Gotof Je casopis

!upanova lista

ZAKLJU!ENI PROJEKTI od leta 2006

!upanova lista2

Spo!tovane Maribor"anke, spo!tovani Maribor"ani,

glede na dano situacijo in okoli!"ine ter zadnje dogodke v Mariboru se #elim kot #upan poslednji" obrniti na vas. 4. decembra 2006 sem prevzel #upanovanje Maribora. To je bil prelep bo#i"no novoletni "as, ko sem sprejemal "estitke in vo!"ila iz vseh strani. V povojni zgodovini Maribora je #upanski stol"ek prvi" zasedel kandidat iz desnega pola slovenske politike. Tako ne presene"a dejstvo, da sem takoj po prevzemu #upanstva postal tar"a posebnih kriminalisti"nih metod. Prvi uradni zaznamek telefonskega prisluha s strani policije nosi datum 16. januar 2007 torej v "asu, ko !e v celoti nisem prevzel dela in nalog #upana. Do sedaj mi ni bilo pojasnjeno, na podlagi katerega razloga so bili ti prisluhi dovoljeni.Pri vsakem nadaljnjem projektu ali cilju, ki sem si ga zadal in ga prej!nji #upani v preteklosti niso uspeli re!iti, kot je npr. Lutkovno gledali!"e, Zaveti!"e za #ivali, cesta Melje – Male"nik, zaprtje odlagali!"a Dogo!e itd., sem do#ivel velik odpor mariborske opozicije. Vsak projekt moje ekipe, vsaka moja gesta, vsaka moja pomo" ljudem v Mariboru se je sku!ala kriminalizirati. Okrog sebe sem sku!al zbrati razli"ne ljudi tako mlade z zagonom in elanom kot starej!e z izku!njami in ne glede na strankarsko pripadnost. V prvem #upanskem mandatu sem imel v mestnem svetu tri svetnike, v tem drugem pa deset. V obeh primerih mi je uspelo sestaviti !iroko koalicijo na podlagi predstavljenega programa in medsebojnega dialoga ter usklajevanja. V obdobju 2006 – 2012 nam je v Mariboru uspelo pridobiti evropska sredstva za 49 projektov. Skupaj s temi sredstvi, sredstvi ob"ine in dr#ave se je v mestu gradilo, razvijalo in pridobivalo mednarodno prepoznavnost in ugled. Ve"ina teh projektov in prejetih nagrad ter priznanj je v nadaljevanju predstavljena v tej prilogi. Seveda sem #elel !e ve". Maribor je pridobil nekaj sijajnih projektov - od Evropske prestolnice kulture, Univerzijade, Evropske prestolnice mladih, Svetovnega mladinskega !ahovskega prvenstva in !e bi lahko na!teval. Za nekatere te projekte se je potegoval #e prej!nji #upan, pa mu #al ni uspelo. Meni in moji ekipi je uspelo. Res pa je, da je potem svet zdrsnil v krizo, Slovenija pa v !e ve"jo krizo, ki na #alost !e ni kon"ana. Tako dr#ava kljub obljubam in zavezam, ki jih je sprejela, ni zmogla, v"asih pa tudi ni hotela, Maribora in njegovih projektov podpreti s tak!no $nan"no in organizacijsko pomo"jo, kot so v tak!ni projektih za svoja mesta to storile druge dr#ave v Evropski skupnosti.Za mesto sem vedno skrbel kot dober gospodar. Knjigovodska vrednost ob"ine se je v "asu mojega mandata pove"ala za ve" kot 209 miljonov EUR. O"ita se mi, da sem ob"ino prezadol#il, vendar je po vseh statisti"nih podatkih okrog zadol#enosti Mestna ob"ina Maribor v spodnjem delu razpredelnice mestnih ob"in. Kot dober gospodar sem prepre"il privatizacijo Nigrada, ki bi danes pristal v ste"ajni masi, v Mariboru pa bi imeli dodatno 220 brezposelnih. V podjetju Farmadent se mi o"ita klientelizem. Posebaj #elim izpostaviti, da se v dru#bi Farmadent po nekaj letih, sedaj pod novim vodstvom, poslovni izid ponovno obra"a v pozitivno smer. Dobi"ek je bil namre" nenavadno nizek, tudi do petkart manj!i kot v primerljivih podjetjih. Energetika posluje dobro, Vodovod je tudi pozitiven. Snaga je sanirala svoje poslovanje in #e dosega dobi"ek. Mestni potni!ki promet smo uspe!no prevzeli, seveda pa mesto "aka intenzivnej!e vlaganje v vozni park mestnega potni!kega prometa, kar je bilo v preteklosti zanemarjeno. Pogrebno podjetje je s svojim, tudi mednarodnim, delovanjem eno najbolj!ih v svoji dejavnosti. Mariborske lekarne so vseskozi uspe!ne in !irijo svojo prodajno mre#o. Marifarm izbolj!uje svoje poslovanje in v prihodnjem letu na podlagi #e pridobljenih poslov na"rtuje dobi"ek. Skratka, vsa na!a ob"inska podjetja glede na gospodarsko situacijo v dr#avi in !ir!e poslujejo uspe!no. Poleg tega postajajo ta podjetja eden najve"jih sponzorjev in donatorjev !portnih, kulturnih in humanitarnih prireditev v mestu. Zlasti ko se v "asu krize, pa tudi zaradi nespametnega poslovodenja v mestu, iz sponzorstva in doniranja umikajo banke, zavarovalnice in gospodarska podjetja. Nimam podjetja, nisem solastnik nobene d.o.o., ne jaz, ne brat, ne moja #ena in ne moj otrok. Nimam ra"una na Cipru ali katerikoli drugi

Gotovi so!Zaklju!eni projekti v "upanovanju od leta 2006.

dav"ni oazi. Prav tako nisem »spraznil« nobene banke, kot se je to dogajalo v Ljubljani, kjer so direktorji bank na podlagi pritiskov lokalne oblasti in zaradi kvazi nacionalnega interesa odobrili ve" de-setmilijonske kredite tako, da bomo sedaj v bistvu davkopla"evalci celotne Slovenije odpla"evali gradnjo Sto#ic.Z izsledki dav"nega pregleda moje #ene se dav"ni strokovnjak mag.Ivan Simi", ki je v tem postopku zastopnik moje #ene, ne strinja. Tako mag. Ivan Simi" v prito#bi, ki je v teku, navaja: ”Dejstvo je, da je dru#ina Kangler imela dovolj denarnih sredstev in zaradi tega pri Tatjani Kangler ne prihaja do razlike med uporabo sredstev in izvorom sredstev, saj je sredstva imel tudi njen mo# Franc Kangler, ki sta jih kot dru#ina skupaj uporabljala.” V "asu 11-letnega poslanskega mandata nisem prejel nobene kazenske ovadbe. V "asu #upanovanja pa sem jih prejel #e 12. Nekatere so kar sme!ne – pti"ja hi!ica. Nekatere so #e zavr#ene. Kolikor pa vem, se jih pripravlja !e nekaj. Ne vem, od kod toliko "love!ke hudobije in podtikanja. V nekaterih primerih sem ovaden za postopke, kjer smo posnemali dobro prakso iz ob"in, ki so tak!ne projekte #e izvedle. Verjemite, "e bi le za trenutek mislil, da sem v teh ovadbah dejansko storil kak!no kaznivo dejanje, bi se #e davno umaknil. Tako pa sem prepri"an, da so ovadbe zgolj priro"no sredstvo za mojo politi"no odstranitev. Ko sem za mariborsko t.i. rde"o opozicijo, po njihovem mnenju, po "ude#u bil kot prvi" v zgodovini mesta izvoljen #e v prvem krogu za #upana, sem bil #e po nekaj mesecih dele#en hi!ne preiskave, v kateri je sodelovalo ve" kot 100 policistov. Verjetno tak!ne obse#ne policijske akcije ni bil dele#en niti ‘’balkanski bojevnik’’. Ko po"asi te ovadbe vodenijo, je bila s strani mojih nasprotnikov potrebna nova akcija. Revolt nad slabim gospodarskim stanjem v dr#avi, neu"inkovitostjo dr#avnega aparata, sodi!" se je s pomo"jo medijev, zlasti Ve"era, projiciral v Kanglerja, #upana Maribora, kot priro"no boksarsko vre"o. V to vre"o je o"itno najla#je udarjati, brcati, pljuvati. Vesel bi bil, "e bo z mojim odhodom Maribor re!en vseh tegob.%as bo, kot vedno v zgodovini, stvari postavil na svoje mesto. Maribor pa je v teh !estih letih izstopil iz sivine in povpre"nosti. Kljub vsesplo!ni krizi smo marsikaj skupaj postorili. Ve"ji del realiziranih projektov, nagrad in priznanj najdete v nadaljevanju te priloge. Vsega je preve" za 16 strani. Sami si boste, upam, objektivno, brez demagogije in hujska!tva, ustvarili mnenje o mojem delu.

"upan Mestne ob!ine MariborFranc Kangler

„Ne zagovarjam nikogar, ampak po informacijah, ki so javno dostopne, imamo v Ljubljani mnogo huj!i primer #upana, kar se ti"e javno - zasebnega partnerstva. S poudarkom na zasebnem delu tega partnerstva je ljubljanski #upan prelo#il po mojem vsaj stokrat ve" milijonov kot mariborski, pa njega nih"e ne poziva k odstopu, niti noben medij me ne vpra!a, "e bom ljubljanskega #upana pozval k odstopu. Tudi protikorupcijska komisija je bila v primeru mariborskega #upana izjemno hitra, v primeru ljubljan-skega #upana pa #e !est let ne vedo, kaj je prav in kaj narobe.“„Ko bo se prah polegel, se bo tudi #upanovanje gospoda Kanglerja bolj objektivno ocenilo. Videlo se bo, kaj je naredil dobrega in kaj slabega, in tudi njemu je potrebno dati mo#nost, da se brani pred obto#bami, ne pa da se poziva k lin"u in po#igu njegove hi!e, napadu na njegovo dru#ino, da se ustrahuje njegovega otroka in #eno, kar se mu dogaja v zadnjih dneh. Proti temu danes nih"e ne protestira,“ je bil oster premier, ki je ob tem spomnil na lansko gro#njo ljubljanskemu #upanu. Takrat je bil „cel kraval po medijih, policijska za!"ita in podobno, v primeru mariborskega #upana pa je stvar popolnoma druga"na. Dvojna merila niso nikjer dobra.“

predsednik vlade RS Janez Jan!a, v intervjuju za Reporter

!upanova lista


3

V 105 dneh nam je uspelo postaviti novo srce mari-borskega turizma, Pohorsko vzpenja"o, s "imer smo dokazali, da z mo"no voljo in skupno vnemo lahko uresni"imo !e tako visoke cilje v kratkem "asu.

“ “

PRENOVA OSREDNJEGA !PORTNO-PRIREDITVENEGA STADIONA LJUDSKI VRT (I. IN II. FAZA)Izvedena je celovita obnova Ljudskega vrta, kjer se igrajo tudi nogometne tekme slovenske reprezentance.Vrednost projekta je zna!ala 15.756.907 EUR. Projekt je bil so$nanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v vi!ini 6.339.843 EUR, iz prora"una mestne ob"ine v vi!ini 8.652.855 EUR in s strani Zveze mariborskih !portnih dru!tev Branik 764.524 EUR.

PRENOVA POHORSKE VZPENJA"EDotrajana Pohorska vzpenja"a je bila popolnoma prenovljena z novimi temelji, stebri vzpenja"e z gondolami in spremljajo"o infrastrukturo.Skupna vrednost projekta je zna!ala 12.000.000 EUR, od tega smo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 4.200.000 EUR nepovratnih sredstev.

!upanova lista


4

Na!i najmlaj!i so po ve" desetletjih do"akali odprtje novega lutkovnega gledali!"a. Lutkam in vsem ustvarjalcem smo predali nov dom, v katerega s svojo ustvarjalnostjo in raznolikim programom privabljajo !tevilne obiskovalce.

“ “

OBNOVA MINORITSKEGA SAMOSTANA IN IZGRADNJA LUTKOVNEGA GLEDALI!"AZ novo investicijo je Lutkovnemu gledali!"u Maribor zagotovljena infrastruktura, ki omogo"a normalne pogoje dela zaposlenim, obiskovalcem in kulturni javnosti mesta ter regije pa dvig kakovosti in dvig kakovosti lutkovne gledali!ke produkcije.Skupna vrednost projekta je zna!ala: 14.172.541 EUR, od tega so$nanciranje s strani EU 6.409.827 EUR, Ministrstvo za kulturo 2.793.878, MOM 4.968.836 EUR.

TRG LEONA !TUKLJATrg zavzema prostor med Ulico Vita Kraigherja na vzhodu, objektom Nove kreditne banke Maribor na severu, objektom Probanke na zahodu, objektom AJPES na jugu, ter ureditev Ulice !kofa Maksimiljana Dr#e"nika in Ulice slovenske osamosvojitve v dol#ini cca 200 m. Investicija v ureditev Trga Leona &tuklja je potekala v letih 2010 in 2011 in je obsegala obnovo:

cestno prometne infrastrukture (sprememba prometne re!itve za staro mestno jedro z ome-jevanjem prometa v mestnem sredi!"u),

komunalne infrastrukture (zamenjava elektroenergetskih in vodovodnih vodov, kanali-zacijskih vodov in priklju"kov, plinovoda, telekomunikacijskih vodov, KRS vodov, ipd.),

zamenjava obstoje"e razsvetl-jave v obliki »lebde"ih plo!"«,

tlakovno ureditev in zasaditev dreves (drevored).

Skupna vrednost investicije je zna!ala: 3.472.807 EUR in je bila $nancirana v celoti iz prora"una Mestne ob"ine Maribor. Urejena povr!ina v izmeri 8.324,03 m2 nudi mestu privla"en prostor za dru#enje, ustvarjanje in igranje ter postaja vedno bolj atraktivno mesto za organizacijo raznovrstnih prireditev. Tako je Mestna ob"ina Maribor z inves-ticijo izpolnila namen ustvariti prostor, torej trg, ki #ivi.

!upanova lista


5

Zapu!"ene #ivali so kon"no, po dolgih dvajsetih letih, dobile toplo in varno zaveti!"e za #ivali. Upam, da bo zaveti!"e za ve"ino njih le prehoden dom in da bodo "im prej dobili trajno in toplo zavetje pri dobrosr"nih dru#inah.

“ “

ZAVETI!"E ZA #IVALIMestna ob"ina Maribor je v letu 2009 zgradila novo zaveti!"e, vrednost celotne investicije je bila cca 1,2 milijona EUR, od tega predstavlja 400.000 EUR vrednost zemlji!"a, ki je v lasti ob"ine, cca 800.000 EUR pa je zna!ala vrednost izgradnje objekta. Izvajalec javne slu#be je Snaga d.o.o., ki se povezuje tudi s sosednjimi ob"inami in opravlja dejavnost za 30 ob"in, sodeluje z Dru!tvom za varstvo in proti mu"enju #ivali Maribor, uvedel je aktivnost sprehajanja psov v zaveti!"u z brezpla"nim izobra#evanjem za sprehajalce, sodeluje s predstavniki Civilne iniciative za #ivali itd..

OBNOVA KULTURNEGA SPOMENIKA NASKOVEGA OZ. VETRINJSKEGA DVORCA V MARIBORUObjekt je bil v celoti prenovljen. V njem domuje Zavod Evropska prestolnica kulture 2012. Z obnovljenim kulturnim spomenikom se je pove"ala turisti"no kulturna atraktivnost dvorca in mestnega jedra. Vrednost projekta je zna!ala 3.229.881 EUR, od tega iz prora"una Mestne ob"ine Maribor 1.154.365 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 2.075.516 EUR.

!upanova lista


6

&tevilni starej!i ob"ani na!ega mesta so se soo"ali s pere"o stisko zaradi dolgih "akalnih vrst za sprejem v dom. Z izgradnjo Doma pod gorco smo jim omogo"ili, da lahko na jesen svojega #ivljenja domujejo v mestu, blizu svojih najbli#jih.

““

ODPRAVA ARHITEKTONSKIH OVIR ZA INVALIDE IN UREDITEV JAVNIH PROMETNIH POVR!IN ZA POTREBE SLEPIH IN SLABO-VIDNIH V CENTRU MESTA MARIBOR

V okviru projekta se vzpostavlja talni taktilni sistem vodenja za slepe in slabovidne osebe po mestnem sredi!"u ter prilagoditev javnih prometnih povr!in za potrebe invalidov in gibalno oviranih oseb. S kombiniranjem tipnih, zvo"nih in kontrastno vizualnih informacij se slepim in slabovidnim omogo"a la#ja orientacija v prostoru in s tem mo#nost bolj!ega vklju"evanja v vse aktivnosti, ki so del mestnega utripa. V okviru projekta se izdelujejo taktilne karte mesta Maribora s talnim taktilnim sistemom. Taktilne karte v 3D tehnologiji so prirejene za branje s tipom in omogo"ajo orientacijo in mobilnost slepih in slabovidnih oseb v mestu. Do sedaj je bil projekt $nanciran v skupni vi!ini 606.023,13 EUR, od tega iz prora"una mestne ob"ine v vi!ini 176.756,75 EUR ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v vi!ini 429.266,38 EUR.

NABAVA GASILSKE LESTVE IN GASILSKIH VOZILV zadnjih !estih letih je Mestna ob"ina Maribor so$nancirala nabavo 11-ih novih gasilskih vozil, kar pomeni, da smo pomagali opremiti vsako PGD z novim vozilom. 40 % sredstev za nabavo le-teh so zagotovila PGD sama. Celotna vrednost nabave gasilskih vozil zna!a cca 1.500.000 EUR. Mestna ob"ina je $-nancirala tudi nakup gasilskih vozil za ukrepanje ob nesre"ah na vodi v vi!ini 290.000 EUR ter gasilskega vozila za ukrepanje ob nesre"ah z nevarnimi snovmi v vi!ini 390.000 EUR. Mestna ob"ina Maribor je $nancirala nakup sodobne gasilske lestve, ki omogo"a hitro in u"inkovito re!evanje do vi!ine 39 m. V tem trenutku je ta lestev najsodobnej!a v dr#avi. Celotna vrednost investicije je zna!ala 780.000 EUR, od tega iz prora"una mestne ob"ine 700.000 EUR, ostalo pa iz sredstev takse.

JAVNI ZAVOD ZA ZA!"ITO IN PO#ARNO VARNOSTOb"ina Maribor je pred ve" kot 40-imi leti zgradila sodoben re!evalni center na lokaciji ceste Prole-tarskih brigad 21. Na lokaciji so delovali poklicni gasilci in slu#ba nujna medicinske pomo"i. Objekt je na"el zob "asa, prav tako pa ve" ne zadovoljuje trenutnih potreb slu#b, ki v njem domujejo. Obnova je potekala v dveh fazah. Objekt je protipotresno za!"iten, zamenjale so se vse elektro in strojne in!talacije, nadgrajen je, s "imer so se pridobili dodatni ve"namenski prostori za kondiciranje re!evalcev, uredil se je promet v prostoru, zamenjano je vso stavbno pohi!tvo in vzpostavljen sodoben sistem upravljanja in alarmiranja re!evalcev. Potrebna je !e tretja faza: za!"ita objekta – fasada in del notranje opreme za krizni !tab vodenja. Prav tako pa Ministrstvo za zdravje pripravlja investicijsko dokumentacijo za nadgradnjo centra za obve!"anje in vodenje nujne medicinske pomo"i.

DOM POD GORCO Kompleks Doma pod Gorco zajema dom starej!ih ob"anov, oskrbovana stanovanja in kapelico za duhovno oskrbo. Dom sprejme 150 stanovalcev, v kompleksu oskrbovanih stanovanj pa je 30 stanovanj, kjer ima svoj dom okrog 50 starostnikov.Otvoritev doma z vselitvijo prvega stanovalca je bila 14. februarja 2011, danes je dom polno zaseden, prav tako oskrbovana stanovanja.Dru#ba Dom pod Gorco daje neposredno zaposlitev okrog 100 ljudem, posredno pa mnogim poslovnim partnerjem in dobaviteljem. Dru#ba prav tako izvaja program socialne kuhinje in tako zagotovi dnevno cca 650 toplih obrokov.

VRTEC TEZNO ENOTA LUPINICA

V zaklju"ni fazi je izgradnja nadomestnega objekta Vrtca Tezno – enota Lupinica na lokaciji v Ulici Hinka Nu"i"a 11. Z investicijo, ki vklju"uje tudi ureditev potrebnih zunanjih povr!in, bo pridobljen nov, energetsko u"inkovit objekt z vsemi potrebnimi in ustrezno dimenzioniranimi prostori. S tem bo omogo"eno izvajanje dejavnosti pred!olske vzgoje za !tiri oddelke prvega sta-rostnega obdobja in tri oddelke drugega starostnega obdobja. Izgradnja enote je so$nancirana iz sredstev Regionalnega razvojnega programa v vi!ini 85 % upravi"enih stro!kov, preostanek pokriva prora"un mestne ob"ine. Celotna vrednost investicije zna!a 1.956.520 EUR.

!upanova lista


7

Prihodnje leto, ko bo Maribor Evropska prestolnica mladih, bo novozgrajen mladinski hostel Pekarna gostil !tevilne mlade popotnike iz vsega sveta.

“ “

VRTEC BORISA PE"ETA ENOTA

KAMNICAZ investicijo v nadomestni objekt vrtca v Kamnici, ki se je zaklju"ila v letu 2008, je mestna ob"ina zagotovila prostorske pogoje za vzgojo in varstvo pred!olskih otrok za dva oddelka 1. sta-rostnega obdobja in tri oddelke 2. starostnega obdobja. Vrednost investicije je zna!ala 1.300.000 EUR.

INVESTICIJA V MLADINSKO TURISTI"NO INFRASTRUKTURO – UPRAVNA ZGRADBA

KC PEKARNA MARIBOR

(MLADINSKI HOSTEL)

Glavni cilj projekta je vzpostavitev ustrezne mladinske turisti"ne infrastrukture in infrastruk-ture za izvajanje mladinskih programov. S tem se omogo"a ve"ja prepoznavnost in vklju"enost mladih v mladinsko delo. V objektu je sede# Mladinskega kulturnega centra Maribor in Mla-dinskega hotela. Mladinski hotel ima 61 le#i!" v 12 sobah, 4 apartmaje ter 5 garsonjer in je eden lep!ih in najsodobnej!ih v Evropi.Skupna vrednost investicije je zna!ala cca 1.089.000 EUR, od tega zna!a dele# sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 800.000 EUR, ostalo je dele# iz prora"una mestne ob"ine.

OBNOVA KARANTENE

Objekt je namenjen nepro$tni izobra#evalni kulturni dejavnosti dru!tev in njihovih krovnih organizacij, nepro$tnim dru#benim dejavnostim in tudi gospodarski dejavnosti.Vrednost projekta je 1.603.074 EUR, od tega iz prora"una Mestne ob"ine Maribor 543.836 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 1.092.943 EUR.

NIGRAD

V letu 2007 se je #upan Franc Kangler zavzel za pove"anje lastni!kega dele#a mestne ob"ine v Javnem podjetju Nigrad d.d.. Poleg ob"in so bile namre" delnice v lasti zaposlenih in biv!ih zaposlenih. Cestno podjetje Maribor d.d. je od le-teh pri"elo odkupovati delnice z namenom, da v javnem podjetju pridobi ve"inski dele#. 'upan Franc Kangler se je proti temu boril s vsemi mo#nimi pravnimi sredstvi in na ta na"in ohranil podjetje, ki bi bilo danes brez njegovega prizadevanja v ste"ajni masi Cestnega podjetja Maribor.

SANACIJA ODLAGALI!"A

DOGO!E IN PLINSKA

ELEKTRARNA

Odlagali!"e Dogo!e, na katerem so se odpadki prenehali odlagati v letu 2009, je bilo kamen spotike in trn v peti mnogim civilnim ini-ciativam in lokalni skupnosti. Mestna ob"ina Maribor je kljub !tevilnim zapletom v projekt sanacije odlagali!"a v Dogo!ah od leta 2009 do danes vlo#ila 2.813.666,96 EUR, oktobra letos pa je na odlagali!"u pri"ela delovati druga plinska elektrarna na obmo"ju Mestne ob"ine Maribor. Kot vhodni vir uporablja odlagali!"ni plin in s proizvedeno elektri"no energijo oskrbuje 500 mariborskih gospodinjstev.

ODVAJANJE IN #I$#ENJA VODA NA OBMO#JU MB – $IR$E PRISPEVNO OBMO#JE CENTRALNE #ISTILNE NAPRAVE

Projekt zajema izgradnjo kanalizacije in malih "istilnih naprav ter optimizacijo hidravli"nih modelov v MOM, Miklav#, Ho"e, Duplek. Skupna vrednost projekta zna!a 36.000.000 EUR. Predvideno so$nanciranje iz EU – kohezijski sklad.

CELOVITA OSKRBA SEVEROVZHODNE SLOVENIJE S PITNO VODO

V okviru projekta se gradijo manjkajo"i vodovodi in za!"ita vodnih virov.Projekt zajema vzpostavitev in obnovitev novih infrastrukturnih objektov in naprav za zago-tavljanje redne in kvalitetne oskrbe prebivalcev severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Skupna vrednost projekta zna!a 35,000.000 EUR. Predvideno je so$nanciranje iz EU – kohezijski sklad.

!upanova lista


8

Z ureditvijo cestne infrastrukture in izgradnjo !tevilnih kro#i!" smo v prvi vrsti zagotovili bolj varno in teko"e odvijanje prometa, ob tem pa tudi poskrbeli za urejenost na!ega okolja.

“ “

KRO#I!"E NA TITOVI CESTI C-4V okviru tega projekta je izvedena urgentna prometna povezava z Univerzitetnim klini"nim centrom Maribor, urejen neposredni prometni dostop do centralne cone in obmo"ja Europarka ter pove"anje preto"nosti Titove ceste. Skupna vrednost projekta je 2.020.000 EUR, od tega iz prora"una Mestne ob"ine Maribor 1.090.000 EUR in Evropskega sklada za regionalni razvoj 930.000 EUR.

KRO#I!"A: TITOVA-HEROJA BRA"I"A, MLINSKA-ULICA KNEZA KOCLJA, DOGO!E, BRESTERNICA, LIMBU!Kro#i!"e Titova-heroja Bra"i"a je v izvajanju ureditve povr!ine sredine kro#i!"a, kjer bo vodomet z zasnovo Evropske prestolnice kulture. V neposredni bli#ini je na novo urejena avtobusna postaja. Novo kro#i!"e omogo"a obra"anje avtobusov, ki so bili z linijami mestnega prometa preseljeni pred avtobusno postajo, pred tem so imeli postajali!"e pred #elezni!ko postajo. Kro#i!"e je so$nancirano s strani Ministrstva za gosp-odarstvo in tehnologijo v vi!ini 541.500 EUR. Kro#i!"e Mlinska – Ulica kneza Koclja je pomemben za ureditev prometnih tokov, ki so bili v projektu ureditve Mlinske ulice in Ulice kneza Koclja na novo vodeni v smeri centra in Glavnega trga. Dopolnjuje ga tudi ureditev Ulice kneza Koclja, ki je dobila nove prometne ureditve s poudarkom na pe!ce, kolesarje in invalide, saj so vsi prehodi in plo"nik spu!"eni na nivo cesti!"a, ki jim omogo"a lastno mobilnost brez tuje pomo"i. Na koncu Ulice kneza Koclja je pri Narodnem domu prav tako promet urejen preko kro#i!"a, ki ureja avtobusni vozni pas in vozni pas za ostala vozila, kar nam je omogo"ilo novo zasnovo vodenja javnega mestnega prometa s kvaliteto »avtobusnega lo"enega voznega pasu«, ki daje bolj!o preto"nost mestnemu prevozu.S kro#i!"em v Dogo!ah je omogo"ena nova prometna ureditev dr#avne in ob"inske prometnice z varnim zavijanjem v smeri Miklav#-Dobrava in zavijanje v smeri Tezna. Vodomet v sredini kro#i!"a pa ureja z novo vizualno podobo kro#i!"a na vzhodni vpadnici v mesto Maribor.S kro#i!"em v Bresternici so prav tako urejeni prometni tokovi med dr#avno cesto G1 in ob"insko cesto v krajevno skupnost Bresternica-Gaj. Promet se je na tem delu umiril kar pomeni tudi pove"ano prometno varnost.Limbu! je dobil zgrajeno kro#i!"e na kri#i!"u dr#avne ceste in ob"inske ceste v sklopu ureditve problemati"nega nepreglednega kri#i!"a v pre-teklosti. Nova prometna ureditev je omogo"ila varno vklju"evanje vseh udele#encev iz lokalnih cest in tranzita na dr#avni cesti. Ker je v bli#ini tudi osnovna !ola smo pridobili tudi varno pot v !olo.

ULICA KNEZA KOCLJAUlica kneza Koclja je bila v celoti rekonstruirana in urejena na celotni potezi od Glavnega trga do Mlinske ulice. Kljub dvo fazni izvedbi je sedaj ta del starega mestnega jedra urejen s strani prometnih povezav, novo kvaliteto mu dajejo nove povr!ine za pe!ce in gibalno ovirane, saj ni ve" vi!inske razlike med plo"nikom in cesti!"em, kar omogo"a normalno gibanje vsem. Prav tako smo uredili tudi okolje z zelenimi povr!inami in klopmi. Uporabili smo tudi nove zasnove osvetlitve pe! prehodov, ki isto"asno opozarjajo voznike vozil na prehode za pe!ce.

PROJEKT REKONSTRUKCIJE CESTE KAMNICA – SP. KUNGOTAObnovljena je cesta v dol#ini 5,4 km, poleg ceste so izgrajeni tudi plo"niki, kanalizacija, javna razsvetljava in avtobusna postajali!"a. V okviru projekta je bila izvedena tudi izgradnja kolesarske steze.Vrednost projekta je 4.983.750 EUR, od tega iz prora"una Mestne ob"ine Maribor 1.180.000 EUR, iz prora"una Ob"ine Kungota 850.000 EUR in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 2.953.750 EUR.

!upanova lista


9

Hi!a Stare trte je v prvi vrsti poklon najstarej!i trti na svetu, ki je neprecenljiva znamenitost mesta. Skozi bogato vinsko dedi!"ino in muzejske eksponate predstavlja zgodovino in pomen Stare trte ter dolgo tradicijo vinogradni!tva in vinarstva na na!em obmo"ju.

““

REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE POD MALE"NIKOMLetos je potekala slovesnost ob odprtju rekonstruirane regionalne ceste pod Male"nikom, katero so uradno predali namenu minister za infrastruk-turo in prostor Zvone %erna", direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in #upan Mestne ob"ine Maribor Franc Kangler. Na ta dogodek smo !e prav posebej ponosni, saj se je za rekonstrukcijo navedene ceste #upan Franc Kangler zavzemal ve" let #e v "asu, ko je opravljal funkcijo poslanca Dr#avnega zbora RS, kot #upanu mu je kon"no uspelo. Cesta je bila namre" zaprta ve" kot 20 let.

STUDEN!KA BRVStuden!ka brv je nadomestila staro stati"no neustrezno in nevarno brv na isti lokaciji. Projekt je nastal na osnovi najbolj!e re!itve v arhitekturnem nate"aju, ki nam je podal najbolj!o mo#no re!itev v prostoru – povezavi levega z desnim bregom Drave ob uporabi prijaznih materialov – lesa na pohodnih povr!inah.

DREVORED GREGOR"I"EVA, OBNOVA RIBNIKOV IN MESTNEGA PARKA TER PAVILJONAV Gregor"i"evi ulici se je v letu 2010 zamenjala javna razsvetljava, kanali-zacija, uredila so se parkiri!"a in nov drevored. Zasadilo se je 24 novih dreves vrste kitajska hru!ka, Pyrus calleryana »Chanticleer«. Poleg tega drevoreda so se posadila !tevilna drevesa tudi na drugih lokacijah v mestu.V mestnem parku smo obnovili dva ribnika. Ribnik pri Kli"ku je bil obnovljen v letu 2011. Uredili smo bre#ine in popravili vodomet. V leto!njem letu se zamenjavajo klopi v parku, spomladi pa je bil obnovljen !e glasbeni paviljon pri akvariju-terariju. Poleg tega smo ga pomlajevali z novimi drevesi.

PRENOVA IN DOGRADITEV KULTURNEGA DOMA KAMNICAKulturni dom je novogradnja. V njem so na!li prostor knji#nica, dvorana, krajevni urad, krajevna skupnost, ambulanta (splo!na in zobozdravstvena) in !tevilna dru!tva. Skupna vrednost projekta je 2.338.907,87 EUR. Od tega je dele# nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode#elja 128.873,22 EUR.

HI!E STARE TRTE V mesecu aprilu 2007 je potekalo slavnostno odprtje Hi!e Stare trte, ki je rezultat projekta Vinsko – kulturna pot Nadvojvode Janeza. V Hi!i Stare trte je vzpostavljen turisti"no infor-macijski center in hkrati razstavi!"ni ter pri-reditveni prostor !iroko odprtih vrat. V njej je na ogled tudi zbirka ampelografskih upodobitev sort vinske trte na &tajerskem in drugi viri, ki pri"ajo o vinogradni!tvu in vinarstvu na na!ih tleh. Hi!o obi!"ejo vsako leto !tevilni doma"i in tuji turisti. Projekt je bil so$nanciran s strani Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija – Avstrija.

!upanova lista


10

Spomenik NOB ima v na!em mestu velik simbolni pomen in nas spominja na trd ter vztrajen boj na!ih prednikov za na!o svobodo. Zgodovinska in kulturna dedi!"ina je neprecenljiva vrednota, za katero moramo skrbeti in jo prena!ati iz generacije v generacijo.

““

OBNOVA SPOMENIKA NOB Mestna ob"ina je pristopila k sanaciji predmetnega spomenika ravno v prav!njem "asu, sicer bi se ta zaradi dotrajanosti dobesedno sesul. Vrednost celotne investicije je zna!ala 165.121,80 EUR. Od tega je Mestna ob"ina Maribor $nancirala obnovo v vi!ini 88.109,98 EUR, Ministrstvo za kulturo RS pa v vi!ini 77.011,82 EUR.

RE#IJSKI OBRATRe#ijski obrat je mestna ob"ina ustanovila v okviru Urada za komunalo, promet in prostor za opravljanje nalog v zvezi z zagotavljanjem lokalnih gospodarskih javnih slu#b. Primarno skrbijo za krajevne skupnosti in tam izvajajo tudi zimsko slu#bo.

MESTNA BLAGAJNALeta 2009 je na Koro!ki cesti 10 pri"ela delovati mestna blagajna. Ob"ani Mestne ob"ine Maribor ter sosednjih ob"in lahko ob pla"ilu z gotovino, brez provizije poravnajo polo#nice gospodarskih javnih slu#b, mariborskih vrtcev, glob in sodnih taks. Ob"ani lahko v mestni blagajni pla"ajo tudi polo#nice Javnega medob"inskega stanovanjskega sklada. Glavni cilj projekta je bil umiritev socialne in $nan"ne stiske ljudi. Da je projekt uspe!en ka#ejo podatki, da je !tevilo pla"nikov polo#nic vsak dan ve"je.

OBNOVA BMX PARKAV letu 2010 smo obnovili pozabljeni BMX park. Po obnovi je #e gostil dirke za mednarodna tekmovanja, dr#avna prvenstva, dr#avne pokale ter tekmovanja v skokih oz. dirt jumpu. Na vsaki prireditvi se zbere ve" tiso" gledalcev. V letu 2013 bomo kandidirali za izvedbo evropskega prvenstva.

PRENOVA O! FRANCA ROZMANA STANETAV letih 2007 in 2008 je bila realizirana investicija v zagotovitev prostorskih pogojev za O& Franca Rozmana Staneta Maribor. Prenova se je izvajala v dveh fazah v okviru katerih se je dogradila obstoje"a stavba, preuredile obstoje"e u"ilnice, zbornica, sanitarije ter nekaj spremljajo"ih prostorov. Vrednost investicije je zna!ala 3.961.000 EUR.

REKONSTRUKCIJA O! FRANCETA PRE!ERNA IN BORISA KIDRI"AInvesticija se je izvajala v letih 2010, 2011 in 2012. Obnovljena je bila celotna skupna !olska zgradba obeh !ol ter posamezni prostorski sklopi. Investicija je bila podlaga za zdru#itev obeh !ol. Celotna vrednost inves-ticije je bila 2.982.700 EUR.

GRADNJA MEDICINSKE FAKULTETEV projektu izgradnje Medicinske fakultete v Mariboru se je Mestna ob"ina Maribor na "elu z #upanom Francem Kanglerjem uspe!no povezala z Univerzo v Mariboru s takratnim rektorjem dr. Ivanom Rozmanom in direktorjem UKC Maribor Gregorjem Pivcem. Mestna ob"ina je univerzi brezpla"no prenesla potrebna zemlji!"a za gradnjo in tudi druga"e podpirala projekt. Za gradnjo fakultete je pridobljenih okrog 40 milijonov EUR nepovratnih EU sredstev.

!upanova lista


11

Kot leto!nja Evropska prestolnica kulture smo v mesto privabili !tevilne obiskovalce iz tujine, ki so si lahko ogledali pester mozaik kulturnega ustvarjanja v na!em mestu. Medtem z velikim veseljem in ponosom pri"akujemo Evropsko prestolnico mladih.

““

EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012Maribor v okviru projekta EPK 2012 s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem promovira bogastvo evropskih kultur in skozi zavest o vrednosti kulturnih razli"nosti gradi medsebojno razume-vanje in skupno evropsko identiteto. Programski del projekta so$nancirajo Mestna ob"ina Maribor, skupaj s partner-skimi mesti in ministrstvo, pristojno za kulturo.V letu 2008 je mestna ob"ina namenila za projekt 685.529 EUR, v letu 2009 1.188.000 EUR, v letu 2010 2.861.415 EUR (ministrstvo 1.780.000 EUR), v letu 2011 6.052.500 EUR (ministrstvo 3.220.000 EUR) in v letu 2012 7.631.013 EUR (ministrstvo 10.212.000 EUR). V letih od 2008 do 2012 je tako bilo namenjenih za programski del EPK 28.630.457 EUR.

EVROPSKA PRESTOLNICA MLADIH 2013

Mestna ob"ina Maribor je sprejela strate!ko in razvojno odlo"itev, da se bo mesto razvijalo v smeri »mladim prijaznega mesta«. Tako je novembra 2010 mestna ob"ina prejela naziv Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju EPM). Poudariti #elimo, da projekt EPM ni zgolj naziv, ampak se bodo v prihajajo"em letu izvajali !tevilni projekti, ki se dotikajo aktualne problematike mladih; od zaposlovanja mladih, stanovanjske problema-tike, ozave!"anje o neformalnem izobra#evanju, okrnjene aktivne partici-pacije mladih, ekologije itd.. Glavna pozornost se #eli preusmeriti na mlade ter opozoriti !ir!o lokalno, nacionalno ter evropsko javnost na nezavidljivi polo#aj, v katerem se je trenutno zna!la mladina.

ADAPTACIJA LABORATORIJA IN PRESELITEV PNEUMOFIZIOLO!KEGA DISPANZERJAZ ob"inami soustanoviteljicami Zdravstvenega doma je bil konec leta 2009 sklenjen dogovor o zagotavljanju sredstev za adaptacijo laboratorija in preselitev pneumo$ziolo!kega dispanzerja z nadzidavo drugega in tretjega nadstropja. V letu 2010 smo pri"eli z obnovo dela objekta v Sodni 15. So$nancerske obveznosti za leto 2010 so vse ob"ine izpolnile s kupnino za prodani objekt v Tyr!evi. V letu 2011 je bila investicija zaklju"ena; obsegala je nadgradnjo dveh eta#, kar je omogo"ilo preselitev pneumo$ziolo!kega dispanzerja in adaptacijo z obnovo obstoje"ega cen-tralnega laboratorija medicine dela in prostorov za AOP.

BREZPLA"NI BREZ#I"NI INTERNETKot prvo mesto v Sloveniji smo v sklopu projekta e-mesto omogo"ili ob"anom in gostom brezpla"ni dostop do brez#i"nega interneta. V strategiji !iritve brez#i"nega omre#ja smo za leto 2013 na"rtovali zagotoviti pokritost s signalom tudi v vseh mestnih "etrteh.

POSTAVITEV INFORMACIJSKIH TO"KNa dveh mestih na Trgu Leona &tuklja smo pilotno postavili informacijski to"ki z na dotik ob"utljivim zaslonom, tretja tak!na to"ka bo postavljena na prenovljeni avtobusni postaji na Titovi cesti pri TC City. Tudi za ta projekt smo uspeli po"rpati dele# evropskih sredstev. Interaktivne informacijske to"ke ob"anom in turistom ponujajo aktualne vsebine, kot na primer: podatke o prireditvah, spremljanje utripa mesta preko spletnih kamer, podatke o kakovosti zraka, podatke o vremenu, foto galerije dogodkov, znamenitosti mesta, spremljanje pomembnih dogodkov v #ivo, podatke o pilotni okoljski coni, zemljevid mesta.

!upanova lista


12

Z Energetsko agencijo za Podravje si intenzivno prizade-vamo za u"inkovito rabo energije. Potrebno se je zavedati pomena var"evanja z energijo, tako z okoljskega kot tudi ekonomskega vidika, ob tem pa spodbujati razvoj ter im-plementacijo obnovljivih virov energije.

““

POSODO$BITEV SPLETNEGA PORTALA WWW.MARIBOR.SI

V pripravi je novo spletno mesto Maribor.si, ki bo pri"elo delovati v za"etku leta 2013. Poleg prenove spletne to"ke je v na"rtu tudi uvedba enotne 080 telefonske !tevilke, ki bo ob"anom slu#ila kot centralna klicna to"ka za pomembnej!e ob"inske slu#be in zavode.

Q OB"INAAprila 2010 je mestna ob"ina v sklopu strokovnega posveta Dnevi ob"in in sre"anje #upanov prejela nagrado Q ob"ina 2010, ki jo podeljuje Planet GV ob"inam z najodli"nej!im komuniciran-jem. Prejeto priznanje nas zavezuje k temu, da sledimo

razvoju E poslovanja ter trendom izbolj!evanja kakovosti svojih storitev na spletu, vse z namenom, da se uporabnikom omogo"i prijazen na"in za dostop do informacij in komunikacijo z ob"insko upravo.

NAJ JAVNO STRANI!"E 2009 IN 2010Nagrado za Naj javno strani!"e podeljuje Dru!tvo za kroni"no vnetno "revesno bolezen. V projekt je vklju"enih ve" ob"in, med njimi tudi nekatere naklju"no izbrane. Mestna

ob"ina Maribor je dve leti zapored prejela glavno nagrado in tako zmagala v projektu. Zavedamo se, da urejena javna strani!"a niso pomembna samo za bolnike temve" za vse prebivalce in obiskovalce mesta.

ENERGETSKA IZKAZNICA Mestna ob"ina Maribor je prvo slovensko mesto, ki ima uspe!no vzpostav-

ljeno centralno energetsko upravljanje v javnih stavbah. Na podlagi teh podatkov so bile pripravljene tudi energetske izkaznice javnih stavb, ki so v lasti Mestne ob"ine Maribor. Za projekt »Vzpostavitev centralnega energetskega upravljanja v !olah in v vrtcih v ob"ini« je Mestna ob"ina Maribor v letu 2010 dobila v Bruslju tudi nagrado - Certi$kat nomin-iranca za najbolj!i projekt primera dobre prakse za lokalno usmerjene aktivnosti.

OKOLJSKA CONADo kdaj velja pilotna okoljska cona?Pilotna okoljska cona bo vzpostavljena v "asu kurilne sezone, ko je kakovost zraka najslab!a, to je do 30.4.2013. Pilotna okoljska cona sicer velja le ob delavnikih, od ponedeljka do petka.Kak%ne omejitve veljajo v pilotni okoljski coni?Med delavniki je prepovedan vstop z osebnimi avtomobili kategorij Euro 0 in Euro 1, lahkimi tovornimi vozili (do 3,5t) kategorij Euro 0 in Euro 1 ter te#kimi tovornimi vozili (nad 3,5t) kategorij Euro 0 in Euro I. Med njimi so dolo"ene tudi izjeme. Kriterijem vstopa v pilotno okoljsko cono ustreza tudi ve"ina vozil, starej!ih od letnika 1997. Informativni seznam avtomobilov, starej!ih od leta 1997, ki ustrezajo standardom EURO 2:

Celoten seznam: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=18247

Q-AGEING

Projekt je nastal v sodelovanju devetih evropskih mest in njegov cilj je izbolj!ati #ivljenjske in delovne pogoje starej!ih. Namen projekta je poiskati u"inkovite re!itve za obdobje, ki se za"ne po letih aktivne vklju"enosti na trg dela. Skupna vrednost projekta zna!a 116.450 EUR. Od tega so$nanciranje s strani EU (ESRR) v vi!ini 98.983 EUR, MOM 17.467 EUR.

VRSTA GORIVA ZNAMKA KOMERCIALNI

TIPDELOVNA

PROSTORNINAVklju!nood tega

leta naprejBencin ALFA ROMEO 145 1351.00 1994Dizel AUDI 80 1896.00 1992

Bencin AUDI 80 1595.00 1992Bencin AUDI 80 1781.00 1992Bencin AUDI 80 1984.00 1992Dizel AUDI 80 1588.00 1992

Bencin AUDI 100 2309.00 1992Bencin AUDI A 4 1781.00 1992Bencin AUDI A 4 1595.00 1992Dizel AUDI A 4 1896.00 1994

Bencin AUDI A 6 2598.00 1993Bencin BMW 316 1596.00 1992Bencin BMW 316 1573.00 1992Bencin BMW 318 1796.00 1992Bencin BMW 318 1795.00 1992Bencin BMW 523 2494.00 1992Bencin CHRYSLER VOYAGER 2429.00 1992Bencin CITROEN AX 1124.00 1992Dizel CITROEN AX 1360.00 1992

Bencin CITROEN AX 954.00 1992Bencin CITROEN BX 1580.00 1992Bencin CITROEN SAXO 1124.00 1995Bencin CITROEN XANTIA 1761.00 1992Bencin CITROEN ZX 1360.00 1992Bencin CITROEN ZX 1580.00 1992Bencin DAEWOO NEXIA 1498.00 1995Bencin DAIHATSU APPLAUSE 1589.00 1992Bencin DAIHATSU CHARADE 993.00 1992Bencin DAIHATSU CHARADE TS 993.00 1992Bencin DAIHATSU FEROZA 1590.00 1992Bencin FIAT BRAVA 1370.00 1994Bencin FIAT CINQUECENTO 899.00 1992Dizel FIAT DUCATO 2500.00 1992

Bencin FIAT PUNTO 1108.00 1993Bencin FIAT PUNTO 1242.00 1993Bencin FIAT PUNTO 55 S 1108.00 1993Bencin FIAT TEMPRA 1581.00 1992Bencin FIAT TIPO 1372.00 1992Bencin FIAT TIPO 1581.00 1992Bencin FIAT UNO 999.00 1993Bencin FIAT UNO 1108.00 1992Bencin FORD ESCORT 1597.00 1992Bencin FORD ESCORT 1391.00 1992Bencin FORD ESCORT 1392.00 1992Dizel FORD ESCORT 1753.00 1992

Bencin FORD FIESTA 1299.00 1992Bencin FORD FIESTA 1118.00 1992Bencin FORD FIESTA 1242.00 1992Bencin FORD FIESTA 1297.00 1992Bencin FORD FIESTA 1119.00 1992Bencin FORD FIESTA 1298.00 1992Bencin FORD FIESTA 1117.00 1992Bencin FORD MONDEO 1796.00 1992Bencin FORD MONDEO 1597.00 1992Bencin FORD MONDEO 1988.00 1993Dizel FORD TRANSIT 2496.00 1992

Bencin HONDA ACCORD 1997.00 1993Bencin HONDA CIVIC 1396.00 1992Bencin HONDA CIVIC 1493.00 1992Bencin HONDA CIVIC 1590.00 1992Bencin HONDA CIVIC 1595.00 1992Bencin HYUNDAI ACCENT 1341.00 1994Bencin HYUNDAI ACCENT 1495.00 1994Bencin HYUNDAI LANTRA 1596.00 1992Bencin HYUNDAI LANTRA 1795.00 1992Bencin HYUNDAI LANTRA 1599.00 1992Bencin HYUNDAI PONY 1468.00 1993Bencin HYUNDAI PONY 1298.00 1993Bencin KIA PRIDE 1324.00 1995Bencin KIA PRIDE 1323.00 1995Bencin KIA SEPHIA 1598.00 1995Bencin KIA SPORTAGE 1998.00 1994Bencin LADA NIVA 1690.00 1996Bencin MAZDA 121 1324.00 1992Bencin MAZDA 323 1489.00 1992Bencin MAZDA 323 1598.00 1992Bencin MAZDA 323 1324.00 1992Bencin MAZDA 626 1840.00 1992Bencin MERCEDES-BENZ 190 1797.00 1992Dizel MERCEDES-BENZ 190 1997.00 1992Dizel MERCEDES-BENZ 200 1997.00 1992

Bencin MERCEDES-BENZ C 180 1799.00 1992Bencin MERCEDES-BENZ C 180 1797.00 1992Bencin MERCEDES-BENZ E 230 2295.00 1992Dizel MERCEDES-BENZ MB 100 2399.00 1992

Bencin MITSUBISHI COLT 1299.00 1992Bencin MITSUBISHI LANCER 1468.00 1992Bencin NISSAN ALMERA 1392.00 1994Bencin NISSAN MICRA 988.00 1993Bencin NISSAN MICRA 998.00 1993Bencin NISSAN PRIMERA 1597.00 1992Bencin NISSAN SUNNY 1392.00 1992Bencin NISSAN SUNNY 1597.00 1992Bencin OPEL ASTRA 1598.00 1992

VRSTA GORIVA ZNAMKA KOMERCIALNI

TIPDELOVNA

PROSTORNINAVklju!nood tega

leta naprejBencin OPEL ASTRA 1389.00 1992Bencin OPEL ASTRA 1796.00 1992Dizel OPEL ASTRA 1700.00 1993

Bencin OPEL CORSA 1389.00 1992Bencin OPEL CORSA 1195.00 1992Bencin OPEL CORSA 1196.00 1992Dizel OPEL CORSA 1488.00 1993

Bencin OPEL KADETT 1297.00 1992Bencin OPEL KADETT 1389.00 1992Bencin OPEL OMEGA 1998.00 1992Bencin OPEL TIGRA 1389.00 1993Bencin OPEL TIGRA 1598.00 1993Bencin OPEL VECTRA 1598.00 1992Bencin OPEL VECTRA 1799.00 1992Bencin OPEL VECTRA 1796.00 1992Bencin OPEL VECTRA 1998.00 1992Bencin PEUGEOT 106 1124.00 1992Bencin PEUGEOT 205 1124.00 1992Bencin PEUGEOT 306 1360.00 1992Bencin PEUGEOT 306 1587.00 1992Bencin PEUGEOT 405 1580.00 1992Bencin PEUGEOT 406 1761.00 1994Bencin PEUGEOT 406 1998.00 1994Bencin PEUGEOT 806 1998.00 1994Bencin PONTIAC TRANSSPORT 2260.00 1992Bencin RENAULT CLIO 1171.00 1992Bencin RENAULT CLIO 1390.00 1992Bencin RENAULT CLIO 1149.00 1992Bencin RENAULT CLIO 1.2 RN 1171.00 1992Bencin RENAULT CLIO 1.4 RT 1390.00 1992Bencin RENAULT ESPACE 2165.00 1992Bencin RENAULT ESPACE 1995.00 1992Bencin RENAULT EXPRESS 1390.00 1993Bencin RENAULT LAGUNA 1783.00 1992Bencin RENAULT LAGUNA 1794.00 1992Bencin RENAULT LAGUNA 1998.00 1992Bencin RENAULT MEGANE 1598.00 1995Bencin RENAULT MEGANE 1390.00 1995Bencin RENAULT R19 1390.00 1992Bencin RENAULT R19 1.4 RT 1390.00 1992Bencin RENAULT R5 1390.00 1992Dizel RENAULT R5 1595.00 1992

Bencin RENAULT R5 FIVE 1390.00 1992Dizel RENAULT TRAFIC 2068.00 1992

Bencin RENAULT TWINGO 1239.00 1993Bencin RENAULT TWINGO 1149.00 1993Bencin ROVER 214 1396.00 1994Bencin ROVER 414 1396.00 1994Bencin ROVER 416 1590.00 1994Bencin SEAT CORDOBA 1391.00 1993Bencin SEAT CORDOBA 1598.00 1993Bencin SEAT CORDOBA 1595.00 1993Bencin SEAT CORDOBA 1781.00 1993Bencin SEAT IBIZA 1391.00 1993Bencin SEAT IBIZA 1598.00 1993Bencin SEAT TOLEDO 1781.00 1992Dizel SEAT TOLEDO 1896.00 1992

Bencin SUZUKI ALTO 993.00 1994Bencin SUZUKI BALENO 1298.00 1989Bencin SUZUKI BALENO 1590.00 1992Bencin SUZUKI SAMURAI 1298.00 1992Bencin SUZUKI SWIFT 1298.00 1993Bencin SUZUKI SWIFT 993.00 1992Bencin SUZUKI VITARA 1590.00 1992Bencin !KODA FELICIA 1289.00 1994Bencin !KODA FELICIA 1598.00 1994Bencin TOYOTA CARINA 1587.00 1992Dizel UNIS GOLF 1588.00 1992Dizel VOLKSWAGEN GOLF 1588.00 1992

Bencin VOLKSWAGEN GOLF 1272.00 1992Dizel VOLKSWAGEN GOLF 1896.00 1992

Bencin VOLKSWAGEN GOLF 1391.00 1992Bencin VOLKSWAGEN GOLF 1781.00 1992Bencin VOLKSWAGEN GOLF 1595.00 1992Bencin VOLKSWAGEN GOLF 1598.00 1992Dizel VOLKSWAGEN GOLF JXD 1588.00 1992

Bencin VOLKSWAGEN PASSAT 1781.00 1992Bencin VOLKSWAGEN PASSAT 1595.00 1992Dizel VOLKSWAGEN PASSAT 1896.00 1992Dizel VOLKSWAGEN PASSAT 1588.00 1992

Bencin VOLKSWAGEN POLO 1391.00 1992Bencin VOLKSWAGEN POLO 1598.00 1992Bencin VOLKSWAGEN POLO 1296.00 1992Bencin VOLKSWAGEN POLO 1043.00 1992Bencin VOLKSWAGEN POLO 1390.00 1992Bencin VOLKSWAGEN SHARAN 1984.00 1994Dizel VOLKSWAGEN TRANSPORTER 2370.00 1992Dizel VOLKSWAGEN TRANSPORTER 1896.00 1992Dizel VOLKSWAGEN VENTO 1896.00 1992

Bencin VOLKSWAGEN VENTO 1781.00 1992Bencin VOLVO 460 1783.00 1992Bencin VOLVO 460 1721.00 1992Bencin VOLVO 850 2435.00 1992

!upanova lista


13

Socialna in $nan"na stika je zelo prizadela Maribor"anke in Maribor"ane, zato s humanitarno akcijo Darujmo s srcem posku!amo pomagati pomo"i potrebnim posameznikom in dru#inam. Upam, da so s pomo"jo akcije pre#iveli lep!e bo#i"no-novoletne praznike.

““

AKCIJA DARUJMO S SRCEM

'upan Franc Kangler je v letu 2007 pri"el z dobrodelno akcijo Darujmo s srcem. Od leta 2007 do 2012 smo zbrali skupaj 316.060 EUR, s katerimi smo osre"ili marsikatero dru#ino ali posameznika in jim tako polep!ali prazni"ne dni ali pa jim pomagali v stiski.

#UPANOV SPREJEM ZA BREZDOMCE'upan je v "asu #upanovanja v mesecu decembru, v prostorih mestne ob"ine vsako leto sprejel brezdomce iz Maribora in okolice ter jih pogostil s toplim obrokom. 'upanovemu povabilu se je odzvalo okrog 30 gostov. 'upan je prisluhnil

njihovim zgodbam in jih pozval, naj se prijavijo na eno izmed delovnih mest ter naj izpolnijo obrazec za akcijo Darujmo s srcem. Ob tem je vedno poudaril, da si Mestna ob"ina Maribor z razli"nimi socialnimi programi prizadeva, da bi "im bolj omilila socialno stisko ljudi.

CITY NETWORK MARIBOR – GRADEC

%ezmejni program povezovanj razli"nih podro"ij MOM v povezavi s sorodnimi podro"ji gra!ke ob"ine. Projekt prina!a prenos dobrih praks med obema mestoma, predvsem na podro"ju varstva okolja in zelenih povr!in, gospodarstva in razvoja mest ter urejanja prostora. Skupna vrednost projekta je zna!ala 2,144.903 EUR, so$nanciranje in viri so bili s strani EU (ESRR) v vi!ini 1,823.168, MOM 57.350, SVLR 114.701 EUR.

PIRAMIDAProjekt »Piramida« je sestavni del in nadaljevanje revitalizacije starega mestnega jedra. Piramida je ne le izvor in za"etek Maribora, temve" tudi izjemna turisti"no izobra#evalna to"ka mesta. Grad Gornji Maribor je kot sredi!"e Podravske marke (Marc burg = grad mejne marke) in v njej najve"je zemlji!ko gospostvo takratnega "asa pri nas, zaradi svoje pomembne zgodovinske vloge oblikoval in postavil naselbinske temelje dana!njega Maribora. Namen projekta je opredeliti pomen nekdanjega gradu na Piramidi kot enega najpomembnej!ih kulturno – zgodovinskih spomenikov na obmo"ju Maribora in hkrati ob obnovi in ureditvi ru!evin in celotnega platoja na Piramidi, mestu in regiji ponuditi izjemno turisti"no in izobra#evalno sredi!"e, ne le mesta temve" celotnega Podravja.V letih 2010 in 2011 je Mestna ob"ina Maribor zagotovila sredstva za izvedbo arheolo!kih izkopavanj

in raziskav, katerih izsledki so potrdili pomembnost najdi!"a za mesto Maribor. V okviru izvedenih arheolo!kih raziskav je bil odkrit celoten JZ del platoja v skupni izmeri cca 1200 m2. Ena najpomembnej!ih najdb je prav gotovo bronast pe"atnik, ki so ga arheologi na!li leta 2010 na notranjem dvori!"u nekdanjega gradu, naslednje leto pa nedale" vstran !e kerami"ni predmet z odtisoma najdenega pe"atnika. Pe"atnik je bil z analizo pripisan Ulriku III. Mariborskemu (omembe v virih med 1229 in 1252). Trenutno je v zaklju"ni fazi primarna konservacija in sanacija zidanih ostalin na obmo"ju najdi!"a. Skupna vrednost projekta zna!a: 1.667.454 EUR in obsega arheolo!ko raziskavo celotnega platoja na obmo"ju Piramide. Izvedena dela v okviru I. faze arheolo!kih raziskav in sanacije zidanih ostalin na JZ platoju so zna!ala 635.534 EUR.

POBRATENJE MED MESTOMA MARIBOR

IN HARKOV IZ UKRAJINE

V aprilu 2012 sta #upan Mestne ob"ine Maribor Franc Kangler in #upan mesta Harkov Gennadiy Kernes podpisala sporazum o pobratenju mest. To ne pomeni samo poglobitev medsebojnega sodelovanja na gosp-odarskem, izobra#evalnem in kulturnem podro"ju obeh mest, temve" tudi bilateralno sodelovanje med obema dr#avama. Ob tej prilo#nosti je #upan ukrajin-skega mesta izpostavil, da je vzpostavitev partnerskih in prijateljskih odnosov med mestoma in razli"nima narodoma zelo pomembno za vse. Ta dogodek je dokaz ve", da je Maribor odprto mesto in pripravljeno na sodelovanje z drugimi svetovnimi mesti na razli"nih podro"jih.

!upanova lista


14

“ “S sre"anjem Nobelovih nagrajencev za mir smo poslali pomembno sporo"ilo, da je Maribor odprto mesto in da smo pripravljeni sprejemati odlo"itve za bolj!i jutri. V "asu, ko se soo"amo s krizo vrednot in zaupanja ljudi, je tak obisk zelo pozitiven, saj spodbuja medkulturni in medreligijski dialog.

SRE"ANJE Z DALAJLAMO V LETU 2010 TER Z DALAJLAMO IN NOBELOVIMI NAGRAJENCI ZA MIR V LETU 2012Dalajlama je Maribor obiskal prvi" v letu 2010 in bil nad mestom in #upanom tako navdu!en, da se je z veseljem odzval novemu vabilu na sre"anje Nobelovih nagrajencev – Maribor za mir v letu 2012. Sre"anje je potekalo na pobudo #upana. Poleg Dalajlame so se ga udele#ili Nobelovi nagrajenci za mir dr. Rigoberta Menchu Tum, prof. dr. Lu"ka Kajfe# Bogataj in prof. Muhammad Yunus. V okviru sre"anja so predstavili svoje ideje, razmi!ljanja in poglede na aktualna dogajanja v svetu.Ob prihodu v Maribor je Njegova svetost Dalajlama med drugim dejal: »Vesel sem, da sem spet lahko med vami. Na tokratnem obisku bi vam #elel sporo"iti, da ne glede na stanje, ki smo mu pri"a, moramo ostati samozavestni in ohraniti upanje. Upanje je tisto, ki je klju" do na!e sre"e in razvoja.«

OBISK PREDSEDNIKA RS DR. JANEZA DRNOV!KA PRI #UPANU FRANCU KANGLERJU

Predsednik RS dr. Janez Drnov!ek se je v letu 2007 odzval povabilu #upana Franca Kanglerja in obiskal Maribor. Ob tej prilo#nosti je povedal, da je zelo vesel, ko vidi, kako se Maribor razvija in kako intenzivno se pod novim vodstvom re!ujejo ve"letna vpra!anja. Posebej je izpostavil, da univer-zitetno mesto Maribor dobiva vedno lep!o podobo in da si zaslu#i, da ga obi!"e predsednik dr#ave.

SRE"ANJE S "ASTNIMOB"ANOM MARIBORABORISOM PAHORJEMFebruarja 2012 se je #upan sre"al s pisateljem in "astnim ob"anom Maribora Borisom Pahorjem. Ob tej prilo#nosti sta spregovorila tudi o otvoritveni slovesnosti Evropske prestolnice kulture, pri "emer je Boris Pahor povedal, da je po"a!"en, da ga je #upan omenil v svojem pozdravnem govoru. V ta namen je Boris Pahor januarja 2012 #upanu Francu Kanglerju poslal pismo z naslednjo vsebino:»Spo!tovani g. #upan, sem na zdravljenju po operaciji in mi je zelo #al, da nisem uspel biti pri"ujo" na slovesnosti, za katero Vam iskreno "estitam. Gledal sem in poslu!al. Zelo lepo, da ste omenili Nekropolo in "util sem se po"a!"enega, da sem "astni me!"an Maribora. Lep, poseben uspeh #elim mestu in Vam osebno. Lep pozdrav Boris Pahor.«

SRE"ANJE Z VACLAVOM HAVLOMV februarju 2011 se je #upan Franc Kangler v Pragi sestal z Vaclavom Havlom, zadnjim predsednikom %e!koslova!ke in prvim predsednikom %e!ke. Na sre"anju sta med drugim govorila tudi o Evropski prestolnici kulture 2012 in sre"anju Nobelovih nagrajencev v letu 2012.

!upanova lista


15

Maribor je edino mesto v Sloveniji, ki se lahko pona!a s presti#nim nazivom Svetovno mesto festivalov in prireditev. Ponosni smo, da so uspe!ne mariborske projekte in dogodke prepoznali v svetovnem merilu ter nas postavili ob bok Londonu in drugim prepoznavnim mestom.

““

KONVENCIJA #UPANOV Konvencijo #upanov, zavezanih lokalni trajnostni energiji, je v imenu mestne ob"ine novembra 2011 v Bruslju podpisal pod#upan mag. Toma# Kancler. Maribor se je tako pridru#il ve" kot 3000 evropskim mestom, ki sledijo obvezam po zmanj!anju emisij CO2.

SVETOVNO MLADINSKO !AHOVSKO PRVENSTVO Novembra 2012 je v Mariboru potekal najve"ji !portni dogodek v Sloveniji, svetovno mladinsko !ahovsko prvenstvo Maribor 2012. Na njem je sodelovalo rekordno !tevilo obiskovalcev, skupaj 1500,

ki jih je spremljalo !e pribli#no 1200 star!ev, skrbnikov in drugih. Tekmovanje se je odvijalo deset dni, tako smo dobili 12 novih svetovnih prvakov in prvakinj, ki bodo najverjetneje krojili !ahovski svet v prihodnjih letih. Dogodka se je udele#il tudi !ahovski velemojster in ve"kratni svetovni prvak Gari Kasparov, ki ga je med drugim sprejel tudi pod#upan Milan Mikl.

NAGRADA IFEA ZA SVETOVNO MESTO FESTIVALOV IN PRIREDITEV 2012

Na konvenciji Mednarodnega zdru#enja festivalov in prireditev v Denverju je Maribor septembra 2012 prejel nagrado za Svetovno mesto festivalov in prireditev 2012 v kategoriji do 500.000 prebival-cev. Maribor je tako edino mesto v Sloveniji, ki se lahko pona!a s to presti#no nagrado, ki si jo je prislu#il predvsem zaradi !tevilnih uspe!nih dogodkov. S to nagrado smo se postavili ob bok mestom Dubaj, Sydney, Shanghai, Johannesburg, Edinburg, Rotterdam in Ottawa. V imenu mestne ob"ine je nagrado sprejela pod#upanja Astrid Bah.

PROJEKT CELOVITE NADGRADNJE AVTOMATIZACIJE CESTNEGA PROMETAProjekt celovite nadgradnje avtomatizacije cestnega prometa v Mestni ob"ini Maribor ni bil dovolj premi!ljeno izpeljan. S tem se strinjam in sprejemam vso politi"no odgovornost. Projekt je izvajala strokovna komisija pod vodstvo Urada za komunalo, promet in prostor. Strokovna komisija je pripravljala strokovne podlage, ki jih je !ir!e, tudi v okviru Varnostnega sosveta, uskla-jevala. Potrebne dokumente je potrjeval mestni svet ali pa sem jih sam kot odgovorna in poobla!"ena oseba podpisoval. V javnosti se tudi okrog tega projekta pojavljajo namigovanja na korupcijo. Zato moram poudariti, da nisem sodeloval v postopku javnega naro"anja in niti kasneje pri dogovarjanjih in usklajevanjih z Iskro sistemi, ki izvaja ta projekt. Vse nas, skupaj s strokovno javnostjo je presenetilo !tevilo prekora"itev hitrosti v mestu. O"itno imamo slabo prometno kulturo in ne spo!tujemo cestno-prometnih oznak oziroma predpisov.Projekt celovite nadgradnje avtomatizacije cestnega prometa v MOM obsega:zamenjavo 58 semaforski naprav,

obnovo ali zamenjavo dotrajanih semaforskih drogov v celotnem sistemu ter postavitev do 1.300 detektorjev za vozila in pe!ce,nove LED signalne dajalce za no"no zatemnitev 76 kri#i!",izgradnja prometnega opti"nega omre#ja,izgradnja paralelnega opti"nega omre#ja,vzpostavitev sodobnega centra za nadzor in upravljanje prometa v mestu,priklop 82 semaforski naprav na prometni center,priklop 97 semaforskih naprav na opti"no omre#je,celovita prenova petih kri#i!",oprema za 16 novih kri#i!",vzpostavitev video nadzora na 21 kri#i!"ih,vzpostavitev prekr!kovnega sistema,preplastitev vozi!" in obnova talnih obele#b.

Osrednji namen projekta je vzpostavitev a#urnega in v realnem "asu odzivnega sistema z avtomatskim vodenjem prometa. &e posebej pomembno je omogo"anje zelenega vala policijskim, re!evalnim, gasilskim in drugim vozilom na nujnih vo#njah, kar bo omogo"alo "im prej!ne re!evanje. Zaradi umiritve prometa in ve"je preto"nosti zaradi avtomatskega prilagajanja zelenega vala prometnim tokovom, se bo zmanj!ala poraba goriv, manj bo emisij in toplogrednih plinov. To vse so pa smernice h katerim nas zavezujejo evropske direktive. V primeru, da jih ne bomo za"eli izvajati, se lahko v prihodnosti zgodi, da bo mesto moralo pla"evati denarne kazni.Kljub revoltu, ki so ga radarji spro#ili in ki je upravi"en, pa mnogi ob"ani priznavajo, da se je promet v mestu umiril - zlasti na Ptujski cesti, Cesti protelarskih brigad itd. %e smo se s tem izognili vsaj eni huj!i nesre"i, smo kljub nepremi!ljeni uvedbi projekta, cilj dosegli.Ob vsem tem se zastavlja vpra!anje kako dalje. Verjetno bo najbolje, da mesto skupaj z Nigradom prevzame ta projekt in ga postopoma uvaja. Dolo"ene radarske sisteme bo potrebno premakniti, izbolj!ati opozorilno signalizacijo, ki bo voznike opozarjala na radar in dovoljeno hitrost. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili iz radarjev pa verjetno dovoliti na dolo"enih cestnih odsekih tudi vi!jo hitrost.

NAJ MARIBOR"AN - NAJ POLITIK Ve! let zapored je "upan Franc Kangler prejel naziv oz. nagrado Naj Maribor!an – naj politik, ki jo podeljuje revija Maribor!an.

Spo!tovane ob"anke in ob"ani Maribora,

Bli#a se bo#i" in novo leto, "as veselja, pri"akovanja in obdarovanja tako za najmlaj!e, mlade in tudi nas nekaj starej!e. Maribor pa je s strani ekstremistov vseh barv, ki ne priznavajo demokrati"nih pridobitev na!e mlade dr#ave, potisnjen v proteste z nasiljem, uni"evanjem tako skupnih dobrin kot privatne lastnine. Tako si dodatno !e sami !kodujemo. Ko je enkrat mno#ica zavedena, ko prevladajo primitivni slogani, ko #elijo nekoga skuriti kot "arovnico v srednjem veku, potem ne pomaga ve" noben razum, nobena tehtna beseda in noben poziv k dialogu.

Mislim, da si Maribor, jaz kot #upan, moji najbli#ji, mestni svet, sodelavci, simpatizerji ne zaslu#imo diskreditacije, !irjenja neresnic in la#i ter gro#enj po spletu. Prav tako ne morem mimo dejstva, da nekateri #elijo z granitnimi kockami in pirotehni"nimi sredstvi in izdelki re!evati na!o demokracijo, moralo, etiko in vrednote na svoj primitiven, nizkoten in neevropski na"in. Nedopustno je, da nekdo uni"uje javno in zasebno premo#enje. Nedopustno je, da nekdo ogro#a #ivljenje mojih najbli#jih, mojih sodelavcev, pa seveda vseh ob"ank in ob"anov na!ega mesta Maribor. Nedopustno je, da se s tem ogro#a turizem, kultura, !port in ne nazadnje gospodarstvo Maribora. Nekdo

je v tem mestu pripravljen postaviti vse na kocko za doseganje svojih politi"nih ciljev. Ta nekdo se bo moral v bli#nji prihodnosti predstaviti mestu, izstopiti iz anonimnosti, »stricev iz ozadja« in predstaviti svoj politi"ni ter gospodarski program za Maribor.

Policistom se moram zahvaliti, da so stoi"no prena!ali #aljivke, predmete in kocke, ki so kot ploha padale na njih. Kot neko" eden izmed njih sem za"util njihovo stisko in bole"ino, ki te objame v trenutkih, ko stoji! pred rjove"o in podivjano mno#ico. Tega si slovenski policisti ne zaslu#ijo. Ne zaslu#ijo si napadov medijev, da delajo neprofesionalno, da prekora"ujejo svoja pooblastila, da so brutalni.

Prihajajo torej bo#i"ni in novoletni prazniki, spo!tovane moje ob"anke in ob"ani, volilke in volilci, naj Vam bo moje darilo k tem praznikom, da z 31.12.2012 zaklju"ujem svoj #upanski mandat z #eljo, da mesto Maribor dobi #upana, kot si ga bo izbralo.

'upan Mestne ob"ine MariborFranc Kangler

9HVHOH�ERåLćQH�SUD]QLNH�LQ�VUHćQR�QRYR�OHWR��

Documents

Gotof Je casopis