PRIPRAVILA: Tjaša Pečovnik 2. b MENTOR: Prof. Tatjana Đurasovič

GOZDOVI EVROPE

PORTUGALSKA

• Pokriva območje v velikosti 92.000 km.

• Populacija: okoli 10 milijonov ljudi.

• Na celino s klimatskega vidika vpliva mediteransko podnebje (suha in vroča poletja in deževne zime).

• Pribl. št. deževnih dni: od 15- 90

• Srednja letna temperatura: 6-8 stopinj C na S, v centru Portugalske: 18-20stopinj C

• Približno št. ledenih dni: 2-100 in tropskih noči (več kot 20 stopinj C ): 2- 20 dni na leto.

• Zaradi te raznolikosti je na mnogih področjih prišlo do prehoda ekosistemov, ki so povezane z visoko biotsko raznovrstnostjo.

TIPI GOZDOV • Gozdovi zagotavljajo različne vrste blaga in

storitev, so gospodarskega in kulturnega pomena.

• Portugalski gozdovi zavzemajo 3, 541 milijonov ha.

• Uporaba/ vrednost gozdov: les, sadje, seme, med, smola, divjo sadje, gobe, ribolov, lesna biomasa za energijo in zaščito, kar je, glede na vrednost, ocenjeno na 1, 17 bilijonov evrov.

VRSTE GOZDOV • Pomorski bor (27%), evkaliptus (23%), hrast

plutovec (23%), črnika (13%), pinija (4%), ostali plutovci (5%), sladki kostanj ( 1%), ostali iglavci (1%), listavci (3%)

TIPIČNE IN POSEBNE ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE

• 67 vrst sesalcev, 207 vrst ptic, 27 vrst plazilcev, 17 vrst dvoživk, 400 vrst vretenčarjev, 3000 vrst žilnih rastlin

OPIS POSAMEZNIH DREVESNIH VRST

• EVKALIPTUS- izhaja iz Tasmanije, zraste do 55 m v zelo kratkem času. Največkrat se uporablja za papir, zaradi česar postaja vedno popularnejši.

• HRAST PLUTOVEC-večno zelena vrsta, tipična za mediteransko gozdovje. Pomemben je zaradi plutovca (naravi prijazen material) po čemer je dobil svoje ime. Portugalska je vodilni proizvajalec, procesor in izvoznik plutovca.

• ČRNIKA- zraste do 15- 20 m. Večno zelena vrsta, tipična za mediteransko gozdovje. Zelo pomembna, saj od nje dobivajo Portugalci želode s katerimi hranijo črne prašiče. Je tudi dober vir premoga, lesa za kurjavo in lesa nasploh.

OBLIKE NARAVNE ZAŠČITE (NARAVNI PARKI), NARAVNA

IN POKRAINSKA ZAŠČITA • Na Portugalski imamo več oblik zavarovanih

območij za gozdove ( naravni parki, naravni rezervati, naravni spomeniki, zavarovane pokrajine)

• NATURA 2000 - je Evropsko ekološko omrežje, ustvarjeno z namenom, da bi se ohranjala biotska raznovrstnost, divje rastlinstvo in živalstvo.

ORGANIZACIJA GOZDOV

• AFN upravlja 8% gozdov na Portugalskem, zasebna podjetja upravljajo 6% gozdov, zasebni lastniki pa 86% gozdov.

• V Peneda- Geres naravnem parku (velikost 5275 ha- od tega je v javni lasti 7,5%; 27, 6% je v zasebni lasti, ostalo (65%) pa je skupno premoženje.)

• Naloga AFN-ja: -spodbujanje trajnostnega razvoja gozdnih virov in z

njim povezane različne vrste rastlinja. -primerna organizacija gozdnih površin - spodbujanje k konkurenčnosti med različnimi

industrijami.

ROMUNIJA

• Pokriva 27% gozdov

• Imamo raznoliko in pestro gozdovje- zaradi lege in podnebja.

• V zadnjih letih je ogroženo zdravje gozdov v Romuniji.

• Glavni vzroki: klimatske spremembe, industrijsko onesnaževanje, uporaba neprimerne tehnologije. Najbolj ogroženi vrsti sta hrast in jelka.

• Zaradi klimatskih spr. prihaja do spr. v gozdni vegetacijski ravni.

• Veliko je tudi nedotaknjenih gozdov- več kot 200000 ha.

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO • Je precej raznoliko in bogato v smislu vrste

lesa in listja, ki zagotavljajo stabilnost gozdnih ekosistemov, ter za varstvo okolja

• V Romuniji imamo 156 vrst ptic od 250 poznanih, 36 vrst sesalcev od 43, 13 vrst rib od 21 poznanih.

• Pomembne vrste: medved( 50%), volk( 40%), rdeč jelen, gams, divji merjasec, ris, divja mačka, srnjad, fazan

ZAŠČITA GOZDOV • Gozdovi ščitijo veliko rastlinstva, živali tudi redkega. V Romuniji

imamo 29 zaščitenih območij in več kot 900 manjših zaščitenih gozdov. Naravni in nacionalni parki zavzemajo 650.000 ha

• Natura 2000 zavzema 2 milijona ha

• Najpomembnejši parki so:

- Maramures Mountains Nature Park( največji park v Romuniji, na S države)

- Pietra Craiului National Park ( V njem se nahajajo najznačilnejše vrste kot so ris, rjavi medved, volk )

- Vanatori Neamt Nature Park ( Prepoznamo ga tudi kot Sacred Natural Site, saj ga vodi 16 samostanov, kjer prebiva okoli 1.100 nun in duhovnikov)

- Ratezat National Park (najstarejši naravni park, značilen po več kot 80 jezerih).

- Apuseni Nature Park (značilen po svoji pokrajini)

ORGANIZACIJA

• Gozd pokriva 6.5 milijonov ha od tega 53%

pripada državi, 47% pa zasebnim, legalnim osebam

• Upravljanje ljudi z gozdovi je nadzorovano z ministrstva za gozdove in okolje

SLOVAŠKA • Gozdovi pokrivajo 45% celotne površine od

tega je 2/3 gozdovja za komercialne namena, 1/6 ja zaščitena( gorsko območje, rast pritlikavega bora, na nedosegljivih območij….), 1/6 je za posebne namene.

• Največji delež gozda pokriva bukev ( 1/3), smreka (1/4), hrast (1/10), največ je listavcev (50%), iglavcev je pa samo 20%

ŽIVALSTVO IN RASTLINSTVO

• Značilno po svoji dolgi tradiciji:lov na merjasce, rdeče

jelene, srnjake, muflone, jake, zajce, jerebice, fazane

• Povečalo se je tudi št. velikih žival(nad 1000 osebkov)i: medved, volk, ris, kjer je lov nanje močno pod nadzorom

• Glavni tipi dreves so :sesilni hrast, evropska bukev, bela jelka, navadna jelka in pritlikavi bor.

Na slovaškem prepoznamo 8 različnih rastlinskih območij: hrast, hrast-bukev, bukev-hrast, bukev, bukev-jelka, smreka-bukev-jelka, smreka in pritlikavi bor.

• Veliko je bilo tudi vpeljanih rastlinskih vrst: jelka, robinija,vzhodni beli bor, rdeči hrast, sladki kostanj, konji kostanj,

NARAVNA ZAŠČITA, NARAVNI PARKI, NATURA 2000

• Naravna in pokrajinska zaščita - gozdovi igrajo pomembno vlogo v ustvarjanju okolja in v

vzdrževanju ekološkega pomena. - velikost zaščitenih gozdov je 1.1 milijon ha - State Nature Conservancy Slovaške je registrirala 9 nacionalnih

parkov (NP): Tetra NP, Pieniny NP, NP Slovak Paradise, NP, Low Fatra, NP Muranska planina, NP Poloniny , NP Slovak karst, 14 pokrajinskih območij in 703 manjših območij zaščitena kot naravni rezervati, naravni spomeniki…

• Natura 2000 - gozdovi nominirani , da bi bili pod UNESCO zaščito so:naravni

rezervati Tetra NP, naravna in kulturna pokrajina Danube River, NNR Havešova, NNR Rožok, NNR Vihorlat. Poleg tega je še veliko drugih zaščitenih območij npr. vrtovi, sadovnjaki…

ORGANIZACIJA GOZDOV

• gozdove v lasti države upravljajo državne

organizacije gozdarstva in si sledijo:gozdovi slovaške republike, državno podjetje(50%), forest- agricutural estate, državno podjetje (1%), državni gozd Tetra NP (2%). Gozdovi pod lastništništvom države so uporabljeni tudi v šolstvu ( 2%)

• državni sektor vključuje tudi gozdove v zasebni (12%), občinski (10%) in cerkveni ( 3%) lasti.

• Doslej dostopnost gozda za javnost ( več kot 95%), še ni omejena razen za gozdove v lasti vojske.

SLOVENIJA • SLOVENIJA

Gozdovi in njihova vrednost

• SLO spada med najbolj gozdnate države v EU. 1, 186, 104 ha

gozdov pokriva več kot polovico njene površine.

• Največ vrst dreves: bukev, jelka- bukev, bukev- hrast

• Lastništvo gozdov

- 74%: zasebna last, 26%: javnost

- zasebnih gozdov je zelo malo, obsegajo le kakšnih 3 ha, ki se še naprej razdelijo na parcele.

- zasebna gozdna lastnina je postala še bolj razdrobljena v nasprotju z lastniki gozdov, katerih št. se povečuje.

Rastne zaloge, prirastek in rezi

• Po podatkih gozdnogospodarskih načrtov s strani Zavoda za gozdove Slovenije, je vse večja zaloga slovenskih gozdov, ki znaša že 276.08 kubičnih metrov na ha. Delež lesne zaloge iglavcev je 46,50% dreves,listavcev pa 53,50%. V slovenskih gozdovih je letni prirastek 6.74 kubičnih metrov na ha. -V zadnjih letih je rez v slovenskih gozdovih, znašal 3,7 milijona m3 dreves na leto, 60 % od tega so bili iglavcev in 40% listavcev.

Motnje, ki ogrožajo SLO gozdove

Poleg škode, ki jo povzroča z vreme (veter, žled,

sneg) imajo slovenski gozdovi v zadnjem času probleme tudi z žuželkami, ki so najpogostejši vzrok za poseg drevesa.

Takšno stanje zmanjšuje delež potrebnih posekov, s čimer je načrtno gospodarjenje z gozdovi težko in ob istem času, to slabi tudi bio-ekološko stabilnost gozdov.

ZNAČILNE IN REDKE VRSTE RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA

Za SLO je značilna velika naravna raznolikost, zaradi

različnih geoloških pogojev in dejstva, da je država v povezavi s alpskim in sub-alpskim podnebjem. Zaradi svoje geografske lege in lomljenega reliefa, na SLO vpliva Sredozemlje, Alpe in Panonska nižina.

- Večina SLO gozdov pokriva bukev (44%), jelka-bukev (15%) in bukev, hrast (11%) .

- Skupaj poznamo 71 drevesnih vrst ( 10 iglavcev in 61 listavcev)

- Glavni razlog, zakaj je bil človek manj škodljiv za gozdove, kot v večini srednjeevropskih držav, je mogoče pripisati gorskih značilnosti države in težkega dostopa do Krasa.

- Včasih je bila zelo pomembna tudi metoda podri in požgi. V začetnem obdobju kolonizacije, so bili gozdovi uničeni s pomočjo te metode. Ta območja so še vedno temelj kmetijske proizvodnje.

- Visoko odstopanje glede na dejanski delež smreke v primerjavi s možnim potencialom je v prvi vrsti posledica sajenja smreke v daljni preteklosti, zlasti na Štajerskem in Koroškem. Smreka je bila v veliki meri uvedena na mestih, kjer so bili posejani listavci (predvsem bukev). Zlasti v 18. in 19. st., se je struktura slovenskih gozdov močno spr., zaradi obsežnega sajenje smreke.

- Bor je postal značilna drevesna vrsta slovenskega Krasa, zasajen je bil v drugi polovici 19. stoletja, z namenom, da bi ublažil učinke močne "burje", vetra.

- K ohranjanju gozdov je gotovo prispevala tudi SLO, poleg tega v njej najdemo tudi 3 največje roparice evropskega sveta: rjavi medved, ris in volk.

- Slovenija je na severozahodnem robu poseljena z rjavim medvedom in kljub splošnemu preganjanju teh velikih zveri, ki je bila značilna za Evropo v drugi polovici 19. Stoletja, so si živali, pridobile pravico do stalnega prebivališča na območju Slovenije in naklonjenost ljudi.

- Rjavi medved je bil 1. zavarovan na območju Kočevja in Notranjske - že leta 1889.

- To pa ni veljalo za risa. Ta je izumrl in je bil ponovno naseljen na Kočevskem leta 1973.

- Tako kot pri rjavem medvedu in risu,je bilo veliko strinjanje glede usmrtitve volkova v 18. stoletju.

ORGANIZACIJA GOZDOV

• Gospodarjenje in uporaba gozdov v Sloveniji so nadzorovana po strogih navodilih ministrstva za kmetijstvo.

• Glavni nacionalni dokumenti, ki služijo kot podlaga za obravnavo in upravljanje z gozdovi v SLO so: - zakon o gozdovih Republike Slovenije (1993), ki ureja zaščito, gojenje gozdov, izkoriščanje in rabo gozdov na podlagi gozdnogospodarskih načrtov; - program razvoja gozdov Republike Slovenije

• Gozdnogospodarski načrti vključujejo: - regionalne gozdnogospodarske načrte in načrte gozdnogospodarskih enot - gozdnogojitvene načrte - regionalne načrte lova.

• Temeljna načela ravnanja z gozdovi in upravljanje z njimi so: - trajnost (trajna ohranitev gozdov, trajna uporaba njihovih izdelkov), -izkoriščanje gozdov v taki meri in na tak način, da bomo pri tem ohranili vse naravne sestavine, - večnamensko upravljanje.

• V skladu s strokovnimi ustanovami, gozdove upravljajo zasebni lastniki (fizične in pravne osebe), lokalne skupnosti in država.

• Približno tri četrtine slovenskih gozdov so privatna lastnina. Pri opravljanju svojega dela Zavod za gozdove Slovenije sodeluje s številnimi institucijami in 147 organizacijami na področju uprave, izobraževanja, znanstvenega raziskovanja.

To sodelovanje temelji na pravnih predpisih, pogodah in sporazumih.

• Med najpomembnejšimi institucijami, so naslednji: Uprava: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo

za okolje in prostor, ministrstvo za obrambo; slovenskih inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, agencija za okolje Republike Slovenije, agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kmetijskih zemljišč in gozdov, sklad Republika Slovenija, statistični urad Republike Slovenije,Slovenska veterinarska uprava, občine in upravne enote.

Izobrazba: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; Slovenski inštitut za izobraževanje odraslih, Zavod Republike Slovenija, Srednja gozdarska, primarne in sekundarne šole.

Znanstvene raziskave: Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Strokovno področje: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Triglavski narodni park, Kmetijsko gozdarska Slovenije; Gospodarska zbornica in industrija SLO

Nevladno polje: Združenja lastnikov gozdov; SLO lovska zveza; Gozdarstvo zveze SLO, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza SLO.

Mednarodna polja

ŠVICA • Švica je država, v Z delu Evrope, s skupno površino 41

290 km2. To je ena najbolj goratih držav na svetu in nima dostopa do morja. Lahko jo razdelimo na tri dele: Alpe, švicarske gore in gore Jura . V Švici lahko najdete veliko jezer (okoli 15 tisoč, večina je ledeniškega izvora), soteske in doline.

• Na švicarskem planoti je zmerno oceansko podnebje, medtem ko je v Alpah alpsko podnebje.

• Švica leži v mešanem območju gozdov, med katerimi prevladujejo listnati gozdovi. Gozdovi pokrivajo 31 odstotkov države.,

• Trenutno je površina švicarskih gozdov velika približno 124 746 km.

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

• V Švici je živalstvo in rastlinstvo zelo raznoliko.

Največji delež dreves predstavljata bukev in smreka- okoli 70 odstotkov.

• V Švici je 513 vrst dvoživk, ptic, sesalcev in plazilcev, od tega je 2,5% ogroženih.

• Zaradi dragocenih in redkih bogastev je 28,7% rastlinstva in živalstva v Švici zaščitenih.

OBLIKE NARAVNE ZAŠČITE, NARAVNI PARKI- NP, NATURA 2000

Švicarski narodni park je edini narodni park v

Švici. Pokriva območje 174,2 km ² in je bilo ustanovljeno leta 1914. Nahaja se na območju

Alp in v Rhaetian.

ORGANIZACIJA GOZDOV

• Švicarski gozdovi Imajo bogato vertikalno

strukturo, z večino dreves visoke debeline in širine, vendar vsebuje tudi drevesa iz mlajše generacije.

• Gozdna gospodarstva temelji na procesu regeneracije se izvaja v skladu z naravnimi metodami.

• Ti gozdovi so zelo odporni proti močnim vetrovom.

• V Švici je približno 5 000 000 m3 lesa proizvodnje, kar predstavlja približno 70% letno rast.

• Posekan les se uporablja za: • proizvodnja energije - 37% • gradnja objektov - 24% • proizvodnja papirja - 22% • proizvodnja pohištva in drugih predmetov iz lesa - 17%

• Glavne funkcije gozdov iz Švice: • proizvodnja - 40% • zaščitna (vključno z zemljo in vodo) 1% • rezervoar biotske raznovrstnosti - 7% • socialno - 5% • druge - 40% • neznano - 7%

• Poleg zaščite pred naravnimi nesrečami, kot so erozija in poplave, imajo gozdovi sposobnost infiltracije, saj prispevajo k ohranjanju čistosti zraka in vode.

• Lastniška struktura švicarskih gozdov: • javno - 71% • zasebni - 28%

• Gozdovi so tudi prostor za rekreacijo in kraj počitka za prebivalce. Vsakdo ima pravico do vstopa v gozd in nabrati sadove gozda za lastne potrebe. Vstop na vse oblike lastništva gozdov v Švici je brezplačen.

• Nabiranje gob v gozdovih je vsako leto ocenjena na 8.000.000 Švicarskih frankov.

• Švica je država, kjer je stopnja gozda na zelo visoki ravni. Prebivalci Švice cenijo vse možnosti, ki jim ponuja gozd- varovalne funkcije gozda, nudijo zavetje pred poplavami, snegom plazovi in podori omogočajo, da živijo varno življenje v dolini.

UKRAJINA • Območje, katere neposredno krije gozdno rastlinstvo

je 9,7 milijona hektarjev. • Dobava lesa v gozdu je ocenjena na 1,8 milijarde m3. • Postopno povečanje prodaje lesa v gozdovih, potrjuje

velik gospodarski potencial gozdov in njihov potencial za zaščito divjih živali.

• Po gozdu in lesnih zalogah Ukrajina zaseda osmo mesto v Evropi.

• Okoli polovica gozdov Ukrajine je umetno ustvarjena in zahtevajo intenzivno spremljanje.

• Napake v jedrski elektrarni v Černobilu (1986) je privedla do radioaktivnega onesnaževanja.

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

• Gozdovi v Ukrajini so neenakomerno porazdeljeni. • Transcarpatianska regija je najbolj poseljene z

jelkami, gora Tribune je znana kot najbolj gozdnata regija v Ukrajini

• Rastlinstvo ukrajinskih gozdov je zelo bogato zaradi raznolikosti klimatskih con.

• V preteklosti so gozdovi v Ukrajini nastali z več kot 30 lesnimi vrstami, prevladujejo borovci in hrasti, bukev, smreka, breza, jelša, jesen, gaber, jelka.

• Iglasti gozd zaseda 42 odstotkov celotne površine,od tega je največ bora - 33%.

• Listnati gozdovi - 43%, predvsem hrast in bukev - 32%.

LOV NA ŽIVALI

- najpogostejši je lov parkljarjev,ki so predstavljeni po naslednjih vrstah: Evropske srnjadi (143 600), divji prašič (58 600), losi (5 600), jelen (16 000), lisasti jelen (4 300) in muflona (500).

- lov kožuharjev je predstavljeni na naslednje vrste: zajec (1 681 900), lisice (75 300), pižmovka (183 200), kuna (62 400), veverica (66 700), bober (38 900)

- pernate živali: race (2 719 200), golobi (1 744 000), prepelice (1 205 000), jerebice (989 000),fazan

(316 800), gos (104 500).

NARAVNA ZAŠČITA, NARAVNI PARKI, NATURA 2000

• Velikost zaščitenih gozdov na ozemlju Ukrajine je 5,4% celotne

države.

• Državna agencija za gozdne vire zavzema 15,4% gozdov

• Treba je opozoriti, da se je v 30 letih območje za naravno zaščito gozdov povečalo skoraj za 3-krat.

• Nekateri gozdovi imajo omejen režim, kar se tiče rabe gozdov, od leta 1961 se je povečalo z 34 odstotkov na skoraj 50 odstotkov.

• V UK imamo 12 varstveno naravnih institucij, med katerimi je 6 naravnih rezervatov, 5 nacionalnih parkov, 1 naravni park in gospodarski, kot tudi 1 303 začasnih rezervatov s površino večjo kot 607.000 ha.

ORGANIZACIJA

• Za upravljanje z gozdovi je država dodelila to nalogo nekaterim organizacijam. Med njimi so: Nacionalna agencija za gozdove virov (68%), Ministrstvo za kmetijska politika v Cateringu (17%), Ministrstvo za obrambo (2%), Ministrstvo za izredne razmere (2%), Ministrstvo za ekologijo in Naravne vire (1%), Ministrstvo za infrastrukturo (1%) in druga ministrstva in oddelki (2%), ki se nahaja na zemljiščih državne zaloge (7%).

• Gozdarji so odgovorni ne samo za izkoriščanje gozdov, vendar tudi za zagotavljanje varnosti in stabilnosti gozdov. Zlasti pomembna je nevarnost požara.