GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI · 2009. 8. 6. · 2 D-r Risto Ivanovski, GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI D-r Risto Ivanovski Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski

1

D-r Risto Ivanovski

GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI

NARODNOSTI

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI D-r Risto Ivanovski

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

Berlinsko-vienskata {kola se borele Makedonskiot Poluostrov, od 1809 godina so tn.German Cojne samo Balkanski, da go razdeli, i na nego da sozdade mno{tvo narodi, spored poimite koi postoele, a i taka taa bi mo`ela da vladee, {to i denes va`i. Taka denes mesto eden narod Makedonci=Balkanci so jazik na Belci, pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, so-zdala dve grupi narodnosti: tn.Sloveni so jazik na Belci i odrodeni tn.Sloveni so pove}e-rasni jazici: Grci so dvorasni jazici na Belci i Crnci (Semiti) i Albanci so Vlasi trora-sni jazici, dopolnitelno mongolski=skitski=gotski=tatarski=arnautski (gegski).Pa Evro-pa i SAD so nivnata NATO moraat za navek da se sramat za nivnite krvolo~ni zlostori.

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka ″Sv. Kliment Ohridski″- Bitola 94 (497) ″03/19″ IVANOVSKI, Risto Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti/ Risto Ivanovski. - Bitola: Ivanovski R., 2009. - 175 str; 23 sm. a) Balkan - Istorija - 1889. do 1890. godina. MAKEDONIJA SAMO NA MAKEDONCITE.

3

PREDGOVOR Vo knigata ″Aromuni″ Tom I na Gustav Vajgand1, izdadeno od Srpsko-cincarsko dru{-tvo ″Luwina″-Beograd i Edicija ″Moskopoqska zadu`bina″ kwiga III, se gleda deka Vajgano-vite takanare~eni ″Makedonoromani″ ne moàt da bidat anti~ki Makedonci, nitu Romani, zatoa{to glasovite=bukvite q, w...se samo tn.slovenski. Zna~i, Vlasite bile tn.Sloveni. Na poslednata strana na knigata, format A5 postoi Bele{ka za pisatelot: ″Gustav Vajgand (Gustav Weigand) se svrstuva vo red na istaknati germanski romani-sti. Bil roden 01.02.1860. godina vo Duizburg, a po~inal vo Belgershajn (oblast Grim) 8.07. 1930 godina.

Od 1896. godina raboti kako profesor vo Lajpcig vo kogo, 1893. godina, osnoval In-stitut za romanski jazik. Vo tekot na svojata dolgogodi{na rabota gi objavil slednite dela:

- ′Lingvisti~ki atlas na dako-romanskoto jazi~no govorno podra~je′ (1898-1909) - ′Jazik na Vlasite od Olimp′ (1888.) - ′Vlahomeglen′ (1892) - ′Aromani′ (vo dva toma, 1894/95.) - ′Prakti~na gramatika na aromanskiot jazik′ (1903., II izdanie 1918.) Pokraj ostanatoto, objavil i mnogu drugi zna~ajni raboti vo vrska so romanskiot ja-

zik i razli~nite dijalekti na romanskiot. Svestran po interesirawe i obrazuvawe go dal svojot doprinos vo izu~uvawe na al-

banskiot i bugarskiot jazik″. Kako predgovor na izdava~ot se naveduva: ″I ovoj mesec maj Srpsko-cincarskoto dru{tvo ′Luwina′ objavuva nova kniga vo ra-mkite na svojata edicija ′Moskopoqska zadu`bina′. Po ′Gramatika na cincarskiot jazik′ i ′Zaboraveni starobalkanci′ na ~itatelite ovoj pat im se pruà prviot tom na deloto ′Aro-muni′, na poznatiot germanski romanist Gustav Vajgand (Gustav Weigand). Ova delo dosega ne e prevedeno na srpski jazik, a na poznava~ite na literaturata za Cincarite (ili Aromuni-te, {to terminot koj vo naukata go vnel G.Vajgand) e poznat kako delo koe naj~esto se citira vo literaturata koja se bavi so problemite na ovoj etnos.

Potrebata da se potikne prou~uvaweto, neguvaweto i afirmacija na cincarskite tradicii i kultura, bil eden od motivite za formirawe na ′Luwine′. Ako so ova izdanie del na taa blagorodna cel se realizira, Dru{tvoto ima razlozi da bide zadovolno so postigna-toto....″.

Cincarite Aromuni gi narekuva Vajgand, koj vnesuva zbrki i vo taka od Germancite prezbrkana istorija. Novica Miti}, vo ″Ov~arstvo″, od 1964 godina,Beograd, pi{i: Karaka-~anskiot ili crni vla{ki soj na pramenka nastanal vo Makedonija. Taa ja ima vo Tesalija, Trakija i Anadolija. ″Crnata vla{ka ili karaka~anska ovca e avtohtona pramenka, koja ot-sekoga{ ja odgleduvale Vlasite i Karaka~anite za koja se misli, po Mitrovi} (1926) deka se direktni potomci na starosedelcite na Balkanskiot poluostrov Iliri i Tra~ani. Spored Popovi} (1937) tie ne se izgradile kako narod. Nemale svoe pismo, nitu knièven jazik, ni-tu stalno mesto na ìveewe, bile vistinski nomadi. So ~ustvuvale bliski ili ednakvi na Grcite, Makedoncite, Srbite, Bugarite, Albancite ili Romancite. Maj~in jazik na Vlasi-te e romanski a na Karaka~anite gr~ki. So tekot na vremeto po~nale da go napu{taat noma-dskiot ìvot, da se bavaat so trgovija i spored Popovi} (1937) da go primaat jazikot i obi-~aite na zemjata kade se naselile. Taka kaj nas gi narekuvaat ′Cincari′ ″.

Sledi Predgovor na avtorot: ″Kako iznesov u{te vo II tom, koj izlegol od pe~at pred godina dena, naziv ′Aromuni′

se odnesuva na narodot na jugozapadniot del na Balkanskiot Poluostrov koj govori vla{ki, a se ozna~uva u{te so nazivite: ′Makedovlasi′, ′Ju`ni Rumuni′. ′Pindski Vlasi′, Transduna-

1 Gustav Vajgand, Aromuni, Etnografska, filolo{ka i istorijska istraìvawa. Takozvani ″Makedo-romani″ ili Cincari. Tom I. Srpsko-cincarsko dru{tvo- Beograd, 1995 godina. Vidlivo e deka so ovoj avtor po~nalo imeto Makedonci da im se poklonuva na Vlasite=Ov~arite, a Makedoncite se da bidat, samo ne Makedonci. Me|utoa, Vlasite od Moskopole...denes govorat trorasen jazik,a ne jazik na Belci.

4

vski Vlasi′, ′Kucovlasi′, ′Cincari′ itn. Site ovie nazivi se neadekvatni vo pogled na oz-nakite na teritoirijalnata rasprostranetost i potekloto, ili se, pak, peòrativi, kako {to toa e slu~aj so dvata posledni dva navedeni. Bidej}i, ipak, i na krajot mora da se po-stigne soglasnost okolu eden naziv, go predloìv onoj naziv so koj ovoj narod se oslovuva na site podra~ja, a toa e: ′Aromuni′ {to pretstavuva germanski oblik za ′Aromani′. Ne mi pa|a-lo na pamet da go zemam ovoj naziv ili da go izvedam od Miklo{i}eviot oblik ′Rumuni′, ka-ko {to Gustav Majer ova mi go podmetnal vo svojata kritika vo ′Indogermankite istraùva-wa′. Za Rumunite od Dakija ve}e postoi op{ti naziv koj e vo upotreba: ′Rumuni′ (Rumäne) te zatoa Miklo{i}eviot naziv e suvi{en, ama za Armunite ne postoi elementaren oblik, te eden takov oblik e neophoden. [to, zna~i, bilo poprirodno, otkolku da im se ostavi samite sebe da se nazivat so sopstveno ime, ama vo sekoj slu~aj vo germanski oblik. Rumunite moàt da go transkribiraat ovoj naziv vo ′Aromanü′ ili ′Armâni′ oti za niv se odnesuva, a za Germa-ncite toa e nebitno oti ne im e nepoznata dinstikcija na glasovite ′á′ i ′Ÿ′. Toa ne moè da se izbere favorizovaniot naziv na Huga [uharata i na nekoi drugi ′Ju`ni Rumuni′, sum gi pretstavil na 296. strana; So niv moè da se ozna~at Rumunite na Dakija koi ìveat ju`nom od Dunav, i koi duri se pobrojni vo odnos na Rumunite na Dobruxa otkolku Aromuni. Deka nekoj predloìl poprikladen naziv, porado bi go prifatil, a bidej}i ova ne se slu~ilo, ostanuvam kaj ovoj naziv (Aromuni) koi ne gi izumiv, ama koj e vo naj{iroka narodna upo-treba. (Pak, Vlasite denes ne se vikaat Aromuni, tuku samo Vlasi=Vlahi, R.I.)

Ovoj I tom na moeto delo za narodot Aromuni sodrì izve{taj za patuvaweto koe go prevzedov vo vremeto od 30. april 1889. do 24. maj 1890. godina po Makedonija, Albanija, Epir i Grcija. Kratok prestoj vo Srbija, Ungarija i Istra, koj sledel po toa, nudelo suvi-{no malku novo {to bi se isplatilo pi{eweto. Ne nameravam ni{to drugo, tuku da gi opi-{uvam svoite doìvuvawa od patuvawata- na ednostaven i objektiven na~in, kako i zemja a posebno lu|eto, prevashodno narodot Aromuni, a potoa i site narodi koi ìveat vo kontakt so niv. Se vo me|uvreme spoznaeto namerno sum go drèl podaleku od sebe i toa naro~ito tamu kade bi moèlo da se potisne mojata filolo{ka nastroenost vo pogled na nekoi po-gre{ni objasnuvawa, taka ova objasnuvawe sum go popi{al vo ′napomenite′, a specifi~niot etnografski i geografski materijal go smestiv vo tri prilozi. So pomo{ na menskiot re-gistar i registrina poimite (koi se najduvaat na krajot na tomot) se olesnuva baraweto na mestata koi se navedeni vo opisite i zabele{kite za najrazli~nite raboti, a isto taka se pruàat objasnuvawa za po~estoto koristewe na izrazite koi ne postojat vo germanskiot.

Priloènite fotografii i graviri zasnivaat na sopstveni snimki, osven onie do-neseni pod reden broj VIII, koi g. Papahaxi mi gi ostavil na raspolagawe. Na ovoj gospodin mu sum blagodaren, pokraj ostanatoto, u{te i za nekoi vredni informacii.

Daleku od toa da tvrdam deka moite dela ili pak priloènata geografska karta se li{eni od gre{ki ili zabludi, ipak sum svesen na toa deka ne mi moèl da mi promakne ne-koj nesporazum, da mo`da se provleklo i ne{to pogre{no, ama toa so sigurnost moàm da tvrdam deka se {to sum publikuval odgovara na najdobroto znaew i svest, te da ne e napi{a-no na osnova na predrasudi na bilo koj vid. Se podrazbira deka vo centar na moite istraù-vawa bile pove}e zastapeni Aromunite otkolku drugite narodi, i ne postoi bilo kakva dr-uga prednost, osven ova. Svoeto vnimanie isto taka sum go usmeril na socijalni, kulturni i politi~ki odnosi; kako lu|eto ìveat, {to mislat, koi se nivnite nastojuvawa i borbite; se ova sum go prestavil onaka kako sum go zateknal. Na ovie prostori se vodat ogor~eni i bespo{tedni borbi, pove}e otkolu vo ostanatite zemji na Evropa, kako onie so umni sred-stva, taka i onie so vistinsko oru`je: borba za politi~ka, kulturna i konfesionalna nad-mo}nost, borba za ìvot i materijalna dobra, a samo so slabo razvienite soobra}ajnici i stalniot nadyor na turskata vlast moè da se zablagodari sosem sporadi~no da se podigne zavesata pred koja Evropa frla uàsen pogled na ovo bojno popri{te. @iveej}i denes vo ku-ltiviranata zemja so uàs se prisetuvame na ovie nesre}ni zemji i zborovi koi mi nedo-stasuvaat da bi gi izrazil site svoi srxbi poradi sramnata sostojba kakva- na sram na Ev-ropa- denes u{te vladee vo Albanija i vo vnatre{nosta na Makedonija, vo zemjite vo koi sa-movolno i so fanatizam triumfiraat nad elementarnoto pravo, kade so podjaremuvawe i su-rovost slobodno se potiknuva, kade na dneven red so utamni~uvawe i progonuvawe na nevini kako i gola smrt, kade nikoj ne e siguren za svoj ìvot. Se toa se sostojbi za koi ne moàt da

5

se okrivat Turcite kako takvi, tuku celokupen propadnat i korumpiran sistem na vlasta i netrpenie na fanatiziranite muslimani- kako Turci, taka u{te polo{i: Albanci.

Da ne bi podlegnal na preteruvawe, gi navediv samo onie nastani koi li~no sum gi doìveal ili onie za koi mi govorele potpolno pouzdani izvori, svesno sum gi potiskal i onie nastani koi povremeno mi soop{tuvale bugarskite ili albanskite selani, aromunski kiraxii i ov~ari2 oti sum se trudel da gi navedam site onie {to e povolno za vladea~kiot narod i toa da go istaknam vo prv plan. Pa ipak, kako vo Predgovorot ne sakam da posvetam vnimanie na moeto preovladuva~ko ~ustvo bes poradi muslimanskata svirepost, moram da dadam izraz na svoeto li~ni, vnatre{no soàluvwe za potla~eneoto hristijansko stanov-ni{tvo.3

Se nadevame deka ipak edna{ }e dojde trenutok koga sramnata turska vlast }e i se napravi krajot.4 I me|u ovie narodi ima dobri i blagorodni lu|e, ama najgolem del e fa-nati~no protiv hristijanite, a samo koga se prinudeni od obyir prema Evropa, se pokaùva trpenie, dodeka dobrovolno nikoga{ do sega ne davale garancija za podobruvawe na ploo`-bata na potla~enite.

Onoj- koj, kako Tur~in, ima smisol za udobna, trula ugodnost, za svoj ′}ev′, toj razmi-sluva samo za toa kako da se ′zamasti′ od rabotata na pot~inetite, toj mu pridava na svojot kulturen napredok neprijatelska konotacija vo opravdaniot strav deka }e go napravi krajot na vladea~kiot, srednovekovniot sistem.

Mi ostanuva, na krajot, da ja izrazam svojata blagodarnost na u~enite zdruènija: na Kralskoto Saksonsko Dru{tvo na nauka vo Lajpcig, kako i na Kralskata Akademija vo Be-rlin i Kralskata Pruska Vlada za izda{nata pomo{ i podr{ka, {to mi ovozmoìlo ova pa-tuvawe.

Tretiot tom: ′Etimolo{ki re~nik na aromunskiot jazik′- }e moè da se pojavi od pe-~at tek za dve do tri godini, bidej}i prethodno mora potpolno da se publikuva ′Codex Di-moniu′5 od kogo e objaven tek eden negov mal del.

Ova delo e posveteno na mojata draga sopruga kako skromen izraz na mojata blagodar-nost {to se poma~ila da gi preto~i moite stenogrami vo pi{aniot tekst i izvr{i korektu-ra na pi{anoto.

Lajpcig, juni 1895. G.V.″ Sledi sodrìna. ″I POGLAVIE Proletta 1889. godina

2 Berlinsko-vienskata {kola se borele Makedonskiot Poluostrov, a od 1809 godina so tn.German Co-jne samo Balkanski, da go razdeli, i na nego da sozdade mno{tvo narodi, spored poimite koi postoele, i taka taa bi moèla da vladee, {to i denes vaì. Ova moè da se vidi od ova dovde izloènoto, kako i ova ovde: Turci za muslimani, a negovite Albanci bile muslimani=Turci i pravoslavni=Grci. Ova bilo i nejzino delo, koga i po nejzin nalog sultanot ja ukinal makedonskata narodna=bulgarna Ohri-dska arhiepiskopija, a opstoila makedonskata carska Carigradska patrijar{ija so pripadnici Grci. Od Frankite Makedoncite bile navredlivo nare~eni Greiki, tie kako dojdenci da ja napu{tat ju`na Italija. Ova Makedoncite go odbivale i nego prifa}ale navredlivoto ime Greiki=dojdenci, od grei, za{to imalo i raspravii itn. Sledi toj da govori za Bulgari, ama i negovi, samo negovi Aromuni, koi bile kiraxii i ov~ari. A poimot Vlasi ozna~uval samo ov~ar: vlasi=vlasina, vlai=vlaina, vlainka... 3 Protiv Makedonija=Pravoslavieto otsekoga{ bil Rim. Tokmu zatoa toj vo sojuz so islamot postepe-no nego go uni{tuval. Sledi tn.Germani, Angli~ani, Francuzi...da se borat protiv pravoslavnite, a go podrùvale Otomanskoto Carstvo, ~ij za{titnici bile Albancite, Muslimanite (Skiptari=Toski i Arnauti=Gegi)...Bidej}i Vlasite ne go prifatile katolicizmot, Rim niv im go svrtil Ali-pa{a Ja-ninski...Niv gi prifatile Osmanite.Vlasite bile latinizirani Pelazgi. Sledi nivniot tn.slovenski jazik da se latinizira=semitizira, a spored antropolozite Semitite bile Crnci. Site onie koi ne govorele pelazgiski=tn.slovenski, jazik na Belci, bile odrodeni Belci=Pelazgi. Tokmu za niv se za-lagal avtorot. A i za onie ~ij jazik sodrì i gotski=tataroturski zborovi:tn.Albanci,Vlasi, Turci... 4 Denes vo R.Makedonija najsiromasi se Makedoncite,no ne Vlasite, Skiptarite i drugite Muslimani. 5 Zavr{etokot u e samo brigiski=brzja~ki dativ. Tokmu Vlasite (Ov~arite) i Skiptarite (skiptar= èzlo=stap, so nego samo balisti) se samo odrodeni Brzjaci. A pa tie gi imaat site brzja~ki glasovi.

6

1. Patuvawe za Bitola Patuvawe za Bitola Patuvawe za Bitola Patuvawe za Bitola (30. april- 3. maj) Vo Gradsko stignav po ~etirieset~asovno patuvawe od Lajpcig i ova,voedno, bila po-

sledna stanica na èlezni~kata pruga Belgrad- Solun. Bidej}i ve}e bilo 16 ~asot, sakav u{te istiot den da se pribliàm do celta na svoeto patuvawe: Bitola. Ni vo eden od dvata postoe~ki anovi ne moèlo da se dobie udobna kola, taka so te{ko srce morav da se odlu~am da zemam taqigi koi voop{te nemale amortizeri, bile vo oblik sanduk vo kogo moè da se leì ili sedi so ispruèni noze. Vo 17 ~asot go prodolìv patuvaweto vo ovie taqigi koi gi vle~ele dva ubogi kowi. Na po~etokot se dvièvme so umeren kas po polskiot pat, a koga sme izbile na regionalniot pat tek toga{ po~nala da se ~ustvuva seta neudobnost na mojata polo`ba. Stesnat pome|u osum par~iwa na mojot baga` taqigite me frlale ~as nalevo, ~as nadesno, a koga bi se pribliìle na onie dlaboki popre~ni kanali koja gi izlokal do`dot ({to ~esto se slu~uvalo), toga{ o~ajni~ki se oslonuvav na rakata kako vonekolku bi ja amo-rtiziral snagata na udarot. Izgleda na ko~ija{ot ni{to ne mu pre~elo. Navaluval na ko-wite, a pravel pauza samo koga vitkal nova cigara. Za toa vreme prona{ol originalno me-sto za korba~,- ednostavno bi ja zavlekol zavrat negovata dr{ka. Okolu 22 ~asot prispeavme vo an Rakle. Malkubrojnite sobi bile zafateni i da ne bil eden turski oficer koj go slu-{nal moeto doa|awe i bil qubezen da mi ja ostapi svojata soba, morav da go razapnam svojot {ator vo hodnikot me|u trgovcite so krzno. Vo 03 ~asot go prodolìv patot vo dru{tvo na dvajca aromunski trgovci od Neveska. Dvata gospodini koi doa|ale od Rumunija, gi zapoznav na grani~niot premin i rado im se pridruìv. Bidej}i patot vodel niz strmnata uzbrdica, moravme da prodolìme pe{. No}ta bila vidliva od svetlosta na yvezdite, vozduhot prijat-en i blag a stotina slavei se slu{alo niz grmu{kite.

Od razlika od drugite ju`noevropski zemji, ovde se pruà polna za{tita na ovie ptici i nikade ne se slu~uva kradewe na ptici peva~ici da bi se uìvalo vo niv. Strancite vo gradovite gi iznenaduva golemiot broj na gulabi koi nesmetano letat naokolu i se gne-zdat po streite na ku}ite. Vo toa primerot na Turcite deluval oblagodaruva~ki na hristi-janite.6

Ama, da se vratime ipak na patuvaweto. Po pove}e uzastopni prekini na patuvaweto kako posledica na pukaweto na trkaloto (koe go povrzuvavme so fortomi), okolu 11 ~asot stignavme vo grad~eto Prilep.Go iskoristiv tro~asovnoto zadrùvawe kako bi ja ja posetil rumunskata {kola koja e podignata za tamo{nata aromunska kolonija, koja se najduvala me|u mnozinstvoto, bugarskoto naselenie.7 Prodolùvaweto na patuvaweto niz ednolikata ra-vnica proteklo brzo. Okolu 18 ~asot stignavme vo Bitola, kade me napu{tile moite pridru-`nici. Bev radosten {to kone~no moàm da go napu{tam ovoj ′sanduk′ ama brojni, sini mo-drici u{te zadolgo me potsetuvale na toj pat. So radost bev primen vo gostoqubiva ku}a na mojot prijatel Perikle Robe8 koga go zapoznav u{te vo Lajpcig i ve}e edna{ go posetiv na svojot pat 1887. godina. Mnogu mu zablagodaruvam na negoviot sovet i negovoto poznavawe na tamo{nite priliki, oti, ipak, bez nego mnogu bi mi promaklo.

2. BitolaBitolaBitolaBitola (3. - 17. maj) Bitola bilo najprikladno mesto od kogo moèv da ja prevzemam svojata tura vo aro-

munskite sela vo Zapadna Makedonija.9 Ovde sekoga{ se vra}av do esenta koga sum odel za

6 Avtorot razlikuval muslimani=Turci i hristijani.Od 1767 godina hristijanite bile samo Grci. Ko-ga nemalo srpska, gr~ka, bugarska i skiptarska=albanska dràva, nejzinite ìteli bile Turci i Grci. 7 Avtorot ne e ~esen koga toj govori romanska {kola za aromunsko (vla{ko) naselenie a i bugarsko mnozinstvo. Vlasite (Ov~arite) vo Epir bile pod Ohridskata arhiepiskopija, {to vaèlo za seloto Atina, a i vo Vla{ka. Slu`ben jazik bil jazikot na Ohridskasta arhiepiskopija. Ako taa bila bugar-ska i nejziniot jazik bil bugarski. Tokmu zatoa vo Epir, Makedonija...Elada...Romanija...ìveele samo Bugari, a od 1767 godina samo Grci. Koga se sozdala dràvata Elada i Romanija, vo niv imalo Romejci, naslednici na Romejskoto Carstvo so glaven grad Carigrad, a imeto Romanija bilo spored Romeite. Tek so sozdavawe na romanska dràva imalo romanski jazik.Pa toj go u~ele Vlasite, koi bile ov~ari... 8 Avtorot ja zaskriva vistinata, zatoa{to Robe bil samo Grk, a negovite prethodnici pred 1767 go-dina samo Bugari. Ne slu~ajno, negovite sogra|ani sakale da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija so jazikot na Kiril Solunski, tn.staroslovenski, a i da gi vnesat maj~inite jazici (govori). Ova niko-ga{ ne se slu~ilo so Vlasite, negovite Aromuni, koi do denes se samo Grci a i Romanci, ni{to pove}e. 9 Vo Makedonija nikoga{ nemalo a i denes nema aromunski sela, tuku samo vla{ki. Vajgand ne uspeal...

7

Epir i Grcija, ili koga sakav da ja posetam Isto~na Makedonija. Odma sakam da dam rezime na ona {to sum soznal za Bitola za vreme na mojot povtoren prestoj vo nego.

′Monastir′ ili turski ′Manastir′ bugarskite selani u{te go narekuvaat ′Bitoq′ (Bitola), e glaven grad na ovoj vilajet i kako takov e sedi{te na turskata vlast i glaven vo-en centar. Vo nego se najduvaat konzulati na Grcija, Rusija, Velika Britanija, Avstro-Unga-rija, a ovoj potowi gi zastapuva i interesite na Germanskoto Carstvo. Srbija donedavno imala svoj konzul, a vo ponovo vreme e ureden i rumunski konzulat.10 @itelstvoto stalno se zgolemuva i toa poradi doseluvawe na muslimani od Bosna, Srbija i Bugarija koi ovde se na-zivaat ′Mohaxir′ (izbeglici).11 Brojot na ìtelite iznesuva preku 50.000 i tie pripa|aat na razni nacii. Ne e mo`no da se pruì poedine~na brojno podatoci za nekoi narodi i nivnite odnosi so drugite.

Me|utoa, glavna masa na ìtelite ja ~inat Bugarite,12 niv 20.000. Odma sakam da ka-àm deka ìtelite na Makedonija se nazivaat ′Bugari′, a ne ′Srbi′,13 oti tie samite sebe ta-ka se nazivaat i oti nivniot jazik e eden bugarski dijalekt.14 Vo sekoj slu~aj, primetuvam de-ka isto~nite i zapadnite Bugari se razlikuvaat vo jazikot i toa mo{ne bitno samo vo akce-ntot, ama vo morfologijata (dodavawe slova, li~. zam. ′jas′, komparacija, tvorba futur, izo-stanuvawe infinitiv, itn.), toj potpolno se svrstuva na stranata na bugarskiot, a ne na st-rana na srpskiot jazik,15 potoa ovoj makedonski jazik da se razviva vo nekoi to~ki na osoben na~in, dodeka srpskiot jazik i isto~nobugarskiot jazik se identi~ni.16 Pra{aweto na na-cionalnata pripadnost na Makedoncite voop{te ne smee da se postavuva taka da se pra{a: dali Makedoncite se Srbi ili Bugari,17 tuku: koj narod ima pove}e prava da gi bara za sebe ? Ovaa dilema moraat da ja razre{at slavistite uz sorabotka so etnografite i istori~arite, a ponajmalku ne na povr{en na~in kako toa vo svoeto delo go nudi Gop~evi}: ′Makedonija i Stara Srbija′.(Srpski i isto~nobugarski isti:zapadniot bugarski e makedonski govor, R.I.)

[to se odnesuva na pra{aweto na pravoslavata slava na koja Gop~evi} neopravdano polaga golema teìna, mora da se re~e deka taa se javuva i vo Isto~na Bugarija, duri vo Be-sarabija, dodeka od druga strana vo Makedonija taa ili voop{to ne se slavi ili se slavi sa-mo poedine~no, kako na primer vo Bitola, kade samo poedini semejstva slavat ′svetec′ ili ′slu`ba′, te ′proslava na semejniot za{titnik′. Isto taka, i Vlasite od Meglen poznavaat sli~ni proslavi, so taa razlika {to vo niv u~estvuva celo selo. [to za mene li~no se odne-suva, ne postoi ni trunka dilema deka Makedoncite moraat da im se pripi{at na Bugarite.18

10 Srbija, Grcija i Romanija bile dràvi so svoi crkvi, {to ne bilo i so Bugarija, koja dràva stanala vo 1908 godina. Pa zatoa do taa godina nemalo makedonski Bugari, tuku samo naslednici na Ohridska-ta arhiepiskopija,so tn.staroslovenski i vo dunavskoto kneèstvo Bugarija...Grci od 1767 godina bile Makedoncite i Vlasite.Ama Vlasite bile i Romanci. Romanija za niv izgradila Romanska crkva i Ro-manski grobi{ta so romanski jazik, a i denes. Nikoga{ i ni{to vo Bitola nema vla{ko, tuku samo ro-mansko. Pak, Makedoncite podignuvale i podignuvaat crkvi. Vakvo ne{to od Vlasite vo Bitola nema. 11 Od niv denes ima ostatoci Arnauti.Tie bile naseleni vo arnautmaala/maxirmaala,no ne skiptarska. 12 Bugari bile pripadnici na Ohridskata arhiepiskopija. Pa vakvi bile i Epircite, a vo Epir bila i Arbanija,za avtorot Albanija.Epir bila makedonska zemja.Iako taa vo 1767 godina bila ukinata,Brig-ite=Brzjacite,Brigi bile i Epircite (Vlasite so Arbanite), vo Bitola se ~ustvuvale samo verski Bu-gari. Me|utoa,vo izvorite se govori samo Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni.Tek koga se sozdala dràvata Grcija, po 1830 godina, poimot Grci stanal politi~ki. Sledi Makedoncite da ne sakat da bi-dat Grci, nitu bugarski Bugari ([opi), nikako Srbi, tuku kako otsekoga{ Makedonci, verski Bugari. 13 Srbi bile pripadnicite na Pe}ka patrijar{ija,a bugarski Bugari([opi)na Trnovska patrijar{ija. 14 Brigiskiot=brzja~kiot dijalekt ne moèl da bide bugarski, oti Bugarija pripa|ala vo Makedonija. Taa bila Makedonski Poluostrov. Ova go menala berlinsko-vienskata {kola so Cojne od 1809 godina. 15 Avtorot ne e ~esen, zatoa{to srpskiot jazik ne bil naroden, tuku makedonski jazik na Kiril Solu-nski... Pak, brzja~kiot i {opskiot bile makedonski govori, a makedonski bile Belgrad, Smederovo... 16 Brzja~kiot govor bil razli~en od isto~nobugarskiot, koj bil kako srpskiot. Avtorot ne e dosleden. 17 Vajgand, vo ″Etnografija na Makedonija″, veli: Bugarite vo Makedonija bile popametni od Bugarite vo Bugarija. Za Albancite (Toskite=Skiptarite) toj veli tie bile pointilgentni od Albancite (Ge-gite=Arnautite).Zna~i, toj razbiral Bugari=Arnauti Mongoli i Makedonci so Skiptari Belci. Sle-di toj ovde da govori za Makedonci. Da ne se izumi Bugarija i Srbija bile makedonski, a isto i Epir. 18 Bez germanski falsifikat Sloveni Srbite, Bugarite, Grcite, Vlasite i Toskite bile Makedonci.

8

Drugi po brojnost vo Bitola, po Bugarite, se Muslimanite koi vkupno gi ima 18.000 (bez garnizon), a vo niv ~inat: Turci, Mohaxini i Albanci.19

Aromunite brojat okolu 8.000 lu|e koi voglavno vodat poteklo od razorenite grado-vi: Moskopole, Nikolica i Linotopi, a vo ponovo vreme ima ìteli na Kru{evo koi ovde se doseluvaat. Ovie podatci se procena na avstriskiot konzul, g. Poga~era koj iscrpno se bavi so statistika.

Izgleda deka moite podatoci se zna~ajno preterani vo pogled na brojot na Aromuni-te (13.000) koi sum gi dobil od aromunskite izvori. Ne moè da bide govor za helenizacija na ovie Aromuni, kako navodi Gop~evi}. Sekade vo semejstvata se govori na aromunski jazik, a ne na gr~ki.20 Taka vo Atina se sretnav so eden broj studenti od Bitola koi se sluèle vo me|usebna komunikacija so aromunskiot jazik, iako bile proèti so gr~ki idei. Koga se slu~i me{awe pome|u Bugari i Aromuni, {to vo Bitola e dosta ~est slu~aj, toga{ preva-gnuva sekoga{ bugarskiot jazik kako jazik koj e vo op{ta upotreba vo Bitola, bez obyir dali tatko ili majka e bugarska nacionalnost. Tek vo najnovo vreme zapo~nuva prodor na gr~kiot jazik vo aromunskite i bugarskite semejstva kako posledica na {kolstvoto i zaradi obnovu-vawe na ovoj jazik. Gr~kiot element e zastapen tek vo ponekoe semejstvo. Me|utoa, gr~kata partija navistina e so jaka delatnost na Aromunite vo prv red, ama i na Bugarite i vo po-mala mera na Albancite, i ovaa partija e daleku pojaka duri i od bugarskata, dodeka rumu-nskata propaganda vo Bitola u{te sekoga{ ne moè da se navede nekoj opipliv broj privrza-nici.

Broj na {panskite Evrei iznesuva okolu 4.000. Naj~esto se raboti za siroma{ni za-naet~ii, nadni~ari i nosa~i. Samo mal broj semejstva e imoten. Se zapoznav so eden {panski Evrein koga turskata Vlada go ispratila vo Germanija da studira zemjodelie i koj e podolgo vreme vo Bitola kako bi organiziral ogledna zemjodelska stanica, za {to, me|utoa, ne pri-mil potrebni sredstva.Vo pogled na ovde{nite Evrei toj mi rekol da postoi ogromna razli-ka pome|u niv i Evreite od Solun. Tie od Solun se pointiligentni, rabotni, izvonredni tr-govci, dodeka Evreite od Bitola, leni, neobrazuvani i se vtopuvaat vo valkan{tini i beda.

Prema sopstvenite zapazuvawa mi se ~ini deka ovoj sud e suvi{en o{tar, oti barem evrejskite zanaetlii potpolno se vredni lu|e koi se zadovolni so skromna zarabotka.21

Isto taka, ne e bezna~aen ni brojot na Ciganite, ama ne moàm da navedam egzaktni cifri poradi nivnoto stalno doseluvawe i otseluvawe. Tie ponajpred se muzikanti, potko-va~i, trgovci so kowi ili posrednici vo proda`ba, ama se bavat i so krpewe lonci. Ovie Cigani so golema ve{tina umeat da prodavaat star kow kako nov ili }opaviot kow da go na-teraat vo galop preku kaldrmata. Kupuva~ot, obi~no, suvi{e docna otkriva deka ovakviot kow moè da se razdviì samo so udari na stap.

Me|u Ciganite vladee golema beda. Dirlivo e da se posmatra kako vojnicite od kasa-rnata donesuvaat ostatoci na hrana na svoite obroci a Ciganite se okupuvaat umiluvaj}i se okolu niv da bi gi podelile tie ostatoci. Toa {to Gop~evi} soop{tuva za ovie vojnici na 119. strana, da sekoja ve~er kukaat da bi ja utolile svojata glad: ′Padi{a ~ok ja{a′, e edna glupa nevistina. Vojnicite se dobro nahraneti i toa se gleda po niv. Duri iako im dolàt plati za podolgo vreme, ipak ne trpat nikakvi oskudici vo hranata, duri ni vo najmalite po-stai.

E jasno deka vo eden grad so tolku mnogu razli~ni nacionalnosti mora da se vodi po-liligvinzam. Turski i bugarski jazik gotovo se podednakvo zastapeni. Aromunite govorat, pokraj svojot maj~in jazik u{te i bugarski i gr~ki, a najgolem broj od niv: turski i alban-ski.22 Mnogu razbiraat duri i {panski jazik oti ~ustvuvaat deka ima dosta isti ili sli~ni zborovi kako i nivniot maj~in jaziik. Sosema e voobi~aeno vo pogolemo dru{tvo istovre-meno da se govori so razli~ni jazici. Koga sedev za stolot kaj svojot prijatel, so niv bi go- 19 Turci, Mohaxini (Arnauti) i Albanci (Skiptari): Mohaxir, h=v, a bez v, e samo Maxir ili Maxar, Ungarec=Mongol. Arnautite imale arnautmaala ili maxirmaala.Tie bile Mongoli:Tatari, êrkezi... 20 Se govori za helenski=gr~ki jazik, makedonskiot jazik, koine i od nego refirmiraniot katarevusa, kako i romanski ili latiniziran tn.slovenski jazik.Za Votson romanskiot bil latniziran slovenski. 21 Avtorot ne saka Evreite od Bitola da gi pravi ponepapametni=poneiteligentni kako Mongolite. Bidej}i Temnite,Crnci,Indijci i Mongoli, bile so zaedni~ko poteklo,za nego isto: Bugari=Arnauti. 22 Toj govori za albanski (skiptarski=toskanski), no nikade go nema gegskiot=arnautskiot, maxirski.

9

vorel germanski, so negovara majka gr~ki, so sestrata aromunski, so bratot koj odel vo an-gliska {kola vo Carigrad- angliski. Naredbite na slugite isklu~ivo se izdavaat na bugar-ski jazik (brzja~ki govor, R.I.). Ako nekoj dojde vo poseta, toga{ pove}e se dràt na gr~kiot koj vaì za jazik na obrazovanite lu|e, a vo Bitola navistina dobro se govori, podobro ot-kolku vo najgolemiot broj gradovi na samata Grcija, a jas pove}e sakam da kaàm: vo sklad so knièvniot jazik. Za ova, pred site, se griàt {kolite.23

Gr~kata gimnazija e dobro posetuvana i ima marlivi nastavnici. Ova vaì i za èn-ska {kola ~ija zgrada e poklon na bra}ata Pinika, edno semejstvo koe e naseleno vo Egipet. Edno drugo aromunsko semejstvo, Mu{iko od Bukure{t, ostavila zadu`bina od 20.000 dukati za ma{ka {kola vo Bitola i 8.000 dukati za ènska {kola vo Plaka.24 Najdobrite sloevi na Bitola, koi gi ~inat Aromunite i Bugarite, svoite deca upravo gi ispra}aat vo ovaa {kola. Bugarite poslednite godini vloìle golemi naporu ama isto taka postignale golemi uspe-si, taka da so vremeto }e gi prevazi}at gr~kite {koli. Rumunskata gimnazija ja posetuvaat gotovo isklu~ivo u~enicite od strana i vo nea ima mo{ne malku u~enici od samata Bitola, dodeka nasproti nea, ènskata {kola stalno se {iri.25 I Turcite imaat svoja gimnazija, do-deka Evreite raspolagaat isklu~ivo so osnovni {koli koi se najduvaat vo àlosna sostojba. Decata na imotnite evrejski semejstva posetuvaat gr~ki {koli, a i rumunska ènska {kola ima eden broj evrejski u~enici.26

Osven nacionalna propaganda koja se kanalizira niz {kolata, postoi i religiozna propaganda. Ovde postoj edna amerikanska misija koja e smestena vo mo{ne ubavata ku}a vo koja se odgleduvaat nekolku bugarski i albanski devoj~ina vo duhot na protestantizmot, ra-botlivost i doma}insko gazduvawe. Ponatamu, ovde deluvaat lazaristite koi, izgleda, imaat dosta vlijanie na rumunskata {kola i ja ~ini zna~ajnata prepreka za nejziniot ponatamo-{en razvoj vo Bitola, bidej}i na gr~ko-pravoslavnite hristijani ni{to ne e pomrsko od ri-mokatolicite.27

Vo ovoj grad vladee ìva trgovija i soobra}aj koi ja pospe{uvaat kako mo{ne povol-nata geografska polo`ba na obodot na golemata, plodna Pelagonska ravnica, taka i se vkr-stuvaat pove}e zna~ajni soobra}ajnici. Edna po{tenska soobra}ajnica vodi od Kor~a, preku Bitola vo Janina (Epir), druga preku Kalmara vo Tesalija, treta vo Solun, ~etvrta za Grad-sko prestavuva priklu~ok na po{tata, petata (mada nedovr{ena) vodi preku Ohrid vo srce na Albanija i ponatamu vo krajbre`nite gradovi na Jadran. Nedavno otvorenata èlezni~ka pruga od Solun u{te }e go doprinese potenciraweto na zna~ajot na ovoj grad kako trgovski centar na Zapadna Makedonija i Isto~na Albanija. Izuzetni se: pazarot za ìtarica, sto~-niot pazar i pazarot za kowi. Cenata na ovcite iznesuva 8 marki vo proletta i pa|a na 4 ma-rki vo esen. Za magarinata se bara 20-80 marki, malite, brdski kowi ~inat 100-160 marki, dodeka jakite kowi na doma{nata rasa ~inat 150-200 marki, a ma|arskite 500-800 marki.

Zanaet~iite se grupirani po svoite zanaeti vo odredena ulica kade zaedno stanuva-at, rabotat i ja izloùvaat svojata roba na otvoren, drveni tezgi. Za podobrite godini i no-}i moàt da se vidat nivnite poslenici (vokolku semejstvata ne im stanuvaat vo nekoj drug del na gradot) kako zavieni vo }ebiwa leàt vo redovi na kaldrmata. Ovde nivniot no}en mir pomalku se remeti, otkolku vo vnatre{nosta na tezgite. (Ulic=u lice, vlice ku}a, R.I.)

Nedelnite va{ari (′pazar′) pruàt posebno {arena slika, koga selanite i selankite se oble~eni vo svojata ìvopisna narodna nosija na te{ko natovareni magarina gi donesuva-at svoite proizvodi. Kromidot, piperkata i lukot gi pronajduvaat svoite brojni milenici. Kolku od niv koi moraat da se zadovolat so ne{to proja i malku isprèni piperki, a ipak samo treba da se vidi kako se debeli tie crveni obrazi od Bukovo !!! 23 Imalo samo Muslimani=Turci i Pravoslavni=Grci. Bidej}i gr~kiot vo Grcija se govorel polo{o od vo Bitola, gr~ki narod so gr~ki jazik nikoga{ pred 1830 godina nemalo. Nivniot jazik bil tn.slo-venski. Vo pesnata Mani ima temen vokal koj bil tn.slovenski, kaj Falmerajer e tn.slovenski akcent... 24 Romanija (Vla{ka) so Romanci nemaat ni{to zaedni~ko so Vlasite (Ov~arite) od makedonski Epir. 25 Zna~i, Vlasite od Bitola sakaat da bidat Grci, a Vlasite von Bitola Romanci. Vlasite ne se narod. 26 Vo Bitola imalo gr~ka {kola so makedonskiot koine, a potoa od nego nastanatiot katarevusa. Po-kraj gr~ka {kola imalo i romanska {kola so romanski jazik koj bil latiniziran tn.slovenski jazik. Nikade nema ni{to vla{ko.Pak,vo makedonski Epir se govorel venetski=ilirski=tn.slovenski jazik. 27 Se govore{e za Turci=Muslimani i Grci=Pravoslavni, a ovde i Rimokatolici.Samo verski narodi.

10

Vo Vitola moè eftino da se ìvee vokolku neste ipove}e ~ustvitelen na na~in na pripremawe na jadeweto. Vo sekoj slu~aj morate da se naviknete na lukot i maslinovoto ma-slo, ako sakate da ostanete podolgo na selo. Sekoga{ mora da se nabavi ov~etina i jaretina, a retko govedina i teletina. Ne{to promena donesuva jagnetinata vo proletta i sviwetina-ta zima. Postojat razli~ni vidovi zarzavat koi mi bile nepoznati, a isto taka ne se oskud-eva so ovo{je, kako: smokva, grozje, diwi i lubenici, ama glavni namirnici za prehrana na siroma{nite sloevi na naselenieto e p~enkaren leb (proja). Kompirot u{te ne steknal pravo gra|anstvo.

Klimata na ovoj grad ne e posebna dobra. Vo prolet i esen vladee malarija, a vo leto stoma~na groznica. Uzrocite na mo{ne golemata smrt na naselenieto leì vo lo{iot kva-litet na vodata, baru{tinata koja leì na jugozapad na gradot, so ~esto izlivawe na rekata Crna vo re~nata dolina i voneoprezniot na~in na ìvot na niskite sloevi naselenie. Grad-skata vlast poku{ava da ja podobri ovaa sostojba so toa {to voveduva kanalizacija, a deli-mi~no i vodovod. Duri ne àlele zna~ajni tro{oci da se izvr{i postavuvawe kej uz bre`-nata reki~ka Dragor koja izvira na obli`nata planina Pelister (2599 m) koja e prekriena so sneg do krajot na juli, a protekuva niz samiot grad.

Izgledot na ovie ulici nalikuva na izgled na turskite gradovi voop{te. Zemji{te-to e prekrieno so valkani{tini i izmet. Ako vremeto e do`dovito se zapa|a vo o~aj, kako da se odi ponatamu, a ako vremeto e ubavo mora da se vnimava na nekoj pes da ne mu se nagazi na opa{kata, ili vas da ne ve pregazi nekoj nosa~ na teret ili da ne dobiete udar na nekoj {irok teret koj go prenesuva tovarnoto ìvotno. Pri toa, na pazarot vrvi od lu|e: selani, dokoni vojnici, Tur~inki oble~eni kako ′mumii′, valkani Cigani, èni so ′spakovani′ deca na grb, prosjaci od uàsnite bole{tini, odrpani Evrei, aromunski keraxii vo svoite beli nosii koi gi gonat svoite kowi so glasni povici, trgovec vo frana~ka nosija, se se sudruva i pominuva eden mimo drug, ama nikoj ne e uùrban.

Edna{ sum poku{al da napravam snimka na edna ovakva ìva ulica, ama odma se soz-dala takva gungula da mi pri{ol eden policaec i me zamolil da odustanam od toa.

Za vreme na svojot prestoj vo ovoj grad sklopiv nekolku poznastva. Najnapred, moram da go spomenam avstriskiot konzul g. Poga~er koj mi pruìl aktivna podr{ka vo op{tewe so turskite vlasti i mi obezbedil prijatni ~asovi na najprijatni i najprijatelski moèn na~in.

Ponatamu, od pomo{ mi bile g. Apostol Margarit i negoviot sin Taki, profesori, kako i nekolku u~enici na vi{ite razredi na rumunskata gimnazija, posebno vo pogled jazi-~nite i etnografskite studii na Aromunite.28 Vo odnos na albanskiot jazik osobeno blago-darnost mu dolàm na g. Jerasimos Kirija{.

3. RosnaRosnaRosnaRosna---- ~iflik ~iflik ~iflik ~iflik (17.- 23. maj) Da vo mnogu ne bi zavisel od keraxijata, kupiv eden jak, dobro graden kow. Na àlo-

st,podocna se ispostavilo deka ovoj kow ne bil najpogoen za moite planinski turi, oti imal suvi{no dolgi noze. Vo ravnicata se pokaàlo kako izvrsten trka~ki kow. Trgnav 17. maj so svojot prijatel Perikle vo Rosna. Podnosliviot pat nas ne vodel niz dobro obrabotena ra-vnica na rekata Crna kon Jug. Vo Nego~ani se sklonivme vo anot begaj}i od nevremeto koe izbilo. Ovoj an mu pripa|a na nekoj Aromun, kako {to toa, voostanatoto, skoro sekade e slu-~aj vo ovie delovi na Makedonija. Sopstvenikot so par momci gi obezbeduva rabotite dode-ka semejstvoto ostanalo vo domovinata, vo planinskoto selo, koe go posetuva vo golemite vremenski razmaci. Obi~no, anxijata ima du}an vo kogo na selanite im prodava se mo`ni proizvodi. Negovata zarabotuva~ka e osredna, a bidej}i negovite potrebi i potrebite na negovoto semejstvo e izrazito skromna, se slu~uva so vremeto da moè da se za{tedi pomala suma pari so koi toj se povlekuva vo svoeto planinsko selo koga napolni pedeset godini ì-vot. Generalno zemeno, anovite naro~ito ne se ~isti, ama sum voo~il deka anovite koi gi dr-àt Aromunite se daleku po~isti otkolku anovite na Bugarite ili Albancite.29 28 Vidlivo e deka se raboti samo za romanski jazik, ni{to vla{ko. Romanski bile i grobi{tata, a niv od gr~kite gi deli samo eden pat. Tokmu zatoa Vlasite bile samo Grci i Romanci, bez posebno vla{ko. 29 Avtorot potvrduva, deka Vlasite ìveele vo planinite so dovolno voda.I zatoa tie bile samo ov~a-ri. Brigite=Brzjacite i brzja~kite Skiptari vo ravnicata bile bez dovolno voda, {to ostanala i ni-vna tradicija/navika.Do denes Vlasite ne se zemjodelci,nitu govedari i sviwari,a vakvi bile Brigite.

11

Go prodolìvme patot koga prestanalo nevremeto. Kaj mestoto Sakulevo ja prega-zivme nadojdenata voda na istoimenata reka, a zad mestoto Varbeni preminavme preku most-ot koj e opasen po ìvot. Kameniot lak na ovoj most se sru{il taka da ostanala samo edna staza {irina okolu 30 sm po sredina na mostot. Obi~no se java niz vodata, ama ovoj pat toa ne e mo`no oti potokot bil suvi{e nadojden. Neposredno pred Rosna slegovme od patot i svrtivme na nekoj polski pat koj nas ne odvel vo seloto niz ubavi p~eni~ni poliwa.

Nas ne do~ekal srdit lave` na pes na koj se sjatile selanite da bi gi pozdravile svo-ite gospodari na imoti. Ovaa prilika ja iskoristiv da ja opi{am ~iftli~kata ekonomija koja mo{ne e rasprostraneta na turskoto tlo,30 na na~in na koj sum go zapoznal vo Rosna. Du-ri iako bi se javile izvesni ostapuvawa od odredbite koi ovde vaàt, ipak, generalno, seka-de e ist odnosot pome|u gospodarite na dobrata i selanite.

U{te od daleku moè da se razlikuva ~iflik od nekoe drugo selo.Usred brojni, oni-ski potleu{i se izdignuva edna masivna zgrada vo oblik na kula, koja e oboena vo belo i pre-kriena so cigli. Toa e stan na gospodarot na dobroto vo kogo toj boravi za vreme na svojata poseta. Mo{ne retko e i negovoto semejstvo. Samiot ìvot na ~iftlikot isuvi{e malku e privle~en za pove}eto bogati sopstvenici, a neretko i opasen. Toa se gleda i po toa da na dolniot sprat obi~no nema prozori, a da gorniot e snabden so pu{karnici. Osven toa, ovaa ku}a leì usred dvori{te koe e opa{en so visoki yidovi. Vo Rosna pokraj glavnata kapija postoi i doyidana, nekoj vid straàrnica.

Na sekoe dobro ima pove}e straàri, gotovo sekoga{ Albanci, na koi im se ukaùva prednost za takvi raboti poradi nivnata vernost,puzdanost i hrabrost.Neizmeni~no {etaat po atarot kako dewe, taka no}e da bi go spre~ile polskiot grabe`, ama i da ({to u{te po-zna~ajno) pravovremeno bi ja javile sekoja opasnost od razbojnicite. Ovaa fukara, imeno, e taka drska da prodre vo samo selo, zarobi sopstvenikot na dobroto i za nego iznuduva visoka otkupnina. Vo Rosna vakvi napadi pove}e pati se odbieni.31

Koga edna ve~er zaedno sedevme vo dobro raspoloènie odedna{ se slu{nalo pukawe ispred seloto, na koj odma upla{eno stanale Perikle i negoviot rodnina Taso i odma ja uga-sile lambata. ′Razbojnici′, bilo edino {to mi doviknale vo svojot strav. Odma se poteglo za oru`je i otvoruvawe na pu{karnicite. Site se rasporedivme pokraj sekoja od niv i napnato ~ekavme. Vo dale~inata se za~ulo nekolku hitci. Potoa nekoi pola ~as se pojavile ovie Al-banci i javile deka razbojnicite upadnale vo sosedno selo, ama pak gi odbile. Se mi se ~ine-lo kako mnogu buka niod{to, ama nanovo moèv da vidam vo kakov strav ìveat ovie lu|e od razbojnicite.

Siroma{nite selani malku ili ni{to ne moraat da se pla{at, bidej}i ionaka nema-at {to da izgubat. Toa posebno se odnesuva na onie koi svoite sredstva za ìvot gi zara-botuvaat rabotej}i makotrpno na nekoj ~iftlik.

Zemji{teto, kako i site ku}i na nego pripa|aat na zemjoposednikot koj obrabotuva zemja onolku kolku {to saka, a izvr{iteli mu se kmetovi. Ovie selani dobivaat od 2-5 para volovi, ve}e vo zavisnost od nivniot broj, a toa isto se odnesuva na seme i setva. Od ètvata Vladata go dobiva svojot desetok, a od preostanatite devet desetini se odbija i koli~inata na predadenoto seme, pa tek od preostanata masa se vr{i raspodelba na pola, od koja edna po-lovina pripa|a na selanite, a vtorata polovina na zemjoposednikot. Vo nekoi ~iftlici ne se odbiva seme za setva. Osven toa, selanite se obvrzani na zemjoposednikot da mu ja stavat na raspolagawe svojata vle~na marva, koga ovoj mora da izvr{i pogolema isporaka.

Koga zemjoposednikot e prisuten na svojot imot, toga{ selanite se obvrzani, po red, da go snabduvaat so ìvotni namirnici, kako: so ìvina, jajca, leb itn. Tie stalno gi izdr-ùvaat straàrite. Duri i nim im pripa|a del na zemjata za obrabotka, ama nea besplatno ja obrabotuvaat istite ovie selani.

Kako protivusluga za ovie pokloni, zemjodelecot (zemjoposednikot, R.I.) besplatno im pruà na selanite pasi{ta i ogrevno drvo. Prinosot na lozarstvoto isto taka se deli pome|u zemjoposednikot i selanite, ama cela rabota vo niv ja iznesuvaat samite selani na

30 Vlasite, koi vo anti~ka=etni~ka Makedonija gi prifatile Osmanite, stanale bogata{i, no ne anti-~kite=etni~kite Makedonci. Sledi Vlasite da bidat vo slu`ba na tu|i interesi, a {to vaì i denes. 31 Albancite se ~uvari da go za{titat imot od albanskite razbojnici. ûvarot i aramijata se hrabri.

12

svoite grbovi. Ovde{noto vino e malku oporo, lozjata ne umeat pravilno da go tretiraat i e pravo ~udo prinosite da se tolku bogati iako negata na lozjata e nedostata~na.

Ova dobro e taka golemo da 50 naseleni semejstva ne moàt da go obrabotat, taka go-lemata oblast se dava vo zakup na selanite na sosednite sela koi, na ime porez, imaat ob-vrska naesen da ispora~at edna ~etvrtina prinos. I pokraj toa, 1/3 dobra ostanuva neobra-botena sekoja godina. ′So germanskite selani i podobri orudija prinosot bi se upetstru~il′, me uveruva moj prijatel.32 Uprkos na toa, sumata koja ovoj zemjoposednik ja isplatil na drà-vata na ime desetok iznesuvala vo prethodnata godina 26.000 pjasteri33 (okolu 5.000 marki), {to konsenkvetno zna~i deka vkupniot prinos pari~no bil vreden 50.000 marki. Me|utoa, vistinskata vrednost na ètvata bila zna~ajna povisoka, oti zakupcite desetkite, spahiite, sakaat vo taa prilika i ne{to da zarabotat. Te{ko hristijanin da moè da se bavi so vakvi raboti, oti begovite gi smetaat so svoeto privilegirano pravo, koe pove}e im donesuva ot-kolku iznosot na nivnite dobra (roba).

Najgolem broj ~iftlici pripa|aat na muslimanite, ama ipak ima i hristijani i ne-kolku Evrei koi gi poseduvaat. Selanite gotovo sekoga{ se Bugari, vo Albanija toa se hri-stijanski i muslimanski Albanci, vo Epir Grci. Nasproti niv, Aromunite ìveat slobod-no na svoite planini. Samo vo predelot Muzakija postojat Arumuni od plemeto Far{erio-ti koi rabotat na ~iftlicite. Osven toa, ima dosta Cigani koi se vraboteni na dobroto ili kako kmetovi ili kako selani i koi tuka se naseleni. Ova se odnesuva na Sredna Alba-nija.34

Klimata vo Rosna e mo{ne dobra, blaga i zdrava. Ovde nema groznica, za razlika od Bitola vo kogo se javuva. Preku ravnicatasekoga{ duva veter so umerena ja~ina taka da let-nite è{tini mo{ne lesno moàt da se podnesat. Ne oskudevaat ni vo do`dovite.

Selanite se leni, valkani i la`livi. Odrastuvaat gotovo bez ikakvo obrazuvawe, samo mal broj od onie koi umeat da ~itaat.Za nastavata ne se ~ini gotovo ni{to.Bidej}i toa ne im e od korist, gubat sekakvo intersuvawe da se borat za znaewa.35 Nivnata marlivost bi bila od korist samo na zemjoposednikot, pa zatoa pove}e i ne rabotat od onolku kolku im e potrebno za sopstveniot ìvot.

Dvadeseti maj bila proslavata vo ~est na evangelistot Jovan. Za taa prilika usred selo se sobrale ukraseni selan~i~ki koi mesele lebovi (′poga~i′) koi dobivaat oblik na te-psii vo koi se pe~at. Oblikot im e trkalezen, okolu 1/2 m vo pre~nik, so ivica debela okolu 6 sm. Koga se pojavi àr toj se stava vo tepsijata a preku nea se stava poklopec od bakar. Po-toa se ova se zavrtuva so è{kiot àr i pepelot dodeka lebot se pe~e. Koga im prijdov na ovaa grupa devojki so svojot fotografski aparat da gi snimim, najpove}eto se razbegale pr-ed {to uspeav aparatot da go stavam na nogarite. I onie preostanatite moèv da gi spre~am da odat edino uz upotreba sila. Taa ve~er sum soznal od eden me{tanec za razlogot na nivno-to begawe: veruvale deka imam frane~ki, ′~arobni′ aparat, so koj bi moèl da gi vidam ′in natura′.

Sledniot den bilo strièweto na ovcite na koe nas ne povikal eden selanec. Ovde se na{le i rodninite i poznanicite da bi pomognale vo strièweto na ovcite. Za taa pri-lika se koli jagne i po izvr{enata rabota nastanuva ~asteweto pri {to prile`no se pie prepe~enica. Mnogi u~tive izreki, koi se slu{nale od strana na najednostavni lu|e pri pi-eweto, predizvikalo taka moe divewe da ednostavno ne bi sakal da gi navedam.36 U{te koga se pribliùvavme na ovaa ku}a, vo presret ni izlegol doma}inot so pozdrav dobrodojdovte, 32 Pak, bidej}i Vlasite ne bile zemjodelci i sto~ari, so niv stopanstvoto bi se isu{ilo, propadnalo... 33 Pjasteri=pja steri: pjati=pqati=plati steri=s teri, stateri=s ta teri, so ista makedonska osnova. 34 Se gleda deka pot~ineti bile pravoslavnite domorodci, a vakvi bile i vo Epir,ovdeka Grci, {to va-èlo i za pravoslavnite brigiski Arbani,avtorovi Albani,no ne Osmanite=Turcite i nivnite Vlasi. 35 Do denes se govori, Makedoncite bile Grci, Srbi i Bugari. Me|utoa, Grcija, Srbija i Bugarija do 1912 godina, koga Makedonija bila razdelena, izgraduvale {koli i za Makedoncite da postanat Grci, Srbi i Bugari. Naprotiv, Vlasite u~ele gr~ki i romanski, no ne vla{ki, a nemalo ni skiptarski {ko-li. Se kaà, ″Turci imaat svoja gimnazija″, vo koja se u~el Osmanoviot jazik. Ovoj bil Mehmedov jazik. Pak, toj bil novopersiski, vo koj Mehmed Karaman vo 13 vek vnesol turski=mongolski zborovi. Bidej-}i Balkanskiot=Makedonskiot Poluostrov bil pod Osmanite, koj nemale turski jazik,nemalo narodi. 36 Avtorot se divel na preobilnite izreki na brigiskite=brzja~kite tradicii samo od posledeno doba

13

a zad nego stoela negovata èna. Pri prilika vleguvawe vo sobata sledel u{te eden pozdrav, a vo trenutokot koga sedevme na tepihot- tret pozdrav i toa sekoga{ so isti zborovi. Potoa eden selanec na doma}inot mu go pruìl {i{eto so rakija, pri {to rekol: ′Na tvoja slu`ba, ~orbaxio′. (Toga{ se spomenuva imeto !)

Doma}in: ′Dobro ti bilo i nek′ ti dragi Bog podari sre}a′ Selanec: ′Amin′ ! (Site prisutni izvikuvaat isto, duri i muslimani, i se krstat.) Doma}in: ′Da se blagosloveni poliwata′ Selenec: ′Amin′ Doma}in: ′Nek′ poìveat vku}anite i ìvotnite′ Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Neka ovcite ostanat ìvi i nek′ se mnoàt, nek od edna bidat iljadi, a

onoj koj gi nema, da dobie stotina′. Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Boè blagoslovigi (proizvodite na ovci kako: mleko, put-

er, sirewe) i nek′ se pojade vo zdravje i sre}a′ ! Selanec: ′Amin′ Doma}in: ′Za tvoe zdravje′ ! Selanec: ′Blagodaram′ Koga doma}inot otpil, toj na selanecot mu go pruà {i{eto od kalaj (koj se vika

′pogur′), koj ima isto tolku ako ne i pove}e èlbi na srceto, pred {to ako doma}inot e ne-oènet, na kogo mu saka dobra i bogata èna i mnogu zdravi deca. Taka ′pagurot′ popoleka kruì. Potoa kruàt ladni jadewa, a lu|eto ne se sramat pri zemaweto hrana.

Brzo mi pominalo vremeto na ovoj ~iftlik posveteno na turskite i albanskite istraùvawa kako izletite vo okolinata zaradi orientacija.

4. Izlet za NeveskaIzlet za NeveskaIzlet za NeveskaIzlet za Neveska (23.- 29.maj) Dvaesettreti maj vo 08 ~asot go napu{tiv Rosno vo pridru`ba na svojot prijatel Pe-

rikle i eden Albanec.37 Ja prope{a~ivme ravnicata vo pravec jugozapad, a potoa sme svrtile ju`no vo edna pomala dolina koja nas ponatamu ne vodela pokraj seloto Leskovec(koj e na glas poradi pla~kawe) vo Negovan ubavo mesto so 150 ku}i naselen so Albanci od Epir (Ar-girokastro). Ova razdale~ina od Rosno do Negovan iznesuva 2 ~asa od.38 Vo nego, isto taka, se najduva okolu 20 aromunski semejstva. Ova mesto postoj tek nekolku 30 godini. Najgolemiot broj na ma{ki na ova selo e vraboteno vo Rumunija kako tesari.39 Edna{ godi{no tamo doa|a ispraten i gi zema parite za izdrùvawe na semejstvata koi ostanale vo mestoto.

Popot nas ne primil prijatelski i ne po~estil so kola~iwa od jajca i neobrano mle-ko. Ve}e mislev da trgnam koga se pojavil zaptijata i go pobaral mojot paso{. Ni najmalku ne sum bil vo neprilika iako toga{ ne sum pobaral turski paso{ koj se koristi vo vnatre-{nosta na zemjata. Shodno na negovite instrukcii trebalo da me odvede vo Florina,40 i te-legrafski da se raspra{a za mene kaj policijata vo Bitola. Ako ni toga{ ne dobie zadovo-luva~ki informacii, toga{ moè da dojde po mene vo Neveska. Potoa sum oti{ol. Perikle i Albanecot ostanale. Poradi toa unajmiv dvajca fahrizaptiii za pridru`ba. Se odelo uz-brdo so edno pat~ence, a potoa sme vo {uma. Nabrzo morav dlaboko da se sagnuvam kako gran-kite na kro{nite ne bi me oborile, a naskoro sme bile prinudeni i da gi raztrgnuvame gra-nkite kako voop{e bi moèle da pomineme. Ama najgore nas te ne o~ekuvalo koga izlegovme id ovaa {uma i trgnale niz planinskiot obronak so izlokan staza od do`d. Sre}no sme po-minale preku najopasnoto mesto, koga nestanalo tlo ispod kopitata na zadnite noze na mojot 37 Na avtorot Albanecot mu bil ~uvar, pes, a Albancite bile postavani za ~uvari, pesovi. Denes Al-bancite,na neprijatelite na pravoslavieto,pravoslavni se makedonskite Rusi,opstoile ~uvari,pesovi. 38 Vajgand govori za Vlasi i Albanci vo Epir.Za Barlet Albanija bila vo Epir.Spored Barlet, Epir bil makedonski, a ilirski jazik bil tn.slovenski jazik.A bidej}i vo makedonski Epir cela toponimija bila samo na tn.slovenski jazik,toj i negovata viensko-berlinsko {kola se samo 100% falsifikatori. Pa nikoga{ nemalo vla{ki i albanski narodi.Vlasite i Albancite se odrodeni Belci=tn.Nesloveni. 39Bidej}i najpove}eto Vlasi i Albanci odele vo Romanija, tamu so romanskiot jazik se romanizirale. 40 Patuvaweto bilo vo 1889. i 1890. godina.Imeto Lerin vo Florina bilo promeneto mnogu po 1913 god. Toa bilo napraveno od avtorot, koj se sluèl so literatura: na kraj. Isto taka, za Bitola stoi Bitoq.

14

kow. Vo toj trenutok ne bilo mesto za skokawe, taka da izvitkav napred {to pove}e sum mo-èl, a so zaedni~ki napori kako kowot, kako i zaptiite koi go vle~ele, uspeavme da se izba-vime od ovaa opasna situacija. Gi prokolnav svoite pridru`nici {to voop{to trgnale na ovaa staza za da so pre~icata bi go skratile patot za eden ~as. Dali delot na patot bil po-dobar. So pridru`nicite sum razgovaral na gr~ki jazik a potoa so durbinot im go pokaàv eden pastir na sosednoto brdo koe go napasauval stadoto, na{to po~nale sneblivo da vikat na aromunski jazik. Tek toga{ sum primetil deka bile Aromuni. Mi raskaàle deka Arumu-nite vo Negovan vodat poteklo od Belkamen. Po dvo~asovniot mar{ od Negovan stignavme vo Neveska.41 Srede~no sum do~ekan vo ku}ata na Jansku42 Kerane, koga sum go poznaval u{te so svoeto prvo patuvawe. Nabrzo se sobrale prijatelite i poznanicite kako bi me pozdra-vile.

Polo`bata na ovo selo e sosema draèsna. I ova selo, kako vostanatoto gotovo site aromunski sela, leì na strmniot planinski obronok koj se spu{ta vo dolinata na svojot goren del vo pravec Sever. Mestoto e opkruèno so {uma i so~ni livadi koi so bogati iz-vori gi napojuvaat so voda, ~ija tempertatura varira od 7 do 9° R. Samo eden od izvorite, po ime ′Šoput d′ingjos′43 ima temperatura od samo 5,8° R. Ladnosta na ovaa voda moè da se objasni so okolnosta deka na brdoto Vi~u (na ~ij obronok leì ova selo) i leto moàt da se vidat nekoi mesta pokrieni so sneg.

5. Zaslugi na Halil RafitZaslugi na Halil RafitZaslugi na Halil RafitZaslugi na Halil Rafit----pa{apa{apa{apa{a (Bitola, 30. maj- 1.juni) Proslavata Bajram mi pruìla prilika da go posetam toga{niot valija Halil Ri-

fat-pa{a. Me primil mo{ne qubezno i mi obe}al podr{ka vo sekoj pogled. Naàlost, po-sle se po nekolku dena bil otpovikan od svojata polo`ba. Toa bil ~ovek koj vo vremenskiot period od tri godini ja vr{el vlasta na op{to zadovolstvo na hristijanskoto naselenie. Pod nego, cela oblast Bitola bila edina vo svekolikata Turcija vo koja moèlo da se patu-va so izvesna sigurnost. Stalno gi progonuval razbojnicite,44 niv samo gi ubival, a kako opomena na drugite, nivnata glava ja nabijal na kol. So toa obezbeduval mir i red i go vovel institutot ′Fahri-zaptije′ ({to zna~i ′naoruàni lu|e′) koi se regrutirale od naselenieto na selata i bile odredeni da gi {titat, so {to i na hristijanskoto naselenie mu e pruèna prilika ne samo so oru`je vo race da se odbrani od razbojnicite, tuku i da se sprotistavi na napadite na muslimanite.45Pod Rifat-pa{inata vlast sekoj pretstavnik e kaznuvan bez ob-yir na svojata religiozna pripadnost. Se slu~uvalo imotnite Turci da se osuduvaat na kazna fizi~ka rabota na regionalnite pati{ta, dodeka siroma{nite se kaznuvale pari~no.So toa ja izboril qubovta i po~ituvaweto na hristijanite ama i omrazata na Turcite,46 te pod vlijanie na blagorodni{tvoto im po{lo za raka do go sklonat i na negovo mesto da dovedat takov ~ovek pod ~ija vlast povtorno smeele da prodolàt so nekazneti progonuvawa i podja-remuvawe na hristijanite, Fahri-zaptije odma se otpovikani, e zabraneto nosewe na oru`je, a nedolgo potoa se pojavile i razbojnici, (kako {to moèlo da se o~ekuva), koi so poedini begovi duvale vo ist rog.47 Rifat-pa{a, vidno obeshrabren, dozvolil vo Elmirki (vo koj e premesten) rabotite da te~at so svojot tek, kako {to toa, voostanatoto, e obi~aj vo cela Tu-rcija. Pa ipak, sega e postaven za Minister za vnatre{ni raboti. Mo`da u{te toga{ spoz-nal da e uzaludna borba protiv vreànoto mislewe deka hristijanite se robovi na muslima-

41 Poimite se na jazik na Belci, tn.slovenski, no ne skiptarski i vla{ki, trorasni jazici, sram za be-lata rasa. Istoto e za germanski jazik.Sledi Germanite da gi poznavaat gotskite=albanskite zborovi. 42 Jansku=jansk u=brigiski(brzja~ki)dativ.Kaj Belcite nikoj drug osven Brigite=Brzjacite e u=dativ. 43 [oput...kako i temniot vokal se tn.slovenski, no ne tn.neslovenski, a niti semitski, a semitski zbo-rovi bile na Crnci vo latinskiot jazik. Spored Vlainkata Fanija Papazoglu, Epirci bile semitizi-rani Pelazgi. Toa govori romanizirani Epirci (Vlasi i Albani), a Vajgand veli, Vlasite i Albanci-te bile ″bra}a″. Za potsetuvawe, romanskiot bil latiniziran tn.slovenski jazik, kako gr~kiot koini-ziran tn.slovenski.Me|utoa,nejzinite Vlasi imaat arnautski zborovi,{to vaì za albanskiot, koj bil trorasen jazik, toa tokmu poradi mongolskite Arnauti. Albanskite avtori gi odbegnuvaat semitski i mongolski zborovi na temnite rasi. Istoto vaì i za Vlasite.Nivnite jazici se samo trorasni jazici. 44 Rabojnici bile Albancite. Tie od Arbanija=Albanija=Skiptarija doa|ale da pla~kaat vo Bitola... 45 Pravoslavnoto naselenie bilo napa|ano samo od muslimanskite razbojni~ki bandi, a samo albanski. 46 Otsekoga{ Albancite kako muslimani bile samo Turci. Toa vo R.Makedonija bilo i po 1950 godina. 47 Albancite bile pro~ueni begovi i vojni stare{ini. Tokmu zatoa tie bile zloto... na pravoslavnite.

15

nite. Duri iako ova mislewe ne e {iroko zastapeno vo gradovite na morskiot breg koi so-obra}ajno dobro se povrzani so nadvore{niot svet, ipak taa itekako e zastapena vo vnatre-{nosta i po nego tamo{nite muslimani se ravnat.48

Bidej}i sebi si obezbediv turski paso{ i pismo so preporaka se vrativ 1. juni vo Ro-sno. Tek 3. juni od Florina mi ispratile pridruùva~ bidej}i lokalniot kajmakam tvrdel deka za ova nema ovlastuvawe, oti Rifat-pa{a vo me|uvreme e otpovikan. Samo so energi~en demar{ na konzulot od Bitola- g. Poga~era , imav da mu zablagodaram deka kajmakamot popu-{til na mojata èlba.

Svrha na ovoj izlet bila vo toa li~no da se uverim {to e vistina vo prikaznite koi sum gi slu{al za Vlasite od planinskiot predel Karaxova. Se govorelo deka se muslimani i govorat so mo{ne sli~en jazik na da~kite Rumuni.49

6. Izlet na Vlahomeglen i vra}awe vo BitolaIzlet na Vlahomeglen i vra}awe vo BitolaIzlet na Vlahomeglen i vra}awe vo BitolaIzlet na Vlahomeglen i vra}awe vo Bitola (4.-25.juni) Utroto 4. juni vo 06 ~asot, trgnavme pri vedro vreme na na{iot pat. Sum ponesol sa-

mo edna dupla ko`na ~anta koja visela od dvete strani na sedloto i edno }ebe, so obyir deka sum nameruval mo{ne brzo da se vratam. Vo brziot kas se odelo kon Banica koja leì na podno`jeto na brdoto, otkade so dobar pat koj so okuki vodi napred, pristignale do prevojot kaj Gorni~ova. Po dvo~asovnoto javawe kratko se zadràvme da bi popiele kafe. Koga zad sebe ja ostavivme ′kulata′ (straàra za nadyor na pati{tata so naoruàni vojnici) udrivme so pr~icata kako pobrzo bi dospeale do dolinata. Od toa mesto imavme pogled na maloto ezero Petresko.Potoa pe{ se spu{tivme na patot. Po kratko vreme stignavme do druga kula. Ottamu patot e lo{ da ~ovek mora da se ~udi kako po nego voop{to moàt da se dviàt ko-li. Goli steni leàt na dnevna svetlost poseani so eden sloj oblutki, {to, vsu{nost, pri pluskovite se pretvora vo dno na korito na mo}en potok. Povtorno sme slegle od patot i okolu 10 ~asot bile na severozapadniot breg na ezeroto Ostrovo. Vo galop sme projavale so peskovitata povr{ina koja se najduva ispred sevrniot breg i pominale pokraj ìvopisniot ostrov koj se najduva okolu 100 m od bregot. Toa vo me|uvreme postanalo poluostrovo poradi niskiot vodostoj na ezerskata voda, i po pola ~as dojdovme vo Ostrovo kade se odmorivme za ru~ek. Ribi i kola~iwa od jajca odli~na ni prijale. Koga sum se raspra{uval kaj anxijata za naselenieto, mi odgovoril: ′IMIS KSEVROME ROMEIKA′ (govorime gr~ki);50 so toa sakal da izbegne da kaè deka se Bugari, a istovremeno ne sakal direktno da kaè deka se Grci. Ova selo broi 100 bugarski i 50 muslimanski ku}i.51

Okolu 13 ~ go prodolìvme patuvaweto so stazata koj vodi preku brdoto i dospeavme na onoj ist drum koj vo {irokiot lak go zaobikoluva Ostrovoto poradi visokiot prevoj. Pr-ed {to na toa postanavme svesni, odedna{ se naobla~ilo i po~nalo da pluska so takva sila da odedna{ se ~ustvuvav deka sum voden i da nemam vreme da go raspakuvam }ebeto i da go pr-efrlam na sebe. Zapravo sme javale prema dolinata od ~ii bo~ni obronki vodata se slivala vo kaskadite. Za kratko vreme vodata go preplavila patot do ~lenkite, te sme na{le za sho-dno da go prodolìme svojot pat. Se ~ustvuvav mo{ne neudobno bidej}i sum nosel ko`ni pa-ntaloni koi bile vovle~eni vo visoki ~izmi. Naravno, ne potraelo dolgo, a ~izmite ve}e bile ispolneti so voda, dodeka ko`nite pantaloni bile potpolno vodeni.

U{te dolgo po prestanokot na nevremeto se potsetiv na negovite posledici na naj-neprijaten moèn na~in. Okolu 15 ~asot stignavme vo Vladovo. Brzavme da {to pred sti-gneme vo Voden bidej}i mi se ledile vodenite ali{ta, pri {to na mene ne moèlo da se

48 Do denes za Albancite pravoslavnite se robovi. Toa se gleda vo R.Makedonija, samo za nea ima Ram-koven dogovor, od 2001 godina, bez finansiska ramka, Albancite samo kako muslimani da parazitiraat vrz pravoslavnite Makedonci, ovie i za niv za se da pla}aat. Pa ova delo e na Evropjani so SAD-~ani. 49 ″Poblisku za narodot i jazikot }e najdete vo moeto delo ′Vlahomeglen′, Lajpcig, 1892″. Me|utoa, vo Meglen bile naseleni Mongoli.Sledi vo Meglen da imalo temnoteni ov~ari,preseleni i od Kavkazko. 50 Se potvrduva, nikoga{ nemalo gr~ki narod, niti helenski, tuku samo romejski so romejski jazik. To-kmu zatoa za Atiwanite glaven grad bil samo Konstantinopol.Pa seloto Atina do 1767 godina bil pod varo{ot Ohrid, a i gradot Atina vo 1836 godina pod sobornata crkva ″Sv.Dimitrija″-Bitola. Isto ta-ka, Vajgand govori deka vo Bitola,vo 1924 godina, gr~kiot jazik se vikal rumejka.I toga{ nemalo Grci. 51 Avtorot ne kaùva {to se muslimanite. Pa tie bile samo Makedonci. Iako tie spored avtorot go-vorele bugarski jazik,tie za nego ne bile Bugari. Bugari bile samo pravoslavni, pripadnici na ukina-tata Ohridska arhiepiskopija. Se potvrduva, do 1767 godina imalo Bugari, a potoa Grci i Muslimani.

16

ostavi vpe~atok nitu ubavinata na rekata koja protekuvala niz dolinata, niti ìvopisnata vegetacija koja ja priredila ovaa rajska oblast na Voden. Okolu 16 ~asot odjavavme vo tesni-te i valkani sokaci na Voden.

Po kratko barawe, ja pronajdovme ku}ata na dobrostoe~kiot Aromun koj se vikal \o-r|i Dimitri ôko, ~ija adresa ja soznav pri prilika na svoite prestoi vo Neveska. Me pri-mil gostolubivo. Mojata prva grià se sostoela vo toa da se presle~am. So pomo{ na garde-robata na svojot doma}in brzo se preoblekov vo bugarski selanec. Potoa izlegovme, poseti-vme nekolku uspatni kafani koi se najduvaat na poznatata trasa na Voden, otkade se pruà prediven pogled na nizinata koja se pod nea se {iri i koja e obrastena so ìvipisni raste-nija. Sme piele razli~ni rakii so koi edino moàm da se zablagodaram {to ne sum navlekol nastinka od {to se pla{ev.

Celiot grad e protkaen so pritokite na rekata Krema koi ùborej}i se obru{uvaat vo dlabinata vo vid na mali ili pogolemi vodopadi. Klimata na Voden e najzdrava. Se gleda-at oèlteni lica na ìtelite koi dosta mora da patat od groznica. Glavno zanimawe na na-selenieto ~ini odgleduvawe na svileni bubi. Godi{no se proizveduva okolu 200.000 oka ~a-uri. Vo tesnite ulici ~ovek ima problem da gi izbegne tegle~ka marva koja e natovarena so granki na crnici.

Gr~kata partija ima ne{to privrzanici me|u Bugarite vo Voden, a samiot grad isto-vremeno e sedi{te na vladikata. Ama ova ne e od qubov prema Grcite ve}e od strav od Tur-cite i od vladikata.52Tek vo posledno vreme se vtemeluva nacionalna-bugarska partija.53 Tu-rci ovde ~inat negde okolu edna tretina naselenie, ~ij broj iznosi okolu 14.000 du{o.

Slednoto utro go posetiv kajmakamot da bi mu go predal svoeto pismo so preporaka, ama i da bi go zamolil za edno novo pismo i suvarija zaradi pridru`ba vo oblasta Meglen.

Ovaa molba ja odobril mo{ne nerado. Se sumwalo vo mene (kako sum slu{nal po po-vratokot) deka sum avstriski oficer koj do{ol ovde da bi videl kade moè da se postavat topovi. Nikoj ne moèl da svati deka sum do{ol zaradi Aromunite vo kr{evitata Karaxo-va. Tek po podne i nekolku urgencii, se pojavil suvarot.

Pome|u gradinata i nasadite na crnici trgnavme vo pravec na sever, nekolku pati go pregazivme potokot, a potoa trgnavme kon severo-istok pronajduvaj}i go seloto Lukova~ na brdoto, i prodolìvme za Dragomance vo koe stignavme vo 14 ~asot. Ottuka po~nuva nizina-ta ′Bugaro-meglen′. Uzdu`nata osa na ovaa nizina poa|a od Dragomanci, vo pravec severo-is-tok, do Fu{tani i ima dolìna od okolu 25 km, dodeka {irinata na nizinata varira pome|u 5 i 10 km. E zatvorena so planinski masivi koi se spu{taat okomito prema nejzinite obodi od koi se slivaat mno{tvo potoci i poto~iwa koi istovremeno obilno ja natopuvaat nizi-nata kako {to se Slatina, Gulena Reka i Belica i koi, spojuvaj}i se vo eden vodotek, te~at ponatamu pod imeto Meglenica. Za{titeni polo`bata na nizinata dobro tlo i izda{nost vo voda uslovuvaat kako rasko{na vegetacija i golema plodnost taka godi{no da moàt da se sobiraat i tri ètvi. Samo izuzetno pa|a sneg. Naselenieto najgolem del go ~inat ′pomaci′, te. muslimanizirani Bugari,54 koi isto taka se poznati kako vredni zemjodelci.

So nizinata sme projavale vo kas doa|aj}i kaj seloto Koturian edino izvi{uvawe koe str~i od nizinata na koe nekoga{ senao|alo utvrduvawe, potoa pominavme kraj nadojde-nata Belica i okolu 18 ~asot stignavme vo glavno mesto Subotsko koe ima okolu 200 ku}i- najpove}e muslimanski. Smestuvawe pronajdov kaj aromunskiot srebredelec Teodora Mi-{ala;55 kowot go ostaviv vo anot.

Skoro vo sekoe pogolemo mesto moè so sigurnost da se pronajde eden ili pove}e Aromuni koi se bave so srebrodelstvo, ili kako anxii ili du}anxii. Taka e i ovde. Bile pet osobi od Kru{evo i Megarovo koi zaedni~ki iznajmuvale edna soba za kona~ewe, kade i jas 52 Stoi za strav od vladikata na Carigradskata patrijar{ija oti od 1767 godina pove}e ja nema Ohrid-skata arhiepiskopija. Pa sledi Makedoncite da se borat da ja vozobnovat Ohridskata arhiepiskopija. 53 Bugarska dràva so nacija samo od 1908 godina. Sledi navedenoto na avtorot nema nikakva istoriska osnova.Do denes Makedoncite, Srbite, Bugarite...me|usebno se razbiraat, tie se eden narod, {to ne va-ì me|u Germancite, na primer Prusi i Bavarci. Tokmu zatoa pi{anoto na germanskite avtori e laga. 54 Pomaci bile Makedonci, verski muslimanizirani Bugari, naslednici na Ohridska arhiepiskopija. 55 Avtorot veli Aromun,zna~i Vlav.Me|utoa, negovoto prezime e samo na jazik na Belci, tn.slovenski. Toj nikade ne kaùva, nitu }e kaè, deka vla{kiot jazik, kako i germanskiot, se trorasni jazici, sram.

17

sum prona{ol mestence za se, dovolno golemo da moàm da se ispruàm, so toa pred {to na ovakov na~in na smestuvawe mu davav prednost vo odnos na valkanite anovi.

Selskiot stare{ina tolku dolgo me zadràl da tek narednoto utro, okolu 9 ~asot, moèv da go prodolàm patot, dodeka voda~ bil eden vojnik. Pregazivme pove}e potoci i za-stanavme pove}e pati trgnuvaj}i kon severnite obronci na nizinata preminuvaj}i pokraj mestata: Servian, Izvor i Kastanski, a okolu 12 ~asot stignavme vo mestoto Fu{tani. Koga se oprostuvav od svojot pridru`nik- eden Pomak, se slu~ilo ne{to ne~ueno, deka mi go od-bil ponudeniot bak{i{. Na moite brojni patuvawa po Turcija ova bil prv pat takav slu~aj i ostanal eden.56

Go posetiv selskiot stare{ina da bi pobaral vojnici. Odvaj da mi go otvoril paso-{ot a ve}e me ′povlekol za jazik′. Bev iznenaden, ama ipak svativ {to sakal. Vo mojot paso{, naime, e titula ′doktor′ prevedena so ′hekim′ (lekar),57 {to go navelo kako takov da me tre-tira i od mene da pobara lekarski sovet. Nesum moèl da go odbegnam a da ne probudam sum-livost deka imam mo`da laèn paso{; voo~iv deka nego vo svoeto leno na na~inot na ìvot nego ni{to ne mu nedostasuva drugo tuku do dvièwe. Go sovetuvav sekoe utro da se trie na ladno a na ve~er odi na izvor topla voda koja se najduva visoko na brdoto, kako i pomalku da pu{i. Toa bila terapijata koja sum ja prepora~al na ovoj de`mekaston Tur~in. I inaku, se-koga{ koga sum bil zamolen za lekarski sovet ({to po~esto se slu~uvalo) go davav veruvaj}i deka toj moè da bide baran odgovor.

Na toa popodnevie se pribliìv so dvajca vojnici na svojata sakana cel na patuvawe - Vlahomglen. Moralo da se izka~uva pove}e stotina stopi da bi se do{lo do drugata nizina. I ovaa e voram~ena na obroncite na Karaxova na koja se najduvaat dva prevoja- eden na seve-roisto~nata a drugata na jugozapadnata strana. Ovaa nizina, me|utoa, e znatno pomala: dva ~asovi od dolga i pomalku plodna otkolku {to e Bugaro-meglen. I ovde, isto taka, se odgle-duva svilena buba, a tamo{nata piperka se prodava na site strani.

Sredi{te e naselbata Nonte koja broi 450 ku}i i od Fu{tani e oddale~ena 11/2 ~as od. Turcite ova mesto go nazivaat Notke, ama ipak mnogu sumwam vo toa deka ova mesto ′Σvwria′ kako {to Kedrenos go spomenuva (ed Bonn, II, 462) ili kako {to g-din Jiri~ek pret-postavuva deka vo osnova e nazivot bugarsko ′N@TE′ od {to turskiot naziv e samo prilago-den oblik, a i od druga strana zatoa {to negovata polo`bavo podno`jeto na visokoto, str-mno brdo ne e pogodna za polo`ba utvrduvawe, te mesto koe Kedrenos go spomenuva pove}e treba da se traga na porano spomenatiot prevoj kaj Kosturiona ili nekoe brdo koe se najdu-va severno od Fu{tani. @itelite se muslimani Vlasi koe se zanimavaat so zemjodelstvo i grn~arstvo. So svojata eftina grn~arija patuvaat daleku naokolu.58

Seloto nekoga{ bilo hristijansko, na {to ukaùvaat malata ni{a vo yidovite koi bile nameneti za postavuvawe na ikona na svetcite; isto taka, ureduvaweto na starite ku}i potpolno e hristijanski. U{te sekoga{ se za~uvani ru{evinite na nekoj manastir ili cr-kva. Duri i Boì} u{te sekoga{ se slavi, a hristijanskite imiwa sosema se voobi~aena po-java. 59 ′Kako naselenieto na Nate postanal turski′ se opi{uva na sleden na~in vo bugarski-ot Zbornik, III, 198; ′I sega, u{te sekoga{, ima vo seloto stari lu|e koi bile svedoci ili koi slu{nale kako izgledal preminot vo novata vera na nivnite tatkovci, {to zna~i nasta-not ne bil postar od 100 do 120 godini. Na nedelata Veligden vladikata drèl vo crkvata bo`ja slu`ba. Ne znam kako se slu~ilo da lu|eto koi se najduvale vo crkvata odedna{ se na-{le opkruèni so turski vojnici. Vladikata dal da se prenese porakata na turskiot zapove-dnik so koj ovoj se zamoluval ipak da se dopu{ti da se zavr{i bo`jata slu`ba. Koga misata se zavr{ila, vladikata izlegol nadvor, ama mesto selanite da gi pozdravi so

18

skrsna>, kako {to toga{niot den bil obi~aj, im se obratil so: . Selanite najnapred bile zaprepasteni, a potoa, ohrabreni so primerot na vladikata, zaedno so vojni-cite otpozdravile: , re~e vladikata,

19

pola ~as dospeav vo Tu{in. Uzgred da bide re~eno, ova mesto e edino bugarsko mesto vo Vla-homeglen. Odma go pronajdov u~itelot i toj, navistina, mi recitiral edna podolga pesna koja izgleda ja slu{nal od svojata baba. Na fanstati~en na~in pesnata prikaùvala kako Rimjanite do{le vo Dakija i vo Turska. Jazikot na pesnata bil me{avina dako-rumunski i ovde{niot dijalekt. Nabrzo priznal deka toj e li~en sostava~ na ovaa pesna.66 Podolgo bil vo eden rumunski manastir na Atos i tamo go nau~il rumunskiot jazik i istorija.67

Po kratkoto zadrùvawe odjavav vo Fu{tani kade go sretnav glavniot turski slu-`benik vo {etawe; radosno mi go soop{til blagotvornoto vlijanie na napravenite masaì na ladno. Ottamu sum vratil petmina poljaci i go prodolìv svoeto patuvawe do Subotsko, kade po ~etiridnevno vozdrùvawe od meso moèv da se oporavuvam vo jagne{ko pe~ewe. Aromunite pak me zele kaj sebe, ama marlivo go naplatile svoeto gostoprimstvo.

Slednoto utro pobrzav ponatamu. Me pratel samo eden pe{adinec koj (da bi stopala-ta mu ostanale suvi pri preminuvawe na rekata) go povikal obli`niot selanec od poleto da go prenese. Okolu podne pristignavme vo Voden kade slu{nav deka zapravo toa utro nekoi razbojnici do smrt go pretepale nekoj ~ovek.

Sledniot den go iskoristiv izletot na vodopadite i manastirot koj se najduva vo ni-zinata i bev bogato nagraden so izgledot na predivnata priroda. (Manastir a bez jazik, R.I.)

Vo sreda 12. juni javav za Rosno so istiot pat po koj dojdov. Vo blizina na meanata slu{nav pukawe na nekoja presmetka pome|u vojnicite i razbojnicite, pri {to trojca poto-wi se ubieni. Ista ovaa banda razbojnici prethodnata ve~er kaj Rosno najprvo opla~kala a potoa i ubila dvajca aromunski keraxii.68

Denot 17. juni go napu{tiv Rosno vo pridru`ba na Taso Robe, rodnina na mojot pr-ijatel i eden Albanec,69 koj nas ne dopratil do Nego~ani. Po kratkiot odmor go prodol-ìvme patot. Koga ve}e dojdovme pred seloto, Taso primetil deka vo anot go zaboravil svojot dolg pi{tol. Bidej}i sum bil podobro opremen za javawe, brzo pobrzav nazad da go ze-mam, dodeka Taso popoleka prodolìl. Vo dolgiot galop itav po Taso, ama ne sum primetil, koga vo povratokot po nego se svrtiv, mostot pred seloto neposredno pred toa se sru{il, ili bar, primetiv tek toga{ koga bilo predocna da go zastanam kowot. Vo sna`niot skok kowot ripnal na strana preku provalijata. Pri prilika na doskokot dolgiot kundak (koj po-radi dolìna ne sum go nosel vo bisagot tuku za pas) sna`no me pritisnal taka da mi se smr-a~ilo pred o~ite. Poku{av da go prodolàm javaweto par ~ekori dodeka Taso doa|al, a po-toa morav da slezam. Se spu{tiv na livada nekoe vreme, a potoa poku{al da javnam, ama bo-lot pri prilika na javaweto bilo tolku intezivno da gotovo se onesvestiv. Ostanav da le-àm na patot vo nekoj {ator na patari, dodeka Taso na mojot kowot odjaval vo Bitola, {to pobrgu moèl (koj bil oddale~en nekoi 15 km) da bi do{ol so kola po mene. êtiri ~asovi sum leèl vo ovoj {ator, postavuval ladni oblogi i se predaval na najcrnite misli oti, ako pove}e ne bi bil vo sostojba da javam, toga{ bi moral da odustanam od svoite patuvawa. Ko-ne~no se pojavila dolgo sakanata kola so koja se prefrliv vo Bitola, bez nekoi naro~ito ja-ki bolki, a tamu ve}e vladeelo vozbuduvawe i zagriènost na moite prijateli, bidej}i ve}e se pro{iril {epotot za ovoj incident. 66 Zna~i, vla{ki (ov~arski), a vakvi ima na siot Makedonski Poluostrov do rekata Dunav, a od 1809 godina i Balkanki Poluostrov. Vlavot vo mestoto na anti~ka=etni~ka Makedonija, naslednici na ma-kedonskata narodna=bulgarna Ohridska arhiepiskopija, bil u~itel vo ′gr~ka′ {kola kade se predavalo na makedonskiot Ptolomejov Aleksandriski jazik koine, a od 1868 godina i na eladskiot katerevusa. A katarevusa bil reformiran koine. Koine bil po smrtta na Aleksandar Makedonski. Za negovo vre-me Balkanot, Mala Azija...bile pod nego. Sledi Rimjanite nikoga{ ne do{le vo Turcija. Bidej}i Ca-rigradskata patrijar{ija vladeela so koine na del na Trakija, a Ohridskata so Pe}kskata i Trnovska-ta patrijar{ija so tn.staroslovenski na Balkanskiot Poluostrov, a spored avtorot Vajgand, starobu-garskiot=tn.staroslovenski bil vo Vla{ka=Romanija, bilo mo`no latinizirawe na tn.slovenski go-vori na Belcite vo Epir...Makedonija...Dakija...Vla{ka samo po 1767 godina,nikako porano.Dokaz e {to u~itelot pesnata li~no ja sostavil.Zatoa se ona {to toj pi{i za negovoto latnizirawe e po 1767g. 67 Atos vo Makedonija bil pod Ohridskata arhiepiskopija so tn.staroslovenski, kako {to bilo so Vl-a{ka. Vo Vla{ka, koja bila tn.domovina na tn.germanski tn.Sloveni, romanskiot jazik bil samo lati-niziran tn.slovenski govor. Romanskata istorija bila za romanizirawe na tn.domovina na tn.Sloveni. 68 Razbojnici bile Skiptarite muslimani.A i vo 20 i 21 vek.Pa duri razbojni~ki bandi od Skiptarija. 69 Germanskiot avtor ne e ~esen, koga toj Albanec misli na Toska=Skiptar,no nikako na Gega=Arnaut.

20

Lekarot mi pruìl ute{no uveruvawe deka bolot nabrzina }e pomine. Morav da le-àm vo krevet nekoku dena, ama ve}e 26. juni moèv da pojdam na pat, mada toa najprvo bilo taka da se vozev vo kola, a ve}e 3. juni povtorno da go javnav kowot. Ipak, so meseci nesum bil vo sostojba da ripnam, niti da tr~am.

Denot 21. juni so sebe zedov eden sluga. Toa bil Aromun od Vlahoklisura, pod imeto Naki Vu~u,70izu~en konduraxija71 koj pomalku znael da ~ita i pi{i osven na maj~iniot jazik, vladeel u{te turski, bugarski i gr~ki. Mada neposredno pred toa e pu{ten od zatvor vo koj pominal 11 meseci poradi nekoi politi~ki proma{uvawa, ipak bez oklevawe go zedov vo slu`bata i nikako ne sum imal osnova da se pokajam za toa.

Toj bil nizok ~ovek so sna`na gradba, so pametni i dobrodu{ni o~i i se dokaàl ka-ko domisliv, marliv i po{ten. Vo Klisura72 ja ostavil svojata èna i dete i me pratel po moite patuvawa.

7. Kru{evoKru{evoKru{evoKru{evo (26. juni-3.juli) Nautro vo 6 ~asot otpatuvav od Bitola vo eden ′Landauer′, dodeka Naki javal pokraj.

Patot vodi najprvo so trasata za Prilep, potoa se odvojuva na levo, ama ipak sekoga{ se dr-ì na podno`jeto na planinskite lanci koi okomito se spu{taat vo ravnicata odej}i od Se-ver kon Jug. Brzo sme napreduvale so ovie polski koli, iako ~esto moravme da preminuvame pokraj dupki na patot ili zamo~varenoto zemji{te. Po pet~asovnoto patuvawe stignavme do eden an na novozavr{enata delnica, koja vodi od Prilep kon Kru{evo, kade podolgo se za-dràvme kako bi se osveìle. Naàlost, osem jajca i rakija ne bilo ni{to drugo. Vo 15 ~a-sot go prodolìvme svoeto patuvawe ponatamu so ovoj umetni~ki poloèn, lokalen pat, koj so mnogu krivini postepeno vodi na povisoka nadmorska visina. Bidej}i kolata se dvièla mo{ne popoleka, go isprativ Nakija napred, da bi moèl da me izvestuva. Ve}e pred selata vo presret mi izlegle u~iteli i u~itelki i me pozdravile. Na edna okuka na patot bil, po-staven pogolem broj u~enici koi protivno na lokalnite obi~ai, a vo znak pozdrav, gi simna-le svoite fesovi.73 Direktorot na {kolata- gospodinot Sterju Joaneski74 me zel kaj sebe vo ku}ata. Za vreme na moeto osmodnevno prestojuvawe toj i negovata sopruga me negovale i se grièle za mene na taka lubezen na~in da ne moàm dovolno da im bidam blagodaren. Pri prilika sobirawe i tolkuvawe na jazi~niot materijal isto taka od pomo{ mi bile i drugi gospodi, kako Vangeliu Petrevsku i Ta{ko Ilievsku, koi go steknale imeto na svoite pu-blikacii na aromunski jazik.75 Naàlost, mnogu sum bil spre~en vo rabotata poradi napad-ot na groznicata koja traela celo vreme na mojot prestoj.

Kru{evo leì vo eden ′visinski lonec′, koj e ispolnet so ku}i koi se amfitratra-lno76 izdigaat edna iznad druga. Na ju`nata strana se najduva vozvi{enie koe e vrameno so prekrasnata bukova {uma, dodeka izgledot na ostanatite strani gi dotaknuvaat samo golite 70 Avtorot ne e ~esen, oti toj re~e ″Bugaro-meglen″, a ovde ″Vlahoklisura″. Takvi nikoga{ nemalo. Toa bile samo makedonski Meglen i makedonska Klisura. Dvete se izgovoruvaat na dene{nite makedo-nski govori, nikako na vla{ki, zatoa{to vla{kiot sledi po 1767 godina, a Klisira e od starata era. Toga{ najstari bile Brigite,a Brigi=Brzjaci bile epirskite Vlasi i epirskite Skiptari so dativ-u. 71 Kondur=kon dur imale anti~kite Makedonci, {to e na dene{en makedonski: kon samo tn.slovensko. 72 Zna~i, imalo Meglen i Klisura.Vo Epir,od kade bile Vlasite i Skiptarite,za klisura se veli dere. Me|utoa, vo vla{kiot i {kiptarskiot jazik nema imenski glagol dere, toj do denes opstoil na jazikot na Belcite, tn.slovenski: dere=de re, re + ka = reka=rika=riga, nariga; Erigon=e rig on=an, koja bila Crna Reka, koja koga te~i (=t e~i), taa rika, taa e~i. Pa vo Pelagonija, do Crna Reka, bil grad Derion. 73 Makedoncite kako najsirmasi, a i denes, nosele kapi i {amii.Bogatite Vlasi,koi bile vo slu`ba na Osmanite, {to vaèlo i za nekoi imotni Makedonci, site bile Grci, a kako Osmanite nosele fesovi. 74 Avtorot ja zaskrivuva vistinata, vo Bitola, Trnovo...Kru{evo imalo romanska {kola. Vo Bitola ima romanska crkva i romanski grobi{ta, ni{to vla{ko, zatoa{to nikoga{ nemalo vla{ka dràva. Bidej}i imalo romanska dràva, Romancite do golemite sili intevenirale, Romanija=Vla{ka da im pomogne na svoite Vlasi. Pa do denes Romanija so Grcija se rasprava, Vlasite bile Romanci, a ne Grci. 75 Se govori za aromunski jazik, vsu{nost romanski jazici, kako latinizirani tn.slovenski govori niz Balkanot i Vla{ka, a so brigiskiot dativen u koj bil vo tn.staroslovenski jazik, naslednik na koine. 76 Za da se potvrdi deka anti~ki=etni~ki Makedonci dokaz e tn.slovenski poim teater=te ater=a ter= tera; Mediteran=medi ter an=on: medi=meda=me|a, koja e me|u kontinenti; ater=eter: v + eter = veter. Sledi medicin, od medit=med it=et, a it=et e treto lice ednina brigisko. Pa medot se koristi za lek. Apoteka=a po tek-a. Po utvrdenoto oboluvawe, e lekot.Tokmu toj e apotek=po tek na oboluvaweto itn.

21

steni, osven na Zapad na koj ovoj ′lonec′ e otvoren i ovozmoùva pogled na Prileskata nizi-na (Pelagonska kotlina, R.I.), kako i na nekoga{noto uvrduvawe koe se najduva ispod gradot i od kogo ostanale samo odvaj vidlivi tragovi.

Ku}ite se solidno gradeni so polno golemi prozori,vnatre se ~isti i ubavo uredeni. Vo nekoi ku}i se sretnuva duri kreveti {to e prava retkost ne samo vo vnatre{nosta na Turska tuku i vo golemite gradovi, bidej}i e obi~aj da se spie na tepisi, pri {to osobata e poluoble~ena ili potpolno oble~ena i zamotana vo }ebe. Ogledalata, garni{nite i name-{tajot isto taka ukaùvaat na odredena imotnost.77 Vo kafanite duri ne nedostasuvaat bi-lijar, a moè da se nara~a i pivo. Govedina, teletina i jagnetina ovde moète polesno da na-bavite otkolku vo pogolemata Bitola.78

Vo minatiot vek Kru{evo bilo samo eden ~iftlik kogo Aromunite od Moskopole i Gramoste go otkupile za 400.000 pjasteri.79 Vo ovde{nite relativno zdravi i sigurni mesta permanetno se doseluvale Aromuni od Plake, Mecova, Linotopa i Nikolice80 progoneti od svojata domovina na krajot na minatiot vek so stalnite pritisoci i pla~kawa.81 Podocna se naseluvale i Bugari ~ij broj postojano raste ne samo poradi doseluvawe od ravnicata, tuku i poradi golemiot broj deca vo semejstvata.82 Naselenieto se sostoelo od 7.000 Aromuni, 4.000 Bugari i 800 Albanci,83 {to vkupno e 12.000 du{i. Ova mesto go izdrùvaat dvajca glasnici- eden za Rumunija a drugiot za Konstantinopol, kako bi posreduvale vo po{tenski-ot soobra}aj na trgovcite so svoite semejstva koi ostanale doma, bidej}i so redovna po{ta ne moè da se poveri ispra}aweto na parite.84

Najniteresno e {to Kru{evo moè da ponudi este rezbarijata vo drvo vo glavnata crkva.85 Propovednicata i yidot koi go odvojuvaat brodot od altarot- takazvani ′templon′ go izrabotil eden edini ~ovel vo razmak od 20 godini na prediven i fin na~in, so polno vkus. Vo ovie rezbarii vo drvo taka i vo filigranski raboti vo srebro se iskaùva ume{nosta, 77 Vo Pelagonija, vo atarot na selo Velu{ina, tn.Porodinska Tumba, postoela ku}a od 6.000 g.p.n.e. so cela pokuwnina, za {to govori avtorot. Tamu bilo najstar tn.hamburger. Na~inot na gradba na ku}ata do denes e brigiski=brzja~ki, a vakvi ku}i se najduvale vo Brigija (...Bitola...Kru{evo...Ohrid...Mo-skopole...). Makedoncite vo Pakistan bile Brigi, koi ne go poznavale germanskiot poim Sloveni. Ko-ga nivniot vladetel Mir=mir, Omir=Omer=Homer, brigiski bez h, do{ol vo R.Makedonija, rekol, taa e nivna domovina, nikoja druga. Nivniot jazik bil brigiski.Toa {to ne go prifa}aat Germanci e sram. 78 Se toa uni{tile divite Kontintalci, koi bile kanibalisti, kradci i ubijci, se do denes. Tie ne si go poznavaat svoeto poteklo. Tie od i preku Balkanot se naselile vo kontinentot, koj ne bil naselen. Toa bilo so balkanski doma{ni ìvotni (govedo, kow, sviwa, ovca...). Tokmu i pivoto bilo balkansko. 79 Prethodno avtorot kaà za utvrduvawe. Od toa naselenieto begalo na povisoko...Verojatno, Vlasite kupile nekoj ~iftlik. Pa tokmu Kru{evo da bilo vla{ko i ne drì, a i samoto ime Kru{evo e staro, pred Vlasite tamu da se naselat. E poznato, imiwata se nosat vo novata naselba, kako {to niz kon-tinentot, vo Britanija...Skadinavija...Danska...Germanija ima brigiski...:Vardar,Morava, Dragor, Kor-ab, Durmitor,Veles(Vels), Frigija=Frizija=Brigija...Me|utoa, Vlasite vo Kru{evo ni{to ne donele. 80 Poimite se tn.slovenski. Za potseta, vo Brigija ima Plakenska Planina, koja e vnsena vo ″Ilijada″. 81 Za Vajgand Albancite (Skiptarite) i Vlasite se ″bra}a″. Niv gi progonuvale Skiptari, muslimani. 82 Vo ravnicata e zemjodelstvo i sto~arstvo (govedarstvo i sviwarstvo), a na visinite samo ov~arstvo. Bidej}i Kru{evo bilo visinsko,toa bilo samo ov~arsko,a na visoki mesta i Makedoncite bile ov~ari. 83 Skiptarite velat deka Vlasite bile Albanci. Najdobar primer bil i Pitu Guli, koj za Vlasite bil Vlav, a za Skiptarite Albanec. Do denes nieden Vlav toa ne go osporil. Vajgand veli, Vlasite i Alba-ncite (Toskite) bile ″bra}a″. Pa tie kako Epirci i drugo ne moèle da bidat, tuku samo Epirci. Sle-di za drugi avtori, i Vlasite vo Bitola da se Skiptari (Albanci).Duri za Vajgand,tie bile Traki itn. 84 Vlasite bile samo Romejci so jazik rumejka na glavniot grad Carigrad i negovata patrija{rija, {to bilo samo po 1767 godina, {to vaèlo i za naselenieto na seloto Atina...Isto taka, po sozdavawe na Romanija, tie bile i Romanci. Vo 19 i 20 vek Romanija bila bogata. Tek na krajot na 20 vek, koga Elada bila primena vo Evropskata zaednica, taa Vlasite gi predala na ciganska (buzu~ka) i maxirska Elada. 85 Avtorot se {to e makedonsko go proglasuva za bugarsko, iako bugarska dràva nemalo se do 1908 go-dina, za da ima bugarska nacija. Isto taka, toj govori za Aromunite, koi gi narekuva Makedonoromani, iako tie ne se od anti~ka=etni~ka Makedonija. Sekako, toj ne kaùva, deka vla{kiot jazik Vlasite go poznavaat samo onie koi go u~ele romanskiot jazik i toa razli~no kolku nego go nau~ile. A toa bilo samo vo Otomanskata Imperija, koja ja narekuva Turcija. Pa takva dràva dotoga{ nikoga{ nemalo. Iako nikoga{ do 1913 godina nemalo negova albanska dràva so svoj narod, za nego i takvi postojat. Vidlivi se zlostorite na berlinsko-vienskata {kola, koi do denes ne prestanuvaat. A bez Makedonci.

22

dar za invencija i istrajnost na aromunskite rakotvorci, koi na{le pat kon najatraktiven izraz iako rabotele bez uzor i {kola.86 Obrabotuva~ite na srebro so poteklo od Kru{evo se sretnuva na najrazli~ni mesta vo Turcija i Grcija.87 (Crkva bez nejziniot jazik, R.I.) Na vozvi{enieto ispred seloto stoi edna nova crkva koja ja podignale nacionalno nastroeni Aromuni.88 Me|utoa, po nejzinoto osvetuvawe i otvoruvawe na aromunski, a ne na gr~ki jazik, vladikata dal isto taka da se zatvori, taka da i denes stoi neiskorsitena. Bor-bata pome|u gr~kiot element i nacionalnata samosvest ovde se vodi naro~ito intezivno, ama ipak gr~kata strana odnesuva golema prevagnost.89

Denot 28. juni okolu 22 ~asot nave~er se slu~ila strahovita bura, neboto nalikuvalo na more od plamen, gromovite sna`no udirale vo ovoj ′visinski lonec′ a grad se sru{uval glasno prskaj}i. Koga sum oti{ol kon prozorot mi se ukaàl rasko{en prizor: site prozo-ri bile osvetleni i ostavale vpe~atok namerno reìrana iluminacija. Niedna druga ve~er nesum imal takov prizor, oti ovde naj~esto se odi na spiewe odma po zalezot na sonceto, a da prethodno da ne se zapali svetlo. Slednoto utro mi pokaàle mno{tvo bravi pri {to naj-~udno bilo toa da sekoga{ bile pogodeni dve sosedni: edna golemina na sliva, a druga gole-mina na zrno gra{ok. Se uveriv sam deka toa ne bil slu~aj, tuku delovite bile napraveni na toj na~in udarot di gi razdvojuva. [tetata vo samoto Kru{evo bile e znatna bidej}i najgol-emiot broj na prozori na ju`nata strana bil pokr{en, ama u{te polo{o bilo dolu- vo nizi-nata na edno {iroko podra~je, bila kompletno uni{tena ètvata na sirama{nite bugarski selani.90

Treti juli se vrativ vo Bitola, ama ne vo udobni koli marka ′Landauer′ tuku vo po-rano opi{ani taqigi. Koga stignavme na glavniot prilepski drum go javnav kowot, bidej}i bev umoren od klackawe i taka ponovo po~nav da javam, bez obyir {to bilo malku naporno, dodeka za toa vreme Naki bil

Documents

GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI · 2009. 8. 6. · 2 D-r Risto Ivanovski, GRCITE, ALBANCITE I VLASITE VE[TA^KI NARODNOSTI D-r Risto Ivanovski Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski