogovor o uporabi uzanc ali sklepanje na uporabo uzanc na podlagi prakse, vzpostavljene med strankama, uporaba uzanc, e se stranki zanjo ne dogovorita: generalna klavzula 12. lena OZ; e se stranki za uporabo doloenih uzanc ne dogovorita, potem se pravila uzanc uporabijo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da stranki istovrstnega vpraanja nista sami uredili v pogodbi, regulativna (= doloajo vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank) in razlagalna (= slui za razlago zakonskih in pogodbenih pravil) funkcija uzanc, uzance in poslovni obiaji: skupno obema je, da njihovo vsebino doloi poslovna praksa in ne zakonodajalec ter da imata oba regulativno in razlagalno funkcijo; razlike: uzance veljajo, e so zapisane, zapis poslovnih obiajev pa e ne pomeni njihovega resninega obstoja (lahko so zapisani, ni pa nujno); pravila uzanc lahko postanejo tudi pravila poslovnih obiajev, sploni pogoji poslovanja (pogodbe): splono o razlogih za nastanek in normiranje splonih pogojev pogodbe: zakonska pravila o splonih pogojih pogodbe zato posegajo v splona pravila o sklenitvi pogodbe in izkazanem soglasju volj; doloajo pogoje, pod katerimi pravila, ki jih pripravi le ena stranka, doloajo vsebino pogodbenega razmerja, in to ne glede na to, ali je nasprotna stranka izrecno privolila v vsebino teh pravil; prednosti splonih pogojev: zahtevne pravne posle lahko sklepajo tudi prava neuke osebe, olajano reevanje morebitnih sporov zaradi strokovne in nomotehnine izdelave teh pravil, veja stopnja konkretnosti kot zakonska pravila (prepreevanje oziroma olajevanje reevanja sporov); varovanje stranke, ki ni pripravila oziroma predloila splonih pogojev pogodbe, opredelitev splonih pogojev pogodbe: sploni pogoji pogodbe so pravila, ki jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoloeno tevilo istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe; splone pogoje pogosto pripravljajo zdruenja oseb (tudi mednarodna), bistveno pa je, da na njihovo vsebino vpliva le ena stranka; sploni pogoji pogoj za sklenitev pogodbe (take it or leave it, pogajanja o splonih pogojih niso mona); adhezijska pogodba = sploni pogoji pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja doloene vrste, tako da se stranki ne dogovarjata o nobeni sestavini sploni pogoji pogodbe kot ponudba; formularna pogodba = vnaprej pripravljena pogodba, s strani ene stranke, kot obrazec, formular; kdaj sploni pogoji pogodbe obvezujejo: e je sklenjeno konkretno pogodbeno razmerje in e so vkljueni v to pogodbeno razmerja (izkaz volje pogodbenih strank glede obeh postavk); privolitev v uporabo splonih pogojev se domneva; e so sploni pogoji pogodbe vkljueni v konkretno pogodbeno razmerje, uinkujejo kot pogodbena pravil (lex contractus), izrecna in domnevna privolitev: izrecna privolitev = e se pogodba izrecno sklicuje na doloene splone pogoje in pogodbena stranka izrazi voljo za sklenitev takne pogodbe, pomeni, da je privolila tudi v vkljuitev tistih splonih pogojev, ki jih pogodba navaja; zadostuje, da je bila stranka na splone pogoje le izrecno opozorjena, vendar kljub temu sploni pogoji ne veljajo, e se pogodba sklicuje na splone pogoje z izredno drobnimi rkami ali e je opozorilo o splonih pogojih navedeno skrito, na hrbtni strani ali ob strani; posebnost: zavarovalna pogodba (sploni in posebni pogoji morajo biti izroeni zavarovalcu) in pravna razmerja s potroniki (potronik mora biti pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznanjen z besedilom splonih pogojev); domnevna privolitev = ne glede na izrecno izkazano soglasje so sploni pogoji vkljueni v pogodbeno razmerje (ki nastane po splonih pravilih), e so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo (1. pogoj: vednost povprene osebe, da sploni pogoji pogodbe obstajajo e so objavljeni na obiajen nain in zadoa domneva vednosti, da sploni pogoji sploh obstajajo in 2. pogoj: objava splonih pogojev pogodbe objava na obiajen nain: e so stranki izroeni, e so objavljeni na vidnem mesti v poslovnih prostorih ipd.) za privolitev druge stranke; oji krog dispozitivnih pravil v splonih pogojih pogodbe: v splonih pogoji pogodbe so prepovedane: dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi in dolobe, ki so nepravine ali pretirano stroge (dolobe so nepravine ali pretirano stroge: e se stranki jemlje pravico ugovorov, e se z njo stranka odpoveduje svojim pravicam, e se z njo skrajujejo roki za uveljavljanje pravic in ugovorov); doloila, ki so nepravina ali pretirano stroga se sankcionirajo, nasprotje med splonimi pogoji pogodbe in izrecnimi dogovori: vkljuitev pravil splonih pogojev pogodbe v konkretno pogodbo pogodbena pravila; kadar pride do neskladja med splonimi pogoji pogodbe in posebnimi dogovori, veljajo posebni dogovori (= tiste pogodbene sestavine, ki nimajo narave splonih pogoje pogodbe in njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh stran), trgovinske klavzule: ali gospodarskoprometne klavzule so zgoena gesla, katerih vsebina se nanaa na pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z doloenimi vpraanji pri posameznih pogodbenih tipih; potreba po hitri sklenitvi posla; razumevanje izrazov in gesel kot jih razume poslovna praksa; najpomembneji argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul so poslovni obiaji; gospodarski subjekti in njihova strokovna zdruenja zapisujejo vsebino nekaterih klavzul; primer: klavzule Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim imenom INCOTERMS, vzorne pogodbe, kodeksi ravnanja, neratificirane konvencije: sprejemanje pravil, kot so vodniki, vzorni zakoni, naela za ureditev doloenih vpraanj, v zvezi s sprejetimi konvenciji pa glavna prizadevanja niso namenjena njihove ratifikaciji prispevanje k poenotenju pravil; neratificirana konvencija kot utrjena spoznanja pravne vede ali kot primer poslovnega obiaja je v pomo pri odloanju sodi.HIERARHIJA PRAVIL GOSPODARSKEGA POGODBNEGA PRAVAV veini primerov ne gre za kolizijo pravil, temve gre za razmerje med splonimi in posebnimi pravili, ki se reujejo po naelu, da posebno pravilo nadomesti splono pravilo.Pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa nadomestiti kogentnih pravil.LEX MERCATORIANacionalne kodifikacije obligacijskega oziroma trgovinskega prava so nastale na podlagi srednjeveke lex mercatoria (= univerzalna pravila trgovcev).Razline metode razreevanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih redov kateri pravni red se bo uporabil v primeru koliziji s predpisi drugih drav. Poteka pa tudi poenotenje materialnega (substannega) prava s sprejemanjem konvencij, s pomojo spontanih virov in avtonomnih pravil po okriljem samih subjektov pogodbenih razmerij in njihovih strokovnih zdruenj.Sodobno lex mercatoria (= vsebinsko neodvisna pravila od nacionalnih pravnih redov preseganje nacionalnih pravnih redov) sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila, ki jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine sami.Primer internacionalizacije je dovoljenje strankam, da arbitrao pooblastijo za odloanje po pravinosti. Razsojanje po pravinosti pomeni razsojanje po pravilih, ki jih je oblikovala mednarodna poslovna praksa pravinost in lex mercatoria sta sinonima.3. ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOVSPLONO O ZASTOPANJUZastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega.Razlika med pojmom zakoniti zastopnik in pogodbeni zastopnik ali pooblaenec: razlina pravna temelja za pridobitev upravienja za zastopanje. Zakoniti zastopniki: pridobijo upravienje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega, podlaga za pridobitev upravienja za zastopanje je pravni predpis (zakon) korporacijski zastopniki, stari mladoletnih otrok, skrbniki. Pogodbeni zastopniki ali pooblaenci: pridobijo upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega.Zastopnik = oseba, ki daje in sprejema izjave v imenu zastopanega (pooblaenec = e upravienje pridobi na podlagi volje zastopanega).Zastopanec (zastopani, principal, gospodar posla) = oseba, v imenu katere nekdo drug (zastopnik) oblikuje izjave volje, ki pa ustvarjajo uinke na strani zastopanca (pooblastitelj = e je podlaga za zastopanje njegova izjava volje).Tretja oseba = oseba s katero zastopnik sklene pravni posel v imenu zastopanca.Notranje razmerje = razmerje med zastopnikom in zastopancem.Zunanje razmerje = razmerje med zastopancem in tretjo osebo (prodajna pogodba, pogodba o delu, pogodba ).Neposredno/direktno zastopanje (zastopanje v ojem pomenu) = izjava volje zastopnika uinkuje neposredno na sfero zastopanca. Pravice in obveznosti nastanejo med zastopancem in tretjo osebo. V tujem imenu (= zastopnik s svojimi izjavami volje prevzema pravice in obveznosti za zastopanega) in za tuj raun (= ekonomske koristi in breme nosi le zastopani). Primer: pooblastilo, agencijska pogodba.Posredno/indirektno zastopanje (zastopanje v irem pomenu) = zastopnik, v razmerju s tretjo osebo, zavezuje sebe. Pravice in obveznosti uinkujejo med zastopnikom in tretjo osebo, vendar zaradi koristi, interesov oziroma po nalogu svojega zastopanca. V svojem imenu (= v razmerju do tretjih oseb zastopnik sam prevzema pravice in obveznosti) in za tuj raun (= ekonomske koristi in breme dejansko nosi zastopani). Primer: komisijska pogodba.Zastopanje urejajo pravila osebnega oziroma statusnega prava in obligacijskega prava.KORPORACIJSKI ZASTOPNIKI GOSPODARSKIH SUBJEKTOVKorporacijski zastopniki: zakoniti zastopniki (= pravni temelj za zastopanje je zakon) in statutarni zastopniki (= pravni temelj za zastopanje je statut oziroma drugi akt pravne osebe; tudi statutarni zastopnik je zakoniti zastopnik).Korporacijski zastopnik je del (opredelilni element) pravne osebe oziroma zastopanca. Ko voljo izjavi korporacijski zastopnik, jo izjavi pravna oseba. Za korporacijske zastopnike gospodarskih drub je doloeno, da lahko opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube in celo da kakrnekoli omejitve (doloene v statutu ali drugae) nimajo pravnega uinka proti tretjim osebam.Pri zastopanju je moen tudi institut skupnega zastopanja. Ta omejitev za zastopanje skupno zastopanje uinkuje do tretjih le, e je vpisana v sodni register. Pogodba je veljavno sklenjena, etudi zastopnik ravna v nasprotju z omejitvijo, vendar pa pri tem odkodninsko odgovarja drubi.

Korporacijski zastopniki: d.d.: uprava; d.o.o.: eden ali ve poslovodij; k.d.: eden ali ve komplementarjev; d.n.o.: vsak drubenik; k.d.d.: eden ali ve komplementarjev.Pogodbenemu zastopniku ali pooblaencu podeli pooblastilo za zastopanje korporacijski zastopnik.POOBLAENCI GOSPODARSKIH SUBJEKTOVPooblastitev = izjava volje (enostranski pravni posel), s katero zastopanec podeli upravienje za zastopanje pooblaencu.Pooblastilo = upravienje (enostranska izvaja volje) za zastopanje, ki ga je pooblastitelj podelil pooblaencu.Pooblastitev konkretizira notranje razmerje, pooblastilo pa zunanje razmerje.Kritev navodil iz pooblastitve ne vpliva na veljavnost posla med pooblaencem in tretjo osebo, lahko pa povzroi odkodninsko odgovornost pooblaenca do pooblastitelja.Za pooblastilo ni zahtevana predpisana oblika (lahko ustno ali pisno), vendar, e je za pravni posel predpisana oblika, mora biti tudi pooblastilo dano v tej obliki (v takni obliki, v kakrni mora biti pravni posel).Splone predpostavke za veljavnost posla in posebne predpostavke (1. obstoj pooblastila in sklenitev posla v mejah pooblastila varovanje pooblastitelja, saj nihe ne more biti zavezan v nasprotju s svojo voljo; e pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je pooblaenec prekorail (falsus procurator), posel ni veljavno sklenjen; 2. vedenje druge stranke, da oseba sklepa posel kot pooblaenec, torej v imenu svojega pooblastitelja).Prekoraitev pooblastila v vsebinskem in asovnem pomenu neveljavnost posla. Preklic pooblastila in njegova zoitev nimata uinka nasproti tretjemu, ki je sklenil posel s pooblaencem, e tretji ni vedel ali ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoeno.Pooblaenec mora obvestiti tretjo osebo, da sam ne sklepa posla v svojem imenu. Tudi kadar tretja oseba ni posebej obveena, da nekdo nastopa kot pooblaenec, se teje, da je to vedela ali bi morala vedeti, e takno sklepanje omogoajo okoliine posla. Predpostavka varuje tretjo osebo.Pooblaenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaenca, razen e to dovoljuje zakon ali pogodba. Dano pooblastilo se lahko preklie ali pa omeji njegov obseg.Pravila splonega obligacijskega prava o veljavnosti poslov, ki jih sklepajo pooblaenci prvenstveno varujejo pooblastitelja, manj pa tretje osebe oziroma pravni promet.Prokurist. Prokura je posebna oblika pooblastila oblika splonega pooblastila. Obseg prokuristovih pooblastil doloi zakon, njihov obseg pa je odvisen od pravne sposobnosti drube. Prav tako ni dilem ali je doloena oseba prokurist ali ne.Prokurist je oseba, ki jo druba imenuje po posebnem postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube (prokuro najpogosteje podeli korporacijski zastopnik, lahko pa je podelitev prokure vezana na soglasje drugega organa). Vpis prokure v sodni register nima konstitutivnega uinka. Prokurist pri podpisovanju, zraven svojega imena in priimka, mora dodati e pristavek p.p. (per procura). Druba ima lahko ve prokuristov, prav tako pa lahko podeli tudi skupno prokuro. Prokurist je lahko kdorkoli, lahko je v delovnem ali kakrnemkoli pogodbenem razmerju z drubo.Prekoraitev prokuristovih omejitev ima lahko posledice le v notranjem razmerju med drubo in prokuristom. Prokurist je upravien za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin. Za slednje je potrebno posebno izrecno pooblastilo. Splono pooblastilo. Splono pooblastilo lahko poda fizina ali pravna oseba. Pooblaenec mora delovati v okviru pooblastila. Mono je pooblastilo za sklenitev posameznega posla ali poslov in splono pooblastilo, v slednjem obseg upravienj pooblaenca navadno ni konkretiziran. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja. Sploni pooblaenec gospodarskega subjekta ima torej upravienje za sklepanje tistih poslov, ki jih gospodarski subjekti enake dejavnosti in enake gospodarske moi sklepajo v okviru svojega rednega poslovanja. Posli, ki so izvzeti iz upravienj na podlagi splonega pooblastila: prevzem menine obveznosti, sklenitev pogodbe o porotvu, sklenitev pogodbe o poravnavi, odpoved kakni pravici brez povraila

Pooblaenec po zaposlitvi. Pravila o pooblaencih po zaposlitvi so doloena zaradi varstva pravnega prometa, zaradi varstva tretjih oseb, ki prihajajo v kontakte z doloenimi poklici. Obstoj pooblastila in obseg pooblastila pooblaencev po zaposlitvi ni odvisen od volje pooblastitelja, ampak od tega, kaj je obiajno in priakovano v poslovnem prometu. Pooblaenec po zaposlitvi je, kdor opravlja doloeno delo na podlagi pogodbe. Pri tem niso miljene samo osebe, ki so v delovnem razmerju. Bistveno je, da med gospodarskim subjektom in to osebo obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega je oseba dolna izvrevati takna dejanska opravila, s katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi stvari ali pa obiajno. Primer: prodajalci v trgovinah, osebe v gostinstvu, pri potnih, bannih okencih, vodja gradbia, ofer, skladinik e je obiajno ali priakovano, da ima pri izvrevanju doloenih del oseba upravienje za sklepanje poslov doloene vrste, se teje, da ima ista upravienja tudi konkretni izvajalec. Kriteriji za doloitev obsega pooblastila so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj primerni obiaji oziroma poslovni obiaji, kar povzemajo ravnanje, ki je v doloenih okoliinah priakovano. Pooblaenec po zaposlitvi izvaja dejanja v imenu in za raun pooblastitelja. Naeloma velja, da ni mogoe omejiti obiajnih pooblastil pooblaencev po zaposlitvi. Le v primeru, ko tretja oseba ve ali bi morala vedeti za omejitev pooblastil, bo omejitev veljavna.Trgovski potnik. Trgovski potnik je oseba, ki opravlja doloena dela zunaj sedea gospodarske drube. Ta dela so pridobivanje pogodbenih stran za prodajo blaga za doloeno gospodarsko drubo.Razlika od pooblaenca po zaposlitvi: delovanje zunaj sedea in opravljanje dela, s katerim ni nujno zvezano sklepanje poslov. Temeljne naloge trgovskega potnika so povezane s pripravljalnimi dejanji za sklenitev pogodb, ne pa s samim sklepanjem in izpolnjevanjem pogodb.Trgovskemu potniku je lahko pooblastilo dano ali pa ne. V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, ampak samo zbira naroila, od tretje osebe sprejema izjave volje izjave volje dane trgovskemu potniku, tejejo kot da so dane gospodarskemu subjektu. Tretja oseba tako lahko trgovskemu potniku poda izjavo volje, ki jo zavezuje kot ponudba ali sprejem ponudbe. Brez izrecnega pooblastila trgovski potnik ni pooblaen za sklepanje pogodb na kredit in sprejemanja kupnine. Trgovski potnik je pooblaen za sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, pooblaen pa je tudi za tiste izjave in ravnanja, namen katerih je ohraniti pravice pooblastitelja iz prodajne pogodbe.Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaene osebe, z izjavo na poslovnem papirju. Po uzancah: izjava vee ponudnika gospodarski subjekt, etudi jo je podala nepooblaena oseba, vendar morajo biti za veljavnost izpolnjeni naslednji pogoji: izjava ima opredelilne znake ponudbe, izjava mora biti dana na ponudnikovem poslovnem papirju (z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom), izjava mora biti opremljena s ponudnikovim peatom (igom) in podpisana na obiajen nain, ponudba se mora nanaati na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja, in ne sme presegati obsega ponudnikovega normalnega poslovanja, nasprotna stranka ne ve, da je izjavo podpisala nepooblaena oseba.4. SKLENITEV POGODBESOGLASJE VOLJ PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBESoglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe (soglasje volj je doseeno, ko stranki soglaata o vseh bistvenih sestavinah, o nebistvenih sestavinah pa med njima ne sme biti nesoglasja).Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in e naslovnik ponudbo sprejme. Namen instituta ponudbe in njenega sprejema je predvsem ugotovitev soglasje volj. Soglasje volj je po naravi stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe, ponudba in njen istovetni sprejem pa sta le merilo za ugotavljanje soglasja. Pogodba je sklenjena takrat, ko je ponudba sprejeta, ali na podlagi druganega ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje doseeno.Odsotnosti volje ni mogoe enaiti s primeri, ko je volja izkazana, a ima doloene napake (npr. napaka volje).Stranki morata voljo izjaviti (z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem), volji pa morata biti soglasni. V primeru nasprotovanja med resnino in izjavljeno voljo je naelno treba dati prednost izjavljeni volji. Razmerje med voljo in izjavo volje je odvisno od konkretnih okoliin, obstoj volje pa se presoja po objektivnih merilih. Izjava volje ima takno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odloilni so objektivni kriteriji. Upotevati je treba vse relevantne okoliine.PRIMERJALNO PRAVO IN MEDNARODNA PRAVILA O SKLENITVI POGODBEKontinentalni pravni red: trdna ponudba; goli izjavi volje pripiejo doloene pravne uinkeAnglo-ameriki pravni red: netrdna ponudba oziroma iroka monost preklica ponudbe vse do sprejema ponudbe; npr. sama obljuba nima uinkov, vse dokler za obljubo ni podana doloena odmena oziroma protidajatev.Pravila OZ o sklenitvi pogodbe so povzete po dolobah Dunajske konvencije, z izjemo preklica ponudbe (OZ preklica ponudbe ne omogoa). Po Dunajski konvenciji sta za presojo, ali je pogodba sklenjena ali ne, ponudba in sprejem ponudbe nujni dejanji.BISTVENE SESTAVINE POGODBELoimo med bistvenimi in nebistvenimi sestavinami (tudi stranske sestavine).Stranki morata: izrecno soglaati o pogodbenem tipu (nujno po naravi stvari), izrecno soglaati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa (soglasje mora biti izkazano; zaradi varstva strank, primer bistvenih sestavin: predmet (gospodarska prodajna pogodba), predmet in cena (negospodarska pogodba)), o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano nesoglasje (e nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih sestavinah izkazano soglasje, doloijo se po pravnih pravilih; e stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke).Posebne sestavine: potrebno soglasje; niso nujne v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem doloenega pogodbenega tipa, a jih stranke lahko vkljuijo v pogodbene obveznosti; primer: pogodbena kazen, ara FAZE PRI SKLEPANJU POGODBFaze sklepanja pogodb: popolnoma neobvezujoa faza (= dejanja, ki sicer merijo na sklenitev pogodbe, a ne izpolnjujejo opredelilnih elementov za pogajanja; oseba lahko kadarkoli odstopi od izkazane namere, brez sankcij; primeri: pronja za prodajni katalog, zanimanje na sejmih ), pogajanja (= ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe; nepotena pogajanja odkodninska odgovornost; primer: poiljanje katalogov, objava oglasa ), ponudba in sprejem ponudbe (ponudba ponudnika vee; sprejem ponudbe sklenitev pogodbe).Za sklenitev pogodbe je nujna le faza ponudbe in sprejem ponudbe oziroma izkazano soglasje volje.

PONUDBA IN SPREJEM PONUDBEPredlog za sklenitev pogodbe kot ponudba: predlog mora izraati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan (= izraati mora predlagateljevo voljo (ali jo izraa se presoja po objektivnih merilih), da eli zgolj na podlagi tega predloga skleniti pogodbo animus contrahendi; ponudnik poda svoj dokonni predlog; izrecno opozorilo ponudnika, da ne eli biti zavezan s konkretnim predlogom), vsebovati mora bistvene sestavine (= bistvene sestavine doloenega pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja; varovanje obeh pogodbenih strank; bistvene sestavine morajo biti doloene ali dololjive) in naslovnik mora biti doloen (= le predlog, v katerem je naslovnik doloen, je ponudba; individualna ponudba = naslovljena na doloeno osebo ali osebe; splona ponudba ali ponudba javnosti = neznani naslovniki oziroma naslovljena na nedoloeno tevilo oseb; varovanje ponudnika izbira pogodbene stranke).Za veljavnost ponudbe posebna oblika ni predpisana (predpisana oblika za pogodbo ponudba za tako pogodbo podana v predpisani obliki).Pravni uinek ponudbe. Ponudba je enostranski pravni posel. Ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. Po podaji ponudbe obligacijsko razmerje, pogodbeno razmerje po sprejemu ponudbe. Ponudnika ponudba vee od takrat, ko jo naslovnik prejme. Trdna ponudba = doloeni omejitveni pogoji za umik in preklic. Netrdna ponudba = vse dokler pogodba ni sklenjena je ponudbo mogoe preklicati. Kontinentalni pravni redi, ki normirajo trdno ponudbo, omogoajo umik ponudbe, ki velja samo, e ga je naslovnik prejel pred ponudbo ali soasno z njo, drugae je umik ponudbe brez uinka. Razlika med umikom in preklicem ponudbe: pri umiku uinki dejansko ne nastopijo, pri preklicu ponudbe pa so uinki nastopili, a ne veljajo ve.Veljavnost ponudbe.Ponudbe glede na doloitev veljavnosti: veljavnost je doloena datumsko, veljavnost je doloena rokovno, veljavnost ni doloena.e naslovnik izjavi, da ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno veljavnost e ni potekel.e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba vee do izteka roka.tetje roka je odvisno, e je ponudba dana po poti (rok tee od dneva, oznaenega v pismu listini, ki je vloena v ovojnico ali pa od datuma na ovojnici; telegram: rok tee od datuma, ko je bil oddan na poti) velja oddajna teorija ali z neposrednimi sredstvi sporoanja (= brez posredovanja tretje osebe; rok za sprejem, ki ga je ponudnik doloil, tee od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo) prejemna teorija. Rok za sprejem ponudbe, ki ga doloi ponudnik fizino navzoemu naslovniku, zane tei takoj.e ponudnik ne doloi roka za sprejem, je treba upotevati, ali je ponudba dana odsotni osebi (za prispetje ponudbe in odgovora se upoteva as, ki je obiajno potreben; primer: ponudba, dana po poti, po telefonu, ko je na nasprotni strani avtomatski odzivnik) ali ustno (ponudba se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek; primer: ponudba, dana fizino navzoi osebi, po telefonu, ko je na nasprotni strani oseba). Bistveno je, dali je med ponudnikom in naslovnikov vzpostavljena dejanska neposredna komunikacija.Sprejem ponudbe in njegovi uinki. Sprejem ponudbe je enostranska izjava volje, ki povzroi sklenitev pogodbe.Pogodba je sklenjena, e so kumulativno izpolnjeni pogoji: sprejem mora biti pravoasen (= naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe; izjemi: sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati ter zapoznela vroitev izjave o sprejemu), sprejem mora biti istoveten s ponudbo (= vsebina izjave o sprejemu ponudbe se sklada s ponudbo pomembnost vsebinske skladnosti; nasprotna ponudba = naslovnik je ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejnjemu ponudniku (prvotna ponudba je zaradi zavrnitve prenehala veljati, etudi, v njej doloen rok, e ni potekel)), izraati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan (sporne godrnjajoe izjave, ki lahko izraajo sprejem).Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem, e sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: dopolnitev ali spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe (primeri bistvenih sestavin: cena, kakovost, plailo, koliina blaga, kraj in as dobave, obseg odgovornosti ), ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z dopolnitvami ali spremembami (pasivnost sprejem; takojen ugovor ponudnika zavrnitev ponudbe).Naini sprejema ponudbe.Ponudba se lahko izjavi: izrecno (vedno), s konkludentnim ravnanjem (pod doloenimi pogoji; upotevanje okoliin konkretnega primera; interes ponudnika in interes naslovnika; monost sprejema z doloenim ravnanjem, e to dopua ponudba sama izhajanje iz vsebine pogodbe, praksa, vzpostavljena med strankama ali obiaji; naslovnik ne rabi obvestiti ponudnika o ravnanju), mole (pod doloenimi pogoji; pasivnost naslovnika; takrat, ko naslovnik sicer moli, a doloena okoliina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraa sprejem, je pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena primer stalne poslovne zveze glede doloenega blaga (redno poslovanje v doloenem asovnem obdobju), izvajanje naroil in doloenih dejavnosti (med strankama e obstaja pogodbeno razmerje, konkretna ponudba pa pomeni izpolnjevanje oziroma realizacijo tega razmerja)).POGAJANJAO pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo. Pogajanja ne izpolnjujejo vseh opredelilnih elementov ponudbe. Slednje ne izpolnjuje niti neobvezujoa faza sklepanja pogodb. Za presojo, ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba upotevati predvsem objektivna merila, namre kako praksa vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni stranki upravieno vzbudi preprianje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopil a v fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa obe. Doloitev pravic in obveznosti med pogajanju izraa kompromis med naelom prostega urejanja obligacijskih razmerij in naelom vestnosti in potenja. Pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Z vstopom v pogajanja pa je stranka zavezana k doloeni stopnji spotovanja interesov nasprotne stranke. Zavezana je k potenim pogajanjem, k temu, da ne sme neupravieno odstopiti od pogajanj, drugae sledi odkodninska odgovornost. Odgovornost za pogajanja culpa in contrahendo (= vse pravice in obveznosti (obveznost potenih pogajanj, obveznost podajanja resninih izjav pred sklenitvijo pogodbe, obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih pomembnih dejstvih, obveznost varovanja podatkov, pridobljenih med pogajanji), ki se kakorkoli povezujejo s sklenitvijo pogodbe in ne samo tiste, ki se navezujejo na nepotena pogajanja).Nepotena pogajanja pogajanja brez namena skleniti pogodbo. Stranka ravna nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje, da ima namen skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela (presoja po objektivnem upravienju izkaza namena). e je namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepoteno (uporaba objektivnih meril, dobrih poslovnih obiajev, pravil stroke, poslovnih obiajev, obiajev). Permisivna razlaga okoliin pri utemeljenem odstopu od pogajanj in restriktivna razlaga okoliin pri neutemeljenem odstopu od pogajanj. Odstop upraviujejo predvsem okoliine ekonomske narave.Odkodninska odgovornost za nepotena pogajanja. Stranka, ki se je poteno pogajala, mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj je stranka naelno upraviena do strokov v zvezi s pogajanji (npr. potni stroki, stroki za pripravo kalkulacij ), ne pa tudi do strokov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba e ni sklenjena. Okodovana stranka je upraviena do povrnitve strokov na podlagi interesa zaupanja oziroma negativnega pogodbenega interesa (= do premoenja, ki bi ga imela, e s stranko ne bi sklepala nikakrne pogodbe).Pogajanja in vsebina pogodbe. Pogodbeno vsebino doloa ponudba oziroma njen istovetni sprejem.PREDLOGI JAVNOSTI ZA SKLENITEV POGODBEVabilo k dajanju ponudb. Slovensko pravo naelno za ponudbo teje le individualno ponudbo, ponudbo javnosti (splono ponudbo) pa naelno ne teje za ponudbo. V dvomu in e to izrecno ne izraa volja ponudnika ali pa e to ne izhaja iz obiajev, ponudba javnosti ni ponudba. Vabilo k dajanju ponudb (= predlog, ki izraa predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine in ki ni namenjen doloeni osebi, temve nedoloenemu tevilu oseb). Vabilo k dajanju ponudb predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe. Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe (presoja utemeljenih razlogov po objektivnih merilih), e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb (drugana cena, drugane lastnosti blaga in storitev). Presojanje odkodninske odgovornosti po pravilih odgovornosti za pogajanja.Razstavljanje blaga. Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k dajanju ponudb (kar velja za predlog, naslovljen nedoloenu tevilu oseb), ampak kot ponudba realna ponudba (= iz samega ravnanja je mogoe razbrati predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in hkrati vsebino ponudbe). Razstavljavec blaga lahko tudi sam doloi, da razstavljeno blago ni ponudba (npr. navede, da gre za razstavni eksponat, rezervirano blago, vzorec ).Katalogi in oglasi. Katalogi, ceniki, tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme, e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb. Poslani katalogi in oglasi pa se lahko tejejo tudi za ponudbo (e mu poiljatelj pripie uinek ponudbe; e je iz vsebine oglasa ali kataloga mogoe razumeti, da eli poiljatelj skleniti pogodbo zgolj na njuni podlagi).Javni razpis, licitacija. Javni razpis ima pravno naravo vabila k dajanju ponudb (enako stalie prof. Zabel). Licitacija ima pravno naravo ponudbe (enako stalie prof. Cigoj).

PREDPOGODBASklenitev predpogodbe. Predpogodba (pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo (predmet izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe). Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne elita prevzeti obveznosti iz glavne pogodbe, zaradi vseh e neznanih okoliin. Po OZ je predpogodba veljavno sklenjena le, e vsebuje vse bistvene sestavine glavne pogodbe. Pri predpogodbi velja, da je veljavno sklenjena tudi, e sta stranki ob sklenitvi pustili posamezne (nebistvene) sestavine nedoreene z namenom, da jih bosta uskladili pozneje. Stranki pa morata o bistvenih sestavinah glavne pogodbe dosei soglasje e ob sklenitvi predpogodbe. Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi pogodbe samo eno stranko ali pa obe. e predpisi doloajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi predpogodba sklenjena v predpisani obliki.Pravni uinki predpogodbe. Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati. Zagotovljeno je pravno varstvo stranke, saj je s tobenim zahtevkom mogoe zahtevati sklenitev glavne pogodbe in ne izpolnitev tiste obveznosti, ki je sicer v predpogodbi e doloena.Rok za sklenitev glavne pogodbe. e je v predpogodbi rok doloen: sklenitev se mora zahtevati v estih mesecih od izteka tega roka. e v predpogodbi rok ni doloen: estmeseni rok, ki zane tei od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena.Vpliv spremenjenih okoliin na obveznost iz predpogodbe. e so se okoliine od sklenitve predpogodbe toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile te okoliine takrat takne, predpogodba ne vee enako kot pri institutu razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliin.KRAJ IN AS SKLENITVE POGODBEKraj sklenitve pogodbe: kraj sklenitve pogodbe je tisti kraj, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo dispozitivnost pravnih pravil o kraju sklenitve (stranki lahko sami drugae doloita kraj sklenitve pogodbe).as sklenitve pogodbe: pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme (prejemna/recepcijska teorija = za trenutek sklenitve ni potrebno, da se ponudnik seznani z izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema; sklenjena je e takrat, ko ponudnik izjavo prejme, ko ima zgolj monost, da se seznani z izjavo) izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema.Kraj in as sklenitve pogodbe sta pomembna za doloitev pristojnega prava in v zvezi s tetjem rokov.5. KRITEV POGODBE, SANKCIJE IN VPLIVI SPREMENJENIH OKOLIIN NA POGODBENO RAZMERJEKRITEV POGODBE IN SANKCIJEPogoji za uveljavljanje sankcij za primer kritve pogodbe so v mednarodnih pravilih bistveno drugani.Pogoji za uveljavljanje sankcij so odvisni od pravne narave oziroma vrste kritve. Narava kritve pa vsaj naelno ne pogojuje vrste mone sankcije (primer: odstop od pogodbe je moen v primeri neizpolnitve in v primeru izpolnitve s stvarnimi napakami, pogoji za njeno uveljavitev pa so v obeh primerih razlini).Kritve pogodbenih obveznosti uvrstimo ali v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev.Neizpolnitev pogodbe. Za neizpolnitev gre takrat, kadar dolnik ne stori niesar, v smeri izpolnitve svoje pogodbene obveznosti (na primer prodajalec ne dobavi blaga) ali pa takrat, ko pogodbena strankapogodbeno obveznost izpolnjuje, ampak je ta izpolnitev brez pomena za nasprotno stranko slednje je aliud (kot primer neizpolnitve). V primeru neizpolnitve lahko stranka od pogodbe odstopi, torej uveljavlja razvezo pogodbe in odkodnino; lahko pa vztraja pri izpolnitvi (ob tem pa zahteva odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi). Odstop od pogodbe oziroma razveza je odvisna od tega, ali je bil rok za izpolnitev bistvena sestavine fiksna pogodba (pogodba je s potekom roka avtomatino razvezana; lahko pa upnik obvesti dolnika, da e naprej vztraja pri izpolnitvi) ali nebistvena sestavina (pogoj za razvezo je, da upnik doloi dolniku dodatni primerni rok za izpolnitev, e pa tudi v tem roku pogodba ni izpolnjena, je razvezana; lahko pa upnik opomni dolnika, da je rok potekel, da pa e naprej vztraja pri izpolnitvi). Razveza oziroma odstop od pogodbe je moen tudi ob pasivnosti upnika. Pomembno je, da gre za neizpolnitev glavne in ne katerekoli obveznosti pogodbe. Ob neizpolnitvi lahko stranka poleg razveze (stranka, ki pogodbene obveznosti ne izpolni, se ji ne more izogniti) uveljavlja tudi odkodnino zaradi neizpolnitve (izpolnjene morajo biti splone predpostavke za uveljavljanje poslovne odkodninske odgovornosti; stranka, ki pogodbene obveznosti ne izpolni, se lahko razbremeni odkodninske odgovornosti npr. neizpolnitev so povzroile okoliine, ki se jim ni mogla izogniti).Nepravilna izpolnitev. Za nepravilno izpolnitev gre, kadar stranka pogodbeno obveznost izpolni, vendar ima ta izpolnitev napake oziroma pomanjkljivosti.Oblike nepravilne izpolnitve so: izpolnitev z zamudo (= izpolnitev je opravljena, toda po roku; monost uveljavljanja odkodninske sankcije po splonih pogoji za poslovno odkodninsko obveznost), izpolnitev s stvarnimi napakami (= izpolnitev ima napake v kvaliteti oziroma dejanskih lastnosti: napaka v kvaliteti, barvi ; monost uveljavljanja smiselno enakih zahtevkov kot v primeru neizpolnitve (zahtevek na izpolnitev, znianje plaila, odstop od pogodbe oz. uveljavitev prenehanja pogodbe, odkodnina), le da so zanje doloeni drugani, stroji pogoji upnik mora napako grajati oziroma modificirati v zelo kratkem asu; upnik lahko uveljavlja tudi povrnitev kode (povrnitev kode zaradi zaupanja pogoj je izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij (grajanje v rok) in refleksna koda pogoj ni izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij (grajanje v rok)); razen v primeru odkodnine se dolnik ne more razbremeniti svoje obveznosti glede zahtevkov), izpolnitev s pravnimi napakami (= predmet izpolnitve nima dogovorjenih pravnih lastnosti: na dobavljenem blagu po prodajni pogodbi tretji uveljavlja lastninsko pravico; tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoi enaki zahtevki (zahtevek za izpolnitev, odstop od pogodbe, odkodnina); obvestilo v roku, za razliko pri stvarnih napakah, ni predpostavka, doloen pa je enoletni prekluzivni rok), delna izpolnitev (= izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake, koliinske napake; pomembni sta vpraanju ali se sankcije uveljavljajo le zoper manjkajoi del ali pa sme upnik sankcije uveljavljati zoper celoto in po katerih pravilih se sankcije uveljavljajo; naeloma upnik ni dolan sprejeti delne izpolnitve in lahko uveljavlja sankcije zoper celoto, razen v primeru izjem: e to izhaja iz narave obveznosti, pri denarnih obveznosti (razen e ima poseben interes, da odkloni), pri prodajni pogodbi (razen e ima poseben interes, da odkloni); upnik mora glede pogojev za uveljavljanje sankcij upotevati, za kakno napako gre pri neizpolnjenem delu; delna izpolnitev izpolnitev dela in neizpolnjen del (ali del z napakami) nista celota v teh primerih se sankcije uveljavljajo je zoper del pogodbenih obveznosti; delna izpolnitev primeri, ko izpolnitev dela in neizpolnjen del pomenita celoto upnik sme takrat, ko izpolnitev dela ali neizpolnjen del pomenita celoto, odstopiti od celotne pogodbe; grajati je treba tudi koliinske napake).Institut garancije za brezhibno delovanje omogoa zahtevek za popravilo in zamenjavo, znianje kupnine, odstop od pogodbe in odkodnino.

IZKLJUITEV ODGOVORNOSTISankcije za primer kritve pogodbe doloajo e zakonska pravna pravila, stranke pa lahko ob sklenitvi pogodbe sankcioniranje oziroma nesankcioniranje uredijo drugae (pod pogojem, da je neko vpraanje urejeno z dispozitivnimi pravili).Pri odstopu od pogodbe, pri znianju kupnine, popravilu stvari, dogovorjeni izpolnitvi, pri zamudnih obrestih po OZ dolnik (kritelj) ne more uveljavljati razbremenilnih (ekskulpacijskih) razlogov, kar pa lahko uveljavlja pri odkodninski sankciji.Pravila OZ o jamevalnih sankcijah so dispozitivne narave. Omejitev in izkljuitev odgovornosti za stvarne napake pa ne velja, e je prodajalec pri izkljuitvi odgovornosti za stvarne napake ravnal nepoteno. Pri pogodbenih posegih v odkodninsko sankcijo je avtonomija strank bolj omejena. Odkodnina se lahko uveljavlja za vsako kritev pogodbe, e so izpolnjene predpostavke za poslovno odkodninsko odgovornost. Stranke lahko le omejeno poseejo v zakonska pravila o odkodninski odgovornosti za kritev pogodbe (npr. izkljuijo lahko odgovornost dolnika le za majhno malomarnost). V posebno pomo poslovni praksi so posamezne klavzule o viji sili, med njimi tudi klavzula o viji sili, ki jo je pripravila Mednarodna trgovinska zbornica iz Pariza konkretizacija ekskulpacijskih razlogov in obveznosti strank. Bistvo klavzule o viji sili je opredeliti in konkretizirati primere, ko je stranka oproena sankcij za kritev pogodbenih obveznosti (ne zgolj odkodninske odgovornosti) kumulativno izpolnjeni pogoji: 1. do kritve pogodbene obveznosti je prilo zaradi ovire, ki ni pod razumnim nadzorom stranke, 2. kljub potrebni razumnosti v asu sklenitve pogodbe stranka ovire ni mogla predvideti, 3. kljub potrebni razumnosti se stranka ni mogla izogniti posledicam ali teh posledic prepreiti.6. PLAILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTIVLOGA INSTITUTOV ZA UTRDITEV IN ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTIPravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo kritve pogodbenih obveznosti so sankcionirane (najpomembneji sankciji sta razveza (razdor) pogodbe in odkodnina). Del institutov, namen katerih je utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti, izrecno urejajo zakonska pravna pravila (pogodbeno kazen, aro, porotvo ). Ti instituti za konkretno pogodbeno razmerje veljajo le, e jih stranki vkljuita v pogodbo. Nekateri instituti so namenjeni plailnim obveznostim oziroma izpolnitvi denarnih obveznosti, del zavarovanju nedenarnih obveznosti, nekateri pa denarnim in nedenarnim obveznostim.Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja. Obligacijskopravna (tudi osebna, personalna) zavarovanja ustvarjajo uinke med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi uinkujejo proti vsem oziroma absolutno. Vsa zavarovanja, predstavljena v poglavju, so obligacijskopravne narave.Akcesorna in neakcesorna (abstraktna) zavarovanja. Akcesorna narava zavarovanja pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla oziroma obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana (primer: porotvo, pogodbena kazen, ara) e je temeljni posel neveljaven, je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. Akcesornost je doloena v korist dolnika. Neakcesorno ali abstraktno zavarovanje pa pomeni, da sredstvo zavarovanja ni pravno odvisno od temeljnega posla abstraktno zavarovanje je veljavno, etudi je temeljni posel neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji, zato ob realizaviji abstraktnega zavarovanja niso mogoi ugovori iz temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje bremeni dolnika. V splonem pogodbenem pravu je akcesornost (kavzalnost) pravnih poslov pravilo, abstraktnost pa izjema.

PLAILNI INSTRUMENTIe se stranki ne dogovorita o roku plaila, e zakon ne doloa drugae ali e iz narave posla ne izhaja kaj drugega, velja pravilo o soasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti takrat, ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, mora svojo obveznosti izpolniti tudi druga stranka. Postavi se vpraanje, katera je tista stranka, ki mora obveznost, kljub pravilu o soasni izpolnitvi, izpolniti prva navadno je to tista stranka, ki je obvezana k tipinemu izpolnitvenemu ravnanju. Pravilo o soasni izpolnitvi varuje obe stranki, vendar je manj varovana tista stranka, ki mora obveznost izpolniti prej.Prenumerandni in postnumerandni posel sta izjemi od pravila o soasni izpolnitvi. Prenumerandni posel je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade pred obveznostjo tipinega izpolnitvenega ravnanja (primer: avans). Postnumerandni posel pa je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade doloen as po izpolnitvi tipinega izpolnitvenega ravnanja.Naini plaila, sankcije ob neplailu. e se stranki ne dogovorita o nainu plaila, je treba upotevati, da je denarna obveznost prinosnina, kar omogoa dolniku, da uporabi katerikoli nain plaila, ki upniku omogoa razpolaganje z doloeno vsoto denarja (najpogosteje: gotovinsko plailo in plailo prek banke ali druge organizacije; tudi ek, menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni inakso; plailna kartica). V primeru neplaila lahko nasprotna stranka zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti ali pa odstopi od pogodbe in uveljavlja odkodnino. V primeru neplaila ima nasprotna stranka tudi ugovor neizpolnjene pogodbe (ugovor daje stranki pravico, da tudi sama ne izpolni svoje obveznosti npr. dobave blaga). Klavzula dobava blaga na odprt raun pomeni, da kupec ni dolan zagotoviti posebnih plailnih instrumentov in da prodajalec nosi tveganje, da kupec po dobavi blaga ne bo plaal kupnine.POGODBENA KAZENZ dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zavee, da bo v primeru kritve svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plaala doloen denarni znesek ali ji preskrbela kakno drugo premoenjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoe uveljavljati le, e sta se stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odkodnino (kot zakonsko doloeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno doloeno sankcijo) je v tem, da se odkodnina lahko uveljavlja le, e nastane koda, pogodbeno kazen pa je mogoe uveljavljati ne glede na nastalo kodo.Znailnosti pogodbene kazni. Akcesornost = e temeljni posel ni veljavno sklenjen, ni veljaven niti dogovor o plailu pogodbene kazni. Pogodbena stranka, ki kri pogodbeno obveznost, ni zavezana k plailu pogodbene kazni, e za kritev ne odgovarja (dokazati mora, da so bili vzroki kritve zunaj njegove sfere delovanja). Tudi zaradi akcesornosti ima pogodbena kazen naravo stranske terjatve. Oblinost = le e je za temelji posel predpisana oblika, mora biti tudi pogodbena kazen v predpisani obliki.Pogodbene kritve, za katere je mogo dogovor o pogodbeni kazni. OZ podrobneje ureja le pogodbeno kazen za primer zamude in pogodbeno kazen za primer neizpolnitve, stranki pa se lahko dogovorita tudi o pogodbeni kazni za druge kritve pogodbenih obveznosti (npr. za dobavo blaga s stvarnimi napakami). Pogodbeno kazen je mogoe dogovoriti le za nedenarne terjatve, pri denarnih terjatvah pa je mogo dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti.Pogodbena kazen za primer zamude. e se stranki ne dogovorita, katero pogodbeno kritev sankcionira pogodbena kazen, se domneva da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude. Upnik si v primeru zamude pridri pravico do uveljavljanja pogodbene kazni pod pogojem, da je po sprejemu izpolnitve nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni. Dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude upniku ne prepreuje, da bi v primeru zamude uveljavil razvezo pogodbe. e pride do razveze pogodbe, upnik seveda ne more uveljavljati pogodbene kazni (razen, e je bila dogovorjena tudi pogodbena kazen za neizpolnitev), ampak sankcije po pravilih o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve.Pogodbena kazen za primer neizpolnitve. Upnik lahko izbira med dvema monostima: 1. uveljavlja razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in izplailo pogodbene kazni, 2. vztraja pri izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude. Dolnik nima pravice, da bi s plailom pogodbene kazni dosegel odstop od pogodbe.Viina pogodbene kazni. Pogodbena kazen ne sme biti pretirano visoka, sicer jo sme sodie na dolnikovo zahtevo zniati.Pogodbena kazen in primerjalno pravo. Pogodbena kazen oz. taken dogovor je dovoljena, e njen znesek pomeni oceno priakovane kode zaradi morebitne kritve pogodbe (pavalna odkodnina), e pa se stranki dogovorita o plailu doloenega zneska zato, da bi ta znesek stranki zgolj grozil oziroma pritiskal nanjo da pogodbe ne kri (kaznovalni pomen), dogovor ni veljaven.ARA, ODSTOPNINA, VARINAAra. Ara je doloen znesek denarja ali doloena koliina drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroi drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je realni kontrakt pogodba je sklenjena ele takrat, ko je ara dana (v primeru, da je ara dogovorjena). Ara se izroi ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ara je institut za utrditev obveznosti. V poslovni praksi aro najpogosteje izroi kupec prodajalcu. Med strankama mora biti izkazano soglasje, da gre za aro, sicer se razmerje ne podredi pod pravila o ari. Pravilo o ari kot odstopnina = stranki se lahko dogovorita, da je pogodba sklenjena ele takrat, kadar se izroi ara, obenem pa doloita, da sme vsaka stranka odstopiti od pogodbe s tem, da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno aro. Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta stranka. Pretirano visoko aro sme sodie na zahtevo zainteresirane stranke zmanjati. e je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je dala aro, ima nasprotna stranka pravico izbire med naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev pogodbe in odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi ter aro vrne, 2. obdri prejeto aro, pogodba se teje za razvezano, 3. uveljavlja odkodnino zaradi razveze pogodbe ter aro vrne. e je za neizpolnitev odgovorna stranka, ki je aro prejela, ima nasprotna stranka pravico, da izbira med naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev pogodbe in odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi ter vrnitev are, 2. vrnitev dvojne are, pogodba se teje za razvezano, 3. uveljavlja odkodnino zaradi razveze pogodbe in vrnitev are. Dogovor o ari je akcesoren glede na temeljni posel e temeljni posel ni veljavno sklenjen, a je bila kljub temu dana ara, jo mora stranka vrniti. V primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti je stranka do are upraviena le, e nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev pogodbe.Odstopnina. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsak od njiju pravico odstopiti od pogodbe odstopnina rahlja pogodbene obveznosti. Izjava o odstopu uinkuje le, e je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je doloen znesek denarja ali druga premoenjska korist. Pri sporazumnem odstopu od pogodbe zadoa zgolj izjava, pri odstopnini pa mora biti skupaj z izjavo dan dogovorjen znesek ali druga premoenjska korist. Pogodbeno razmerje lahko preneha s soglasnim dogovorom obeh strank, na podlagi izjave volje ene stranke pa preneha le, e so izpolnjeni posebni oziroma izjemni zakonski pogoji.Varina. OZ varine izrecno ne ureja, zasledimo pa jo v poslovni praksi. Varina je najpogosteje denarni znesek, lahko pa je tudi stvar. Varina, ki ima naravo pogodbene kazni, omogoa, da upnik obdri prejeti znesek ne glede na nastalo kodo. Varina se tako izroi vnaprej pred morebitno kritvijo pogodbenih obveznosti ali kot pogoj za pridobitev doloenega upravienja. Gre za varstvo upnika, saj se ob morebitni kritvi pogodbenih obveznosti poplaa iz zneska oziroma stvari, ki jo e ima pri sebi, e pa ne pride do kritve pogodbenih obveznosti, se denarni znesek ali doloena stvar vrne.POROTVOPorotvo (fideiussio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolnikovih obveznosti. Porok je oseba, ki se zavee doloeni osebi (tujemu upniku), da ji bo izpolnila obveznost, e ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolnik. Upnik ima dva dolnika glavnega dolnika in poroka. Porotvena pogodba se lahko sklene pred, hkrati ali po nastanku dolnikove obveznosti do upnika. Porotvo brez obveznosti ne more obstajati, samo porotveno pogodbo pa skleneta porok in upnik.Znailnosti porotva. Akcesornost porotvena pogodba je veljavna, e je veljavna tudi temeljna obveznost. Porotvena obveznost v zvezi z nastankom in obstojem deli usodo glavne obveznosti. Akcesornost povzroa, da lahko porok uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla, prav tako pa lahko ugovarja izpolnitev obveznosti. Porok bo tako zavraal izplailo, vse dokler ne bo izkazana dolnikova odgovornost za izpolnitev obveznosti funkcija porotva je predvsem v varstvu pred neplaevitostjo glavnega dolnika.Enostransko obligacijsko razmerje. Izpolnite je zavezan opraviti samo porok, upnik pa ima pravico to izpolnitev terjati, sam pa nasproti poroku ni zavezan k izpolnitvi.Neodplanost. Porokova obveznost je veljavna tudi e v zameno ne dobi plaila (ponavadi v praksi).Nepreklicnost. Porotvo ni mogoe preklicati z enostransko izjavo volje, temve je potrebno soglasje volj obeh pogodbenih strank.Subsidiarno in solidarno porotvo. Subsidiarno: upnik mora najprej terjati glavnega dolnika in ele, e ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka; v nasprotnem primeru ima porok ugovor vrstnega reda. Solidarno porotvo: upnik ob dospelosti lahko terja izpolnitev od glavnega dolnika ali od poroka ali pa od obeh porok odgovarja kot porok in planik. V dvomu naj bo porotvo subsidiarne narave. Porotvo pa ni subsidiarne narave: e se stranki dogovorita, da je porotvo solidarno; e gre za obveznost iz gospodarske pogodbe in se stranki ne dogovorita za subsidiarno porotvo.Oblinost. Izjava poroka mora biti dana v pisni obliki, upnik pa lahko poda izjavi volje za sklenitev porotvene pogodbe tudi ustno.Predmet porotva. Porotvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.Porotvo za pogojno obveznost. Porotvo je mogoe prevzeti za glavno obveznost, nastanek katere je odvisen od izpolnitve odlonega ali razveznega pogoja.Porotvo pod pogojem. Porok se v porotveni pogodbi zavee, da jami za izpolnitev glavnega dolnika, toda le, e bo ob dospelosti dolnikove obveznosti izpolnjen doloen pogoj. e se pogoj ne izpolni, porotvo preneha.Porotvo za bodoo obveznost. Mogoe je prevzeti porotvo za doloeno bodoo obveznost (bodoa obveznost glavnega dolnika mora biti doloena, saj sicer predmet porotva ni doloen). Tako porotvo je nepreklicno samo, e je doloen rok, v katerem naj bi obveznost glavnega dolnika nastala. e rok ni doloen, se sme dano porotvo za bodoo obveznost preklicati.Porotvo za porotvo, podporotvo. Podporok ne jami za glavnega dolnika, ampak za poroka. Podporok sklene porotveno pogodbo z upnikom.Porotvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika do poroka. Porok zavaruje svojo bodoo obveznost do glavnega dolnika. Predmet porotva je tako bodoa obveznost (nastane ele takrat, ko obveznost namesto dolnika izpolni porok) glavnega dolnika do poroka.Vsebina in obseg porokove obveznosti. Vsebina obveznosti glavnega dolnika in vsebina obveznosti poroka nista nujno enaki (e je tako izrecno doloeno v porotveni pogodbi ali e to izhaja iz okoliin posla). Razen pri denarnih terjatvah je oitno, da porok ni vedno sposoben izpolniti enake obveznosti kot glavni dolnik. Stranki porotvene pogodbe se lahko izrecno dogovorita o drugani vsebini porokove obveznosti, lahko pa drugana vsebina porokove obveznosti izhaja iz okoliin posla. Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika, lahko pa se zavee k manji oziroma laji obveznosti, kot je obveznost glavnega dolnika.Razmerja pri porotvu.Razmerje med porokom in glavnim dolnikom. Porok eli pomagati dolniku (lahko odplano ali neodplano). Tudi e je med porokom in glavnim dolnikom dogovorjeno nadomestilo ali kakna korist za prevzem porotva, a se ne uresnii, to ne vpliva na veljavnost porotvene pogodbe. Razmerje porotvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolnikom. Porok, ki je poravnal upnikovo terjatev, pridobi terjatev do dolnika. Porok lahko uveljavlja regresno pravico, toda le takrat, ko je zoper upnikov zahtevek za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika uveljavljal vse tiste ugovore, iz temeljnega posla, ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolnik sam.Razmerje med porokom in upnikom. Poleg ugovorov, ki jih ima dolnik sam (ugovori iz temeljnega posla in ugovor pobotanja), zakon poroku priznava tudi nekatere osebne dogovore, ki jih glavni dolnik nima (npr. neveljavnost porotvene pogodb ali ugovor vrstnega reda v primeru subsidiarnega porotva). V primeru, ko glavni dolnik ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti, pa mora upnik to notificirati poroku. Zamuda glavnega dolnika vpliva na porokovo obveznost. Posledica zamude pri izpolnitvi obveznosti je odkodninska odgovornost dolnika in zato tudi poveana obveznost poroka.DEL CREDERE ZAVAROVANJEPri institutu del credere zavarovanje oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni prevzem posebnih obveznosti obveznosti, ki sicer niso tipine oziroma so atipine za doloena pravna razmerja. Bistvenih razlik med del credere odgovornostjo agenta in porotvom ni. Razlika je, da je pri porotvu porokova zaveza primarno ista kot zaveza glavnega dolnika. Pri del credere pa je obveznost agenta lahko enaka kot obveznost dolnika ali pa nadomestne narave.MENICAMenica je individualni vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in morebitnih drugih meninih zavezancev, da bo meninemu upniku izplaan doloen denarni znesek po pravilih meninega prava. Z menic trasant pozove trasata, da plaa remitentu doloen denarni znesek. Prednost menine terjatve je, da sta njen prenos in uveljavitev enostavneja oziroma uinkoviteja. V sodobnem prometu menica slui kot sredstvo zavarovanja (menino terjatev je laje izterjati in ker je k plailu doloene menine terjatve zavezanih ve oseb), kreditno sredstvo (z izdajo menice se menini zavezanec sicer zavee k plailu doloenega zneska, toda k plailu je zavezan ob dospelosti menice, do dospelosti menice pa menini zavezanec kreditira meninega upnika) in plailno sredstvo (kadar je izdana zaradi plaila blaga ali storitve). Menini obrazci (menine golice) vsebujejo nekatere menine sestavine, za preostale menine sestavine pa so nakazane rubrike; menine obrazce imajo pripravljene predvsem banke in finanne organizacije. Menini obrazec sestavljata talon in menini del. e na menici oziroma hrbtni strani zmanjka prostora za zapis meninih opravil, se na menico pripne podaljek ali alona.Viri meninega prava. V Sloveniji menico ureja Zakon o menici (po enevski menini konvenciji unifikacija meninega prava v Evropi) in OZ. Konvencija ZN o trasirani in lastni menici pa skua dosei poenotenje v svetovnem obsegu.Znailnosti menice. Menica je (popoln) vrednostni papir: menina obveznost ne more nastati, se prenaati ali uveljavljati brez pisnega izkaza listine; pisna oblika tako ni pogoj zgolj za nastanek menine obveznosti, ampak tudi za veljaven prenos in uveljavljanje menine obveznosti. Menica je obligacijski vrednostni papir: vsebuje terjatev (obligacijo), ki se vedno glasi le na denarni znesek. Menica je vrednostni papir po odredbi: je ordrski vrednostni papir; to pomeni, da lahko pravice iz menice uveljavlja le oseba, ki jo doloi remitent. Menica je prezentacijski vrednostni papir: menini dolnik je zavezan k izpolnitvi svoje obveznosti le, e mu upnik predloi menico; menini dolg je iskovina (= upnik mora poiskati meninega dolnika in ga pozvati k plailu. Menina obveznost je abstraktne narave: iz menice ni razviden temeljni posel, zaradi katerega je menica izdana ali dana; pri uveljavljanju menine terjatve tudi niso mogoi ugovori iz temeljnega posla; abstraktnost menine obveznosti velja naelno, ne pa absolutno; abstraktnost zaradi kroenja menica. Menica je individualni vrednostni papir: izda se v zvezi z doloenim temeljnim poslom, njena vsebina je individualno doloena.Naela meninega poslovanja. Argumenti razlage meninega prava so bistveno drugani kot v splonem pogodbenem pravu. Naelo pisnosti formalnosti: menica ima pravno naravo menice samo, e je izdana v zakonsko predpisani obliki. Naelo inkorporacije: ni menine obveznosti brez listine oziroma menina terjatev se ne more uveljavljati brez menice listine (izjema je amortizacija menice: kadar se menica izgubi, unii ipd. se lahko v posebnem sodnem postopku razglasi za neveljavno, imetnik prejnje menice pa lahko uveljavlja menino terjatev na podlagi odlobe o amortizaciji menice). Naelo fiksne menine obveznosti: vsebina menine obveznosti je takna, kot je razvidna iz meninega pisma oziroma menine listine. Naelo menine strogosti: strogost v formalnem (postopkovnem) pomenu: proti meninemu upniku doloena opravila so pogoj, da lahko uveljavlja menino terjatev, proti meninemu dolniku postopek uveljavljanja terjatve je enostaven in hiter; strogost v materialnem pomenu: menina terjatev je naeloma abstraktne narave, kar dolniku onemogoa, da uveljavlja ugovore iz temeljnega posla. Naelo solidarnosti in neposrednosti: vsi menini zavezanci odgovarjajo za menino obveznost solidarno; po protestu je mono uveljavljati terjatev od kateregakoli meninega zavezanca, od vsakega meninega dolnika pa se lahko neposredno izterja celoten menini dolg. Naelo samostojnosti: obveznost posameznega meninega zavezanca, ki je neodvisna od veljavnosti preostalih meninih zavezancev, eprav so vsi zavezanci iz iste menice (vsak podpis na menici ustvarja samostojno menino obveznost). Naelo abstraknosti: menini dolnik zoper meninega upnika ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla, razen e sta menini dolnik in menini upnik hkrati stranki iz temeljnega posla.Bistvene menine sestavine. Le zapis, ki vsebuje vse bistvene menine sestavine je menica. Menica ima lahko poleg bistvenih tudi nebistvene sestavine. Bistvene menine sestavine: oznaba menice (navedba besede menica v samem besedilu, v jeziku, v katerem je menica sestavljena; samo v naslovu ne zadoa), nepogojni poziv, naj se plaa doloena vsota denarja (ponavadi naveden z besedo plaajte ali podobno; navedba pogoja povzroi neveljavnost menice), ime trasanta (izdajatelja; desni spodnji kot; lastnoroen podpis; pravna oseba: ig), ime trasata (ime in priimek oziroma ime pravne osebe, ki jo izdajatelj pozove k plailu), ime remitenta (menini upnik, ki se mu plaa menina obveznost oz. oseba, ki odredi, komu se plaa menina obveznost), navedba dospelosti koledarska menica, dospelost na vpogled, dospelost na doloen as po vpogledu, dospelost na doloen as po dnevu izdaje (e na menici ni oznaeno se teje za menico na vpogled), kraj, kjer je treba plaati menino obveznost (e na menici ni zapisan se teje, da je kraj plaila kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena), dan in kraj izdaje menice (e na menici nista zapisana se teje, da se za izdajo menice teje kraj, ki je zapisan poleg trasantovega podpisa.Dospelost menice. Koledarska menica (dnevnica, dato menica): kot dospelost se navede tono doloen datum npr. 30. 1. 2008. Menica, dospela na vpogled (vpoglednica, vista menica): plaati se mora, kakor hitro se predloi (menini upnik pa jo mora predloiti v enem letu od izdaje). Menica vpoglednica (a vista menica): dospelost se izrauna po dnevu akcepta ali protesta npr. dospelost tri mesece a vista menica dospe tri mesece po dnevu, ko je akceptirana. Menica oddnevnica (a dato menica): dospelost se izrauna po dnevu izdaje menice npr. dva meseca a dato menica izdana 30. 1. 2007, dospe 30. 3. 2007.Druge menine sestavine. Nebistvene sestavine: navedba intervenienta (namen je prepreitev regresa menice (regres omogoa, da menini upnik uveljavlja menino terjatev nasproti regresnim meninim dolnikom); e je na menici naveden intervenient, pomeni, da v sili pozove k akceptu oziroma plailu njega, ne pa regresne menine zavezance; pozvana intervencija = v menici je e navedena oseba, ki naj bi v sili plaalo namesto menine dolnika; mona pa je tudi prostovoljna intervencija), domicilna klavzula ali navedba domiciliata (domiciliat je tretja oseba, ki naj bi izpolnila menino obveznost akceptanta, odvisno od civilnopravnega razmerja med akceptantom in domiciliatom; ponavadi banka, ki sme menino obveznost akceptanta izpolniti le, e jo za to pooblasti; oseba, ki v menino listino vpie domiciliata je domiciliant ponavadi trasant ali akceptant), valutna klavzula (oznauje razmerje med trasantom in remitentom ter pojasnjuje naravo temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica izdana), kritna klavzula (oznauje razmerje med trasantom in trasatom; s to klavzulo trasant trasata obvea, kdo bo trasatu povrnil izplaano vsoto ali mu bo izplaano vsoto povrnil on sam ali pa doloena tretja oseba), obvestilna klavzula (z njo trasant trasata obvea, da naj ne akceptira menice vse dotlej, dokler mu trasant tega ne naroi), prezentacijska klavzula (z njo trasant prepove predloitev menice v akcept, prepove predloitev do doloenega roka ali pa doloi rok, v katerem mora biti menica predloena), klavzula brez regresa (trasant odgovarja za akcept menice in za plailo menice, e pa vpie to klavzulo, pa trasant ne odgovarja za akcept menice, torej ni mogo regres zaradi neakceptiranja; pri trasirani menici se ne more reiti te odgovornosti; klavzulo brez regresa pa lahko vpie tudi indosant s tem sebe in vse pozneje indosante rei odgovornosti za akcept in plailo menice), klavzula o neprenosljivosti in brez protesta.Trasirana in lastna menica. Pri trasirani menici izdajatelj menice (trasant) pozove drugo osebo (trasata), da izpolni menino obveznost upniku (remitentu), pri lastni menici pa se izdajatelj sam zavee, da bo izpolnil menino obveznost. Lastna menica trasantu omogoa, da izkljui svojo odgovornost za plailo menine obveznosti.Akcept menice. Trasat ni menini zavezanec, vse dokler te svoje obveznosti ne sprejme oziroma akceptira. Akcept menice mora biti oznaen na menici (podpis trasata kjerkoli na licu menice). Po akceptu menice postane akceptant glavni menini zavezanec (do akcepta je to trasant). Najprej se mora k plailu pozvati glavni menini dolnik in ele, e ta izplaa menico, obveznost preneha tudi za vse menine zavezance. Akcept menice ni pogoj za veljavnost menice. e trasat menice ne akceptira je mogo regres zaradi neakceptiranja, to je unovitev pred dospelostjo od preostalih meninih zavezancev. e ob dospelosti akceptanta menice ne plaa, pa imetnik uveljavlja regres zaradi neplaila plailo od preostalih meninih zavezancev.Indosament ali prenos menice. Menica se lahko prenaa z indosamentom (prenosna funkcija indosamenta). Indosant je oseba, ki prenaa menino terjatev, oseba na katero se prenaa pa je indosatar. Prvi indosant je remitent. Indosament se oznai na hrbtni strani menine listine. Menini upnik je tisti, ki se izkae z nepretrgano verigo indosamentov in ima v rokah menico (legitimacijska funkcija indosamenta). Garancijska funkcija indosamenta = po indosamentu postane dotedanji menini upnik menini zavezanec ter odgovarja za akcept in plailo menice. Z rekta klavzula oziroma klavzulo o neprenosljivosti se lahko prepove prenos menice z indosamentom (prepove ga lahko e izdajatelj menice ali pa indosant). Menino razmerje med remitentom in trasantom v zvezi s temeljnim poslom, zaradi katerega je bila menica izdana, ni abstraktne narave.Aval in menino porotvo. Avalist ali menini porok je eden od regresnih meninih zavezancev; na menici se oznai tako, da se podpie na menici ali na aloni, ponavadi s pristavkom ob podpisu kot porok ali per aval. e avalist ne navede za koga jami se teje, da jami za trasanta, e pa ni navedena vsota za katero jami se teje, da jami za vso menino vsoto in ne le za njen del.Plailo menice. Predloitev menice v plailo (prezentacija menice): menini upnik mora ob dospelosti menice k plailu najprej pozvati trasata. e je trasat menico tudi e akceptiral pa se je s tem obvezal k plailu. Imetnik menice k plailu pozove najprej trasata, etudi ta menice e ni akceptiral. Menini upnik mora pozvati trasata k plailu, saj je menino dolg iskovina (menini dolniki npr. niti ne vedo, kdo je ob dospelosti imetnik menice). Potem ko akceptant oziroma glavni menini zavezanec menico izplaa, preneha tudi obveznost preostalih (regresnih) meninih zavezancev.Regres menice. Namen je doseg izplaila menice od preostalih meninih zavezancev. Regresni menini zavezanci postanejo zavezani ob dospelosti, e menica ni plaana, lahko pa e pred dospelostjo, e trasat menice noe akceptirati.Regres zaradi neakceptiranja. e trasat akcept menice odkloni, lahko menini upnik uveljavlja regres plailo menice, etudi menica e ni dospela. V tem primeru menino terjatev uveljavlja od meninih zavezancev, pogoj pa je, da menico protestira.Regres zaradi neplaila. e trasat ob dospelosti odklanja plailo, se izplailo regres prav tako uveljavlja od regresnih meninih zavezancev. Pogoj je protest menice. Regresna pravica se lahko uveljavlja od kateregakoli meninega zavezanca. Regresni menini zavezanec po izplailu lahko uveljavlja regres od vseh ostalih meninih zavezancev, ki so obveznost sprejeli pred njim in od glavnega meninega zavezanca.Protest menice. Namen protesta je, da se z javno listino potrdi, da je trasat odklonil akcept menice (protest se lahko opravi do dospelosti) ali da je odklonil plailo menice (protest se lahko opravi v enem od obeh delavnikov, ki sledita dnevu plaila). Opravljeni protest potrjuje, da je upravienec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. Notar je protestni organ, ki izda protestno listino. e protest ni opravljen ali ni opravljen v roku, upnik izgubi pravico do meninega regresa (ni regresa brez protesta). Takna menica je prejudicirana. Menini upnik lahko menino terjatev uveljavlja le od glavnega meninega dolnika. Menice ni treba protestirati, e je na njej klavzula o neprotestiranju.Notifikacija o protestu. Menini upnik mora v tirih delovnih dneh o opravljenem protestu obvestiti svojega indosanta in trasanta. e tega ne stori je mogoa odkodninska odgovornost. Namen notifikacije regresnih meninih zavezancev je, da so seznanjeni s postopkom unovitve, saj so tudi sami menini zavezanci in morajo biti pripravljeni na morebiten poziv k plailu.Obseg menine obveznosti. Menica se vedno glasi na doloen denarni znesek, imetnik menice pa lahko ob doloene pogoju zahteva e zamudne obresti, stroke protesta in nekatere druge stroke.Eskontiranje menice. Tudi odkup menice, pomeni izplailo menine terjatve pred dospelostjo. Menini upnik menico indosira na doloeno osebo, v zameno pa mu indosatar izplaa doloeni znesek. Menini ugovori. Menini upnik lahko uveljavlja menino terjatev v postopku pred sodiem, prednost pri tem pa je, da je krog morebitnih ugovorov meninih zavezancev oji, kar prepreuje zavlaevanje postopka. Menina pravila opredeljujejo ugovore, ki niso dovoljeni. Teorija ugovore razvra: na ugovore, ki izhajajo iz same menice, in ugovore, ki se nanaajo na zapis v menici ter glede na samostojnost meninih pravic.Objektivni ali materialnopravni ugovori izhajajo iz vsebine same menice (pisno dokazljivi ugovori).Ugovori, ki se ne nanaajo na zapis v menici. Temeljijo na osebnem razmerju med doloenim meninim upnikom in meninim zavezancem ter nasprotujejo abstraktni naravi menine terjatve. Trasant lahko nasproti remitentu odgovarja, da temeljni posel, zaradi katerega je bila menica izdana, ni bil izpolnjen in da zato ni dolan izpolniti menine obveznosti.Ugovori glede na samostojnost meninih pravic oziroma glede na to, kdo jih lahko uveljavlja: vsak menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika (npr. da listina ni menica); posamezni menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika (npr. da je njegov podpis ponarejen); vsak menini zavezanec zoper posameznega meninega upnika (npr. da indosament nanj ni veljaven); posamezni menini zavezanec zoper posameznega meninega upnika (npr. ugovor trasanta zoper remitenta, da temeljni posel zaradi katerega je bila menica izdana, ni bil izpolnjen in da zato ni dolan izpolniti menine obveznosti).Zahtevki zaradi neupraviene obogatitve. Menini dolg izpolni doloen menini zavezanec, preostali menini zavezanci pa zaradi tega pridobijo doloeno premoenjsko vrednost. Do obogatitve pa lahko pride tudi zaradi prejudicirane menice. Zato je mogoe uveljavljati obogatitvene zahtevke, seveda pod pogoji za te zahtevke, ki pa so za imetnika menice oziroma upravienca veliko stroji kot sicer menini pogoji.Bianco menica. Ne vsebuje vseh bistvenih meninih sestavin, zato ni podrejena menini pravilom. Gre le za podpis meninega zavezanca na meninem obrazcu. Bianco menica je tako menica v nastajanju. Dolnik izda bianco menico zato, ker e ni fiksno doloena njegova obveznost. Bianco menica je za dolnika tveganje, saj obstaja monost, da upnik ne bo izpolnil meninega obrazca tako, kot ga je dolnik pooblastil.

7. PRODAJNA POGODBAPRODAJNA POGODBA PO OU IN DUNAJSKI KONVENCIJIPogosto sklepanje prodajne pogodbe ustno (neformalno) in uvranje prodajne pogodbe med najpogosteje mednarodne posle je pripeljalo do poenotenja pravil o prodajni pogodbi. V primeru pravnega razmerja z mednarodnim elementom je podreditev pogodbenega razmerja tujemu pravu (tujemu vsaj za eno stranko) manj ustrezna reitev kot podreditev mednarodnim pravilom.Prva kodifikacija mednarodne prodajne pogodbe je bila doseena s sprejemom t.i. Haakih zakonom (1964), ki pa je predvidevala neustrezne reitve, zato jo je ratificiralo le majhno tevilo drav. Uspena pa je bila Konvencija Zdruenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga Dunajska konvencija (1980), ki jo je pripravil UNCITRAL. Zastaranje v zvezi z mednarodno prodajo ureja Konvencija o zastaranju na podroju mednarodne prodaje. Za poslovno prakso so koristne tudi vzorne pogodbe, med njimi tudi vzorec, ki ga je pripravila Mednarodna trgovinska zbornica ICC Model International Sale Contract.OPREDELITEV IN BISTVENE SESTAVINE PRODAJNE POGODBES prodajno pogodbo se prodajalec zavee kupcu, da mu bo izroil stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino. Prodajna pogodba je nujno odplane narave, zanjo pa naelno ni predpisana oblika.V vseh pravnih redih je bistvena sestavina prodajne pogodbe stvar, cena (kupnina) pa ni vedno doloena kot bistvena sestavina. Stvar (tudi predmet; blago = oji pojem kot stvar in predmet, gre pa za preminine, ki so namenjene plasiranju na trgu): predmet mora biti ob sklenitvi doloen ali dololjiv (pri individualno doloenem predmetu morajo biti doloeni elementi, ki omogoajo individualizacija; vrstne stvari pa so doloene ali dololjive, e so doloene ali dololjive njihova vrsta, koliina in kakovost). Cena (kupnina): ni bistvena sestavina gospodarske pogodbe; stranki lahko doloita ceno izrecno ali posredno, vendar je pogodba sklenjena, tudi e je ne doloita. e stranki ne doloita viino kupnine, jo doloajo zakonska pravila: e stranki kupnine ne doloita ali pa ni dololjiva na podlagi izjav in ravnanj ob sklenitvi pogodbe, mora kupec plaati kupnino, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe; e tega kriterija ni mogoe uporabiti, je kupec dolan plaati primerno kupnino (ta se doloi po stanju na dan sklenitve pogodbe, v primeru spora med strankama pa jo doloi sodie).IZPOLNITEV PRODAJNE POGODBEObveznosti prodajalca.Izroitev dobava blaga. Poglavitna dolnost prodajalca po prodajni pogodbi je izroitev (oziroma dobava) dogovorjenega blaga, na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako doloeni z pogodbo oziroma kot izhaja iz zakonskih pravil. Razlika med izroitvijo in dobavo: izroitev = stvarnopravna izroitev pridobitev lastninske pravice; dobava = obligacijskopravna prevzem stvari, blaga v posest (pogosteje v gospodarsko prodajni pogodbi). Torej je obveznost prodajalca, da opravi vsa tista dejanja, ki jih mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi posla, da bi kupec lahko prevzel blago. Stranke se v zvezi z dobavo blaga pogosto sklicujejo na trgovinske klavzule (npr. Incoterms).Kraj izroitve. Je kraj, v katerem mora prodajalec omogoit kupcu prevzem blaga. e se stranki o kraju izroitve ne dogovorita, je kraj izroitve kraj, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede. e pa je bilo pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano, kje je blago oziroma kje bo izdelano, je kraj izroitve tisti kraj. V gospodarski prodajni pogodbi se stranke pogosto dogovorijo, da mora prodajalec izroiti blago prevozniku. Distanna prodaja = kadar stranki ne doloita kraja izroitve, dogovorita pa se, da je treba blago prepeljati, prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave, ko v odpremnem kraju (= kraj, v katerem preidejo obveznosti prodajalca na obveznosti kupca prehod nevarnosti) izroi (= obveznost nalaganja na vozilo bremeni prodajalca) blago pediterju (tistemu, ki organizira prevoz) ali prevozniku. Izraz, da je treba blago prepeljati pomeni, da je kot temeljno pravilo doloeno, da je po takem dogovoru obveznost prodajalca, da izroi (fizino) blago prevozniku. Kraj, v katerem izroi oziroma naj izroi blago prvemu prevozniku, je kraj izpolnitve obveznosti. e pa ni dogovorjeno, da je treba blago prepeljati, in je predmet obveznosti individualno doloena stvar ali stvar, doloena po vrsti, ki jo je treba izloiti iz kupa ali izdelati, mora prodajalec dati blago kupcu na razpolago v kraju, v katerem je blago ob sklenitvi pogodbe (in je kraj strankama ob sklenitvi znan), ali v kraju, v katerem naj bi bilo blago izdelano. e pravila ni mogoe uporabiti, mora prodajalec dati kupcu blago na razpolago v kraju, v katerem je imel ob sklenitvi pogodbe svoj sede.as izroitve. e se stranki dogovorita o roku izpolnitve, se lahko dogovorita tako, da ga doloita datumsko, ali pa doloita asovno obdobje, v katerem mora prodajalec izpolniti obveznost. e stranki ne doloita roka, mora prodajalec izpolniti obveznost v primernem roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo blaga in druge okoliine. Po prekoraitvi roka nastopi zamuda.Obveznosti kupca.Prevzem blaga. Kupec mora opraviti vsa ravnanja, ki so potrebna z njegove strani, da lahko prodajalec blago dobavi in fizino prevzeti blago. e te obveznosti ne izpolni, nastopijo pravne posledice, kot so doloene za primer neizpolnitve. S prevzemom blaga je povezan tudi pregled blaga uveljavljanje sankcij za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev blaga.Plailo cene (kupnine). Po prodajni pogodbi je kupec dolan plaati ceno (kupnino), preostale stroke pa glede na dogovor strank. Stranki se lahko vedno dogovorita, kdaj mora kupec plaati ceno, e pa se ne dogovorita o asi plaila, velja zakonsko pravilo o soasnosti izpolnitve. Kadar ni dogovorjeno vnaprejnje plailo ali