Embed Size (px)
Citation preview
HIŠNI RED
DOM LIPA, družba za socialno varstvene dejavnosti, d.o.o.
1 SPLOŠNO
1. člen
Hišni red obsega določbe o bivanju, načinu življenja stanovalcev, o razporedu dnevnega
bivanja aktivnostih, obiskih, izhodih in drugo.
2. člen
Ravnanje posameznega stanovalca je omejeno s pravicami drugih stanovalcev. Namen
hišnega reda je vzpostaviti osnovna pravila, ki omogočajo skupno življenje večjega števila
ljudi v domu, spoštovanja temeljnih pravic in potreb stanovalcev ter prijetno bivanje in dobro
počutje vseh v domu.
3. člen
Ravnanje delavcev Doma Lipa zagotavlja polno spoštovanje osebnosti vsakega stanovalca,
njegovo dostojanstvo, osebno integriteto in zasebnost. Skrb in želja delavcev doma je, da
stanovalci živijo čim bolj samostojno in varno, seveda v okviru svojih psiho-fizičnih
sposobnosti.
4. člen
2 VSELITEV
Vselitev v Dom Lipa se določi na podlagi dogovora med domom in bodočim stanovalcem ali
pooblaščeno osebo. Novo sprejetega stanovalca se namesti v stanovanjsko skupino glede na
njegovo trenutno zdravstveno stanje.
Socialna delavka bodočega stanovalca in svojce pouči o razporedu prostorov v Domu ter ga
seznani z osebjem Doma in sostanovalci v sobi in v skupini. Socialna delavka stanovalca
seznani z osnovnimi določili hišnega reda ter pravili o vsebini storitev Doma in načinu
zaračunavanja storitev.
2
5. člen
Vsaka soba stanovalca je oštevilčena in opremljena z imenom in priimkom stanovalca, ki
biva v njej.
Informacije o tem, kje prebiva posamezen stanovalec, je možno dobiti v recepciji, socialni
službi in pri vodji oddelka. Seznami o namestitvi stanovalcev morajo biti dnevno
izpopolnjeni. Seznami stanovalcev so v recepciji.
6. člen
O namestitvi kandidata odloča Komisija za sprejem, odpust in premestitev stanovalca v
sestavi: strokovni/a vodja doma, vodja zdravstveno-negovalne službe in socialna delavka.
7. člen
Ob vselitvi v dom mora vsak stanovalec prinesti s seboj :
- oblačila in osebno perilo,
- primerno obutev (copati, udobni čevlji),
- sredstva potrebna za osebno higieno,
- ortopedske pripomočke, ki jih je pridobil že doma.
Perilo stanovalca se označi v domu. Storitev se plača po veljavnem ceniku. Na željo
stanovalca Dom zagotovi tudi kemično čiščenje, ki ga plača stanovalec sam.
8. člen
Stanovalci imajo v Domu Lipa prijavljeno začasno bivališče. Prijavo o začasnem bivališču
uredi dom.
9. člen
3 POOBLAŠČENE OSEBE
Za urejanje problematike stanovalcev doma Lipa so pooblaščeni naslednji delavci doma:
direktorica doma, strokovni vodja, vodja zdravstvene nege in oskrbe ter socialna delavka.
3
10. člen
4 OBISKI
Obiski v Domu so zaželeni in jih strokovne službe spodbujajo. Čas obiskov je vsak dan
med 8. in 20. uro, v opravičenih primerih lahko oddelčna sestra podaljša čas obiska.
Obiskovalci se morajo prijaviti na recepciji.
Stanovalci, ki živijo v dvoposteljnih sobah, sprejemajo obiske v dnevnih prostorih, razen
če se s sostanovalci dogovorijo drugače, ali če zaradi zdravstvenega stanja ni možno obisk
opraviti v dnevni sobi.
11. člen
5 ODNOS DO VERSKIH SKUPNOSTI
Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem življenju stanovalcev je svobodno.
Verski obredi za stanovalce se opravljajo v za to pripravljenem prostoru Doma.
Tisti, ki zaradi svoje bolezni ne morejo obiskovati verskih obredov izven doma, lahko na
svojo željo oziroma željo sorodnikov naročijo obisk duhovnika v sobo, vendar tako, da s
tem ne motijo sostanovalca.
Čas in dan obredov je objavljen na oglasnih deskah in po domskem ozvočenju.
12. člen
6 RAVNANJE OB NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
Delavci Doma Lipa v sodelovanju s stanovalci ob naravnih in drugih hudih nesrečah ali
drugih izrednih razmerah ter ob vojnih akcijah ravnajo tako, da je predvsem zavarovano
življenje stanovalcev in da se zagotovijo pogoji za nadaljnje delo v domu.
13. člen
Dom ima za izvajanje reševalnih akcij potrebno opremo in sicer po veljavnih predpisih.
Za varnost stanovalcev ima Dom ustrezno opremo za gašenje požara in usposobljene
delavce za uporabo te opreme.
14. člen
V primeru izrednih razmer, med katere spadajo razne epidemije, se morajo delavci in
stanovalci ravnati po izdanih navodilih pristojnih služb.
4
15. člen
7 AKTIVNOSTI V DOMU
Srečanje s svojci se skličejo 1-2 krat letno ali po potrebi. Srečanja pomenijo izmenjavo
mnenj, povezovanje in prijetno druženje. Pomeni skupno prizadevanje za boljše počutje
in spoznavanje stanovalcev Doma, pomeni aktivnost ki je v korist stanovalcev, svojcev in
zaposlenih.
16. člen
Za kulturno življenje stanovalcev doma se ob praznikih in drugih priložnostih organizirajo
kulturne in zabavne prireditve: kino predstave, nastopi posameznikov in skupin, likovne
razstave, piknike, izlete ter druge aktivnosti.
17. člen
8 DRUGE DOLOČBE
Stanovalcem doma je zajamčena tajnost in nedotakljivost pošte in hitra vročitev, zlasti
priporočene in nujne pošte.
Navadne poštne pošiljke ter časopise za stanovalce prevzame od pismonoše pooblaščeni
delavec Doma, ki se še isti dan vročijo naslovljencu.
Če ta zaradi zdravstvenih razlogov ne more ali ni sposoben sprejeti pošte, se o prispeli
pošti ali pošiljki se še isti dan obvesti pooblaščeno osebo ali skrbnika.
Priporočene pošiljke in denar vroči naslovljencu proti podpisu v dostavno knjigo delavec
pošte-pismonoša.
Če ta ni sposoben sprejeti pošte,le to prevzame oseba, ki je po odločbi CSD ( skrbništvo
za poseben primer)pooblaščena za prevzem pošte. Le to o prispeli pošiljki še isti dan
obvesti socialna delavka doma.
Stanovalce lahko svojci pokličejo po telefonu v sobo. Stanovalci imajo na razpolago
najem domskega telefona in možnost telefoniranja iz sobe.
Stanovalci obvestijo o okvarah osebje na oddelku, te pa preko knjige okvar vzdrževalca.
Knjiga okvar se nahaja v recepciji.
Če je popravilo nujno, odgovorna oseba obvesti o okvari vzdrževalca tudi izven
njegovega delovnega časa in odredi popravilo.
5
18. člen
9 PRAVICE STANOVALCEV
Ustava Republike Slovenije v 14. Členu zagotavlja enake človekove pravice in temeljne
svoboščine vsakomur ne glede na katerokoli osebno okoliščino, torej tudi ne na telesno ali
duševno bolezen. Osebe, ki imajo težave z duševnim zdravjem, zaradi tega ne smejo biti v
neenakopravnem oziroma podrejenem položaju.
Stanovalci v domu uživajo vse z ustavo zagotovljene pravice človeka in občana, zlasti pa:
- do stikov z zunanjim svetom ( uporaba telefona, stiki s svojci, prejemanje in pošiljanje
pisemskih pošiljk, uporabe elektronske pošte)
- vpogled v strokovno in zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj,
- obveščenosti o načinu zdravljenja, različnih diagnostičnih postopkov in drugih
terapevtskih metod in postopkov in zavrnitev le teh, oziroma sodelovanja pri njihovem
oblikovanju,
- podrobne informacije o učinkih zdravil, drugih terapevtskih metod in postopkov, ki
bodo pri zdravljenju uporabljeni,
- pravico do uporabe materinega jezika
- pravico do zagovornika,
- pravico do svobodnega izražanja vere ali drugega prepričanja
- svobodnega gibanja po domu,
- pravico do spoštovanja zasebnosti,
- pravico do pritožbe.
19. člen
10 UREJANJE ŽIVLJENJA NA VAROVANEM ODDELKU
Osebe, ki koristijo vrsto oskrbe IV. so nameščene na varovanem oddelku.
Prisotnost osebja je na varovanem oddelku zagotovljena 24. ur na dan.
Vstop na varovani oddelek je prost,odhod iz oddelka pa je možen samo s pomočjo
zaposlenih.
Obiski so zaželeni in potekajo med 8. in 20. uro, v posebnih okoliščinah pa po dogovoru
tudi v drugih časovnih obdobjih.
Zaželeno je vključevanje svojcev in obiskovalcev v aktivnosti.
Na varovanih oddelkih je življenje organizirano v skladu s potrebami in interesi
posameznega uporabnika in glede na njegove zmožnosti.
Programi aktivnosti se odvijajo v skupnih prostorih in so naravnani na ohranjanje in
izboljšanje zdravja, kvalitetno preživljanje prostega časa, učenje in ohranjanje opravljanja
osnovnih življenjskih funkcij.
6
Stanovalci, ki koristijo storitve iz oskrbe IV. se prehranjujejo v jedilnici na varovanem
oddelku.
Program dela z osebami z demenco v enotah varovanega oddelka DOMA LIPA Štore z
vsemi pravicami stanovalcev na varovanem oddelku je urejen v PSIHOSOCIALNEM
modelu dela, ki se izdela vsako leto.
20. člen
11 PRAVICE STANOVALCEV NA VAROVANEM ODDELKU
Na varovanem oddelku so stanovalcem zagotovljene pravice, ki pomenijo spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njihove osebnosti, dostojanstva ter
duševne in telesne celovitosti.
Pravice, ki se zagotavljajo stanovalcem na varovanem oddelku so:
- Pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte.
- Pravica do sprejemanja in pošiljanja pošiljk.
- Pravica do sprejemanja obiskov, pravica do uporabe telefona.
- Pravica do gibanja.
- Pravica do zastopnika.
12 ZASTOPNIK PRAVIC NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Zastopnik pravic na področju duševnega zdravja, je posameznik, ki varuje pravice in
koristi oseb na varovanem oddelku. Poleg nalog za katere se z osebo dogovorita v pisnem
pooblastilu, opravlja zastopnik predvsem naslednje naloge:
- Osebe na primeren način informira o zgoraj navedenih pravicah.
- Osebi daje konkretne nasvete in pojasnila glede uveljavljanja pravic.
- Osebi svetuje glede uveljavljanja pravic.
- Prizadeva si glede spoštovanja pravic oseb.
Zastopnik preverja:
- Ali se vodi evidenca o omejevanju pravic.
- Ali se za osebo vodi evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov, ki jih določa
Zakon o duševnem zdravju.
- Predlaga uvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega
ukrepa.
Na podlagi 26. Člena o duševnem zdravju in 11. Člena Pravilnika o opravljanja izpita in
vlogi zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja ter javnega poziva, je
minister za delo, družino in socialne zadeve po predhodnem soglasju ministra za zdravje
imenoval zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja.
Za območje Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki obsega območni enoti ZZZS Celje in Krško
so imenovani naslednji zastopniki:
7
Za območje Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki obsega območni enoti ZZZS Celje in
Krško, so imenovani naslednji zastopniki:
Ime in priimek Telefon E-naslov
MARIJA ZIDARIČ 051 276 215 mimica.zidaric(at)gmail.com
VESNA ZUPANČIČ 051 276 211 vesna.zupancic.zastopnik(at)gmail.com
POLONCA NUNČIČ 051 276 212 polonca.zastopnik(at)gmail.com
ROMANA MIKLIČ 051 276 221 romanamiklic.zastopnik(at)gmail.com
Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja so pričeli s svojim delom
1.12.2012.
21. člen
13 DOLŽNOSTI STANOVALCEV
Za nemoteno življenje v domu morajo stanovalci zlasti:
- redno plačevati oskrbne stroške,
- uporabljati prostore in opremo doma v skladu z njihovim namenom,
- povrniti namerno povzročeno škodo na objektih in opremi,
- sproti sporočati ugotovljene napake oziroma okvare na opremi in objektih,
- strpno in brez obtoževanj in prepirov reševati nastale težave,
- pooblaščenim delavcem doma nemudoma sporočati pogrešanje svojih stvari,
- radio in televizijski sprejemnik gledati na sobni jakosti zvoka,
- skrbeti, da vlada mir za nemoten počitek med 22.00 in 6.00 uro zjutraj,
- sporočati svojo odsotnost oddelčni odg .med. sestri,receptorju in v ambulanti doma,
- predmete večje vrednosti ali gotovino ustrezno hraniti (banka, pošta),
- v primeru elementarnih nesreč in drugih izrednih razmer, se ravnati po navodilih oseb,
ki so za ravnanje v takih primerih zadolženi.
22. člen
Poleg navedb v 18. členu, si morajo stanovalci zlasti prizadevati še za naslednje:
- da eventualne spore rešujejo strpno, da ne pride do medsebojnih fizičnih
obračunavanj ali medsebojnega žaljenja,
- da ne širijo vznemirljivih in lažnih vesti o dogajanju v domu,
- da z medsebojnimi obtožbami ne škodijo odnosu med posameznimi stanovalci in
delavci doma,
8
- da s svojim obnašanjem ne nadlegujejo, žalijo ali smešijo sostanovalce ali delavce
doma,
- da ne odnašajo in da preprečijo odnašanje, prilaščanje, poškodovanje osebne in
domske lastnine,
- da kadijo v za to namenjenih prostorih,
- da po svojih močeh prispevajo k vzdrževanju higiene v vseh prostorih v domu,
- da v bivalnih sobah ne uporabljajo plinskih in električnih kuhalnikov, pečic za
dodatno ogrevanje in likalnikov, ter da ne hranijo vnetljivih tekočin,
- da z vso odgovornostjo prispevajo k splošnemu varčevanju pri porabi elektrike in
ogrevanju prostorov,
- da se v domu ne opijajo in da vanj ne prinašajo večjih količin alkohola,
- zunanje živali naj se hranijo v zato določenih krmilnicah, v nasprotnem primeru je
to kršitev hišnega reda,
- stepanje preprog in sušenje perila na balkonih je prepovedano.
23. člen
Za spoštovanje norm, ki so navedene v 19. členu, si morajo prizadevati vsi stanovalci in
zaposleni v domu.
24. člen
14 PREMESTITEV
Premestitev se lahko opravi v okviru zavoda ali v drug zavod.
Premestitev se lahko opravi:
- na predlog uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika ali
- na predlog zavoda.
25. člen
Premestitev v drugo enoto oziroma v drug program v drug zavod, na predlog uporabnika,
se opravi na predlog zaprosila uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika.
Zaprosilo uporabnika se lahko zavrne le,če premestitev ni možna zaradi prostorskih
pogojev ali zaradi vrste storitve oziroma oskrbe, ki jo potrebuje uporabnik.
V primeru premestitve v drug zavod , na podlagi zaprosila uporabnika je potrebno
predhodno pridobiti pisno soglasje zavoda v katerega bo uporabnik premeščen
Premestitev v drugo enoto oziroma v drug progam v okviru istega zavoda na predlog
uporabnika se opravi na podlagi ugotovitve in predloga komisije. Predlog komisije je
podlaga za sklenitev dodatka k dogovoru. O predlogih uporabnika komisija vodi evidenco.
26. člen
Premestite v okviru zavoda, na predlog zavoda, se opravi na podlagi ugotovitve in
predloga komisije, da je uporabnika zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve
9
potrebno premestiti v del ali enoto zavoda, kjer je omogočeno izvajanje potrebne storitve
oziroma oskrbe.
Premestitev v drug zavod, na predlog zavoda, se opravi na podlagi ugotovitve in predloga
komisije, da je uporabnik zaradi spremenjenih potreb pri izvajanju storitve potrebno
premestiti v drug zavod, ki izvaja storitve oziroma oskrbo, ki jo uporabnik potrebuje, ali
zaradi hujših kršitev hišnega reda. V tem primeru je potrebno predhodno pridobiti pisno
soglasje zavoda, v katerega bo uporabnik premeščen.
Predlog komisije iz prejšnjih dveh odstavkov zavod posreduje uporabniku, in je podlaga
za sklenitev dodatka k dogovoru.
Če z uporabnikom zaradi nezmožnosti odločanja ni možno skleniti dodatka k dogovoru iz
prejšnjega odstavka, se izda odločba o premestitvi. Dogovor na podlagi katerega je bil
uporabnik sprejet v zavod, se razveže.
Premestitev v okviru zavoda,na predlog zavoda.
Stanovalec se lahko izseli iz doma na lastno željo. V takšnem primeru mora svoj namen
javiti socialni delavki, pri kateri poda pisno izjavo in sicer 5 dni pred dnevom, ko želi dom
zapustiti.
15 ODPUST
27. člen
Uporabnika se lahko odpusti iz zavoda:
- na predlog uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika,
- zaradi prenehanja razloga za vključitev,
- zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc,
- zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja sklenjenega dogovora,
V primeru odpusta se dogovor sporazumno razveže ali izda odločba o odpustu.
O uvedbi postopka za odpust zoper uporabnika,ki je pod skrbništvom, se obvesti skrbnik
in center za socialno delo.
28. člen
Uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik lahko kadarkoli brez obrazložitve razlogov
vloži predlog za odpust. V tem primeru je možno storitev zaračunati največ za obdobje 5
dni po vložitvi vloge, razen če obdobje do izselitve traja dlje.
29. člen
Postopek za odpust iz razlogov po drugi alineji prvega odstavka 26. Člena tega pravilnika
se začne na predlog uporabnika ali komisije, iz razlogov,iz razlogov po tretji in četrti
alinei pa se začne na predlog komisije.
10
V primerih iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 26. člena tega pravilnika komisija
uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika najprej pisno obvesti in ga pozove,
da se vzdrži ugotovljenih kršitev.
Če se uporabnik ne vzdrži kršitev iz prvega odstavka 26. Člena tega pravilnika, komisija
predlaga premestitev uporabnika v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika
ali njegov odpust in o tem obvesti center za socialno delo.
Odpust iz razlogov po tretji in četrti alineji prvega odstavka 24. Člena tega pravilnika ni
dopusten, če center za socialno delo v sodelovanju s strokovno službo zavoda ugotovi, da
uporabniku storitve ni možno zagotoviti na drug način, ali če uporabniku ni možno
zagotoviti druge ustrezne storitve ali programa.
30. člen
Za hujše kršitve hišnega reda se štejejo zlasti:
- grob, žaljiv odnos do sostanovalcev,
- nasilno obnašanje in medsebojno fizično obračunavanje,
- pijančevanje in razgrajanje,
- namensko poškodovanje, uničenje ali opreme in drugega premoženja zavoda.
31. člen
V primerih hujših kršitev izvajalec ravna:
- incident se beleži knjigo predaje službe,
- hujše kršitve ali ponavljanje več manjših zbere socialna delavka in jih predloži
strokovnemu vodji.
Strokovni vodja opravi s kršiteljem ali zakonitim zastopnikom razgovor, mu predoči
kršitve, ki jih je storil in se izdela zapisniška izjava o čemer se storilcu izreče ustni
opomin.
II. Če se kršitev ponavlja se ob ponovni kršitvi izda uporabniku pisni opomin.
III. Če se kršitve še vedno ponavljajo se uporabniku izda javni opomin z opozorilom o
možnosti odpusta iz doma.
IV. če se kršitve še pojavljajo opravi komisija za sprejem, odpust in premestitev še enkrat
o kršitvah obravnavo in o zadevi poda strokovno mnenje, na podlagi katerega ureja za
uporabnika premestitev ali odpust iz doma.
V skladu s predpisi se ureja pomoč uporabniku skupaj s pristojnim Centrom za socialno
delo.
Stanovalec ima pravico, da v roku 8. dni po prejemu pisnega odpravka sklepa o odpustitvi
iz doma vloži pritožbo direktorju doma.
11
V primeru, da stanovalec pritožbe ne vloži, se ga v skladu z dogovorom s pristojnim
skrbstvenim organom, odpusti iz doma ali premesti v drug zavod.
32. člen
Na dan izselitve iz doma mora stanovalec:
- izprazniti sobo do 11.00 ure, pred odhodom zahtevati komisijsko ugotovitev stanja
inventarja v sobi, v kateri je bival ter urediti finančne zadeve doma.
33. člen
V primeru smrti stanovalca je pokojnik odpeljan v domsko mrliško vežico. Ureditev
pokojnega je v pristojnosti pogrebnega zavoda. Lahko pa na željo svojcev to opravi
domska služba proti plačilu.
34. člen
Svojci stanovalca,smejo v času odsotnosti stanovalca, v sobo le v spremstvu socialne
delavke ali druge pooblaščene osebe Doma Lipa. Odnašanje osebnih stvari stanovalca ob
njegovi odsotnosti oz. brez njegovega overjenega pisnega potrdila ni dovoljeno. V
primeru smrti stanovalca, so svojci dolžni v roku 3 dni izprazniti sobo. V primeru, da to ne
storijo, stori to osebje. Če svojci osebnih predmetov pokojnika ne prevzamejo v roku 30
dni po smrti, se smatra, da so zavrženi in Dom lahko z njimi brez obveznosti prosto
razpolaga: jih podari ali zavrže.
35. člen
16 PROSTORI IN SLUŽBE NAMENJENE STANOVALCEM
16.1 Bivalni Prostori
Opremljeni so z opremo, ki je last doma. Zaželeno je, da stanovalci sobe po predhodnem
dogovoru dodatno opremijo s svojimi predmeti. Za inventar v sobi in za ključe so
stanovalci osebno odgovorni.
Premeščanje in odstranjevanje inventarja iz sobe je dovoljeno le ob soglasju direktorice
doma.
Če se ugotovi, da je stanovalec namerno povzročil škodo na inventarju oz. da inventar
manjka, dom zahteva povračilo za povzročeno škodo od stanovalca ali plačnika oskrbnine.
Čiščenje bivalnih prostorov se ureja po določenem urniku. V sklop vzdrževanja in
čiščenja spada tudi skrb za red in čistočo v omarah in predalih. Pri lažjih delih je zaželeno
sodelovanje stanovalcev.
Stanovalci in delavci zdravstveno-negovalne službe morajo sobe redno in po potrebi
prezračevati.
12
Stanovalci ne smejo osebju braniti prezračevanja prostorov.
V bivalnih sobah je uporaba kuhalnikov, pečic, likalnikov in plina zaradi varnosti
stanovalcev prepovedana, prav tako se v sobah ne pere perila.
Iz sanitarno – higienskih razlogov se po potrebi oz. najmanj dvakrat letno ob prisotnosti
stanovalcev pregledajo njihove sobe, pohištvo in osebna garderoba.
Neuporabne stvari se odstranijo.
36. člen
V nujnih primerih, ko stanovalec potrebuje pomoč, uporabi sobni zvonec. Pristojni
delavec se bo zvonjenju odzval takoj ali najkasneje v 5 minutah.
Zaradi varnosti stanovalcev mora biti soba vedno dostopna pooblaščenim delavcem doma.
37. člen
16.2 Kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom
Skupni prostor je namenjen pripravi hrane, gledanju televizije, sprejemanju obiskov in za
druge oblike družabnega življenja v domu.
38. člen
16.3 Kopalnice
Kopanje, tuširanje in umivanje v kopalnici med 7.00 in 21.00 uro je neomejeno. Zaradi
varnosti stanovalci uporabljajo kopalnico pred 7.00 in po 21.00 uri le z vednostjo osebja,
kateremu javijo svoj namen.
V primerih, ko je potrebno ali stanovalci to želijo sami, se jim pri kopanju nudi pomoč
zdravstveno-negovalne službe.
Stanovalci, ki se kopajo sami, so dolžni za seboj pustiti čisto kopalnico.
Pranje perila v kopalnici ni dovoljeno.
39. člen
16.4 Hodniki
Hodniki so namenjeni:
nemotenemu prehodu stanovalcev,osebja in obiskovalcev,
prevozu in prinašanju hrane ter druge potrebne opreme in materiala za izvajanje
dejavnosti.
Hodniki morajo biti razsvetljeni in zračeni.
13
40. člen
16.5 Dvigala
Z osebnimi dvigali je treba ravnati tako kot določajo navodila in predpisi.
V dvigalu ni dovoljeno kaditi.
Ob nastanitvi socialna delavka informira stanovalce o uporabi dvigala. V primeru
nevšečnosti se stanovalca pouči v okviru individualnega načrta.
41. člen
16.6 Pralnica in šivalnica
Označeno osebno perilo stanovalci oddajo v pranje v domsko pralnico od ponedeljka do
petka v dopoldanskem času. Stanovalcu, ki sam ne zmore odnesti perila v pranje, to stori
osebje doma.
Če osebno perilo in druga oblačila niso označena, pralnica doma ne prevzame
odgovornosti za manjkajoče perilo.
41. člen
16.7 Prehranjevanje
V obratu za prehrano se pripravlja starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano.
Hrana se za stanovalce pripravlja po vnaprej pripravljenih jedilnikih.
Jedilnik pripravlja komisija za pripravo jedilnika v sestavi:
- vodja prehrane,
- strokovni vodja ali vodja zdravstvene nege in oskrbe,
- predstavnik stanovalcev.
Stanovalci se hranijo v jedilnici doma ali v dnevnih prostorih v nadstropjih.
Bolnim in nepomičnim stanovalcem se hrana razdeli v sobah.
Razpored obrokov je objavljen na oglasnih deskah.
Dietno prehrano odredi domski zdravnik.
V primeru, da namerava stanovalec zapustiti dom za en dan (izlet), lahko dobi hladno
malico. Stanovalec javi svoj izhod, z željo za hladno malico pa seznani vodjo kuhinje, ki
poskrbi, da stanovalec dobi hladno malico.
42. člen
16.8 Vhodna vrata
V domu mora vladati mir za nemoten počitek od 22.00 zvečer do 6.00 ure zjutraj.
Vhodna vrata so odprta v mesecih od maja do oktobra od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer
ter v mesecih od novembra do maja od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer.
14
Stanovalci, ki se v dom vrnejo kasneje, morajo pozvoniti pri vhodnih vratih, kjer mu bo
odprl receptor doma.
Stanovalci, ki imajo dodatno zdravstveno nego in oskrbo, naj bodo v primeru, ko jih
sorodniki odpeljejo iz Doma, nazaj najkasneje do 20. ure.
43. člen
16.9 Recepcija
Receptorsko službo opravljajo telefonist-receptor. Recepcija dela 24 ur na dan, vse dni v
letu.
44. člen
16.10 Bife
Za potrebe stanovalcev je v domu odprt bife, kjer lahko stanovalci kupijo kavo, čaj, sok in
drugo.
45. člen
16.11 Socialna služba
Socialna služba ureja in pomaga urejati življenje stanovalcev v Domu. Stanovalci in
njihovi svojci lahko socialni delavki povedo svoje prošnje, želje in pritožbe, težave in
stiske. Vso dokumentacijo, ki zadeva osebno situacijo stanovalcev mora socialna delavka
hraniti v zaklenjenih prostorih.
46. člen
16.12 Ambulanta
V ambulanti dela zdravnik Zdravstvenega doma Celje iz zdravstvene postaje Štore in
medicinska sestra iz doma. Zdravnik zdravi stanovalce in jih po potrebi pošilja na
preglede k specialistu.
Samo zdravnik lahko daje informacije o zdravstvenem stanju stanovalcev njim in
njihovim svojcem. Medicinska sestra in zdravstveni tehnik v okviru svojih kompetenc
izvajata naročila zdravnika.
Urnik dela ambulante je objavljen na vratih ambulante.
V kolikor stanovalci oz. uradni skrbniki niso zadovoljni z zdravstvenimi storitvam, lahko
vložijo zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic. Poti pritožbe so navedene v
Zakonu o pacientovih pravicah/priloga 1.
47. člen
15
16.13 Fizioterapija
Fizioterapevti v domu opravljajo fizioterapevtske storitve, ki jih predpiše zdravnik fiziater
ali domski zdravnik. Fizioterapevt glede na kompetence načrtuje aktivnosti s stanovalci.
Delo poteka v bivalnih prostorih, skupnem prostoru in v prostoru fizioterapije po
določenem razporedu.
48. člen
16.14 Delovna terapija
Delo v delovni terapiji organizirajo delovni terapevti v za to namenjenem prostoru v
skupini ali individualno v bivalni sobi. Delovna terapevtka načrtuje aktivnosti glede na
kompetence.
Razpored aktivnosti v okviru delovne terapije je objavljen na oglasnih deskah.
41. člen
16.15 Tajništvo doma
V tajništvu doma (blagajna) stanovalci lahko plačujejo storitve oskrbe in pridobijo vse
informacije v zvezi s plačilom storitev v Domu.
49. člen
Za reševanje tekočih problemov in za potrebe informiranja stanovalcev, se v Domu
občasno organizirajo sestanki in domske skupnosti. Sestanke domske skupnosti vodi
socialna delavka. Sklepe posreduje direktorici, obravnava pa jih tudi strokovni tim.
Uporabniki sodelujejo pri izvajanju storitve v vseh organiziranih oblikah doma:
- v komisiji za prehrano s predstavnikom,
- neposredno ali posredno v pogovorih v domskih skupnostih,
- in drugih oblikah.
16.16. REŠEVANJE MNENJ,PRITOŽB IN UGOVOROV TER POTI PODAJANJA
PRITOŽB
50. člen
Uporabniki imajo možnost sodelovati pri izvajanju storitve in sodelovanje pri izdelavi in
preverjanje individualnega načrta. Individualni načrt za posameznega stanovalca se naredi
v roku 30 dni od sprejema stanovalca.
51. člen
16
Uporabnik storitev in njihovi svojci oz. zakoniti zastopniki, lahko svoja mnenja, pohvale
in pritožbe zapisujejo oz. jih dajo pisno v:
- knjigo pohval, mnenj in pritožb, ki se nahaja v pritličju na recepciji doma,
- oddajo v skrinjico, ki se nahaja v pritličju na recepciji doma poleg knjige in na
varovanih oddelkih,
- lahko prinesejo pisno direktorici,strokovnemu vodji ali socialni delavki,
- preko elektronske pošte,
- preko službenega telefona pooblaščenim osebam v domu,
- preko pošte.
Ustno lahko poda mnenje, pritožbo ugovor,ključnim strokovnim delavcem vsak delovni
dan, socialni delavki, strokovnemu vodju, vodji zdravstvene nege in oskrbe, v okviru
delovnega časa. Pripombo in predlog lahko tudi naslovi na naslov doma in pošlje po
navadni pošti, elektronski pošti ali faxu. Uporabnik lahko poda predlog ali pripombo s
podpisom ali anonimno.
52. člen
16.17 Ugovor
Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik lahko ugovarja na izvajanje storitev. Kadar meni,
da ni zadovoljen s posamezno storitvijo strokovnega delavca ali sodelavca, lahko na
podlagi 94. Člena Zakona o socialnem varstvu poda ugovor. Ugovor mora podati ustno
ali pisno, najpozneje v 8. dneh po tem, ko je bila opravljena storitev, zoper katero
ugovarja. Ugovor na storitev, obravnava najprej direktorica in poskuša rešiti zadevo
skupaj z uporabnikom. Če ne skleneta dogovora, se uporabnik obrne na Socialno
zbornico, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
54. člen
Uporabnik se lahko pritoži na akt (sklep ali odločbo), ki ga je izdal DOM in v katerem je
naveden tudi drugostopenjski organ pritožbe. Pritoži se v skladu s pravnim podukom na
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.
55. člen
Kadar uporabnik meni, da se mu nudi neustrezna zdravstvena oskrba, so pritožbene poti
navedene v 38. členu hišnega reda in v Zakonu o pacientovih pravicah. O kršitvah lahko
obvesti zastopnico pacientovih pravic za celjsko območje (priloga 1) ali neposredno na
Ministrstvo za zdravje Štefanova 5 , 1000 Ljubljana.
56. člen
Če uporabnik meni, da izvajalec krši zakon o varstvu osebnih podatkov, lahko o tem
obvesti pooblaščenko za varstvo osebnih podatkov, Vošnjakova 1, p.p. 78, 1000
Ljubljana.
57. člen
17
Če uporabnik meni, da so kršene njegove osebne pravice in svoboščine se lahko obrne na
Urad varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana.
58. člen
Če uporabnik meni, da ni obravnavan kot ostali, da je diskriminiran ali da osebje krši
osebne pravice se obrne na častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije, Koseška cesta
8, 1000 Ljubljana.
59. člen
Vse zgoraj naštete poti lahko uporabnik, ali njegov zakoniti zastopnik koristi,
(pooblaščenec ali skrbnik za poseben primer, ali skrbnik).
Svojci, ki niso zakoniti zastopniki uporabnikov, so v primeru, da uporabnik slednjega
potrebuje pri urejanju le tega, dolžni sodelovati s pristojnimi službami doma in ostalimi
pristojnimi.
60. člen
V skladu s 102. členom Zakona o Socialnem varstvu, ima uporabnik ali njegov zakoniti
zastopnik pravico do pobude ali predloga za Inšpekcijski nadzor, nad delom izvajalca
socialno varstvene storitve, ki izhaja iz razmerij med uporabnikom in izvajalcem storitve.
Pritožbo naslovi na Socialno inšpekcijo, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
16.18 Vloga svojcev
61. člen
Vloga svojcev pri namestitvi in bivanju uporabnika v domu je pomembna, saj s svojo
aktivno vlogo lahko pri namestitvi v zavod pripomore k hitrejšemu prilagajanju v novo
okolje ter pri vzdrževanju stikov s socialno mrežo aktualno pred namestitvijo v zavod.
62. člen
Pooblaščenec ali skrbnik, ima naloge določene z odločbo ki jo izda CSD:
- ureja vse v zvezi z pravnimi zadevami in namestitvijo v institucionalno varstvo,
- vse v zvezi z zdravstvom,
- sprejema uradno pošto,
- ureja osebni račun s trajnikom.
Opravlja tudi druge naloge, ki so v korist uporabnika in so skladne z željami in interesi le
tega.
18
17 KONČNE DOLOČBE
Hišni red sprejme direktorica Doma Lipa.
Veljati začne osmi dan po objavi na oglasni deski doma.
Datum: 3.2.2014 Direktorica
Marinka Hrnčič
Na oglasni deski objavljen:3.2.2014
Veljati prične:3.2.2014
19
Priloga 1
Zakon o pacientovih pravicah
Na podlagi 57., 58., 59., In 60., člena Zakona o pacientovih pravicah ( ZPacP ) se v DOMU
LIPA, Cesta Kozjanskega odreda 3, 3220 Štore, določi osebo, ki je pristojna za sprejemanje in
obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (prva zahteva zaradi
domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oz. sodelavcev, prva zahteva zaradi
domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oz. sodelavce pri nudenju
zdravstvene oskrbe).
Oseba, določena in pristojna za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve
pacientovih pravic je :
NATALIJA BUKOVEC, VODJA SZNO, telefon 08 200 92 256 (ponedeljek-petek med 7.
in 15. uro) ali na e-mail: [email protected]
Če je prva zahteva vložena zoper pristojno osebo, izvajalec zdravstvenih storitev za konkretni
primer določi namestnika:
MARINKA HRNČIČ, DIREKTORICA, telefon 08 200 92 257 (ponedeljek-petek med
8.in16. uro ali na e-mail [email protected]
Pomembno je, da je na prvi zahtevi napisano:
- ime in priimek pacienta, ki je utrpel domnevno kršitev,
- opis kršitve,
- podatki o udeležencih zdravstvenih delavcih oz. zdravstvenih sodelavcih,
- podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
- kraj, datum in ura domnevne kršitve,
- morebitne posledice, ki so nastale v zvezi z domnevno kršitvijo,
- morebiten predlog za rešitev domnevne kršitve.
Najpozneje v roku 15 dni od domnevne kršitve mora pacient vložiti prvo zahtevo, katera mora
biti obravnavana v roku 15 dni (v tem času mora biti izvedena ustna obravnava in dogovor o
načinu rešitve spora na podlagi 62. člena).
Zastopnica pacientovih pravic za Celjsko območje je : Cvetka Jurak - prostori Nacionalnega
inštituta za javno zdravje, OE Celje, Ipavčeva 18, 3000 Celje. Tel. številka: 03/ 42 51 161 in
031 660 770, e- mail: [email protected]
Uradne ure:
Ponedeljek od 12:00 do 18:00
Torek od 7:00 do 13:00
Štore, 1.4.2015 Direktorica
Marinka Hrnčič
20
