Po obvest i l ih , k i smo j i h dob i l i na O k r a j n e m l judskem odboru v K r a n j u , •o k ran j ske tovarne »Iskra«, » In -teks« i n »Tiskaniina« v l e tu 1956 z n i ­žale cene svo j im pro i zvodom za p r i ­bližno m i l i j a rdo d inar jev . ,

V e n d a r — razen neka te r ih p ro i z vo ­dov tovarne »Iskra« — blago, k i ga omenjena podjetja proizvaja jo , n a t r ­žišču n i b i l o p rav nič cenejše, kot pred znižanjem. N a splošno so cene indus t r i j s k im i zde lkom v pre tek lem, 1956. l e tu, ce lo narasle za 1%.

Zakaj to prot is lov je? Iz dobro obveščenih krogov n a o k r a ­

j u smo zvedel i , da se cene v t r gov i ­na ni^o znižale zato, k e r je t rgovska mreža mora l a iz poz i t ivne ra z l i k e , k i

je nasta la p r i proda j i domačega i n ­dust r i j skega b laga, k r i t i i zgubo, k i jo je i m e l a s prodajo uvoženega b l a ­ga.

Z a r a d i brezg lavega uvoza n y l o n a in d r u g i h t k a n i n po razmeroma zelo v i ­sok ih cenah namreč n i b i lo pravega zan iman ja zanje i n j i m je b i lo t reba znižati cene.

V l e tu 1957 je za rad i uravnovešanja povečanih k u p n i h fondov p r edv i d en še večji uvoz b laga za široko potroš­njo. Zato nemara ne b i b i l o odveč, če ob tej priložnosti opozor imo o d ­govorne tovariše v t rgovsk i mreži, naj na račun naporov naših d e l o vn ih l j ud i ne delajo več t ak ih napak.

L E T O X . - ST. 2 - C E N A D I N 10. K R A N J , 7. J A N U A R J A 1957

i Hadalievanle začete poti Novembrsko - decembrsko zasedanje Zvezne ljudske skupščine je bil«

najživahnejše in najplodnejše v našem povojnem parlamentarnem življenju. Prvi rezultat tega je letošnji zvezni družbeni plan, ki predstavlja nadalje­vanje že lani začetega procesa gospodarske stabilizacije. V januarju pa pričakujemo novo zasedanje, na katerem bo Zvezna ljudska skupščina proučila tudi perspektivne plane nekaterih gospodarskih vej, da bi bilo moč nadalje izpopolnjevati naš gospodarski sistem.

Osnovni cilji letošnje gospodarske politike so podrejeni hitrejšem« iz­boljševanju življenjske ravni, predvsem delavcev In uslužbencev. Materialu« jamstvo za uresničenje teh ciljev je predvsem v kapaciteti industrije i « možnostih za povečanje proizvodnje. Po družbenem planu naj bi bila letošnja proizvodnja potrošnega industrijskega blaga za 13 •/• večja kot lani. Ugodno bo vplival na osebno potrošnjo uvoz blaga, ki bo za 3 milijarde ali 40 •/• večji kot lanski. Pri izvozu, ki bo za 14% večji, pa bomo bolj upoštevali potrebo domačega trga, tako da bomo izvozili nekaj manj kmetijskih pridel­kov, več pa finalnih industrijskih izdelkov. Razen tega bodo pripomogle d « večje osebne potrošnje tudi zaloge blaga, ki smo jih ustvarili lani. Na tej osnovi so povečane tudi plače, pokojnine in invalidnine.

Plan predvideva izdatnejše izkoriščanje industrijskih kapacitet. V kme­tijstvo, ki mu posvečamo posebno pozornost, bomo vložili okrog 37 milijard ali 28 % več kot lani. Celotne investicije pa bodo za 6,3 % (27 milijard) večje kot v letu 1956, toda pri tem se bodo investicije iz domačih sredstev povečale za 2,4% (9 milijard), kar bo znatno izpod povečanja družbenega proizvoda, ki bo znašalo okrog l t %.

Letošnje leto bo leto relativno najmanjših investicij v industrijo (ki b « dobila sredstva predvsem za rekonstrukcijo in povečanje energetskih virov), zato pa se bodo investicije bolj premaknile v kmetijstv«, gradbeništvo, družbeni standard.

Seveda želimo še odločnejše premike v smeri krepitve materialne os««ve delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Letos so le nekolik« povečana sredstva, s katerimi razpolagajo kolektivi in lokalne skupnosti. Mehanizem gospodarskega sistema (med drugim zlasti plačni sistem) pa je treba izpopolnjevati v tej smeri, da bo nudil večjo samostojnost kolektivom, da bo omogočil konkretnejše i « krepkejše povezovanje interesov posamez­nika ter kolektiva s koristmi skupnosti, ker bo to najbolj vplivalo » » povečevanje proizvodnosti dela. Tem problemom, ki v letošnjem družbenem planu še niso mogli dobiti ustrezna rešitve, b « posvetila vso pozornost Zvezna ljudska skupščina, ko bo razpravljala • perspektivnem program«.

Zveznemu družbenem« planu b « že v kratkem času sledil republiški, nato pa »krajni družbeni plan, k i bo sprejet najkasneje v februarja.

GLAS ILO SOCIALISTIČNE Z V E Z E DELOVNIH LJUDI Z A G O R E N J S K O

K M E T I J S K E Z A D R U G E N A J SE L O T E V A J O INVESTICIJ, KI BODO P O M A G A L E DO VEČ IN O d vseh 68 k m e t i j s k i h z ad rug na G o r e n j ­

skem j i h 24 še n i m a l a s t n i h pos l ovn ih zgradb. R a z u m l j i v a je zato težnja zadrug , k i so goripodarstko močnejše, d a s i zgrad i jo lastne prostore za zadružno poslovanje. L a n i je g r ad i l o lastne poslovne zgradbe 7 krr .et i j -*k.ih zadrug.

Razem v te gradnje so K Z v l a g a l e svo ja inves t i c i j ska s reds tva v adaptaci je svo j ih pos l ovn ih prostorov te>r v nakup najrazlič­nejših strojev z a svo je obrate i n druge o b r a ­te.

Zadruge so torej v g l a v n e m težile za tem, da s i postopoma, z l a s tn im i s r eds t v i a l i s posoj i l i zgrade svoje lastne pos lovne z g rad ­be o z i r oma povečajo zmog l j i vos t i že obsto­ječih ob r tn ih in d rug ih obratov . T a n j ihova težnja je vsekakor p r a v i l n a i n upravičena.

Z druge s t ran i p a opaz imo, d a nekatere zadruge ne težijo dovol j z a tem, da b i v l a ­gale sredstva v invest ic i je i z raz i to k m e t i j ­skega značaja. L e redke so zadruge, k i b i misl i i le na ured i t ev h l e vov za vzre jo p l e ­menske živine, drevesn ic , nasadov j agod i -čevja, ured i tev , o z i r oma povečanja zmog l j i ­vost i svojega stro jnega p a r k a , na m e l i o r a ­cije zemljišč in podobno. T o kaže, d a mnoge K Z še niso uspele pos ta t i o rgan iza tor k m e ­t i jske pro izvodnje n a vas i . Naš c i l j pa je, da to dosežemo!

L a n i so v lagale K Z inves t i c i j ska s reds tva za povečanje pro izvodnje , z last i za ure jan je p l a n i n s k i h pašnikov, za n a k u p p lemenjakov ,

C E N E J Š I H P R I D E L K O V le r e d k i pa so b i l i p r i m e r i nakupa k m e t i j ­sk ih strojev.

S t r o jn i odsek i so danes p r i naših K Z sko ­ro ed ina gospodarska dejavnost i z raz i to kmet i j skega značaja. V s e m pa je znano, da je ta dejavnost b i l a v letošnjem le tu k l j u b k a l k u l a c i j a m po lne lastne cene za stro jne usluge še vedno v mnog ih p r i m e r i h ne r en ­tab i lna . V z r o k o v takega stanja s t r o jn ih odse­k o v v naših K Z ne m i s l i m na tem mestu ana l i z i r a t i , poudar im pa, d a bodo m o r a l i up ravn i odbo r i K Z o tej de javnost i še mno­go razmišljati in i ska t i primernejše rešitve tega prob lema.

Najpomembnejša gospodarska pr idob i tev zadružnega sektor ja loškega okoliša je b i l a l a n i v sekakor dograd i tev ve l i kega 50 vagon-skega skladišča za semensk i k r o m p i r n a T r a t i p r i Sko f j i L o k i . Invest i tor tega važ­nega i n potrebnega ob jekta O Z Z K r a n j je s to svojo, sedaj že uresničeno pobudo n a k a ­za la p r a v i l n o smer bodočega razvo ja k r e ­pi tve družbenih p ro i z va j a ln ih sredstev go­ren jskega zadružništva.

Značilnost dosedanjega inves t i ran ja p r i K Z sta tud i nenačrtnost p r i uresničevanju i n v e ­s t i c i j sk ih p rog ramov i n zbiranje potrebni« i nves t i c i j sk ih sredstev za n j ihovo uresniče­nje.

M n o g o je K Z , k i so se doslej lotevale i n ­ves t i c i j sk ih d e l brez nu jno po t r ebn ih p r i ­prav . Te gospodarske organizac i je še vedno ma lo poznajo predpise v zvez i z i n v e s t i r a ­njem. M i s l i m namreč na sestavl janje i nve ­s t i c i j sk ih p rog ramov , s k a t e r i m i bodo nu jno mora le v bodoče K Z ekonomsko u t eme l j i t i i n po jasni t i pomen svo j i h inves t i c i j . V zvez i s t em omen jam, da s ; bodo mora l e K Z za svoje invest ic i j e zagotovi t i potrebna sredstva z a dokončno i zgradnjo . Z a zagotovi tev poso­j i l , k i so j i m potrebna i n za črpanje l a s tn ih inves t i c i j sk ih sredstev pa bodo mora le brez­pogojno i m e t i potrjene inves t i c i j ske e labo­rate. P r e d zagotovitv i jo , g radben ih dovo l jen j p a bodo mora l e vložiti v b a n k i potreben de ­pozit . V s e m tem predp isom se v p r ihodn je ne bo več mogoče i zog iba t i , zato naj se vse K Z pravočasno z n j i m i seznani jo .

Nič manj pomembno p a je šo d rugo v p r a ­šanje v zvez i z inves t i c i j ami . P r i n eka t e r ih zadrugah je b i l o moč p r i ses tav l jan ju go­spodarsk ih načrtov za letošnje leto opaz i t i , da niso imele n i t i za leto d n i napre j p r e d ­loga za inves t i c i j sko dejavnost.

T o zgovorno dokazuje , kako nujno po t reb­no b i b i lo , d a b i K Z letos sestavi le večletne perspekt i vne inves t i c i j ske načrte. Z a vse predv idene invest ic i je b i tako l ahko p ravo ­časno p r i p r a v i l e ide jne pro jekte i n inves t i ­c i jske programe. T a k o b i l ahko tud i predvii>-dele dotok po t rebn ih inves t i c i j sk ih sredstev ter b i ob razp i s ih za zvezna a l i d ruga poso­j i l a takoj l a h k o v laga le prošnje za na jem poso j i l .

Zaveda t i se moramo, da se je položaj, k i so ga imele K Z v p r e t ek l i h l e t ih , že b is tve ­no spremen i l . Tako imenovan ih »črnih g r a ­denj« ne bo več moč opravičevati, še manj pa uresničevati.

Te pe rspek t i vne inves t i c i j ske načrte bo­do mora le med seboj v sk l a j a t i novoustanov­l jene gospodarske pro i zva ja lne poslovne zveze. Na loga teh zvez bo prav gotovo tud i reševanje inves t i c i j sk ih vprašanj, saj so se­daj dan i v s i pogoj i za gradnje nu jno pot reb­n i h skladišč, p r ede l o va ln ih obra tov i n d r u ­g ih inves t i c i j , k i b i služile vsem K Z na n j i ­ho v em področju za dosego večje i n r en ta -bilnejše kmet i j ske pro i zvodnje .

I N G . M. H A F N E R

je v prerani

naš razgovor

Tik pred Novim letom je omahnil v smrt tajnik Republiškega sveta Zveze sin­dikatov za Slovenijo tov. Mavricij Bore.

Zaslužni, nepozabni pokojnik je bil sin Gorenjske. Rodil se je 22. oktobra 1910 v Smarci pri Kamniku, v 16-članski družini lesnega delavca. Potem ko se je izučil čev­ljarske obrti, je odšel v tovarno Pollak v Ljubljani, kasneje pa se je zaposlil v Remčevi tovarni v Duplici. Izkoriščan od delodajalcev je že v rani mladosti začel čutiti krivice kapitalistične družbe. V stro­kovnih organizacijah je zato začel sodelovati

o k u P a p - . . v borbi za delavske pravice. Ob začetku nosti 5 U e 3 6 p o k ° J n » tov. Bore začel delati v organizacijah Delavske enot-

* »n se pridružil netilcem Po upora v Kamniškem kotu.

jalcev " """ "~ w~ —' ~ " * * * C J I " p °kojni tov. Bore je bil tudi član okrajne skupščine za socialno

za a r o v a n - ' e v Kranju in predsednik Izvršnega odbora Republiškega zavoda socialno zavarovanje v Ljubljani.

mnogo*"1 z a d e t o a srčne kaP1- ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči, lizma j m n o g o P r e rano. Vso svojo požrtvovalnost je posvetil izgradnji socia-siitl i m h* n * i m s e J e vsepovsod poznala plodna brazda. Težko bo nadome-. . ^ k i n a m jo je prizadejal ta prerani grob, zato bomo tov. Borea tembolj ohranili v najlepšem spominu.

v vo l i ln i ?• J C t 0 V - B ° r c n a đ a l j e v a l d e l ° v sindikatih. Leta 1953 je bil ca> Ljud t i K ^ n j " đ e s n i b r e g i z v o l J e n ™ republiškega ljudskega poslan-

— f k a s k »Psčina LRS pa ga je izvolila za predsednika Zbora proizva-

V KOČI POD BOGATINOM

K a k o veselo i n pr i j e tno j e v p l a n i n s k i h kočah, k o h k o smeha i n duhov i t i h šal — včasih pa je morda tud i dolgočasno . . .

»Ne, ne,« sta h i t e l i p r ipove ­dovat i oskrbn ica i n njena po­močnica v koči pod Boga t inom, J e r c a Guze l j i n I v anka A r h . »Dolgočasno n i pni nas nikoli.« Res? N i k o l i ? K a r ne morem ver jet i , da j i m a včasih kako u r i c o le n i dolgčas.

»Navadno koča n i n i k o l i brez ob iskova lcev , če ne več sta vsaj dva , t r i je . S i c e r pa — saj vse leto tako n i s v a t u gor i . Sedaj po novo le tn ih p r a z n i k i h bova >pet odšli v do l i no i n se v r n i l i v z i m s k i smučarski sezoni. Spo­m l a d i bova d o m a vse do polet-

S M U K !

ne sezone,« je pripovedoval« J e r c a Guze l j . Res je, da ima strežno osebje vedno polno de­la . T r eba je u r e d i t i kočo. p r i ­p r a v i t i vse potrebno, da se t u ­r i s t i čim bolje počutijo, oprat i pe r i l o , p r i p r a v i t i d r va , h rano to še* i n še. Za to so v p l a n i n s k i h

kočah le l judje s t rdno vo l jo do dela , l judje , k i so p r i p r a v l j e n i de l a t i i n vedno ustreči gostom s p r i j azno besedo.

»Pozimi je v h n b i i i lepše kot poleti,« je p r ipo/edova la oskrb­n i c a v Koči pod Bogat inom. T u ­d i jaz sem tega mnenja, čeprav sii navadno do k>/.e premočen, čeprav ne moreš občudovati prelepe planin.>'ce f lore . . 7 > da, k a k o 1'epo je ko opazuješ i z tople sobe, k a k o zunaj mede i n zav i j a o k o l i oglov. »Na s i l -vestrovo je v h r i b i h posebno lepo, sem pr i i n j a jo le vesel i ljudje,« i n teh kot kaže n i m a ­lo, saj so b i le skoraj v»e koče letos polne.

Zunaj je medlo, ledene sne­žinke so udar ja le po šipah. P r e -mraženi i n m o k r i so se v r n i l i smučarji! — h i t r o vroč čaj i n žganje! M u d i l o se je, on i so p r v i , i n miidve sva m o r a l i p r e ­k i n i t i n a j i n pogovor. L j .

A Takoj po novem letu se je začel drugI del za­sedanja Generalne skupščine OZN, ki se bo, kakor sodijo, končal približno v začetku marca. Najvaž­nejše točke dnevnega reda so položaj na Bližnjem vzhodu, na Madžarskem in razorožitev. A Egiptovska vlada je odpovedala angleško-egiptovsko pogodbo o prijateljstvu iz leta 1954. Predstavnik angleške vlade je izjavil, da Anglija te odpovedi ne prizna in bo vztrajala pri pravi­cah, ki jih ima po pogodbi. A, Madžarska je doslej dobila za okrog 700 mil i ­jonov forintov pomoči. Največ pomoči sta dali Sovjetska zveza in L R Kitajska. A Predsednik Združenih držav Eisenhower je od­klonil predlog sovjetskega ministrskega predsed­nika Bulganina za razorožitev. Bulganin je pred­lagal, naj bi sklicali razorožitveno konferenco naj­višjih zastopnikov SZ, ZDA, Velike Britanije, Fran­cije in Indije. Eisenhower smatra, da so potrebni razgovori o razorožitvi v Organizaciji združenih narodov, ne pa med petimi velikimi. A Bulganinovo razorožitvene predloge sta za­vrnili tudi Francija in Anglija. A Na letni konferenci indijske kongresne stran­ke je predsednik indijske vlade Nehru izjavil, da mora socializem, ki ga bodo zgradili v Indiji, te­meljiti na indijskih pogojih. Izrazil je prepričanje, da mora Indija iti v Izgradnji socialistične druž­bene ureditve po demokratični poti. A Na petkovi tiskovni konferenci v našem držav­nem tajništvu za zunanje zadeve je predstavnik tajništva Branko Draškovič komentiral novi pro­gram ameriške vlade za Bližnji vzhod in izjavil: »Ce bi prišlo do takšne politike, menimo, da bi pomenila kompliciranje že tako občutljivega polo­žaja na Bližnjem vzhodu.« Ko je odgovarjal na nadaljnja vprašanja, je Draškovič izjavil, da zdaj ni nobenih novih momentov v zvezi z obiskom predsednika Tita v ZDA. Kritiziral je tudi ameri­ško stališče, da je na Srednjem vzhodu nastal po­litično brezzračni prostor, ki bi ga bilo treba za­polniti z ameriškim vplivom. Dejal je, da taka stališča zanikajo pravico in sposobnost arabskih narodov, da so gospodarji na svojih tleh. A Jugoslovanske enote, ki v okviru varnostnih sil Združenih narodov prodirajo od Sueškega pre­kopa proti izraelski meji, so prešle doslej več kot 100 km po izredno slabih poteh. Izraelske čete, ki se umikajo, so za seboj razrušile vse prometne zveze. A Sekretar Socialistične stranke Italije Nenni je sklenil iz protesta proti sovjetski politiki na Mad­žarskem izročiti 16 milijonov lir, ki jih je prejel kot »Stalinovo nagrado za mir«, mednarodnemu in italijanskemu Rdečemu križu. Ta denar bodo po­rabili za pomoč madžarskim beguncem. A V soboto je odred francoskih padalcev- udele­žencev napada na Egipt, z noži in avtomatskim orožjem napadel Alžirce v muslimanski četrti A l ­žira. Med številnimi žrtvami napada je tudi neko osemletno dekletce. A V petek je umrl predsednik avstrijske repu­blike Theodor Komer. A Kot je včeraj sporočila sovjetska agencija TASS, je madžarski zunanji minister Horvat izja­vil, da je madžarska vlada povabila generalnega sekretarja Združenih narodov, Daga Hammerskjdl-da, naj spomladi obišče Madžarsko. Horvat je tudi povedal, da je po oktobrskih dogodkih pobegnilo iz Madžarske 150 tisoč ljudi. Več kot polovica jih je ostala v Avstriji. Doslej se je 10 tisoč beguncev odločilo za povratek v Madžarsko.

r L J U D J E IN D O G O D K I

SAMOZVANI POLICAJ BLIŽNJEGA VZHODA N o v o leto že takoj ob začet­

k u obeta nove v znem i r l j i v e do­godke n a mednarodnem področ­j u . Za p r v o presenečenje so to­k r a t p r e sk rbe l i v Wash ing tonu . P r edsedn ik Z D A Eisenhov/er namerava te d n i predložiti k o n ­gresu poslanico, s katero bodo obeležili preobrat v dosedanj i p o l i t i k i do Bližnjega vzhoda. E i s enhower bo baje zahteva l ustanov i tev posebnega sk lada 400 m i l i j onov do lar j ev za go­spodarsko pomoč državam Bliž­njega vzhoda, h k r a t i pa bo po­z va l kongres , naj ga pooblast i , d a po potreb i u p o r a b i vojaške s i l e v t em de lu sveta.

Podrobnos t i tega načrta še n iso znane, vendar že njegovi g l a vn i ob r i s i , k a k o r tud i de j ­stvo, da je po vsem sodeč z u ­nan j i m i n i s t e r Du l l e s ' vorec nove ameriške »doktrine« na Bližnjem vzhodu, ne obetajo preveč dobrega. U r a d n o pa je — k o t poroča ameriško časopis­je — g lavn i c i l j tega načrta »za m i r na Bližnjem vzhodu« — po­stav l janje po r obu sov je tskemu p r o d i r an j u n a to področje.

A v t o r j i ameriške zunanje po ­l i t i k e so spretno i z ko r i s t i l i a n -g lo- f rancosko propagandistično gonjo o sovjetskem bavbavu , k i baje ogroža Bližnji vzhod. Če­prav v L o n d o n u i n v P a r i z u n i t i sami niso b i l i t rdno p r e p r i ­čani v vse te obdolžitve, k i so j i h n a p r t i l i r u s k e m u medvedu, so vendar m e n i l i , da je to n a j ­boljša zavesa za skr i van je last ­n i h c i l j ev i n namenov. Obenem pa so skušali na svojo s t ran p r i dob i t i tud i ameriškega za ­vezn ika , k j e r je vsako opozar ­janje na »sovjetsko nevarnost« vselej obrod i lo dobre uspehe i n p r i dob i l o Z D A za c i l je obeh manjših e v ropsk ih zavezn ikov . Toda tud i v Wash ing tonu-ne n a ­sedajo več v sak i p r i p o v e d k i o

r u s k e m strašilu, zato p a jo kaj vešče izkoriščajo za uve l j a v l j a ­nje l as tn ih političnih c i l jev . In tako se zdaj pod k r i n k o s k u p ­nega boja pro t i sov jetski nevar ­nost i v r esn ic i odv i j a boj za petro le jska pol ja na pesku Bliž­n jega vzhoda, v ka t e r em F r a n ­c i j a i n B r i t a n i j a že vnaprej igrata na slabšo kar to . T a k o so v L o n d o n u i n v P a r i z u v z a -

riškega h r b t a pa bo m o r d a tud i za manjše lovce še kaj p lena .

Toda t u d i za mečne A m e r i ­kance i g ra z orožjem na tako eksp loz i vnem področju n i brez nevarnos t i . »New Y o r k Times« p r a v i s icer , d a bo učinkovita p rav zato, k e r je tvegana, h k r a ­ti p a sam izraža bojazen, da s t a k i m i u k r e p i Z D A postavl jajo na kocko m i r v tem de lu sveta.

Jugoslovanski vojaki v Egiptu v pogovoru z domačini

dreg i , a l i naj pozdrav i j o a l i grajajo ameriški sk lep o upo ­rab i čet na Bližnjem vzhodu. Širjenje ameriškega v p l i v a v tem področju gre nu jno na r o ­vaš dosedanj ih f rancosk ih , z l a ­st i pa b r i t a n s k i h poz ic i j i n bo zato taka samostojna po l i t i ka Z D A nalete la še na dost i trenj med Wash ing tonom i n obema zahodnoevropsk ima p res to ln i ca ­ma . B r i t a n c e m i n F ranco zom ostane le še tolažba, d a bodo Z D A s tako samozvano v logo stražarja Bližnjega vzhoda pre ­vzele tud i vse tveganje na svo­j a pleča. V senci širokega ame-

Zmernos t E isenhower jeve po­l i t i k e ob ang lo - f rancoskem n a ­padu na Eg ip t je s icer precej d v i gn i l a tečaj d e ln i cam a m e r i ­ške popu larnos t i na a rabsk i borz i , toda sedanja akc i j a i n

"neporsedno vmešavanje a m e r i ­ških čet v zapletene zadeve Bližnjeifa vzhoda pa b i — po besedah demokra tskega senator­j a Mans f i e l da — lahko podv r ­g l a Z D A enak i obsodbi kot V e ­l i k o B r i t a n i j o i n F r a n c i j o ob n junem napadu na Eg ipt . »Sklep o uporab i čet l ahko osami p o l i ­t iko ZDA,« p r a v i ta ameriški senator.

Trezno ameriško stališče je nagn i l o tehtnico javnega mne ­n ja v arabskem svetu znatno v svojo kor is t , vprašanje pa je, č« bo tako p r idob l j en i ug l ed dovolj močna utež, d a je ne b i p r e -tehta'l'i prenag l j en i k o r a k i ame­riške v lade .

Zamise l , k i je narekova la n o ­v i pogled Z D A na po l i t i k o do Bližnjega vzhodai, je vsekakor ide ja o »vacuumu«, o p ra zn in i , k i je nasta la na tem področju, odkar je os label b r i t ansk i vp l i v . Toda četudi le s težavo l ahko govor imo o kakršnikoli »prazni­ni« (saj je to i z raz izvlečen iz b lokovskega slovarja) , je ne ­dvomno, da rešitev za pereči p rob l em Bližnjega vzhoda ne more b i t i v tem, da ena ve le ­s i l a zamenja drugo na tem pod ­ročju. Izkušnje so pokazale , d a je p rav tuje vmešavanje p r i z a ­dejalo največ z la i n povzročilo n e m i r n i položaj na peščenih pust in jah Bližnjega vzhoda. Iz ­hod iz te s i tuaci je je po mne ­n j u n e k a t e r i h i n d i j s k i h krogov le v tem, da omogočimo samo­stojno i n neodvisno po l i t iko d r ­žav v tem de lu sveta i n da ok r ep imo vlogo Z N . P r v i odme­v i iz S i r i j e i n Egipta., k i odloč­no zavračata najnovejšo ame­riško akci jo , k e r k r n i n juno neodvisnost , so samo splošni barometer arabskega razpolože­nja , k i nasprotuje s l ehernemu vmešavanju v n j ihove notranje zadeve.

Ameriška akc i j a pa s lon i na ocenah političnega položaja z b l o k o v s k i h posto jank i n zato ne more ko r i s t i t i n i t i m i r u n i t i r e ­šitvi bolečega vprašanja Bliž­njega vzhoda. Tega zapletenega voz la n iso mog l i rešiti ang lo -f rancosk i pada lc i , p rav tako pa ga ne bodo mog l i razvoz la t i ameriški do l a r j i v senci a m e r i ­ških tankov.

M A R T I N T O M A Z I C

J

v n e d e I j o s m o z a b e l e ž i li

I Z D A J A O K R A J N I O D B O R SOCIALIST IČ­N E Z V E Z E D E L O V N I H L J U D I / D I R E K ­T O R S L A V K O B E Z N I K / U R E J A U R E D ­N IŠK I O D B O R — O D G O V O R N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E F O N U R E D N I ­ŠTVA 475, 397 — T E L E F O N U P R A V E 475 / TEKOČI RAČUN P R I K O M U N A L B A N K I V K R A N J U 61-KB-1-2-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H I N P E T K I H / L E T N A N A ­R O Č N I N A 600 D E N , MESEČNA 50 D I N

K A M N I C A N I S O V E S E L O S I L V E S T R O V A L I

S i l ves t rovan je je b i l o letos v K a m n i k u tako živahno kot še nobeno leto. Največ gostov je bčlo v D o m u , k jer so i z p r a z n i l i v e l i k o dvorano. K l j u b temu, da so pos tav i l i mize tud i v avlo i n v vseh zgorn j ih pros tor ih , je zmanjka lo prostora. P o l n i so b i l i tud i kavarniški prostor i i n gosti lne. P r a z n i k i so m i n i l i brez k a k i h posebnih dogodkov. Vse p lan inske koče so b i l e za p raz ­n i k e polne gostov.

T R Z l C A N I S O D O B T L I N O V E A V T O B U S N E Z V E Z E

Av tobusne zveze m e d L j u b ­l jano dn Tržičem so najštevil­nejše v S l oven i j i , saj j i h je

dnevno- k a r tr ina jst . V enda r Tržičani še niso b i l i zadovo l jn i , četudi ima jo ob sobotah in ne­de l j ah celo nočne avtobusne zveze, k i j i m omogočajo obisk gledaliških i n d r u g i h p r i r ed i t e v v L j u b l j a n i . A v t o b u s i so vedno po ln i , največkrat ce lo p r enapo l ­njeni . Z n o v i m l e t om bodo aivto-busi tud i ob nede l jah dn p ra z ­n i k i h v o z i l i tako, da bodo T r ­žičani i n os ta l i G o r e n j c i i m e l i zvezo z vsemi avtobus i i n v l a ­k i , k i pr iha ja jo oz i roma odha ­ja jo i z L jub l j ane .

L O V E C O B S T R E L I L L O V C A V nedel jo oko l i 13. ure je p r i

l o vu nad Ziirmii prišlo do lažje nesreče. V i n k o M l i n a r iz Stare vas i je p r i l o v u obs t r e l i l l ovca

F r a n c a S t r e l a iz Dobračevega. Ponesrečenca so takoj odpe l ja l i v l j ub l j ansko bolnišnico. O r gan i varnos t i so ugotov i l i , d a je b i l to nesrečen slučaj. D E D E K M R A Z J E O B D A R I L

5 K O L I 4000 O T R O K J E S E N I ­ŠKE OBČINE

P o vseh k r a j i h jeseniške obči­ne so p r i p r a v i l i d e d k u M r a z u 'lepe sprejeme. V r s t i l e so s,e najrazličnejše m lad inske p r i r e ­d i t ve in dedek M r a z je obda r i l o k o l i 4000 otrok.

O d 7. do 10. j anuar ja se obeta suho i n m r z l o vreme. V j a sn ih nočeh bo zmrzova lo . O d 11. do 13. t. m. pa bo1 ver je tno zapadel sneg do nižin, naka r bo s l ed i l a ponovna ohladi tev .

i | |>| iliH 'ii^iiiii.'tniNIiil 'l'il'ir 'll'l'IMIuiuij!ii]|Hii'iirii:|iiiiiiik«ii|iii,)ii.|^i;,iit|ll(litivii • l|i>iriii|ii|r|::|:|.'l:iI'<li:li'|[:liili>(n|::|!'lt!l!'|iili:|i:IMIi:in|[ili:| l||: l| 't.:i'iI'i|':|)|![|M|]<|;!|.!ini;.l'l;)lit|i|';i iiummmmmmini"."

i . P O S T F E S T U M — N O V O L E T O I P O ]¥ E D E L J E K

i i lvestrovo je pač tak dan , no, i n sam Novega leta dan tud i , da nihče n i k o m u r ne zamer i , če m o r d a malce preveč g loboko pog leda v

kozarček. T a k i so pač običa j i . . . F r a n c i H r i b o v e c je tud i take sorte možakar. 2e

dl je časa se je namreč vese l i l s i l ves t rovanja , ka j t i u p a l je, da bo žena tokrat bolj radodarna in da m u bo pomo l i l a pod nos k a k stotak več kot po navad i . — Samo enkra t na leto je S i l ves t rovo i n takra t človek res ne sme b i t i preveč sen t imenta ­len , s i je m i s l i l F r a n c i i n se napot i l v p rvo go­st i lno , iz ka te re so ga v a b i l i prešerni z v o k i godbe.

»Samo pogledat grem,« je de ja l , »če je notni morda k a k pr i j a te l j . Pokrepčal se bom i n pop i l d v a decii, po tem pa grem k znancem, k j e r me že čaka žena.«

V e n d a r tud i tokrat , k o t že mars ikda j dosle j , ,je n a p r a v i l F r a n c i račun brez krčmarja. Seveda, v gost i ln i je našel znance, ne enega, marveč precej . Beseda je da la besedo, čez čas j i h je v ino že v zpod ­bud i l o k pesmii in F r a n c i n i šel k ženi. K a k o sta se d rug i dan pomeni la , s icer ne vem. Najbrže m i tega F r a n c i t u d i n i k o l i ne b i zaupal .

Poveda l pa m i je »na uho« nekaj drugega . . . Nas j u n a k — F r a n c i je torej v vese lem razpo­

loženju zako raka l iz starega v novo leto. D a je b i l o res tako, je potem še sam nekaj dn i ču t i l . . .

P o p r a z n i k i h je prišel na šiht še vedno neko l i k o »prazničen«, se p r a v i zaspan in b l ed ; sk ra tka ne­bogl jen. Tovariši so to brž zapaz i l i , vendar niso t emu p r i p i s o va l i kdo ve kakšnega pomena. Se več. F r a n c i je m o r a l požreti marsikakšno p i k r o p r i ­pombo.

immmmiiiMMi!

To se m u je za ma lo zdelo. T u h t a l je, k a k o b i jj ta šiht skrajšal i n prišel čimprej domov do poste- § l je. — Končno m u je šinilo v g lavo !

K o je občutil, da ga precej ko legov opazuje, se -je mahoma opotekel . »Slabo, s l abo . . .« je tožil. -P r i j a t e l j i so m u brž priskočili na pomoč i n ga čez -po l ure sp ra v i l i k sebi . Pos led ica? — Odde l ko - -vodja je d o v o l i l F r a n c l n u , d a je šol k z d r a v n i k u . i No , in tu doseže tale zgodba svoj v rhunec .

»Kaj v a m je?« je vprašal zd ravn ik , k o je v s to - I p i l v o rd inac i j o . 3

»Slabo, slabo . . . « »No, slecite se brž i n vležite se na c r d i n a c i j s k o |

mizo,« m u je ve le l z d r a v n i k i n odšel v sosednjo i sobo po inštrumente.

F r a n c i je to komaj čakal i n se brž v l e g e l . . . f Z d r a v n i k se je v r n i l z vsem po t r ebn im za p r t - |

gled in s top i l t i k obenj . | Toda F r a n c i n i daja l od sebe ž :ivih znakov . Z

Z d r a v n i k se je seve prestrašil! »Pa menda j a n i . . . « I — Brž je s k l o n i l g lavo n a F r a n c l n o v e p rs i i n po - Z slušal: »Srce bi je norma lno « . . . — Nato m u je še Z p r i v z d i g n i l veke : »Normalno . . . « je še vedno m a l - Z ce prestrašeno z a m r m r a l . Z

»Eh, butec,« m u je vendar le šinilo v g lavo $0 1 dok le r je F r a n c i še m i rno ležal n a o rd inac i j sk i Z m i z i , m u je zap i sa l zdrav i l o na recept : Z

T R I D N I I N T E N Z I V N E G A S P A N J A ! Nato ga je z b u d i l . . . Z F r a n c i , k i m i je včeraj p r ipovedova l tole zgod- -

bo, je r eke l , da je odšel povsem no rma lno iz o r d i - -naci je i n d a n i pob i r a l n a k o n c u stopnic s v o j i h -r a z r ah l j an ih k o s t i . . .

B i l o je pač S i l v es t rovo dn njega p o s l e d i c e . . . I I. A .

iiiiimiiimiuiiimr.il immiiimiiiiummiiiiniuitiiuiniiniiiiiii

POTROŠNIŠKI S V E T I N E O B ­V L A D A J O S V O J I H N A L O G

Nedavno je komis i j a za družbeno uprav l j an je p r i Občinskem odbo­r u S Z D L Tržič s k l i c a l a sestanek svetov potrošnikov. N a posvetu so ugotov i l i , d a so potrošniški svet i po večini ma lo de l a l i , mars ik j e pa niso b i l i n i t i us tanov l j en i . D e l k r i vde nosijo tud i nekater i pos lo­vodje, k i se po nepotrebnem bo j i ­jo t ak ih svetov.

T A R I F N I P A V I L N I K T O V A R ­N E » P L A M E N « V K R O P I

Kropa, 6. januarja Včeraj je b i l a v t o va rn i »Plamen«

v K r e p i i z redna seja Upravnega odbora. Člani so po t rd i l i načrt do­polnjenega tar i fnega p r a v i l n i k a . P o njem bodo d o b i l i d e l a v c i na ne ­k v a l i f i c i r a n i h i n polkval i f ic i ran/ih de l o vn ih mest ih 5 % povišanje p l a ­če, na k v a l i f i c i r a n i h i n v i s o k o k v a ­l i f i c i r a n i h mest ih pa 10 %. Natanč­neje bo odstotek določen po važ­nost de lovnega mesta. Za de lovna mesta, na k a t e r i h je plačano delo po času i n k jer imajo s k u p i n s k o normo, so i zde la l i t a r i fne postav­ke v razponu. Konec j anuar ja bo D S tarifni p r a v i l n i k z upošteva­njem vseh umes tn ih predlogov do­končno po t rd i l . V p red l ogu tariif-nega p r a v i l n i k a je najnižja ta r i fna postavka 33.5 d inar jev , najvišja 83 dinar jev , p r i usilužbenskih de lov­n i h mest ih pa 8800 d inar j e v i n 26.000 d inar j ev . C. R.

OBČNI Z B O R O K R A J N E G A S I N D I K A L N E G A S V E T A 6.t. m . je b i l v s i nd i ka ln em do ­

m u v K r a n j u r e d n i l e tn i občni

zbor Okra jnega s ind ika lnega sve­ta, k i se ga je udeležil tud i p r e d ­sednik Okra jnega odbora S Z D L M i r k o Z la tnar . V uvodnem poro ­čilu je p redsedn ik O S S F r a n c P o ­gačnik nan i za l vrsto prob lemov , s k a t e r i m i se ukvar ja j o s i nd i ka lne organizaci je n a Go r en j skem; p r i tem je opozor i l z last i n a ukrepe , k i vp l i va jo n a povečanje p r o i z v o d ­nost i de la , dal je na vprašanja t a ­r i fne po l i t i ke ter na sk rb za b o l j ­še življenjske i n de lovne pogoje delavcev. V ra zp rav i pa so de l e ­gati govo r i l i med d r u g i m o uve ­l j a v l j an ju organov samouprav l j a ­nja., o razv i j an ju uslužnostne o b r ­t i , o de lavsk i m l a d i n i , o k l u b i h m lad ih pro izva ja lcev , o borb i zo­per izkoriščanje vajencev, o d o g r a ­d i t v i s ind ika lnega doma v K r a n j u ter o plačni po l i t i k i . V TR2ICTT B O T R E B A U K I N I T I

N E K A J GOSTIŠČ O b L O Tr/ ic je p red dnev i r a z ­

p ra v l j a l o p r o b l e m a t i k i gost instva v Tržiču, k jer bo t reba u k i n i t i n e ­kaj gostišč. O d o b r i l je priključitev Reševalne postaje k Zdravs t v ene ­m u domu, imenova l sani tarnega inšpektorja i n p o t r d i l us tanov i tev stanovanjske skupnost i Bombažne 1

pred i ln i ce in tka ln ice . Otroškim j a s l i m je odobr i l dotaci jo i n spre ­m e n i l določila O d l o k a tržnega r e - ^ da, ki bo odslej preprečeval ne ­kon t ro l i r ano in nehig iensko točenje v ina tu j i h prodaja lcev . Nada l j e so odbo rn ik i s k l e n i l i , naj b i občinske ekonomi je prodajale živino v p r v i v r s t i dosedan j im na j emn ikom.

J . V .

Kranj, 7. januarja 1957

Glas.Gorenjske 3

Gospodarske

V E S T I I Z V S E D R Ž A V E

S P R E M E M B A C E N E L E K T R I K E ?

Po z adn j ih razgovorih, v Zve z ­nem izvršnem svetu kaže, da se toodo v letošnjem l e tu bržko­ne spremeni l e cene električne energije. L e v široki potrošnji i n i n d i v i d u a l n i h gospodin js tv ih spremembe ne bodo vp l i va l e na ceno, z a rad i tega, da ne b i to v p l i v a l o n a poslabšanje živ­l jenjskega s tandarda. O načrtu uredbe bodo še ra zp rav l j a l i .

MODERNEJŠI PR IPOMOČKI — OBILNEJŠI R I B O L O V

L a n i se je r ibo lov ob naših obalah znatno izboljšal. V enaj ­s t ih mesecih so ribiči n a l o v i l i za 3600 ton več m o r s k i h r i b k a ­kor leto poprej , to je skupno 17.228 ton r ib . Poročajo, da se je lov izboljšal p r edvsem za rad i zboljšanja mehanizac i je ribiške­ga brodov ja . L o v sarde l se je predvsem precej povečal, saj so v 1.1955 u l o v i l i 1900, l a n i v enaj­s t i h mesec ih p a 4200 ton teh r ib .

17 M I L I J O N O V D N I V B O L ­N IŠNICAH

S k u p n i izdatki, za zaščito l j u d ­skega zdrav ja so znašali l a n i v vsej državi oko l i 45 m i l i j a r d d inar jev , to je o k o l i 4 m i l i j a rde več kot 1. 1955. V bolnišnicah se je l a n i zd rav i l o 1,250.111 b o l n i ­kov, k i so preživeli t u 17,103.507 d n i . V ustanovah ambulantne ­ga i n d ispanzerskega t i pa je bi lo 45,604.480 pregledov, oz i ro -

una povprečno 2,6 preg leda na preb i va l ca .

M L E K O P O NAROČILU N A D O M — T O D A S A M O V

Z A G R E B U V k r a t k e m bodo d o b i l i Z a ­

grebčani serv is , k i b o dostav­l j a l m l eko na dom z avtomo­b i l i . Potrošnik bo naročil do lo­čeno količino m l eka , k i m u ga bodo dos tav l j a l i redno z jutraj a l i ob dogovor jenem času. P o ­dobnega posredovalnega podjet­j a v d r u g i h k r a j i h še n imajo , p r a v p a b i b i lo , d a b i tud i drug je m i s l i l i n a ustanav l jan je teh servisov.

8AP B O U V E D E L N O V E M E D ­N A R O D N E A V T O B U S N E

P R O G E

Ze 1.1955 je podjetje S A P vpe­l ja lo več r e d n i h av tobusn ih prog. V letošnjem l e tu n a m e r a ­va S A P uvest i nove mednarodne avtobusne zveze med T r s t om, Sežano i n B l edom, dalje med L jub l jano , T r s t om i n B e n e t k a ­m i ter progo B e l j a k — P o d k o r e n —Opa t i j a i n L jub l j ana—Ce lovec i n mednarodno progo L j u b l j a ­na—Ce lovec—Bled . P r o m e t na teh progah se bo p r edv i doma začel 1. maja.

K A K Š N E B O D O L E T O S C E N E V TURIST IČNIH H O T E L I H P r e d s t a v n i k i Turistične zveze

Sloveni je , Republiške gost inske zbornice, P l a n i n s k e zveze i n d r u g i h s o r odn ih organizac i j so se že pogovar ja l i o cenah v p r i ­hodn j i turistični sezoni . D n e v n a osk rba v ho t e l i h n a B l e d u bo znašala (A kategori ja ) 1800 do 2300 d i n v sezoni, i zven sezone pa 1440 do 1840 d i n ; (B katego­rija) po 1200 do 2100 v sezoni i n 950 do 1740 d i n i zven sezone; (C kategori ja) 750 do 1350 d i n v sezoni i n 550 do 1050 d i n i z ­v e n sezone. V B o h i n j u o d 750 do 1150 d i n v sezoni i n 500 do 850 d i n i z v en sezone. V Opa t i j i od 1800 d 0 2500 d i n . Te cene bo ­do ve l ja le za tuje tur is te , z a domače pa cen še niso določili.

N A J E S E N I C A H B O D O D O B I L I C I N E M A S C O P E A P A R A T U R O

Jesenice so sedmo mesto v S loven i j i , k i naj b i p o p r o g r a ­m u Zvezne Jugos lovanske k i n e ­matograf i je dobi le c inemascope naprave . Občinski l j u d s k i odbor čaka n a podrobnejšo d o k u m e n ­taci jo o inves t i c i j i 6 m i l i j onov d inar jev , k i j e pot rebna za n a ­bavo k i n o aparature . T r eba bo tud i p r i m e r n o u r e d i t i dvorano , kab ine i n drugo. S k u p n a i n v e ­s t i c i j a bo znašala 10 mi l i j onov d inar jev , d e l zneska p a bo p o d ­jetje k r i l o i z l a s tn ih sredstev, d n e v n a cena za celotno apara ­tu ro je 26 m i l i j onov d inar j ev , vendar b i Zve za plačala od te­g a 20 mi l i j onov ko t pomoč za razvoj naše k inematogra f i j e .

MED LJUBELJSKIMI LOVCI

MARŠALOV NOVOLETNI LOVSKI P L E N Predsednik Tito in Ivan Maček-Matija pred kozorogom, ki ga je predsednik Tito ustrelil pod Ljubeljem

n i pa so se pogovar ja l i z n j i m ko t s s ta r im znancem.

»Odkod s i prišel sem v ta kraj,« j « vprašal T i to mladega z idar ja , k i de ­la p r i l jube l j skem tune lu .

»Iz L i k e sem,« j e ma l o nervozno o d ­

govor i l delavec. »Kako žiivite tu? D e l a p r i g radn j i

tune la dobro napredujejo?« K r e p a k mož m u j e z malce zadržanimi bese­d a m i raz laga l i n odgovar ja l , k a k o ži­vi on i n ostal i de lavc i ter ponosno zatr jeva l , d a bo tune l v najkrajšem času gotov.

M i n u t e so mineva le kot še n i k o l i . V e l i k i u r n i kaza lec se je pomaknil.že čez dvanajst , m a l i pa je b i l tud i že proč od pet. Oči »Ljubeljčanov« so molče s led i le av tomobi lom, v kate­r i h so se T i to i n n jegov i spreml j eva l ­ci vračali v doliino. P r i A n k e l e t u je avtomobi le us tav i l a zbrana množica domačinov. T i t o je veselo nasmejan in razpoložen s top i l m e d l jud i .

»Čestitam v a m k vaši l o v s k i s re ­či,« m u je .ponosno s t i sn i l r oko s ta ­rešina l o vske družine i z Pod l jube l ja .

K a j h i še govor i l i , k a k o je b i l o po­tem. Doma&in i s o pozd rav l j a l i Mar­šala, se z n j i m pogovar ja l i i n — m u želeli, d a se p o napo rn ih državniških pos l ih čim bolj počuti m e d n j i m i i n se r a z ved r i .

REPORTAŽA Z

NOVOLETNEGA LOVA

PREDSEDNIKA * TITA

Po dolgem času se je modr i vlak spet ustavil na kranjski postaji. Tokrat je bilo prav gotovo zadnjič v letu 1950, saj so b i l i le še trije dnevi do Novega lela. Ko t strela se je širila novica — Tito je p r i nas, na Gorenjskem — na Brdu. L e malo časa se je zadržal Mar­šal na B r d u — mudi lo se m u je, prišel je, da b i še zadnjič v tem letu poizkusi l svojo lovsko srečo. Brž je vzel svojo lovsko puško, daljnogled i n že je b i l na poti prot i Podljubelju.

»Da, da , u s t a v i l i se bomo p r i n&- k drevesnemu d e b l u zvedavo opazo-žih s t a r i h znanc ih — v gos t i ln i p r i va l . K o z o r o g se m u je še bolj p r i -Ankeletu,« je z navdušenjem p r i p o - bližal. Se k a k i h 150 me t rov j e b i l o d vedova l . Lepe spomine i m a n a t o njega, ko — se je s pleči o b r n i l p r o t i majhno, preprosto , a pr i j e tno z a v e t i - k r a ju , k j e r je čakal Maršal. Sče, saj se je t u us tav l j a l že p r e d B 0 &H n e b o . . . ? l e t i , že tedaj, k o je v tem k r a j u p r - n „»,. ... ., vič u s t r e l i l kozoroea C e n r a v i e bril ^ " * l « > m « ° t o vo je p r i t i s n i l v i c us t r e l i kozoroga. Čeprav j e bal n a p e t e l i n a , P r v i s t r e l B o d o v o J J ?

zelo razpoložen, se j e zdaj p a zdaj • n a n jegovem ob ra zu opaz i l a nes t rp ­nost. K a k o ne — puška je b i l a še S e k a k a d v a m e t r a se je ponosna po lna , p l e n še n i b i l zadet. I n ne le i i v a l p r e m a k n i l a po pečinah i n se to — meg la je b i l a precej n i zko i n Z ^" d l l a ; .^ t V ! l ! ^f < ? a

v ide lo se n i kaj p r i d a daleč. V r g e l j e puško čez rame i n k r e n i l peš p r o t i L j u b e l j u . Cez k a k e po l ure je b i l Spretnega lovca so obkrožili n e k a -Maršal že n a čakaliišču. V r e m e n i b i - t e r i , n j e g o v i sp reml j e va l c i i n m u n a -lo najboljše z a lov . Meg l e l « J * P g v d u ž e n o s t i s k a l i roka. N J a o s e m o g l i

d i l e po do l i nah , t l a so b i l a zmrzn j e ­na, d rev j e pobel jeno z i v j em . T o d a — načuditi n j egov i stre lska spretnost i , vsa s r e ča . . . N a d do l i no je b i l o k o - T i t o se je v ese l o nasmehn i l . V s a l i k o r t o l i k o jasno lin m e g l a n i mo t i l a prejšnja bo jazen za rad i megle i n b l i -razg l eda p o pečinah. Meg lene kope g e m n k B j e i z g [ r M a K o j e

Iz r ane je prdcur l ja la temnordeča k r i .

P R £ D G O S T O V A N J E M

TRIA EBERT Z DUNAJA Koncertna direkcija Sloveni­

je je v sporazumu z Jugokon-certom iz Beograda letos po­novno angažirala svetovno-znani trio EBERT z Dunaja za vrsto koncertov, k i se bodo za­čeli 7. januarja v Ljubljani, nato 8. januarja v Kranju, 9. januarja v Celju in 10. januar­ja v Mariboru. Trio je že s svo­jim lanskim koncertom v Ljub­ljani pripravil eno doslej naj­večjih umetniSkih presenečenj ln užitkov.

Ansambel sestavljajo violi­nistka Lotte Ebert in njena bra­ta, violončelist VVoIfgang ter pianist Georg. Vsi trije umet­niki so Studirali pri najvidnej­ših mojstrih, in sicer pri vio­linistu VaSi Prihodi, violonče-listu Enricu Mainardiju in pri pianistu Edwinu Fischerju. 2e takoj s svojimi prvimi koncerti leta 1940 na Dunaju so doži­

veli nedeljeno priznanje, bili s « nagrajeni s vrsto priznanj in nagrad, nato pa BO koneertirall v Nemčiji, Holandijl, Belgiji, v skandinavskih državah, Franci­ji, Španiji, Italiji, Švici, Angl i ­ji in Jugoslaviji. Povabljeni so tudi v Sovjetsko svezo.

Koncerti tria Ebert so poseb­no doživetje Se iz dveh razlo­gov: oba godalna instrumenta, violina in violončelo, sta čudo­vita izdelka stare Italijan. Sole Andreja in Pietra Guarnierija, kar bistveno pripomore k zvoč­nosti ansambla, drugič pa trio vsa dela izvaja na pamet in se tako lahko popolnoma preda iskrenemu komornemu muzici­ranju. Na svoji letoSnji turneji bo trio E B E R T igral Beethov­nov trio op. 70/1, znan kot »Tri« duhov«, in znameniti Dvorža-kov trio »Duraky«.

so se počasi d v i g a l e . v i d e l p r e d seboj mr t v ega kozoroga, se N e k a m zaskrb l j en je čakal T i t o n a — — * - - - - --

svo jem l ovskem čakališču — če se & n a n jegovem obrazu opaz i l o t iho dv i gne jo meg le še malo , z l o v o m ne zadovol jstvo. bo nič. Ce l o n e va rno utegne postat i , »Da, p r a v zadn j i čas je b i l . C e bi ka j t i kozorog i ima jo dober von j , ki čakal se nekaj m inu t , b i vseh 6 k o -Pres l epar l lovčevo oko. zorogov odšlo, tako p a se jdh je v r -

»Glej, a l i je mogoče!« n ^ l ° ^ e J e navdušeno p r ipovedova l . I zza pečine se j e pokaza la s k u p i n a Lovec j e p r inese l kozo roga n a cesto,

kozorogov s s v o j i m pog lavar j em, n a j - k J e r 2 a J e počakal' lovec - Maršal, starejšim kozorogom n a čelu Bližali P od l j ube l j sk i lovec j e o d l o m i l v e j l -

l - _ _ 1 1 , . W 1 X . 1 . .

V B O B O V I H P B 1 K R A N J U S O

ODKRILI KELTSKO GROBIŠČE

so se i n se ponosno razg l edova l i po co, j o po starem l o v skem običaju po-okoli ici. Maršal j i h j e opazoval sko z i močil v kozorogovo k r i i n s i j o po-dal jnogled. P r v i najponosnejši je b i l 1 < > ž i l ' n a k lo*>uk. že dovol j b l i z u , d a bd ga zade l dobro »Za l o v s k i blagor,« je čestital T i t u , mer j en stre l . Ne ne, stat i m o r a p r a - k o se m u je približal z okrvav l j eno v i l no . S pleči m o r a b i t i ob rn j en p r o - ve j i co n a k l o b u k u . T i t o m u j e prisrč-t i puškini cev i . Zato — počakal bom nos t i sn i l r oko , se z a h v a l i l i n s i z a ­se t o l iko , da bo p r i l i k a ugodna, s i t a k n i l ve j i co z a svoje pok r i va l o , je dopovedova l Maršal. Ponosn i kozorog je brez moči ležal

P r a v n a t i h o j e vs ta l , se oddaljal P r e d " J 1 " " - B i l J e e d e n najlepših do nekaj m e t r o v o d čakališča, p r i s l o n i l s e d a ' J us t r e l j en ih kozorogov. Živel je puško k drevesu , opazova l skoz i p u - k a k i h 1 6 l e t i n n jegov i r ogov i so b i l i &kin daljnogl led i n čakal — čakal, l e p o r a š * e n i — P r a v gotovo j e bal da se b o kozorog p rav i l no o b r n i l . C e 8 l a ' v a r družine kozorogov, b i ga s t re l j a l neprav i lno , b i se žival L o v s k i običaji p a seveda še niso l a h k o d l j e časa mučila, k a r p rav go- b i l i p r i k r a j u . V r es tav rac i j i n a L j u -tovo nii »po lovsko«. K o z o r o g se je b e l j u j e T i t o , t ok ra t lovec z v e l i ko prestopal , og l edova l oko l i co , ponosno srečoj spjU z l o v c i liin sp r ems t vom p r e m i k a l g l avo s s v o j i m i l e p i m i r o - zdrav ico i n — seveda brez pr i j e tnega gov i i n — zda jc i se je n e k o l i k o o b r - k r a m l j a n j a n i šlo. P o z d r a v i l i so ga n i l . Maršal ga j t s pr is lon jeno puško graniičarji z obmejne ka rav l e , domači-

Delavci opekarne • Bobovku pri Kranju so pred tedni pri odkrivanju vrhnje plasti zem­lje nad ilovico naleteli na za­nimive in mnogo obetajoče ar­heološke izkopanine. Direktor tovarne tovariS Cebulj je, zave­dajoč se pomembnosti tega od­kritja, takoj obvestil arheologe. Prva sondiranja terena, ki so začela 11. decembra, so poka­zala, da gre za keltsko grobišče iz najzgodnejše rimske dobe In sega nekako v prvo stoletje. Vsekakor je to prvo grobišče iz rimske dobe na Gorenjskem, ki bo med drugim delno osvetlilo tudi pogrebne rituale (obrede). Medsebojna primerjava in kon­strukcija devetnajstih grobov, ki so jih doslej odkrili, ter ob­ligatni dodatki — meč, noži, ur­ne (posode) s pepelom umrlih, fibule (sponke), vrči in podobna keramika opozarjajo na družbe­no diferenciacijo, to je razloček med premožnimi in siromašni­mi sloji.

Zlasti zanimivo je to, da s« vsi grobovi kvadratne konstruk­cije. V enem izmed njih so na­šli leseno skrinjo, okovano z železom, v njej pa 65 cm dolg meč, 2 noža, vasico Iz svetlo zelenega stekla po izvoru 1* Akvileje (Ogleja), dalje oljen-ko, stekleno urno s pepelom umrlega (mrliče so seiigali), ključ in dvoje bronastih teča­jev skrinjice, ki je bila • večji skrinji. — V enem Izmed gro­bov so naSli tudi srebrno fibulo, ki predstavlja pravo redkost med gradivom, ki ga poseduje Slovenija iz te dobe. Po dose­danjih najdbah se lahko nade­jamo Se pomembnejših izkopa­nin, o katerih bomo obvestili naSe bralce v eni prihodnjih Številk našega lista.'

ZaSčitna izkopavanja je omo­gočil Zavod za varstvo spome­nikov v Ljubljani, sredstva za nadaljnja izkopavanja pa je da­la komisija za spomeniško var­stvo pri O L O Kranj. S. S.

SPOROČILO NAROČNIKOM

Te dni smo razposlali že iz­polnjene položnice in vabimo naročnike, da plačajo naročnino pišmonošem, ker si s tem pri­hranijo nepotrebno pot na pošto-

Vse naročnike, ki so v redu poravnali 1 naročnino, bomo upo­števali pri nagradnem žrebanju. Razen kolesa »Rog« in radij­skega sprejemnika »Vesna« M 56 (z vgrajenim magičnim očesom), ki je najnovejši in izpopolnjen izdelek ljubljanskega podjetja »Telekomunikacije«, bo ob tej priliki izžrebanih še mnogo praktičnih predmetov, ki so jih za naše naročnike darovala go­renjska podjetja. Vsakdo, ki bo do tega časa pridobil najmanj 5 novih naročnikov »Glasa Go­renjske«, pa se bo žrebanja lah­ko udeležil še z enim dodatnim glasom (če je sam že naročnik), tako da si bo podvojil možnost, da ga Izbere žreb. Nekateri na­ročniki so si že pridobili to ugodnost. Vabimo vse, da sle­dijo njihovemu vzgledu.

Uredništvo in Uprava

M A L I OGLASI

Pošteno dekle išče opremlje­no ali prazno sobico k jer kolii. N u j n o r ab im . Plačam dobro. Nas l o v v u p r a v i l is ta pod »ši­vi l ja« .

Ko l e sa , t r i c ik l j e i n motorna ko l esa sprejme v lakiranje i n k r o m i r a n j e mehanična d e l a v n i ­ca p r i Savskem mostu — bivši »Union«, K r a n j .

Kupim 1 zofo (divan). P o n u d ­bo pos la t i na upravo l is ta .

E l ek t romoto r 5 K M i n p i s a l n i stroj ugodno prodam. P o i z v e s e : K r a n j , Gregorčičeva 1.

Prodam 2200 komadov cement­ne strešne opeke a l i zamen jam ta prašiča. Nas lov v og lasnem odde lku.

Prodam 2 črni s v in j i 11 t e d ­nov star i . Og l ed : K a d i v e c M a r ­t in , Šenčur 258.

Iščem dekle a l i upoko jenko . Hrana i n stanovanje zagotov­ljeno. Nas lov v u p r a v i .

Inštruktorja matematike za 3 g imnaz i j o iščim. F r a n c K o n j e -dič, Smar jetna gora 2, K a l v a ­r i j a .

Na p ravnem odde lku , P r a v n o -ekonornske fakultete v L j u b l j a ­n i je diplomiral V i l f a n Janez . — Čestita K A D .

Preklicujem besede, k i sem j i h i z r ek l a o K o n j a r O lg i i n se j i zahva l ju jem, ker je odstopi la od tožbe. — Gabrič Jus t ina .

Podpisani O. A . izjavljam, da je b i l moj sum zoper Košar j a F r a n c a , peka dz K r a n j a , zarad i ta tv ine ko l e sa povsem neute­me l j en .

Vsem, ki so pomagali pri ga­šenju požara na h l e v u i n go­spodarskem pos lop ju dne 23. de­cembra v Hrašah, se najlepše zahva l ju j em. Posebno hvalo eem dolžan vsem sosedom i n P G D Zapoge, k i je takoj p r i ­h i t e l o n a pomoč i n m i s svojo iavežbanostjo rešila vsaj stano­van j sko hišo. H v a l a tud i P G D Medvode i n Sm l edn ik . Se po ­sebej se zahva l ju j em vsem d a ­rova l c em k r m e i n lesa. T r t n i k Franc, Hraše p r i S m l e d n i k u .

P r i s k u p n i ob j a v i čestitk v novo l e tn i številki je nas ta la n a ­paka . T o poprav l j amo. Names to A v g u s t Mavčič se p rav i l no g l a ­s i : A v g u s t Kavčič, p r e d i l n i c a volne R a k o v c a 1, K r a n j .

K I N O »STORZlC« K R A N J Od 7. do 9. januar ja , mehiški

f i l m »UMIRAM SREČNA« ob 16., 18. i n 20 . u r i — zadn j ikra t .

10. j anuar ja , i t a l i j ansk i b a r v ­n i f i lm »DEKLE Z REKE« ob 16., 18. i n 20. u r i .

K I N O » R A D I O « J E S E N I C E 7. in 8. j anuar ja , ameriški

b a r v n i f i l m » V E L I K A N O C C A -SANOVE« ob 18. i n 20. u r i — zadn j ikra t .

9. i n 10. j anuar ja , ameriški b a r v n i k r i m i n a l , f i l m »KL IC I M . Z A R A D I UMORA« ob 18. i n 20. u r i — p remie ra .

K I N O » P L A V Ž « J E S E N I C E 7. i n 8. j anuar ja , f ranc. ba r vn i

f i l m »LUKRECIJA BORGIA « ob 18. i n 20. u r i — zadn j ik ra t .

9. j anuar j a — zaprto. 10. j anuar j a , ameriški b a r v n i

f i l m » V E L I K A N O C C A S A N O -VE« ob 18. i n 20. u r i .

K I N O Ž IROVNICA 9. j anuar ja , ameriški b a r v n i

f i l m » V E L I K A N O C C A S A N O -VE« ob 19.30 u r i . Samo tega dne.

K I N O D O V J E M O J S T R A N A 9. in 10. j anuar ja , f rancosk i

b a r v n i f i l m »LUKRECIJA B O R ­G I A « ob 19. u r i . M l a d i n i i zpod 16 l e t zabran j en — zadn j ik ra t .

K I N O R A D O V L J I C A 8. i n 9. j anuar ja , f ranc . f i l m

»NE U M I R A S E T A K O « . V to ­r e k ob 20. u r i i n v sredo ob 17.30 i n 20. u r i .

GLEDALIŠČE

»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« K R A N J

To r e k 8, j anua r j a ob 16. u r i zaključna preds tava za tovarno » I S K R A « F r . Milčinski: » »MO­GOČNI PRSTAN« .

G I B A N J E P R E B I V A L S T V A .

O B J A V E

O B J A V A N a pod lag i objave Državnega

sekre tar ia ta za notranje zadeve F L R J obveščamo, da bomo v času od 1. j a n u a r j a do 31. de­cembra 1957 izvršili zamenjavo osebnih i zkazn i c tu j i h državlja­nov, s ta lno nase l j en ih na ob­močju okra ja K r a n j .

Vse podrobne in f o rmac i j e l a h ­k o .interesenti dobi jo p r i T a j n i ­štvu za notran je zadeve O L O K r a n j .

P o 31. decembru 1957 bodo se­daj ve l javne i zkaznice tu j i h d r ­žavljanov prenehale ve l ja t i .

OLO Kranj — Tajništvo za notranje zadeve

RAZPIS O k r a j n a zadružna zveza K r a n j

spre jme takoj v službo t o v a r i -šico, k i dobro obv lada s tenogra­f i jo dn strojepis.

N A J E S E N I C A H Rod i l e so: HedvUka Rudo l f , go­

spodin ja z Jesen ic — dečka; M a ­r i j a Pe te rne l , tov. de ' a vka iz Mpffeftj — d e k l i c o ; D a r i n k a J e n -str le , učiteljica i z G o r i j — deč­k a ; A n t o n i j a Ržen, gospodinja Đak pro fesor i ca glasbe z Jese -z B l e d a — dečka; Sonja T r a m -nic — dečka; R o m a n a Tišma, go-gi ta Volari'č, tekačica iz M o j ­strano — d e k l i c o ; M a t i l d a K o -spodin ja iz Vipolž — dečka; Bni*-vačič, t k a l k a iz D v o r s k e vas i — dek l i co ; M a r i j a Pavlenč, trg . p o -močniLca z Jesenic — dečka, M i ­hae la Marinič, po l j ska de l a vka iz Podsabot ina — dek l i c o ; M i l i ­ca Mičanovič, gospodinja z J e ­senic — dek l i co .

Poročili os se: Matevž Bohtinc, osebni upokojenec iz Mežaklje i n Iva B u l u m gospodinja iz M e ­žaklje.

U m r l i so: Štefan Benkovič, otrok, star 4 mesece, u m r l n a Jesen icah, Savsko nabrežje 50; F r a n c Zgonec, osebni upoko je ­nec, star 58 let, u m r l na Jese­n i cah v bo ln i c i , nazadnje s t a ­nujoč n a Kočni 10.

V TRŽ IČU R o j e n i : M i l e n a Serec . Poročili so se: C i r i l F r a n t a r

- Me tod , s t ro jn i ključavničar i n Ivana P c r k o , prešivalka; Jane z -M a r i j a n Pernuš, t ek s t i l n i t eh ­n i k i n A n g e l a - M a r i j a K u ­rent, p r e d i l k a .

U m r l i so: F r a n c Skr janec , krojač iz Seničnega; F r a n c B u -k o v i c , kmet iz Seničnega; Jožef K l emene , po l j ede l sk i de lavec iz Grahovš.

V S K O F J I L O K I R o j e n i : A l o j z i j a Pau lus iz Sk .

Loke , r od i l a hčerjo Januško. U m r l i so : Frančiška O k o r n .

TRŽNI P R E G L E D

V S K O F J I L O K I 29. decembra so b ran j evke

škofjeloški t r g dobro založile p redvsem z raznovrs tno ze le­njavo. Cene, k i smo j i h zabe­ležili, so sledeče: k r o m p i r 14 d i n k g , zelje (glave) 30 d i n k g , zel je (kislo) 50 d i n kg , repa (ce­la) 5—7 <4in kom.,, repa (kisla)

20 d i n mer i ca , cvetača 130 d i n kg , ohrov t 40 d i n kg , por 7—15 d i n kom. , pesa (rdeča) 35 d i n kg , r edkev (črna) 5 d i n kom. , solata 40 d i n k g , motovileč 30 d i n mer i ca , špinača 25 d i n me­r i c a , j abo lka 35—45 d i n kg , h r u ­ške 45 d in k g , smetana 150 d i n l i t e r , sirček 12 d i n kom. , m a ­slo, surovo zav i tek 100 d i n (cca 0,25 kg), ja jca 26 d i n kom. , k o ­renje 15 d i n kg , peteršilj 10 d i n zavi tek, piščanci 250—300 d i n kom. , o r eh i 85 d i n l i ter , k g 200 d i n , fižol, suh 30 d i n l i ter .

V , ' : V K R A N J U 2 i v i l s k i t r g v K r a n j u je k a ­

z a l p r v i petek po N o v e m le tu kaj k l a v r n o s l i ko . Najbrž s t a novo leto i n seveda s i l ves t ro ­vanje ime la prste vmes, da je pr ines lo na t r g svoje i zde lke l e ma lo bran jevk . T e m u p r i m e r n o je b i l o tud i m a l o blaga napro ­daj .

Zabeležili smo take le cene: čebula 100 d i n kg , k i s l a r epa 28 d in , ja jca 27 d i n kom. , me r i c a rdečega radiča i n motov i l ca po 25 d i n , k r o m p i r 15 d i n za k g . O d sadja je b i l o zapaz i t i le j a ­bo lka , i n s icer od 25 do 40 d i n za k g .

V K A M N I K U P r e d N o v i m letom j e b i l ži­

v i l s k i t r g v K a m n i k u dobro založen. N i m a n j k a l o n i t i špi-nače i n radiča po 100 d i n k g . T u d i orehov je b i l o v soboto dovolj p o 65 dn 70 d i n kg. E k o ­nomi ja i z Križa j e spet p r i ­pe l j a l a n a t rg dva k u r a i k a ži­v i h kokoši, k i so j i h p roda ja l i po 200 d i n kg . Gospodin je so to pot že čakale na perutn ino i n taikoj obstopile voz, tako da je šlo blago h i t r o v promet. E k o ­n o m i j a je pos la la n a t rg tud i nad 1000 komadov jajc po 25 d in , k a r j e dmelo za posledico, d a so tud i os ta l i p roda ja l c i z n i ­žali cene, v k o l i k o r niso d r o b -nejša ja jca že prej proda ja l i ceneje. M e n i m o , da b i ekonomi ­j a l ahko še znižala ceno i n t a ­k o ugodno v p l i v a l a na cene n a t r gu i n v t r gov inah . V ponede­l j ek t i k p red p r a z n i k o m je b i ­l o samo osem prodaja lcev na t rgu, kupcev pa zelo malo . N e ­gotovost, a l i bo namesto v to­r e k tržni dan že v ponedel jek, se je p r e t ek l i mesec že t r i k r a t ponov i l a , zato b i b i l o dobro, da b i v in te resu proda ja lcev i n k u p c e v enkra t za vselej do lo ­čili, tržni r e d v slučaju p r a z n i ­kov , p r i čemer se pač moramo o z i r a t i n a kra jevne običaje.

P O N E D E L J E K , 7. J A N U A R J A 1957

11.05 R a d i j s k a šola za srednjo stopnjo: Povest o sreči.

11.35 Črnske duhovne pesmi . 12.30 K m e t i j s k i nasve t i - prof .

ing . Jože S l ande r : Zašči­ta k o r i s t n i h gozdn ih pt ic .

14.05 R a d i j s k a šola za višjo stopnjo : M a k s Sa jko : V debe lem snegu 2500 m v i ­soko.

15.40 U t r i n k i iz l i t e ra ture - M a ­r i j a D o b r o w s k a : Osvo jena srca .

16.00 V sve tu ope rn ih me lod i j . 18.00 Družinski pogovor i . 18.10 Zadovo l j n i K r a n j c i igrajo. 20.00 M l a d i n s k a oddaja.

T O R E K , 8. J A N U A R J A 1957

8.00 Operne melodi je . 8.50 Vesele i n žalostne n a r o d ­

ne pesmi. 10.30 J e z i k o v n i pogovor i (pono­

vitev) . 11.15 Za dom in žene. 12.00 Z b o r i poj o narodne pesmi . 12.30 Kmečka un i ve r za . 14.20 Zan im i vos t i i z znanost i i n

tehnike . 16.10 M a r j a n Lipovšek: S im fo ­

n i ja z a v e l i k i orkester. 18.00 Športni tednik . 20.00 Domače aktua lnost i .

S R E D A , 9. J A N U A R J A 1957

11.00 S lovenske narodne pesmi. 12.05 G iacomo P u c c i n i : od l omk i

iz opere »Madame B u t t e r -f ly« .

13.15 Ameriške koračnice. 15.40 U t r i n k i iz l i t e ra ture —

Osca r Wi/lde: S t r a h v C a n t e r v i l l u .

18.00 K u l t u r n i pregled. 18.30 Zunan je - politični fe l j ton. 20.00 J . O f f enbach : Ho f fmanno -

ve pr ipovedke , ope ra v 3 de jan j ih .

Občinski l j udsk i odbor K r a n j ponu ja v nakup gospodarsk im i n družbe­n i m organizac i jam celoten gostilniški inventar go­st i lne Kocjančič, B r i t o f ( inventar bivšega gost in­skega podjetja Predoslje) .

In formaci je o pogoj ih prodaje dn seznam i n v e n ­tar ja dobi te v odde lku za splošne zadeve.

Ponudbe je t reba dosta­v i t i v r o k u 15 dnd po ob­j a v i .

ČETRTEK, 10. J A N U A R J A 1957

11.00 Naši najmlajši pojo. 11.30 D e l a Johanna Sebast iana

B a c h a v o rke s t r a ln ih t r ansk r i p c i j ah Leopo lda Stokowskega .

14.20 iP i on i r sk i kotiček. 18.30 Reportaža. 20.00 Tedensk i notranje - p o l i ­

tični pregled. 20.10 Četrtkov večer domačih

pesmi i n napevov.

NESREČA 3 M I L I J O N S K A S K O D A

Z A R A D I N E P R E V I D N O S T I 1. j anuar j a letos je ob 2.10

ur i i z b r u h n i l požar p r i posest­n i k u Janezu R o p r e t u na B o ­h i n j s k i BeLi. Pogore lo je go­spodarsko poslopje s po l j sk im i p r i d e l k i , orodje, stanovartjska s tavba in nekaj premičnin. Škodo cenijo na oko l i 3 m i l i ­jone d inar jev .

V teh dneh so b i l i požari na j ­več zarad i neprev idnost i doma­činov p r i s tar ih hišnih obred ih .

NEPOBOLJŠLJIV G O L J U F O B S O J E N N A 3 L E T A Z A P O R A

P r i g radn j i nove železniške postaje na Jesen icah je b i l za ­poslen kot pa rke ta r sk i pomočnik S lavko Jagodic . Zaupana m u je b i l a celotna zaloga parketa , last ob r tn i ka Jožeta Brleča iz L j u b ­ljane. O d zaloge si je Jagod ic prilatstol skupno 65 m 2 parke ta v vrednost i 162.500 d inar jev . K o je opaz i l , da bo parke ta na želez­niški postaj i zmanjka lo , je s icer v r n i l 45 m a , os ta l ih 20 pa je p r o ­da l za 20.000 d inar jev .

F e b r u a r j a letos je Jagod ic prišel k d i r ek to r ju K ran j skega gradbenega podjetja, se m u preds tav i l za parketarskega po­močnika, k i bo samostojno v oko l i c i Jesenic op rav l j a l pa rke -tarska dela. S k l i c e v a l se je na nekdanje poznanstvo z d i r e k ­tor jem in ga pros i l , da b i m u podjetje k r ed i t i r a l o to delo z naročilnico za 120 m 2 parke ta i n 100 m k o t n i h letev. K e r se p o d ­jetje u k v a r j a razen z gradbeno dejavnostjo tud i s k r ed i t i r an j em gradbenega mate r ia la potrošni­kom, je s tor i lec dejansko uspe l dob i t i naročilnico, d v i g n i l v les­nem podjet ju v Domžalah blago ter ob l jub i l , da ga bo plačal po t reh dneh. Ves parket je odpe­l j a l na Jesenice , k j e r ga je z a ­čel prodajat i , za plačilo pa se n i zmen i l . N a ta način je K r a n j ­sko gradbeno podjetje oškodo­v a l za 294.304 d inar je , naknadno pa je podjetje dobi lo parke t le v g l a vnem vrn j en .

Razen teh dejanj je Jagod ic z lažnim pr ikazovan j em de jansk ih okoliščin p r emo t i l tud i stro je­vodjo R. P . z Jesenic , k i m u je izročil 20.000 dinar jev . S tor i l ec je namreč zatr jeva l , da nujno rab i denar za prevoz parke ta , čeprav ga je i m e l že v s k l a d i -ščenega na Jesen icah. P o vseh teh de jan j ih je Jagod ic letos po le t i skušal brez dovo l jen ja p r i t i čez državno mejo, v endar so ga p r i j e l i o rgan i l judske m i ­l ice v K r a n j s k i gor i .

Obtoženec je p r e d nespo rn im dokazn im mate r i a l om dejanje p r i zna l . Ugo t ov i l i so tud i , da je b i l zaradi kazn ivega dejanja h u ­de telesne poškodbe, k i se je končala s smrt jo, že predkazno-van leta 1949 n a 5 let strogega zapora.

Ob upoštevanju vseh okoliščin je Okra jno sodišče v Radov l j i c i obsodi lo S l a v k a Jagod ica n a 4 leta zapora, za poskus pobega p r eko državne meje pa n a 5 me­secev zapora. Okrožno sodišče v L j u b l j a n i pa je glede i z reka o k a z n i ugodi lo pritožbi obtoženca i n m u izrečeno kazen znižalo na 3 leta zapora.

PRETEPAČI N A L A N C O V E M O B S O J E N I

14. oktobra letos so m l a d i z a ­družniki v dvo ran i zadružnega doma na L a n c o v e m p r i r e d i l i z a ­bavo s plesom. N a večeru so b i l i dobro razpoloženi, dok l e r nista oko l i 19. ure prišla v dvorano

D e l o v n i ko l ek t i v k o m u n a l n e g a podjetja

»CESTE m KAMUZACIJA« K R A N J

1$ želi v s emu de lovnemu l juds tvu in pos lovn im pr i ja te l j em

srečno i n uspehov polno leto 1957

Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Golniška 7

r a z p i s u j e

naslednja uslužbenska mesta :

1. uslužbensko mesto izterjevalca prispevka. Pogo j : najmanj nižja srednja šola s 5 let prakse v davčni a l i finančni službi;

2. uslužbensko mesto knjigovodje (pom. knj igovodja) . Pogo j : popolna srednja šola z na jman j 3 leta p rakse v finančni službi.

Plača po teme l jn i u r e d b i o plačah uslužbencev držav­n i h organov i n ustanov.

§§§ S SODIŠČA Derviš Filipovič i n Osman Ga-ljaševič. B i l a sta precej v in jena ln sta med potjo od Radov l j i ce p ro t i L a n c o v e m u i z z i va l a l j ud i , kii sta j i h srečevala. K l j u b te­m u , da sta b i l a že popo lnoma pod v p l i v o m a lkoho la , sta na vese l ic i še p i l a a lkoholne pijače. S tem sta dobi la nek poseben pogum. Začela sta razb i ja t i k o ­zarce in steklenice ter groz i la z noži p r i s o tn im gostom. P r i tem de janju je izstopal z last i G a l j a -ševič, k i je n ekomu groz i l , da ga bo zak la l . P r i r e d i t e l j i so go­sta na lep način ods lov i l i .

K m a l u po n junem odhodu so gostje na zabav i v i d e l i , da so stek la na vhodn ih v r a t i h ra z ­b i ta , skoz i razbite šipe pa so se pokazale ostr ine nožev. O b d o l ­ženca sta skušala s s i lo p r i t i v dvorano, na ta način, da sta ra zb i l a okenska stekla , ker so b i l a v ra ta zak len jena ter s tem poškodovala tud i vrata sama.

Fant je so se k m a l u znašli, skoz i s t r anska v ra ta zapust i l i dvorano, v ze l i spotoma nekaj ko lov , z n j i m i i z b i l i napadalce­ma iz rok nože i n na t a način preprečili večjo škodo. L e s te­žavo j i m je uspelo, da so u k r o ­t i l i pobesnela s tor i l ca , k i sta ogrožala z noži.

Filipovič i n Galjaševič sta se za to dejanje zagovar ja la p red sodiščem v Radov l j i c i . P r v i je v svo jem zagovoru i z jav i l , da se ničesar ne spominja , k e r je b i l tako močno v in jen . D r u g i s t o r i ­lec pa je dejanje t rdovra tno ta­j i l i n i z j av i l , da n i ime l noža v rokah , čeprav je vseh 12 prič na g l avn i ob ravnav i i z jav i lo , da je imenovan i g roz i l z nožem. So­dišče je spoznalo oba obdolženca k r i v a kazenskega dejanja ogro­žanja z n e v a r n i m orodjem p r i p r e p i r u in kazenskega dejanja poškodovanja tuje s t va r i ter ob ­sodi lo Filipoviča na 1 mesec i n 5 dn i zapora, Galjaševdča pa n a 1 mesec i n 20 dn i zapora i n na povračilo škode.

Z E DRUGIČ SE J E Z A G O V A R J A L ZARADI

N E D O V O L J E N E G A Z A S L U Z K A R S T V A

Franc Bukovnik i z K o k r i c e je med t i s t im i , k i so se zna l i v t iho tap i t i n a odgovorna go­spodarska mesta , čeprav niso nameraval i ! p r i svo jem de lu upoštevati čuta odgovornost i za interese vse družbe. Ze letos po le t i se je m o r a l zagovar jat i p red Okrožnim sodišč oni v L j u b l j a n i kot odkupova lec p r i K Z Predosl je , k jer je bi.o v zadn jem času oko l i 1,400.000 d i ­nar jev p r iman jk l j a j a . Sodišče ga je za to obsodi lo na 1 leto zapora .

V p r e t ek l ih d n e h pa se je m o r a l že drugič zagovar jat i p red i s t im sodiščem. T u d i to­k ra t m u je b i l o očitano nevest­no de lo v službi, razen tega pa še poneverbe, go l ju f i ja .in po­

narejanje u r a d n i h l i s t in . B u ­k o v n i k se je za tem, ko so m u postala t l a v P redes l j ah pre ­vroča, poda l na Jesenice in se zapos l i l v skladišču podjetja »Sadje« i z K r a n j a . V p r v i h me­secih je pokaza l dokaj vo l je do de la , v zadnjem četrtletju 1955 pa so p r i u p r a v i v K r a n j u nenadoma ugotov i l i v i den p a ­dec p rometa i n še vidnejši p a ­dec zaslužka. Opaz i l i so tud i , d a je začel B u k o v n i k i zkazo ­v a t i vedno večji ka lo p r i b l a ­gu. Vse to j e b i l o povod za sum, da p r i skladišču na j e se-, n i cah n i nekaj v : edu. P reg l ed obtoženčevega pos lovan ja i n obračunov kred i tov , k i j i h je pre j ema l B u k o v n i k za odkup po l j sk ih p r i d e l kov in za m a n j ­še tekoče stroške sta o d k r i l a kaj žalostne rezultate. Ugo t o v i ­l i so za o k o l i 160.000 d in b l a ­govnega p r iman jk l j a j a in za oko l i 100.000 d inar j ev poneverb p r i izkupičkih. D e l ponever je-n i h zneskov je skušal B u k o v ­n ik p r i k r i t i t u d i z lažnimi od ­pre m n i c a m i sadja.

N a ob ravnav i je b i l obdolže-nd p r a v malo p r i p r a v l j e n k a r ­k o l i p r i zna t i , R e v i z i j s k i orga­n i , s odn i izvedenec i n sodišče so si m o r a l i v e l iko pr i zadevat i , da so m u dokaza l i neodgovor­nost in k r i vdo . Z n j i m v r ed se je zagovar ja la za nevestno po­slovanje i n opuščanje vp isov neka t e r ih izkupičkov tud i b l a ­ge jničarka skladišča Jožica Sve ­t ina , k i Ji je B u k o v n i k dovo l i l vse preveč samostojno delo p r i odpreml jan ju blaga tržnici. So ­dišče je obsodi lo B u k o v n i k a n a 1 leto in 8 mesecev zapora, blagajničarko pa na 4 mesece zapora. B u k o v n i k bo seveda mora l plačati oškodovanemu podjet ju tud i vso povzročeno škodo.

Napotilo podjetjem: preglej­mo, koga sprejemamo v službo na odgovorna mesta.

F.

NE P O Z A B I T E : NAROČNIKI

»GLASA GORENJSKE« SO VISOKO ZAVAROVANI PROTI NEZGODI!

Glas Gorenjske 5 Kranj, 7. januarja 1957

S - - • - i S :

MEDNARODNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V TEKIH

Hlebanja zmagovalec Pokljuka, 6. januarja Za člane bo od 10. do 16. januarja in 1. L a d o Rovšnik (E) 26,09 ; 2. Bogdan Danes je bilo na tukajšnjih terenih se bo verjetno udeležilo prvih sedem Pogačnik (Par t i zan Gorje) 26,14; 3.

tradicionalno mednarodno smučarsko najbolje plasiranih tekmovalcev, ra- M a r j a n K n i f i c ( SK Jesenice) 26,47; 4. tekmovanje v tekih. Gorenjska smu- zen njih pa Franc Kordež, Kuljat in P a v e l K o m e l (E) 26,51; 5. Zvone S l o v -čarska podzveza je imela pri organi- Fornezzi, ki so bili lansko leto še n i k ( SK Ihan) 27,32. zaciji dvojno smolo. Tekma bi morala mladinci. _ biti na Bledu, toda zaradi neugodnih Rezultati: Člani (23 tekmovalcev ) Članice (4 tekmovalke ) 6.5 k m : 1. Ma -snežnih razmer so jo morali presta- 14 k m : 1. H l eban ja Z d r a v k o (Par t i zan ^ • ^ ^ • T 00 S «? viti na Pokljuko. Druga nesreča pa je Mo j s t r ana 50,21; 2. Janez Pavčič (Enot- A m a ^ 3 « B e I a 3 (SK Celje) 29,49, 3. bila v tem, da so vsi inozemski tek- nost L jub l jana ) 50,31; 3. Cve to Pavčič C l L k a C e r n e < P a r t l z a ^ G o r J e ) 3 0 - 1 2 " . 4

movalci odpovedali udeležbo. Organi- (E) 50,48 ; 4. Gašper Kordež (Tr ig lav B r a n k a T r , k u l j a (E) ?3,09. zacija tekmovanja je bila dobra, ni K r a n j ) 51,07; 5. Štefan Robač (Fužinar Mladinke (2 tekmova lk i ) 4 k m : 1. Ma ­pa bilo v zadostni meri preskrbljeno Ravne) 52,48; 6. V i k t o r Brezovšek (E) te jka G l a v a n (Enotnost) 32,10; 2. A n -za prevoz

tekmovalcev s Pokljuke na 52,51; 7. Z d r a v k o Goričnik (T) 53,06. gelca Berčič (E) 33,28 Mladinci (25 tekmovalcev ) 6.5 k m : S. L.

NOVINARJI SMUČARJI IZ VSEGA S V E T A V K R A N J ­

SKI GORI Letos bo že tretje svetovno

novinarsko smučarsko prven­stvo. Tokrat pri nas v Jugo­slaviji — v Kranjski gori.

8., 9. in 10. februarja se bo­do zbrali novinarji - smučarji i« vseh zapadnih dežel, prav tako pa so povabljeni tudi no­vinarji iz skandinavskih dr­žav, Grčije, Turčije in seveda Vzhodne Evrope.

Prvo svetovno novinarsko smučarsko prvenstvo je bilo le­ta 1954 v Franciji, drugo leta 1955 v Švici. Na obeh teh tek­movanjih je sodelovalo 12 na­cionalnih ekip, med njimi tudi naši stanovski tovariši. Obakrat so nas častno zastopali in do­segli v skupnem plasmaju če­trto mesto.

Kako bo letos? Letošnje prvenstvo organizi­

ra v imenu Zveze novinarjev Jugoslavije, Novinarsko dru­štvo Slovenije. Razumljivo je, da je organizacija take vrste tekmovanja vse prej kot lahka. Zato bi bilo prav, da bi se vse, predvsem pa turistične organi-laclje zavzele za to tekmova­nje in pomagale po svojih mo­čeh, saj bo to tekmovanje za naš turizem izredno velikega pomena. Povemo naj le, da se b * • Kranjski gori zbralo, ko* računajo, cez 200 novinarjev od vsepovsod. Ni vseeno, kakšne vtise bodo odnesli iz Jugosla­vija

I. A.

0 ŠKOFJELOŠKIH ŠPORTNIKIH

P r o s t o r i , p r o s t o r i . . .

Bled in bi moral prireditelj v bodoče na to bolj paziti. Snežne razmere so bile ugodne in tudi vreme je bilo naj­boljše. Proga je bila dobro priprav­ljena, sneg hiter, tako da tudi dobri rezultati niso izostali.

Letos ni bilo na startu večkratnega prvaka tega tekmovanja Matevža Kor-deža, ki je odpovedal udeležbo zaradi bolezni. Pri članicah pa smo pogrešali državno prvakinjo Vodenličevo. Ze po Ko sem spraševal loške športnike o ki je sposoben, toda obotavlja se še nekaj kilometrih je bilo pri članih v i - delu, se je vsak potožil: »Nimamo pro- krepko prijeti za delo. Kljub temu pa deti, da bo največja borba med na- štorov, ki bi v higienskem in zdrav- so lani loški športniki in telovadci šimi olimpijci, ki so v končnem plas- stvenem oziru ustrezali. Da bi vsaj dosegli vidne uspehe — ob novoletni maju tudi zasedli najboljša mesta in kino kmalu dobil svoje prostore.« bilanci jih ne smemo zamolčatl. so njihovi časi precej boljši od osta- »Partizan« v Loki združuje dve glav- Med »čistimi« športniki so najpopu-lih. Bolj izenačeno je bilo stanje pri ni veji telesnovzgojnega udejstvova- , a r n e j g i n o g o m e t a š i . Prerinili so se na mladincih in je Rovšnik zmagal z ma- nja: telovadbo in ostale športne pa-lenkostno prednostjo. Udeležba članic noge — nogomet, košarko, odbojko, P r v 0 m e s t o v gorenjski nogometni ligi in mladink je bila zelo slaba, tako da namizni tenis, šah. In vsi ti moralo in se bore za vstop v slovensko. Prav o kakšni borbi za prvo mesto sploh opraviti svoje delo (trening) v pičlih p r i n j i h se kažejo tudi dobri rezultati ne moremo govoriti. Pri članicah je v štirih dneh. Tu je tudi odgovor zakaj 8 o d e l o v a n j a z J L A ( g o s tovan j a nogo-odsotnosti nekaterih naših najboljših ni telovadbe za cicibane, ki bi bila • tekmovalk s precejšnjim naskokom nujno potrebna. Poleg tega, da so pro- metašev garnizijc, prijateljske tekme zmagala Rekarjeva, od mladink pa je stori prezasedeni, so tudi nehigienski, itd.). Največ golov sta lani zabila bila boljša Glavanova. To je bilo tudi Se en problem tare loškega »Partiza- Sobočan (65) in Kržišnik (21). K nji-izbirno tekmovanje za sestavo kandi- na«. Starejši vodniški kader je pre- h ovemu uspehu je pripomogla tudi datov za zvezni trening na Mežaklji. obremenjen in čaka na delo mlajšega, „ _

skrb odbornikov Bavdaza, Balderma-na in drugih. Edina napaka, ki jo bo treba odpraviti, je proslavljanje zmag po gostilnah.

Tudi namiznoteniški igralci so po­stali lani prvaki gorenjske lige. Vse-

Sifrer in

Novoletni ŠPORT NA JESENICAH Na jeseniškem umetnem drsališču so mesto (6 točk) Jesenice IV, 9. mesto

bile v okviru letošnjih novoletnih (5 točk) Jesenice I in 10. mesto (4 praznikov številne športne prireditve, točke) Bled I. Med posamezniki je kakor sta bila najboljša 29. decembra sta se pomerila H K Graz zasedel prvo mesto Jeseničan Jane- Svoljšak. Seveda tndi oni nimajo do-in B moštvo H K Jesenice. Rezultat žič, ki je dosegel največ — 45 točk. „ .. „„ K - j. . ,1 tekme je bil 4:4 (2:0, 1:3, 1:1). Vrhunec športnih prireditev v okvi- V ° " P r o s t o r a z a t r e n i n * - Košarkarji

Drugi dan je bil na jeseniškem dr- ru novoletnih praznikov je bila med- s o zadnje čase zopet oživeli, lahko pa sališču mednarodni turnir v keglja- narodna hoke j tekma med H K Oxford bi pokazali še boljše rezultate. V re-n ju na l edu . Tekmova l o je 10 ek ip - A n g l i j a i n H K Jesenice. Z a tekmo gionalni l i g i so v konkurenci dosegli i n 40 posameznikov , po dosegu točk je b i lo i zredno zanimanje . N a t r i b u - * » T I - U • u • * * u , . ' . . . , „ .. v \ . ,." .. prvo mesto. Njihov največji letošnji so se ekipe plasirale po sledečem re- nah se je zbralo 7 tisoč ljudi. Gostje du: 1. mesto (16 točk) A S K O I — Av - so uvodoma silovito napadali i n zme- u s p e h p a j e b i , a z m a ^ a n a »rvomaj-strija, 2. mesto (14 točk) K R U N I — dli domačine. Le-ti pa so se znašli in skem turnirju na Jesenicah v zelo Bavarska, 3. mesto (12 točk) Bled II, so pognali proti nasprotnikovi strani, močni konkurenci. Šahovska sekeija 4 mesto ( " t o č k ) KRt lN II _ Bavar- S hitrimi akcijami in lepimi kombi- p a j e p o v s e m

SRa, 5. mesto (10 točk) Jesenice III, nacijami so razbili nasprotnikovo 6. mesto (6 točk) A S K O II — Avstri - obrambo. Zmagali so domačini s 6:2. ja, 7. mesto (6 točk) Jesenice II, 8. U.

kratko, vendar zanimivo MARŠAL TITO V K A M N I K U V nedel jo popoldne se je p r e d

g imnazi jo v K a m n i k u us tav i l a vrs ta av tomobi lov . D i j a k i k a m ­niške g imnazi je , k i so p razno ­v a l i novoletno j e lko , so med gost.:1 takoj spoznal i p r edsedn i ­ka r epub l i k e maršala T i t a i n njegovo soprogo. Tako j se je na cesti s k l e n i l okrog d r a g i h go­stov gest obroč navdušene m l a -d ; ne . k i je z v z k V k i »Živel m a r ­šal Tito« i n s p loskan jem po ­zd rav i l a p redsedn ika r epub l ike . Nato se je maršal T i to s sp rem­stvom odpel ja l v mesto, k j e r se je eno uro zadržal v kamniški k a v a r n i . Ho t e l si je namreč na kavarniškem dvoriš.u og ledat i nekdanjo sokolsko te lovadnico , k j e r je pred 45 le t i k o t m l a d te lovadec redno zaha ja l k so­k o l s k i te lovadbi .

»Da v id imo, gde je sokolana,« se je o b r n i l k navzočim gostom, k i so ga p o z d r a v i l i s prisrčnim p loskan jem. Gos t i so m u pojas­n i l i , da je nekdan ja soko l ska t e l ovadn ica spremenjena v s k l a ­dišče, člani »Partizana« pa te lo­vad i j o v g imnaz i j sk i t e l o vadn i ­c i , k e r »Partizan« n i m a svojega doma.

Ob odhodu je maršal T i to z a ­želel gostom v k a v a r n i srečno novo leto i n se med prisrčnim pozdrav l jan jem Kamničanov, z last i mlad ine , k i se je r.brala pred kavarno , pos lov i l o d K a m -n k a, s k a t e r i m ga veže to l i ko mlados tn ih spominov.

V T R Z l C U SO ODPRLI MLEČNO R E S T A V R A C I J O Z N o v i m le tom so v Tržiču

odpr l i mlečno restavrac i jo . Vse Prez idave i n opremo je plačal

Občinski l j udsk i odbor iz s k l a ­da za zat i ranje a lkoho l i zma . P o ­slovanje je p rev ze l a Zadružna m l e k a r n a >iz K r a n j a i n s t em zagotov i la dobavo najrazličnej­ših mlečnih izde lkov .

STROGI PREDPISI ZA PRO­DAJO VINA NA T R G U

N a j a v n i tržnici' v Tržiču se pogosto ustav l ja jo prekupčeval­c i z v inom. Prodaja jo ga dosti ceneje kot v gost i lnah, vendar je k v a l i t e t a mars ikda j d v o m ­l j i v a . Izkažejo se s po t rd i l i , da so p r ide l ova l c i , vendar v večini p r ime rov to ne drži. Način pro ­daje j e zelo nehigieničen. P r o ­da ja lc i dajatev n imajo , medtem ko mora jo gost inci brez oz ira odvajate' skupnost i določen p r i ­spevek i n upoštevati sani tarne predpise. O b L O je s spremembo tržnega reda določil tud i stroge predpise za prodajo v i na na trž­n i c i .

NA JESENICAH SO ODPRLI PIONIRSKO KNJIŽNICO

2. j anuar ja dopoldne je b i l a v T i t ovem d o m u na Jesen icah odpr ta p i o n i r s k a knjižnica s čitalnico, k i ima nad 500 kn j i g . V knjižnici se bodo sestajal i p i on i r j i v najrazličnejših krož­k i h in poslušali predavanja . Ze sedaj j o o t roc i p r idno o b i s k u ­jejo.

PIONIRSKI KINO — L E P O DARILO ZA N O V O L E T N O

J E L K O V novo ure j enem pros toru

S ind ika lnega d o m a v K r a n j u je b i l a v ponedel jek, 31. decembra, svečana o tvor i tev p ion i rskega k inematogra fa , k i bo poslej de­

l ova l ko t posebna sekci ja D P D »Svoboda« center. P o končanem uvodnem d e l u svečanosti so najmarljivejšim učencem in učenkam zavr t e l i tud i d va f i l ­ma , r i sanko i n l u t k o v n i f i l m . Razvese l j i va i n pohva lna je tu-r d i odločitev ustanov i te l j ev te nove sekci je, d a naj poslej u -prav i ja jo s k i n o m p i o n i r j i i n p ion i rke , k i bodo sami p roda ­j a l i vstopnice, oprav l j a l i dolž­nost i b i l je ter jev i n k inoope ra -terjev.

TUDI PREBIVALCI IZ PRE -DOSELJ BI RADI A V T O B U S ­

NO Z V E Z O S K R A N J E M

Uvajanje avtobusnih zvez s Kranjem in okolico je nedvom­no velikega pomena. Dobre strani prevoza z avtobusi so se že pokazale. V podjetjih se je povečala delovna disciplina, odpadlo je zamujanje, zmanjša­la so se številna obolenja, kar jo vplivalo na povečanje pro­duktivnosti. To pa je tudi po­vsem razumljivo, če pomislimo, da so se številni delavci vozili s kolesi v službo tudi po 10 km. Pri tem so se fizično izčrpali, oboleli, ponesrečili in zamuja­li službo.

Iz opisanih razlogov bi bilo prav, da bi dobili tudi prebi­valci Predoselj avtobusno zvezo s Kranjem, kajti sedaj se vsi delavci in študentje, ki jih ni malo, vozijo s kolesi ali pa ho­dijo peš. S krožno progo, ki naj bi vodila skozi Primskovo, Br i ­tof, Predoslje, Kokrico in Kranj bi dobile (ako avtobusno zvezo tudi vasi Orehovlje, Suha, Uov-ka, Tatine, Srakovlje in Bo-bovk. R. Carman

Telovadba je sploh »konjiček« loške mladine. Iz telovadnih vrst izhaja ves »material« za ostale športne panoge. Letos so imeli dva mladinca v repu­bliški reprezentanci in tudi tri mla­dinke so že zastopale republiko. Na­čelnik tov. Domine mi je dejal tole: »Naše lokalno delo predvsem hrome naloge zveze, ki jih komaj sproti zmagujemo. Pred nami je republiški zlet. Kljub temu pa smo dostojno pro­slavili 25. letnico društva in sodelo­vali na akademiji v Kranju v prosla­vo 20. letnice stavke. Sedaj imamo na programu zelo kvaliteten tečaj za vodnike, s katerim upam, da bomo

} zadostili potrebam po vaditcljskem kadru. Mislim pa, da smo doslej po­svečali preveč pažnje kvaliteti. Gle­dati bomo morali, da še povečamo

f število telovadcev in obenem obdržimo

kvaliteto.« J A N K O K R E K

Našo ekipo sta zastopala na lanskem prvenstvu v Švici tudi dopisnik Radia Ljubljana za Gorenjsko Jože Podobnik in

novinar Vojko Novak.

V E S T I DVOBOJ V K E G L J A N J U MED

GARNIZONOM KRIZE IN UROJ TRZIC

V o k v i r u proslav 15-obletniice J L A , so se reze rvn i o f i c i r j i T r ­ži.a pomer i l i z akt i ivnimi. Z m a ­gala je ek ipa a k t i v n i h o f i c i r j ev garn i zona Križe z 257 kegl jev prot i 238. D. G.

N O V O L E T N I NAMIZNOTENIŠKI T U R N I R KRANJČANI OSVOJILI TRI PRVA MESTA OD ŠTIRIH 1

MOŽNIH 30. decembra 1956 je b i l v K r a ­

n ju t r ad i c i ona ln i m l ad insk i n a ­miznoteniški novoletni tu rn i r .

V odsotnosti Terana je p r i m l a d i n c i h zmagoval Kranjčan Zez l ina . Pokaza l je s igurno igro i n zanes l j ivo zmagal . Slede m u tr i j e Ljubljančani: Kostanjšek, M r g o l e i n M i k l a v c . Preseneča slab p lasman državnega p r vaka II. razreda Mrgo l e t a i n poraz Kos tan j ska v i g r i s Tomcem. Pozna la se je odsotnost M a r i ­borčanov P i r ea in Godine , k i sta med najboljšima v S loven i j i i n b i se gotovo potegovala za najvišja mesta. P r i m lad inc ih B je zmagal Ljubljančan Zadnik . S l ed i t a m u V o v k (Jesenice) m G r i n t a l (Odred).

P r : m l a d i n k a h je zanesl j ivo zmagala P lu t o va . Jernejčičeva je samo zarad i slabšega količ­n i ka za Vavčejevo iz R a v e n ; Če­tr ta pa j e b i l a Lampre t o va .

R-a V ŽELEZNIKIH BODO Z G R A ­

DILI STRELIŠČE Člani strelske družine »Rati-

tovec« v Železnikih nad Skofjo Loko so imeli pred dnevi redni letni občni zbor. Njihovo delo v preteklem letu je zaviralo u-pravno vodstvo, ki se je pogo­sto menjavalo. Člani so po ži­vahni razpravi sprejeli vrsto pomembnih sklepov za poživi­tev dela v letošnjem letu. Eden nniponiembneiših .'e zgraditev lastnega strelišča. Ce bodo strel­cem priskočile na pomoč še množične organizacije in ObLO, bo strelišče dograjeno še v tem letu.

R. C .

S T R E L S K O T E K M O V A N J E V Z l R E H

Pred dnevi je strelska dru­žina »Tabor« v Zireh pripravi­la prijateljsko strelsko tekmo­vanje med domačimi strelci. Tekmovali so z zračnimi puška­mi. Rezultati so pokazali, da so bodo morali rezervni oficirji in člani ZB odslej resneje ukvar­jati s strelskim športom. Prvo mesto je osvojila prva ekipa strelske družine s 587 krogi, druga je b«la ekipa strelske družine s 577 krogi, tretja eki­pa U R O J 485 krogi in četrta ekipa ZB s 393 krogi.

R . C .

MLADINSKI SMUČARSKI T A B O R NA V R S l C U

Jesenice, 6. januarja P l a n i n s k o društvo na Jesen i ­

cah bo organ iz i ra lo v po l l e tn ih počitnicah d v a smučarska teča­j a za m l r d i n c e , predvsem d i j a ­ke jeseniških šol, na Vršiču. P r v i tečaj bo t ra ja l od 20. do 26. j anuar ja , d r u g i pa od 26. j a ­nuar ja do 2. februar ja . Tečajni­k i bodo p r i speva l i 400 d inar jev , vse ostale stroške tečaja pa bo nosi lo P l a n i n s k o društvo Jese ­nice.

C E S K I H O K E J I S T I

NA JESENICAH Jesenice, 6. januarja Jeseničanom se obeta jutri zo­

pet prvorazredna hokejska tek­ma. Tokrat bo gostovalo na Je­senicah kombinirano moštvo dveh najboljših čeških hokej­skih klubov: »Spartaka« in »Rdeče Hvjezde«.

Za tekmo, ki bo jutri ob 19.30 na drsališču pod Mežakljo, je že sedaj ogromno zanimanje. V torek pa odpotujejo jeseniški lokejistl na daljšo turnejo po Italiji, Avstriji in Zah. Nemčiji.

U. V JESENIŠKEM ŽELEZAR­

SKEM M U Z E J U N A M E R A V A J O UREDITI PLANINSKI

O D D E L E K O d 1903. leta dalje, ko je b i l a

na Goren jskem ustanovl jena p l an inska organizaci ja, se zb i ra v k r a j i h bohinjskega kota, G o r -njesavske dol ine i n Trente raz ­novrsten mater ia l , k i ima za naše p lan instvo zgodov insk i pomen. P l a n i n c i so se odločili, da bodo vse to gradivo popisa l i i n zb ra l i . Prostor zanj pa bodo skušali dob i t i v železarskem muze ju na Jesenicah, kjer bo­do o d p r l i p l an insk i oddelek.

SLIKANICA ZAK)!W05T!

kTONIČ

Prejšnje čase so p roda j a l i na vse s t r an i , zdaj pa n i noben ih kupcev več n a spreg led . Človek b i k a r o b u p a l ! Kovaški pomočniki zapuščajo K r o p o i n odhajajo po sve tu . Vleče j i h v nemške kra je i n v A m e r i k o , v i g enc i pa ostajajo p r a z n i i n še v p o l p r a z n i h v i g enc ih n i dela. K a j le bo iz tega? — B o g a t i fužinar Špan je p i l Ln v zd ihova l , mo j s t ra H e t o r i i n M a j d n i k sta m u pr i t r j e va la , d r u g i pa so v l judno p r i k i m a v a l i .

N i so s i u p a l i s labo govo r i t i o p o k o j n i k u , toda v s r c i h so ga t rdo obsoja l i . M a r s i k a j so m u z a m e r i l i . V e l i k o premoženje, k i ga je podedova l po očetu, se m u je k a r top i lo pod r o k a m i , čeprav b i nihče ne moge l reči, d a je b i l resničen zaprav l j i vec . B i l pa je slabič i n zmeraj je ho te l v e l j a t i več kot d rug i , držal se je, kot b i m u sosedov ne b i l o mar . Seveda, nesreča ga je t u d i tepla. Na jpre j ga je u d a r i l a , ko m u je u m r l a žena, r avno k o je r od i l a s ina . S t o r i l je neumnost , da se n i oženil drugič, saj je b i l še v najboljših l e t ih . Hiša je kričala po gospodin j i , on pa je gospodinjstvo prepuščal d e k l a m i n A n o , k i b i b i l a l ahko k r e p k o z g rab i l a zia de lo — saj je ime la s vo j ih sedemnajst let — pos la l v samostansko šolo. K o je končno l e ostala doma i n začela gospod in j i t i , se je i zkaza lo , da je po t ra tna . Po dve d e k l i je ime la v hiši i n še je na jemala taberhar i ce za vsako hujše delo. P o t e m je spet pogrešil, ko j i je z a b r a n i l možitev. Vse kovače je z v i j a l a zavist , ko so zvede l i , da je vprašal zanjo bogat i B o r g e l iz Železnikov, Gašperin pa nič — k a r odgna l ga je ! A n i n d r u g i ženin je b i l Bičkov Tomaž iz K a m n e gorice. T a k r a t se je dek le menda hotelo po vsej s i l i omožiti, a s t a r i spet n i p u s t i l . Tomaž — tako so p r a v i l i — jo je s n u b i l z a rad i denar ja . K m a l u po t is tem so m u p r o d a l i kovačijo na dražbi, s a m pa se je i z g u b i l po svetu. Toda če b i b i l Gašperin A n i odštel doto, b i l a h k o rešiia Bičkovo kovačijo i n bol je b i b i l o zanjo, kot da je obvise la p r i hiši. Čisto je z a p r a v i l d ek l e tu mladost , saj zdaj j i h ima menda že pet intr ideset . Nazadn je je pa začel celo p i t i . Nihče ga n i n i k o l i v i d e l p i janega, toda p i l je počasi i n vztrajno, dok l e r s i n i p r i p i l vodenice, k i ga je pokopa la . K a j bo zdaj? K a k o s i bo A n a pomagala? Aleš tud i n i za rabo ! K a j b i študent, k i še k l a d i v a ne zna pri jet i , v r oke !

T a k o so razmišljali i n p o l zvedavo po l sočutno pog ledo­v a l i A n o i n Aleša. B r a t i n sestra sta t iho sedela p r i m i z i i n raztreseno poslušala sočutne i n ne i skrene besede so rodn ikov i n sosedov. F a n t je b i l čisto m i r e n . M i s l i l je na to, da se bo takoj po pogrebščini v r n i l v L jub l j ano . Očetova s m r t ga n i posebno pre t res la , saj s ta s i b i l a skoro tujca. A n a pa je b i l a g loboko potr ta . Ves čas se n i mog la zneb i t i občutka, da je vse, k a r se dogaja o k r o g nje, podobno h u d i m san jam. B a l a se je t r enutka , ko bo Aleš odšel. P o t e m bo čisto sama i n zapuščena.

K o so b i l i pogrebc i že n e k o l i k o omočeni od pijače, je

Zgonc iz K a m n e gorice g lasno vprašal a l i je res, da je poko j ­

n i u m r l brez oporoke. Saj je b i l v endar dolgo bo lan i n b i b i l

m o r a l m i s l i t i n a to, da ga l a h k o pobere ! O z r l se je na A n o ,

k i je poves i la oči i n po lg lasno p r i t r d i l a , da oporoke zares

n iso m o g l i na j t i . K a k o pa bo potle j z dediščino — je nesramno

b re zobz i rno pozvedova l Zgonc. Aleš študira, ta ne bo več

p r i j e l za k l ad i v o . K a j pa naj A n a sama?

S t r i c , gospod F i l i p , je i zpod sršečih o b r v i jezno pog leda l Zgonca i n rezko r eke l , d a je to seveda nerodno, v endar pa se bo da lo u r e d i t i . Dedova l a bosta vsak polov ico, sodišče pa j i m a bo do Alešove po lno le tnos t i postav i lo v a r u h a . Se bo že nekako u r e d i l o !

N a t o s ta sestrični iz M l i n a p r i s ek l j i v o začeli g o vo r i t i o do lgov ih . P r a v v M l i n o sta b i l i slišali, d a je hiša zadolžena do s lemena. Zgonc se je nag lo ra zvne l .

Himam filmske ZVEZDE

Filmski tehniki so v svojem

poslu resnični mojstri. A l i ta

belo oblečeni človek ne stoji v

zraku sredi drevoreda? Ne —

stoji na mojstrsko izdelani ku­

lisi, njegov tovariš pa balansi­

ra preko hribov in dolin, nasli­

kanih na lesonitu . . .

GORENJSKO LOVSTVO v številkah

D a je lovstvo tud i na G o r e n j ­skem močno razv i to , pač n.i t re ­ba posebej ponav l ja t i , p rave s l i ­ke o njem pa mars ikdo n ima . Zategadel j bomo v skop ih o b r i ­s ih posredova l i nekatera de j ­stva, k i nedvomno pričajo o pr i zadevan j ih l o v s k i h družin na Goren j skem. V spodnj ih podat­k i h pa niso zajeta državna lo­višča.

A L I V E S T E . . .

— da je n a Goren j skem 27 l o v s k i h družin, k i so vključene v okra jno lovsko zvezo s sede­žem v K r a n j u .

— da razpolagajo te lovske družine s 117.136 ha zemljišča, od tega je 105.849 ha lovne po­vršine.

— d a je v te lovske družine vključeno 884 članov, med k a ­t e r i m i prev ladu je jo d e l a v c i i n nameščenci.

— da pregleduje lovišča 12 p o k l i c n i h i n 38 pomožnih l o v ­s k i h čuvajev.

— da je stalež d i v j ad i moč ugotav l ja t i . L o v ske družine d a ­jejo ob koncu lovskega leta, to je konec marca , p r i j a ve o s ta­ležu d i v jad i po sektor j ih . To ugotav l janje je precej točno, z last i p r i večjih živalih.

— d a je po zadn j ih p r i j a vah o staležu živali meseca marca 1956 živelo na pre j omen jen i l o vn i površini 1029 gamsov, 46 je lenov, 4579 s rn jad i , 3050 za j ­cev, 60 d i v j i h prašičev, 1767 l i ­sic, 6 d i v j i h mačk, 207 k u n , 357

jazbecev, 35 v ider , 139 d ihur j ev , 6 pižmovk, 250 d i v j i h petel inov, 11! ruševcev, 189 fazanov, 10 p l a n i n s k i h or lov i td .

— da je b i l letos odobren s le­deči ods>trel: 135 gamsov, 27 je­lenov, 863 s rn jad i , 1355 zajcev, 80 d i v j i h prašičev, 104 d i v j i h pete l inov i td. D a je odstre l d i v ­j i h prašičev večji od staleža, je p r ip i sova t i po javu, da se p r a ­šiči seli jo iz lovišča v lovišče. V t em p r i m e r u torej govor imo o p r ehodn ih prašičih.

— da razpolagajo lovske d r u ­žine s 14 l o v s k i m i kočami.

— da imajo lovišča 240 krmišč za d lakasto i n pernato d i v jad , 23 napajališč, 82 v i s ok ih prež, 61 mrhovišč, 248 solnic i n 348 k i l ome t r o v l o v sk ih steza, k a r priča o v e l i k i požrtvovalnosti in pr i zadevnos t i lovcev.

— da povzročajo j e l en i v e l i ko škodo na po l j ih , z last i pa v goz­dov ih s tem, da uničujejo d r e v ­je. K m e t o m v zadoščenje naj omenimo, da je u p r a v a za goz­dars tvo pr i speva la večje vsote za poprav i l o ograj, k i naj v bo­doče preprečijo j e l en jad i p r o ­sto g ibanje i n dostop do po l j . Je l en jad , k i bo zapažena i zven teh ogra jenih površin, bo od -stre l jena. Se strožja navod i l a pa vel jajo za d i v j e prašiče. O d ­stre l bo poslej dovo l jen kada r ­ko l i .

— da je ok ra jna lovska žive­ža p r i r ed i l a doslej dve l o v sk i razstav i , i n s icer : p r v o 1. 1953 v K r a n j u , drugo pa letos v Sk. L o k i .

Naše p lan ine n iso l e pre lep zunan j i o k r a ­sek S loven i j e i n hvaležen objekt za goj itev enega najlepših športov, to je turisti ike, t em­več so tud i ne izmernega gospodarskega po­mena za naše kmet i j s tvo , k a j t i ravno p l a ­n ine daje jo temelj za čim večji razvoj naše živinoreje. Planšarstvo j e b i l o od vsega po­četka ve l ikega gospodarskega pomena za G o ­renjsko. Mlečne izde lke , z last i maslo in s i r so že pred p r vo svetovno vo jno izvažali v Celovec, Gradec , na Duna j i n v druga mesta i zven me ja Goren jske i n S loveni je .

M a r s i k o m u izmed nas je znano, d a je na j ­starejše s i rars tvo d o m a v B o h i n j u , k j e r ga je uvede l gospodarsk i o rgan iza tor Janez M e ­sar (rojen 12. 6. 1832 na Jesen icah , u m r l S. 5. 1895 v S m a r t n e m p r i K ran ju ) . V B o h i n j u , k jer je služboval kot k a p l a n i n župnik, se je t r u d i l za povzd igo lanars tva , živinoreje im. mlekars t va . L e t a 1872 se je poda l na V o r a r l -berško, k j e r je proučeval planšarstvo i n s i ­rarstvo . P o v r n i t v i je us tanov i l p r v o si irar-sko družbo za B o h i n j s k o B i s t r i co , B i tn j e in Lepence, k i je pričela de lova t i j anuar j a 1873 na Bi ten jsk i l p l a n i n i , p l a n i n i Gonjač i n na p l a n i n i Barcča do l ina . ( P r va »sirarca« pa je b i l a ustanov l j ena že leta 1867 n a Ravneh. ) P r v i k o t e l so naročili iz K o b a r i d a , p r v i uči-teljiii (Savar, R a v n i k idr.) so prišli s T o l ­minskega , k jer so se učili p r i Švicarju T. K i t z u , si irarju v P o d u b l i n u p r i T o l m i n u . H i t z je pomaga l MesaTJu tud i p r i nabav i orodja, p reg l eda l 1876 bohinjske z ad r j g e in opisa l n j ih de lovanje v »Novicah«. H i t z se je tud i pozneje kot po tova ln i učitelj m l e ­ka rs t va in s i ra rs tva zavzemal za boh in jsko p l an insko gospodarstvo. L e t a 1876 so i m e l i v B o h i n j u že štiri učitelje, k i so b i l i izučeni v švicarskem s i r a r s t vu . Pozneje se je us ta ­nov i l a v B o h i n j s k i B i s t r i c i tud i šola za m le ­kars tvo in s i rars tvo , k i jo je vod i l Mesar . T u d i število m l e k a r s k i h i n s i r a r s k i h družb je rast lo i n je b i l o leta 1884 v B o h i n j " že devet zadrug.

V STARI PLANINSKI SIRARNI

M e s a r j u gre zasluga, da se je širilo umno m lekars t vo in si,rarstvo tud i po d r u g i h k r a ­j i h Sloveni je . P o naročilu K m e t i j s k e družbe je ob i ska l V e l i k o i n M a l o p lan ino nad K a m ­n ikom, Nanos in S t a n a r i je v G o z d u pod Snežnikom. Poučeval je umno' porabo m l eka , s i rars tvo , oskrbovanje živine na p l an inah in poz iva l kmete k us tanav l j an ju p rav i l no u r e ­j en ih s i r a r s k i h družb. Njegova je torej tud i zasluga, d a so naši mlečni i zde lk i zas love l i i n b i l i cenjeni ne samo po tu j c i h , k i so p r i ­h a j a l i v natše lepe kraje , temveč tudi po o n i h p r e b i v a l c i h i z v en naših meja, kamor smo te i zde lke izvažali'.

5. Kakor nalašč se je oglasil na trgu boben. Mestni birič je že potegnil iz ro­kava zvitek papirja, da bi nekaj imenit­nega prebral. Ljudje so precej pustili tatu in se zgrnili okrog biriča.

Ta je oznanil, da nudita grofov oskrb­nik Štefan Poljak in kamniški sodnik Ja ­nez Gavrič visoko nagrado tistemu, ki bi vedel pokazati sled za rokovnjači.

6. Biričeva objava je sprožila živahen razgovor. Marsikomu so bili »fronki« moč­no potrebni, toda ljudem se je videlo, da bi jim ti judeževi srebrniki ne prinesli zadovoljstva. In kdo ve, kje rokovnjače sploh najti? Zdaj so, pravijo, v Jelovici, zdaj v Udnem borštu, zdaj na Jermano-vih vratih, zdaj spet nekje v kamniških koktelu

Ni še utihnil živahen razgovor o rokov-njačih, kar se raznese novica, da je berač Tomaž nenadoma izginil. Ljudje niso mo­gli verjeti lastnim ušesom in so zdrveli tja pred mestno hišo, kjer je bil še pred nekaj trenutki privezan rokovnjač. Da je Tomaž rokovnjač, o tem ni nihče več dvo­mil: kako neki bi sicer mogel Izginiti, privezan in zastražen?

8. Vse to je ljudi samo utrdilo r veri o rokovnjaški moči. »Samo okrog sem se obrnil, pa ga je že zmanjkalo«, je pre­strašeno zatrjeval ječar ljudem.

»Rokovnjač je, opaljeno roko ima pri sebi, nevidnega se zna narediti«, so de­jali nekateri in se od straha križali. Niti glasno si niso več upali govoriti; kdo ve, ni 11 Tomaž neviden med njimi?