18
Historični seminar 6 Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Ljubljana 2008

Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

Historični seminar 6

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter

Ljubljana 2008

Page 2: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

HISTORIČNISEMINAR6 Uredniški odbor KatarinaKeber,KatarinaŠter,MojcaŽagarKarer

Znanstvena monografija je recenzirana.

Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Jezikovni pregled MojcaŽagarKarerinHelenaDobrovoljc Oblikovanje MilojkaŽalikHuzjan Prelom Brane Vidmar

Založnik ZaložbaZRC,ZRCSAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik VojislavLikar

Načindostopa(URL):http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/ISBNtiskaneizdaje:978-961-254-059-3

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana

930.85(082)930.1(082)

HISTORIČNIseminar6[Elektronskivir]/urediliKatarinaKeberinKatarinaŠter.-Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008

ISBN978-961-254-060-91.Keber,Katarina237890816

©2008,ZaložbaZRC,ZRCSAZU

Vsepravicepridržane.Nobendelteizdajenesmebitireproduciran,shranjenaliprepisanvkaterikolioblikioz.nakaterikolinačin,bodisielektronsko,mehansko,sfotokopiranjem,snemanjemalikakodrugače,brezpredhodnegapisnegadovoljenjalastnikovavtorskihpravic(copyrighta).

Page 3: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

41

Izvleček

Članekobravnavanekatereelemente,kipovezujejoitalijanskegapesnikaDantejaAlighierija(1265–1321)sslovenskimozemljem.ŠedanesježivoizročilooDantejevembivanjunaTolminskem,kipanimazgodovinskepodlage.V19.in20.stoletjusoomenjenoizročilotertudiDantejevodolo-čitevKvarnerskegazalivakotvzhodneitalijanskemejezasvojepolitičneciljeizrabljaliitalijanskinacionalisti.

ključne besede

DanteAlighieri,slovenskoozemlje,Tolminska,Božanska komedija, na-cionalizem

AbstrAct

Thepaper treats some elements that link the Italian poetDanteAligh-ieri (1265–1321)withSlovenian territory.There is still alivea traditionofDante’s sojourn in the area ofTolminwhichhas nohistorical basis,becauseitisbasedonsomeerrorsofsomehistoriansofFriuli.Inthe19th and 20thcenturiestheabovementionedtraditionandDante’sdefinitionoftheGulfofKvarnerastheeasternItalianboundarywereexploitedbyItal-iannacionalistsfortheirpoliticalends.

key Words

DanteAlighieri, Slovenian territory, the Tolmin area,La Divina Com-media, nationalism

I.

ČepravnasodDantejaAlighierijaločujekarsedemstoletij,paverzi njegove vrhunske literarne stvaritve, Božanske komedije, še vednoponosnokljubujejozobučasa.Časpa lahko,podrugistrani,popačimarsikaterodejstvo;takosovpreteklihstoletjihbujnaljudska

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

nevA MAkuc*

* NevaMakuc,univ.dipl.italijanistkainzgodovinarka,asistentka,Zgodovinskiin-štitutMilkaKosa–RaziskovalnapostajavNoviGorici,Delpinovaulica12,[email protected]

Page 4: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

42

domišljijaterugibanjainnepazljivostnekaterihpiscevustvarilizani-mivoizročilo,kipovezujeDantejasslovenskimozemljem.Pojavilesosenajrazličnejšeteze,prežetezugibanjiinzgodovinskimipripoved-kami,pokaterihnajbislavnipesnikbivaltudinaslovenskemozemlju.VzvezistemseomenjajoPostojnskajama,RakovŠkocjan,Križnajama,Devin,Gorica,Lož,adalečnajvečjiodmevjeimeloizročilooDantejevembivanjunaTolminskem.DanteAlighierijebilnamrečkotvidnipripadnikbelihgvelfovleta1302,potemkosooblastvFirencahpridobiličrnigvelfi,obsojennajprejnaizgon,kasnejepašenasmrt.Včasuobsodbeganibilovrojstnemmestu,vkateregasezaradiob-sodbeninikdarvečvrnil.Dosmrtileta1321sejeselilporaznihitali-janskihdvorih,biljenaprimervVeroni,RaveniinBologni.

Zaustavimosesedajpriustnemizročilu,kiješedanesživonaTolminskeminkisepojavljavrazličnihinačicah.Izročilosejena-mrečvtekustoletijspreminjalo,ljudskadomišljijagajeobogatilasslikovitimielementiinanahronizmi.Enaizmedtehzgodovinskihpri-povedkgovori,danajbiDantekotgostoglejskegapatriarhaPaganadellaTorrejaobiskalTolmin,kijetedajspadalpodpatriarhovooblast.PravnaTolminskemnajbitudispisalnekajspevovPekla.Nočinajbipreživljalnatolminskemgradu,dnevepavt. i.DantejevijamivbližiniTolminskihkorit(jamasedanesimenujeZadlaška). Ob mraku najbigavidevali,kakojevrdečioblekisedelpredjamo.1 Privredno-tenjutepripovedkepajepotrebnoupoštevati,dajeustnoizročilo,kipovezujeDantejasTolminsko,zelobogato,raznovrstnointudipolnonepravilnosti,kidokazujejo,dadomišljijanepoznameja,sajsone-katere inačice pripovedke tako polne zmot in anahronizmov, da sepopolnomaoddaljujejoodDantejevedejanskevlogevzgodovini.Najcitiramleenprimer,enorazličicopripovedke,kijojeleta1961pove-daldomačinAndrejLebanizZadlaza:

V prvi svetovni vojni je prišel Italijan Dante s svojo vojsko v naše kraje. Ker so za njim prišli Avstrijci izza Predila in čez Ljubinj, se je Dante s svojo vojsko umaknil v dolgo podzemljsko jamo, ki se danes imenuje Zadlaška. Nekaj časa je Dante v jami živel s svojo vojsko, ko pa so sovražniki odšli, jo je popihal čez Krn proč iz naših krajev. Zato jo nekateri še danes imenujejo Dantejeva jama[…].2

Take in podobne različice pripovedke lepo kažejo, da vsaj delprebivalstvaniimeljasnepredstaveoDantejevemživljenjuinnjegovivlogivzgodovini.Polegtegapatudinizgodovinskihdokumentov,ki

1 Rutar,Zgodovina Tolminskega,str.82.2 Dolenc,Gradivo,str.223.

Neva Makuc

Page 5: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

43

bilahkodokazali,dasemordazaustnimizročilomskrivakančekve-rodostojnosti.VpreteklostisomnogipisciskušalipravvpripovedkahinnekaterihzgodovinopisnihspisihiskatidokazzaDantejevobiva-njenaTolminskemoz.vFurlanijinasploh,sajjevDantejevemčasuTolminspadalvokvirkneževineoglejskegapatriarha.

Ustavimoseprinajzgodnejšihzgodovinskihspisih,kiporočajooDantejevemobiskuFurlanije.Vzačetku16.stoletjajevidemskino-tarGiovanniCandidospisalzgodovinopisnodeloCommentariorum Aquilejensium libri octo, posvečeno furlanski zgodovini.Vnjem jetrdil,danajbipregnanifirenškipesnikenoletoprebivalvVidmukotgostpatriarhaPaganadellaTorreja.3Tastavekjepostalosnovazana-stanekpripovedkinvrstenapačnihsklepanjprikasnejšihfurlanskihhistoriografih.Malokasneje,pravtakov16.stoletju,sejefurlanske-mu zgodovinopiscu Jacopu Valvasoneju diManiagu, navdušenemunadlepotamiTolminske,utrnilamisel,dasepravtoobmočjeskrivavozadjueneizmedDantejevihtercin.4OmenjenatercinasevprevoduAndrejaCapudraglasi:

– tako smo nočevali tam mi trije:jaz kakor koza, ta dva kot čuvaja,a z leve in desne nas pečina krije.5

Kotvidimo,selahkozmalodomišljijetatercinananašanamar-sikaterikraj.Valvasonepajepolegtegacelozapisal,dasemujeza-zdelo,dajenaenemkamnuvt.i.DantejevijamivbližiniTolminskihkoritzapisanonjegovoime.VpodkrepitevsvojihugibanjjenavedelnekoskalonadrekoTolminko,kinajbiseimenovalaDantejevstol,in izročilo,danajbina temkrajuDantepisal tudionaravi rib.NaosnovitegajepriopisovanjuživljenjapatriarhaPaganazapisal,dajeDanteznjimpogostoobiskovalTolmin,kinajbibilkotustvarjenzaspekulacijefilozofovinpesnikov,sajnajbiohranjalvelikobarbarske-gainzdruževalgrozotokrajaz ljubkimpogledomnapolja,obrežjein rodovitno in dobroobdelano zemljo.V temčudovitemkrajunajbiDantevzadovoljstvopatriarhaspesnilnekajverzovBožanske ko-medije,sajnajbiimeliopisanikrajivelikopodobnostistolminskimikraji.6Valvasonejevetrditvesoseopiralelenaomenjenagolaugiba-njainsobilabrezvsakršnezgodovinskeosnove,mordasonastalale

3 Candido,Commentariorum Aquilejensium,VI.knj.4 Bianchi, Del preteso soggiorno,str.206.5 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.133. Voriginaluseverziglasijo:

Tali eravamo tutti e tre allotta, | io come capra ed ei come pastori | fasciati quinci e quindi dalla grotta(Divina Commedia, Purgatorio,XXVII,85–87).

6 Bianchi, Del preteso soggiorno,str.167–168.

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 6: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

44

podvtisomCandidoveomembe,danajbibilDantegostoglejskegapatriarha.StemjeValvasoneneupravičenosklepal,najbiseDantezaustaviltudinatolminskemgradu,kateregalastnikjebilpatriarh.

V19.stoletjusejestemproblemompoglobljenoukvarjalGiusep-peBianchi.PustimoobstraniizrazitociničninačinBianchijevegaiz-ražanjainnjegovozaničevanjeprebivalcevTolmina,kijihjeprikazo-valkotneumneingrobegorjane,kigovorijobarbarskidialekt,inserajeposvetimonjegovemupreučevanjuproblemaDantejevegabivanjavVidmuinvTolminu.Leta1844jeobjavildeloDel preteso soggiorno di Dante in Udine od in Tolmino durante il patriarcato di Pagano del-la Torre e documenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1332.Bianchijenatančnopreučilvireterprepričljivodokazal,daizročilonimani-kakršnezgodovinskeosnove,terdajeCandidoodlomekoDantejevihzatočiščihvzelizdelaDelle vite de’ pontefici,kigajev15.stoletjuspisalBartolomeoSacchi, imenovanPlatina.Candidopa jepri temzagrešilenovelikonapako.VPlatinovemdelulahkonamrečberemo,dajeDantejaizFirencpotvodilavkrajForum Livii, torej današnji Forlì.Candidopa jeočitnozaradinepazljivosti inpodobnosti imenzamenjalPlatinovForum Livii s krajem Forum Julii,torejFurlanijo,7 inposledičnokotkrajDantejevegabivanjaoznačilVidem,političnoinverskosrediščeFurlanije.Potrebnopajeupoštevatišeenvidik,kizavračaDantejevobivanjevtehkrajih,insicerrazličnapolitičnasta-liščaDantejainnjegovegadomnevnegapokrovitelja,oglejskegapatri-arha.DantejekotpripadnikfrakcijebelihostronasprotovaltežnjampapežaBonifacijaVIII., da bi podredil Firence in druga toskanskamestadržavisv.Petra,medtemkojePaganodellaTorrekotčrnigvelfpodpiral papeško stran. Tudi veliko drugih zgodovinarjev (kot npr.SimonRutar,CarlvonCzoernig,MilkoKos,BrankoMarušičinPeterŠtih)8 je izrazilomnenja,daninobeneosnove,napodlagikaterebilahkotrdili,dajeDanteobiskalTolminskooz.Furlanijonasploh.

Izročilopajev20.stoletjudobilotudipolitičnipredznak.Vsvo-jihprizadevanjihzadokazovanjeitalijanskostitegamejnegaobmočjasogaznavdušenjemizrabljaliitalijanskinacionalisti.VjavnemparkuvTolminujebil8.avgusta1929slovesnopostavljenDantejevbronastidoprsnikip.Slovesnosti se jeudeležilcelo italijanskiprestolonasle-dnikHumbert Savojski. Pomenljivo je dejstvo, da so pobudo za toiniciativodali tolminski fašisti. Izrazitnacionalističninabojdejanjapastadokazovala tudinapisanapodstavkukipa,kiseprevedenavslovenščinoglasita:

7 Isti,nav.delo.8 Isti,nav.delo,str.225–226;Czoernig,Gorizia,str.276,529;Kos,Dantejevisledovi;Marušič,Tolminska,str.27–34;Štih,DuhDanteja,str.22.

Neva Makuc

Page 7: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

45

Dante ob mejah, ki jih je začrtal BogterFirence italijanskemu Tolminu.9

Odogodkusoporočaligoriški časopisi.TednikL’idea del po-polo jeobtempoudarjalpredanopodložnostdomačinov,kipanisooznačenikotSlovenci,temvečlekottujerodno prebivalstvo.10 Goriško fašističnoglasiloL’Isonzo jevelikoporočalootejslovesnostiingledekipazapisalo,dabole-taponovnodokazovalitalijanskosttegameste-ca.Mogočejezanimivocitiratizgovorenodlomekizčlanka,kinapo-vedujeomenjenoslovesnost,sajodražafašističniodnosdoSlovencevvPosočju.Vslovenskemprevoduseodlomekglasi:

Novi otroci Italije, tako jih lahko imenujemo, kljub temu da ima njihov jezik drugačen izvor in naglas, se bodo zbrali okrog doprsnega Dantejevega kipa ter bodo čutili ponos do svoje nove domovine in osvetljeni z lučjo naše tisočletne civilizacije, bodo tudi oni blagoslovili naše padle, ki so jih s svojo žrtvijo osvobodili sivine njihove podložne podrejenosti, kateri so se hlapče-vsko vdajali.11

Italijanskinacionalistinisoskrivalipolitičnevloge,kinajbi joigral Dantejev kip v središču Tolmina, prav nasprotno. Kip naj biopominjal sovražnike,naj sezavedajo italijanskeveličine ternaj sebojijo in spoštujejo Italijane.Podobnonalogo je imel tudiDantejevspomenik,kisogapostavilinašeenemobčutljivemmejnemobmo-čju,insicervTridentu.12PodrugisvetovnivojnijeDantejevkipdo-živel razgibanousodo.Potemko jebil rešenpreduničenjem, jebilrazstavljenvTolminskemmuzeju,kasnejepanadokajneprimernemmestu,insicervgostilnivLočah.Oktobra1993jebilznepremišlje-nopotezoponovnopostavljenvTolminu,pravnakraju,kisomugadesetletjapredtemodredilifašisti.Tojesprožiloživahnečasopisnepolemikevslovenskihčasopisih.13Šeistegaletajebilkipodstranjenindanessehraninazanjnajprimernejšemmestu,vTolminskemmu-zeju.Odstranitevjeodmevalavitalijanskihčasopisih,kisotodejanjepovezovalizdejavnostjonekdanjega jugoslovanskega aparata, ki naj

9 Il Piccolo,15.11.1993,št.42.Voriginalusenapisaglasita:Dante presso i confini segnati da Dio in Firenze a Tolmino italiana.

10 L’idea del popolo,11.8.1929,št.33,str.1(popolazioni allogene).11 L’Isonzo,12.8.1929,št.83,str.1.12 L’Isonzo,8.8.1929,št.81,str.2;12.8.1929,št.83,str.1.13 Delo,28.10.1993,št.251,str.10;30.10.1993,št.253,str.22;6.11.1993,št.258,str.22;13.11.1993,št.264,str.22.

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 8: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

46

biželelrazpihovatiideološkispopadmedSlovenciinzahodnimsve-tom.14

VfašističnemobdobjusejevTolminuodvijalašeenaprireditev,kisejenavezovalanaizročilooDantejevembivanjunaTolminskeminnapomen,kisogatejzgodovinskipripovedkipripisovaliitalijan-skinacionalisti.Septembra1932jenamrečDruštvozafurlanskodo-moznanstvo (Deputazionedi storiapatriaper ilFriuli)organiziralasvojletnikongrespravvTolminu.Nanjemjebilomeddrugimizpo-stavljeno,da jeprihodvelikegapesnikapomenil znak italijanskostiPosočja. Kongresniki so se celo poklonili Dantejevemu spominu zobiskomDantejevejame.15

II.

VpreteklostistadvaverzaizIX.spevaDantejevegaPekla igralavlogovzapletenihslovensko-italijanskihinhrvaško-italijanskihod-nosih.Omenjenaverzasevslovenskemprevoduglasita:

in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta,zaklepa Laško in mejé mu moči16

S temi besedami je Dante italijansko vzhodno mejo potegnilvsedoPuljaoz.KvarnerskegazalivainvsoIstrovključilvitalijanskiokvir.Znanaverza,zapisanavzačetku14.stoletja,staimelaprecejšenodmevv19. in20.stoletju,sajstapostalaeden izmedargumentov,s katerimi je iredentistično gibanje skušalo utemeljevati svoje oze-meljskeapetite.17Medštevilnimiitalijanskiminacionalisti,kisoseznavdušenjemzatekaliktemaverzoma,jevredenomembezlastiita-lijanskipolitikinrevolucionarGiuseppeMazzini,kijevzvezistemzapisal,da jeIstra italijanskainda jevzhodnaitalijanskamejabilazačrtanaževčasu,kojeDantezapisaltaverza.18

14 Il Piccolo,15.11.1993,št.42,str.8;16.11.1993,št.265,str.9,[14];26.8.1994,št.201,str.9.

15 Ilconvegno,str.395–398.16 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.63. Voriginaluseverzaglasita:Si

com’a Pola presso del Quarnaro, | che Italia chiude e i suoi termini bagna (Divina Commedia, Inferno,IX,113–114).

17 VerzaomenjažePeterKoslervdeluDas Programm,str.18–19.18 I confini orientali d’Italia erano segnati fin da quando Dante scriveva: […] A Pola

presso del Carnaro | che Italia chiude e i suoi termini bagna. […] L’Istria è nostra (Mazzini,Politicainternazionale(1871),str.122).Vslovenskemprevodu:Vzhodne meje Italije so bile določene že v času Dantejevega pisanja: […] in v Pulju, kjer Kvarner v obalo buta, | zaklepa Laško in mejé mu moči. […] Istra je naša.

Neva Makuc

Page 9: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

47

Pravvenemizmednajboljrazgibanihinodločilnihobdobij,kijihjedoživelitalijanskinarod,ševesvznesennadpravkardoseženozdružitvijoinvpričakovanjunovihuspehov,soleta1865poItalijipo-tekalapraznovanjašeststoletniceDantejevegarojstva.Obtemstaod-mevalatudiznanaverzaIX.spevaPekla.GlasilogoriškihSlovencevUmni gospodar jevzasmehljivemtonupisalooprizadevanjihgori-škihItalijanov,dabivdvoranimestnegasvetapostavilikipDanteja,saj jim je oblast prepovedala zbirati prispevke zaDantejev spome-nik,kinajbigapostavilivFirencah.ZaradiobjaveteinšenekaterihdrugihnovicsoItalijanidosegliukinitevslovenskegaglasila.GoriškiSlovencisosvojeglasiloponovnodobilidobroletokasneje,leta1867,kojezačelaizhajaliDomovina.19Vlogoomenjenihverzovkotorodjevrokahitalijanskihnacionalistovprinjihovihiredentističnihtežnjahjeprikazovalatudispominskaplošča,kijojedecembra1918obprihodunaTolminskopredvhodomvt. i.DantejevojamopostavilabrigadaSassari.Dantejusopripisalicelopreroškovlogo.Besediloteganapisase,prevedenovslovenščino,glasi:

Kvarner v obalo butazaklepa Laško in mejé mu moči.IX. spev, verza 113 in 114V Dantejev spomin, ki se je tu med različnimi ljudstvivztrajno ohranjal skozi stoletja,spoštljivo postavila brigata Sassariob zaključku svete vojne,ki je za vedno dala domovinipo njem prerokovane meje.4. decembra 1918 – ob tridesetdnevnici zmage.20

Ploščajebilavdrugisvetovnivojniuničena,leta1966pajetol-minskoturističnodruštvoznepremišljenopotezonaistemmestupo-stavilonovoploščo,posvečenoDanteju.

19 Marušič,DivinaCommediavslovenščini,str.318.20 Pavšič, Spomeniki, str. 343.V originalu se besedilo glasi: IL QUARNARO CHE

ITALIA CHIUDE E I SUOI TERMINI BAGNA IX. vv. 113=114 ALLA MEMORIA DI DANTE QUI TRA GENTI DIVERSE TENACE NEI SECOLI POSE RIVERENTE LA BRIGATA SASSARI AL TERMINE DELLA SANTA GUERRA CHE HA DATO PER SEMPRE ALLA PATRIA I CONFINI DA LUI PROFETATI IV DICEMBRE MCMXVIII – TRIGESIMO DELLA VITTORIA.

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 10: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

48

III.

Nakratko se zaustavimopri prevajanjuDantejevepoezije, na-tančnejeBožanske komedije,vslovenščino.NaSlovenskemsejezani-manjezaDantejevadelanajbržrazširiloževčasuprotestantizma,kojebilpoložajslovenskegajezikaprimerljivspoložajemitalijanskegajezikavDantejevemčasu.NajstarejšaizdajaBožanske komedije, ki se daneshranivSloveniji,nosiletnico1520inizviraizknjižnicestiške-gasamostana,danespasehranivNarodniinuniverzitetniknjižnicivLjubljani.17.stoletjeinprvapolovica18.stoletjanistabilanaklo-njenaDantejevipoeziji.ZaobdobjeromantikepajeznačilnavisokarecepcijaDanteja, ki sekaže zlasti vdelovanjuprvega slovenskegadantologaMatijeČopainvpesniškemustvarjanjuFrancetaPrešerna.Slovenskiučenjakisosetakozačelizarespoglobljenoukvarjatizdan-tološkimištudijamišelev19.stoletju;tedajdobimotudiprvesloven-skeprevodeBožanske komedije.21PrevajanjeDantejajevelikpodvig,sajzahtevavelikoznanjainpesniškespretnosti.PrvislovenskiprevodBožanske komedije jenajkasnejevtridesetihletih19.stoletjapripra-vilJanezČop,bratMatijeČopa.Prevodjeobsegalleznaniodlomek,ki govori ousodigrofaUgolina;danes je izgubljen.Prviohranjeniprevod je leta 1835 pripravil StankoVraz. TonePerčič je opozoril,dasmoSlovencidobiliprvicelotenprevodBožanske komedije dokaj poznovprimerjavizvečinoevropskihnarodov,asmobilimedprvimislovanskiminarodi,kisosezačeliukvarjatisprevajanjemtegadela(prehitelisonaslePoljaki).Vdrugipolovici19.stoletjasodelnepre-vodepripravilitudiFranjoZakrajšek,AlešUšeničnikternekineznaniprevajalec,kateregarokopisniprevodsoodkrilivŠtudijskiknjižnicivCelju.Prvi,kijeprevedelcelotenDantejevPekel,pajebilJovanVeselKoseski.Časprvepolovice20.stoletjajebilzelonaklonjenpreuče-vanjuinprevajanjuDantejevihdel.DelneprevodestapripravilaOtonŽupančičinAlešUšeničnik.Medletoma1910in1925pajedantologJosipDebevecvDomu in svetu objavilprvi slovenskiprevodcelo-tne Božanske komedije.Leta1959stabilaobjavljenašedvaprevodaPekla, enega je pripravil medanski pesnikAlojzGradnik, drugegapaTineDebeljak.SlednjijenekajletkasnejeobjaviltudidrugispevVic,vBuenosAiresupajepripravljaltudiprevodcelotneBožanske komedije,adoobjavenajverjetnejeniprišlo.Gradnikpajeleta1965objavilšeprevodVic. TudiCirilZlobec,kijemeddrugimprevedelv

21 20. stoletje je prineslo tudi nekaj zanimivih del, kot na primer zbornik Dante 1321–1921,kigajeuredilAlojzijResinprikateremsosodelovalitudiitalijanskizgodovinarji indantologi.Zbornikjedveletikasnejeizšel tudivitalijanščini.OpomenutegazbornikagovoriRebulovčlanekEvropskimomentvGorici1921.

Neva Makuc

Page 11: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

49

slovenskijezikcelotnoDantejevodeloVita nuova,sejeukvarjalspre-vajanjemBožanske komedije,vpetdesetihletihprejšnjegastoletjajenamrečobjavilprevodI.inIII.spevaPekla.Leta1966jeizšelodličenprevodcelotneBožanske komedije,kigajepripravilAndrejCapuder.Delojedoživeloževečponatisov.Vosemdesetihletihjedelneprevo-de Pekla objaviltudiFedjaKošir.22

Dantejeva pesnitev je polna toponimov, ki se nanašajo na naj-različnejšedeželetedajpoznanegasveta,sajsevelikipesnikvsvoji»enciklopedijisrednjeveškegaznanja indogodkov«23 ni omejil le na Apeninskipolotok.Takosev32.spevuPeklaomenjatudizanimivinskrivnostentoponimTambernicch. Dantesejemedsvojimnamišlje-nimpotovanjemvonstranstvuznašeltudivdeveteminnajglobljemkroguprekletegasveta,kjernajbibilikaznovaniskupajzLuciferjemnajhujšigrešniki, izdajalci.Ti sovečnozamrznjenivvelikemzale-denelemjezeru,imenovanemKocit.Pravvzvezistemjezeromita-lijanski pesnik v 28. verzu 32. speva omenja gori Tambernicch in Pietrapano.SlediodlomekvprevoduAndrejaCapudra:

Ni še avstrijska Donava, svečana,tako zaležnega prtu imela in ne pod mrzlim nebom daljna Tana,

kot je prevleka ta, in če zgrmelabi nanjo Javornik ali vrh Panje,ne škripne niti rob, tak je debela!24

LokalizacijagorePietrapananiproblematična,sajjeuveljavljenomnenje,dasenanašanagorovApuanskihAlpah,kidanesnosiimePaniadellaCroce.Odprtopaostajavprašanje,kateragoraseskrivazaimenom Tambernicch.Najpogostejesenavajanaslednjemožnerešitveteuganke:JavornikpriPostojni,FruškagoravSremuinTamburavApuanskihAlpah.Omenitivelja,daDantejevTambernicch ni bil de-leženpretiranegazanimanjamedSlovenci,sajlahkovslovenskilite-raturi,kiobravnavaDantejaalinjegovoznamenitodelo,vnajboljšem

22 Perčič,Dante;Pogačnik,RecepcijaDanteja,str.212–217;Marušič,DivinaComme-diavslovenščini: prevodi,str.27–32;Perčič,RecepcijaDanteja,str.29–52.

23 Alighieri,Božanska komedija,prev.Debeljak,str.LXIV.24 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.165. Voriginaluseverziglasijo:

Non fece al corso suo sì grosso velo | di verno la Danoia in Osterlicchi, | né Tanaì là sotto il freddo cielo, | Com’era quivi; che se Tambernicchi | vi fosse su caduto, o Pietrapana, | non avrìa pur dall’orlo fatto cricchi (Divina Commedia, Inferno, XXXII,25–30).

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 12: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

50

primerunaletimolenaskromneomembetegaproblema.25VprašanjelokalizacijeteskrivnostnegorepalahkozasledimoževkorespondenciMatijeČopa.Izpisma,kigaje4.avgusta1828pisalpravnikuFrancuLeopolduSaviu,jerazvidno,dajetoponimvzbudiltudiČopovozani-manje.LjubiteljDantejevepoezijejeskušalrazvozlatitouganko,akotjesampriznal,neuspešno.26Vpismu,kigajepisalJerneju Kopitarjumarcaaliaprila1829,pajepohvalilnjegovozamisel,najseTabernich zamenjazJabernichom.27 Tambernicch jepritegniltudipozornostgo-riškegapolitikainalpinistaHenrikaTume,kije12.novembra[193]028 vpismuuredništvurevijeCe fastu?izrazilmnenje,dajemordanaj-primernejevtejomembiiskatigoroTamburo.29

KakopasoproblemTamberniccha skušalirešitislovenskipre-vajalciBožanske komedije? JožeDebevec jeTambernicch nadome-stilzbesedoTambernik(imejetakolepriredilslovenskimpravopi-snimpravilom)indodalizčrpnoopombo,kidokazuje,dasejetudisampoglabljal v problemnjegove interpretacije.30AlojzGradnik jeTambernicchzamenjalkarzJavornikom.Vopombah,kijihjenapisalNikoKošir, pa je opozorjeno na različnemožne interpretacije tegatoponima.31PolegGradnikovegaprevoda je leta1959 izšel tudi slo-

25 TemuproblemuseposvečačlanekNeveNemecDanteAlighieriinslovenskooze-mlje.

26 Tabernicha ne poznam in ga tudi ne morem nikjer najti – pregledal sem več zemlje-pisnih del, pa ga ni v nobenem; tukajšnji profesor Jakob Zupan s svojih potovanj natančno pozna kraje, kjer naj bi bil ta hrib, namreč Slavonija, pa o njem nima niti pojma. Ime mora biti pri Danteju pač do nespoznavnosti izmaličeno.V opombi k temu stihu v Kannegiesserjevem prevodu je tako samo »Tabernik, visoka gora v Slavoniji«. Streckfuss je prevedel: »In tudi če bi se Mont Blanc z vso svojo močjo prevalil nanj« etc. in pravi v opombi: »V izvirniku sta tukaj dva, vsaj le redkim nem-škim bralcem znana hriba v Slavoniji in Toskani.«Čop,Pisma in spisi,str.38–41,193.

27 Isti,nav.delo,str.61–64;Perčič,Dante,str.128–129.28 Vpismu,kisehranivokviruTumovegaarhivavprostorihRaziskovalnepostajeZRCSAZUvNoviGorici,jeTumaprinavedbidatumaletooznačilzgoljsštevilko0,zatoštevilkevoglatemoklepajudopolnjujejocelotnoletnico,kotjojerekonstru-iralBrankoMarušič,urednikTumovihpisem.

29 Lessi nel Nr. 7–8 a.e. con interesse l’articolo “Nomi stranieri delle Città Friulane” del sig. P.S. Leicht e trovai riportato il nome geografico di Tabernich, colla relativa interpretazione in Javernich. Una più corrispondente interpretazione ebbi a trova-re nella rivista: “Le Vie d’Italia” del T.C.I. alla pag. 294 del 1929 dove la vetta ora denominata Tambura corrisponderebbe al Tabernich dantesco.Tuma,Pisma,str.475.Vslovenskemprevodu:Z zanimanjem sem prebral v št. 7–8 članek »Tuja imena furlanskih mest« g. P.S. Leichta in sem našel navedeno zemljepisno ime Tabernich z interpretacijo, da gre za Javernich. Primernejšo interpretacijo sem našel v reviji »Le Vie d’Italia«, ki jo izdaja T[ouring] C[lub] I[taliano]; na str. 294 za leto 1929 piše, naj bi sedaj imenovani vrh Tambura ustrezal Dantejevemu Tabernichu.

30 Debevec,LaDivinaCommedia,str.433–434.31 Alighieri,Pekel,prev.Gradnik,str.251.

Neva Makuc

Page 13: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

51

venskiprevodPekla,kigajenapodlagiDebevčevegapripravilTineDebeljak.PrevajalecjezarazlikoodDebevcaTambernicchprevedelstoponimomJavornik,sajjemenil,dajevelikiitalijanskipesnikimelvmislih prav to goro, ki naj bi se v italijanskem jeziku imenovalaTabernich.Vzagovortepoenostavitvejezapisalneprimernopripom-bo:Seveda se bo slovenski prevajalec odločil za slovensko tezo.32

Ob tem pa je bežno omenil tudi možnost, da se ime nana-ša na Fruško goro ali na Tamburo, ki naj bi se nekoč imenovalaStamberlicche.AndrejCapuderjeDantejevTambernicch nadomestil zJavornikomterpritemvopombahopozorilnarazličnemožnein-terpretacijeDantejeveomembe.33ProblemprevajanjaTamberniccha je najboljerešilDebevec,kisejeodločilzabesedoTabernikinizčrpnoopombo.Gradnik,DebeljakinCapuderpasoizbralimanjprimernorešitev,skrivnostnoimesopreprostozamenjalizJavornikom,čepravjeres,daopombeslovenskebralceopozorijotudinadrugidvemožniinterpretacijitegatoponima.Opombeslovenskihprevajalcevsonasta-levečinomanaosnovidognanjitalijanskihindrugihkomentatorjevBožanske komedije,sajseslovenskiprevajalcinisoposebnopoglobilivtaproblem.

Italijanski komentatorji Božanske komedije različno razlagajoobravnavanitoponim.Nekateripoudarjajo,dajeidentifikacijaneza-nesljiva,innavajajodvemožnirešitvitegaproblema,FruškogoroinJavornik.BaccioZiliotto je podprl tezoo Javorniku inpri tempo-udaril, da leži v bližini goreCerkniško jezero, ki pozimi poledeni.Zanimivjenjegovnamig,dabitojezerolahkoistovetilizzaledenelimjezeromCocitoingoroTambernicch.PolegtegapajeZiliottoopozoriltudinasvojevrstenkraškisvet,kinajbisezaradisvojihgrozljivihinvznemirljivihlepotskladalsprizoridevetegapeklenskegakroga.34Togotovodrži,azmalodomišljijelahkoprecejkrajev,neleCerkniškojezerozJavornikom,postaneidealenscenarijzanajgrozljivejšipredelDantejevegaPekla.

Furlanski zgodovinar Pier Silverio Leicht je menil, da seTambernicchnanašanaJavornik,čepravjeizrazilpresenečenjenadtem, da biDante omenil redkim poznano goro.Vzrok za omemboJavornikavdesetitercininajbitičalvbesediOsterlicchi,kijoDanteomenjavpredhodnitercini.Leichtjemenil,dajepesnikobomenja-njuAvstrijezaradipodobnostiimenpomisliltudinaČedad;JavornikpanajbibiltakoleasociacijanaČedad.35Vpreteklostijenamrečbilo

32 Alighieri,Božanska komedija,prev.Debeljak,str.CXV.33 Alighieri,Božanska komedija,prev.Capuder,str.197.34 Ziliotto, Dante,str.11.35 Leicht,Nomistranieri,str.113–114.

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 14: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

52

uveljavljenomnenje,damestoČedaddolgujeenegaizmedsvojihšte-vilnihpoimenovanj,vtemprimeruimeCivitas AustriaeAvstriji,sajnajbiRosimunda,vdovalangobardskegakraljaLuitpranda,kinajbibila»avstrijskega«porekla,prepustilameščanomoblastnadmestom.Kasnejesejeizkazalo,dajeimeoznačevalolelegomesta,kijebilovfrankovskihčasihnačelunajvzhodnejšegrofijeitalskegakraljestvainCivitas Austriaejedobesednopomenilomesto Vzhoda.Upoštevatijepotrebno,dadevetaindesetatercinavsebujetakarpetkrajevnihimen,kibralcapopeljejoodDona,kigaDanteimenujeTanaì,prekDonave(DantejevaDanoia) doApeninskega polotoka oz. gorePietrapane.Čeodmislimopodobnikončnici,kijuimataJavornikinTambernik,sepostavivprašanje, zakaj biDantepri opisovanju takoobsežnegaozemljapomislilpravnaJavornik,sajbibileobtemmožneresnešteteasociacije.PolegtegajenesmiselnorazlagatiDantejevetoponimelenapodlagisubjektivnihindomnevnihasociacij,tolikomanjvtercini,kiimaposebnost,daskušapribralcuvzbuditipredvsemzačudenje.Leicht jenavedelmožnost, da jeDante izvedel zaobstoj JavornikaprekotoskanskihtrgovcevizČedada.36Topaneigravelikevloge,sajgrelezagoloinnepotrebnougibanje.DantejebilzelorazgledaninjemordavedelzaobstojJavornika,atovvsakemprimerunebidoka-zalo,daseomembananašapravnatogoro.FrancescoDakskoblerjeopozoril,dabisemordaskrivnostitoponimlahkonanašalnaJalovnik,agrelezagolougibanje,sajjetadomnevautemeljenalenadejstvu,da se Jalovnik nahaja v bližini Tolminskih korit,37 kar pa ni dovoljtehtenagrument.

Tone Perčič meni, da je malo verjetno, da se za DantejevimTambernicchomskrivaJavornik,čepravgakot takegainterpretirajožebeneškeizdajezzačetka16.stoletja.38 Nekateri italijanski komenta-torjiopozarjajonamožnost,daseskrivnostnitoponimnanašanagoroTamburo vApuanskihAlpah. To tezo zagovarja precej italijanskihkomentatorjev,medtemitudiFrancescoTorraca,kijetezooTamburiutemeljilzdejstvom,daDantevprimerinajprejomeniTambernicch in nato Pietrapano,torejnajprejvišjogoro.Torracajetakoopozoril,daTamburassvojimi1890metrivišinepresegaPaniodellaCroce,kimeri1859metrov.NatanačinjezavrgeltezooJavorniku,sajtamerile1268metrov.Poleg tega jePaniadellaCrocegola,medtemko jeJavornikporaščen.PopolnomasmiselnajetudiTorracovatrditev,dajepesniškaprimerazdvemagorama,kipripadata istigorskiverigi

36 Pravtam.37 Dakskobler,Ipotesi,str.81–83.38 Perčič,Dante,str.19,127–129.

Neva Makuc

Page 15: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

53

in imatapodobneznačilnosti inobliko,najprimernejša.39Poleg tegajeDanteskušalpribralcuvzbuditistoprimerozačudenje,injetakogotovoimelvmislihkakopoznanoinveličastnogoro,medkaterebitežkouvrstiliJavornik.Velikipesnikjeskrbnoizbiralbesedeinnini-česarprepuščalnaključju.Kateragorasetorejskrivazaskrivnostnimimenom Tambernicch?Najverjetnejegora,kivvišinomerivsajtoli-kokolikorPaniadellaCroce,torejjevisokavsajokrog1860metrov.Poleg tega naj bi šlo za vsaj razgledanimpoznanogoro, saj pesnikgotovonebivpesnitevvključiltoponima,kibralcemnebiničpome-nil, tolikomanjv tercini,kizahtevanekoveličastnogoro.JavornikinFruškagoraomenjenihpogojevneizpolnjujeta.Tudizaradistili-stičnihrazlogovjeverjetnonajboljsmiselnoiskatiTambernicchvgo-rovju,kateremupripadaPaniadellaCroce,torejvApuanskihAlpah,čepravjetežkorazložitinjenneitalijanskizven.

Najslavnejšiitalijanskipesnikinslovenskoozemljenimataveli-koskupnega,akljubtemulahkonekaterielementi,kotstaDantejevaomembaKvarnerjakotvzhodnemejeitalijanskegaozemljaterustnoizročilooDantejevembivanjunaTolminskem,igrajovlogovsloven-sko-italijanskihodnosih,sajsožaltudinajboljbleščečaliterarnadela,kipripadajoevropskidediščini, lahkožrtevpolitičnegamanipulira-nja.

Časopisniviri

Delo, 1933L’idea del popolo,1929.L’Isonzo,1929.Il Piccolo,1993,1994.

Literaturainobjavljeniviri

Alighieri,Dante:Božanska komedija.Pekel.Prevedel,uvodinopom-benapisalAndrejCapuder.Maribor:Obzorja,1972.

Alighieri,Dante:Božanska komedija.Pekel.Prevedel,uvodinopom-benapisalTineDebeljak.BuenosAires:Slovenskakulturnaak-cija,1959.

Alighieri,Dante: La Divina Commedia nuovamente commentata da

39 Alighieri,La Divina Commedia,str.270–271.

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 16: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

54

Francesco Torraca.Roma[etc.]:SocietàeditriceDanteAlighieri,1951.

Alighieri,Dante:Pekel.PrevedelAlojzGradnik.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1959.

Bianchi,Giuseppe:Del preteso soggiorno di Dante in Udine od in Tolmino durante il patriarcato di Pagano della Torre e documen-ti per la storia del Friuli dal 1317 al 1332.Udine:Nuovatipogra-fiadiOnofrioTurchetto,1844.

Candido, Giovanni: Commentariorum Aquilejensium libri octo.Venetiis:AlessandroBindoni,1521.

Czoernig, Carl von:Gorizia “La Nizza austriaca”: il territorio di Gorizia e Gradisca (compresa Aquileia).Gorizia: Cassa di ri-sparmio,1969.

Čop,Matija:Pisma in spisi.Ljubljana:Mladinskaknjiga,1983.Dakskobler,Francesco:IpotesisullapresenzadiDantenellaSlovenia.

Radovi međunarodnog simpozija. Dante in slavenski svijet. Atti del convegno internazionale. Dante e il mondo slavo, Dubrovnik, 26.–29. X. 1981(ur.FranjoČale).Zagreb:Jugoslovenskaakade-mijaznanostiiumjetnosti,1984,str.81–83.

Debevec,Jože:LaDivinaCommedia.Dom in svet,XXIII–XXXVIII,1910–1925.

Dolenc,Janez:GradivooDantejevijami.Tolminski zbornik, 2.knjiga(ur.JanezDolenc).Tolmin:KulturnaskupnostTolmin,1975,str.223–233.

Ilconvegnodel18settembre1932aTolmino.Memorie storiche foro-giuliesi,27–29,1931–1933,str.395–398.

Kos,Milko:DantejevisledovimedJugoslovani.Dante 1321–1931(ur.AlojzijRes).Ljubljana:Kleinmayr–Bamberg,1921.

Koseski,JovanVesel:Nebeškekomedije(DivinaCommedia)DanteAlighierija. Paklo. Letopis Matice Slovenske za leto 1878.Ljubljana:MaticaSlovenska,1878,str.79–186.

Kosler, Peter: Das Programm der Linken des österreichischen Reichstages mit Rücksicht auf Slovenisch- und Italianisch-Oesterreich.Wien:MechitharistenBuchdruckerei,1849.

Leicht,PierSilverio:Nomistranieridellecittàfriulane.Ce fastu?,6,1930,št.7–8,str.113–114.

Marušič,Branko:DivinaCommediavslovenščini.Primorski čas pre-tekli. Prispevki za zgodovino Primorske.Koper:ZaložbaLipa,1985.

Marušič, Branko: Divina Commedia v slovenščini: prevodi FranaZakrajška.Goriški knjižničar,II,1964,št.3–4,str.27–32.

Marušič,Branko:Tolminskavzgodovinopisju.Zgodovinski časopis, 41,1987,št.1,str.27–34.

Neva Makuc

Page 17: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

55

Mazzini,Giuseppe:Politica internazionale (1871).Lettere slave con prefazione di Fabrizio Canfora.Bari:GiuseppeLaterzaefigli,1939.

Nemec,Neva:DanteAlighieriinslovenskoozemlje.Primorska sre-čanja,XXVIII,2004,št.276,str.45–50.

Pavšič, Tomaž: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinahAjdovščina,Idrija,NovaGorica,SežanainTolmin.Goriški le-tnik,6,1979,str.337–401.

Perčič, Tone: Dante pri Slovencih. Ljubljana: Slovenska matica,1996.

Perčič, Tone: Recepcija Danteja v prvi polovici 20. stoletja naSlovenskem.Slavistična revija,39,1991,št.1,str.29–52.

Pogačnik,Jože:RecepcijaDantejavslovenskiknjiževnosti.Jezik in slovstvo,XXVII,1981–1982,št.7–8,str.212–217.

Rebula,Alojz:EvropskimomentvGorici1921.InmemoriamAlojzijRes. La Mitteleuropa negli anni venti: cultura e società (ur.PrincipeQuirino).Gorizia:Istitutopergliincontriculturalimit-teleuropei,1992.

Rutar,Simon:Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki so-dnijskih okrajev Tolmin, Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom.Gorica:J.Devetak,1882.

Štih,Peter:DuhDantejaševednoblodipoTolminskem.Delo,6.11.1993,št.258,str.22.

Tuma,Henrik:Pisma: osebnosti in dogodki (1893–1935)(ur.BrankoMarušič). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRCSAZU,Trst:Devin,1994.

Ziliotto,Baccio:Dante e la Venezia Giulia. Rocca S.Casciano: L.Capelli,1948.

WhatDanteAlighieriandtheSlovenianterritoryhaveincommon?

Summary

ThepapertreatssomeelementsthatlinktogethertheItalianpoetDanteAlighieri(1265–1321)andtheSlovenianterritory.ThereisstillalivethetraditionaboutDante’ssojourninthecastleTolminandhisvisits of theTolminGorge,where theZadlaška orDante’sCave isplaced.Theoraltradition,whichispreservedinmanyvarieties,hasno historical basis, because it is based on some errors of some histori-ansofFriuli.Inthe19th and 20thcenturytheabovementionedtradition

Kaj imata skupnega Dante Alighieri in slovensko ozemlje?

Page 18: Historični seminar 6 - HS > Naslovnicahs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs6_n/HS_6_2.pdf · Italijanski nacionalisti niso skrivali politične vloge, ki naj bi jo igral Dantejev kip v središču

56

andtheDante’sdefinitionoftheGulfofKvarnerastheeasternItalianboundary were exploited by Italian nationalists to demonstrate theItaliancharacteroftheTolminareaandoftheIstrianPeninsula.InhispoemDanteincludedthementionofthemountainTambernich, which someresearchersidentifiedwithnumerousmountains,asforexam-plewith themountain Javornik near the SlovenianLakeCerknica.Inspiritof this, itmustbevery likely identifiedwith themountainTamburaintheApuanAlpes.

Neva Makuc