HRPELJE-KOZINA · 6 || AKTUALNO |JANUAR 2019 Ime predlagatelja ali skupine predlagateljev E-naslov Ime predloga Opis (Pri opisu predloga so ti lahko v pomoč naslednja vprašanja:

JANUAR 2019 | AKTUALNO | 1

HRPELJE-KOZINAobčinsko GLASILO januar 2019 | številka 1 | letnik XXI

OBČINA HRPELJE - KOZINA

2 | AKTUALNO | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | AKTUALNO | 3

2 AKTUALNO

8 MED LJUDMI

30 ŠPORT

33 MLADARIJE

37 ZA VSAKEGA NEKAJ

59 NAPOVEDNIK

IZ V

SE

BIN

E

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, [email protected]

Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Število izvodov: 2140

Odgovorna urednica: Ester Mihalič

Uredniški odbor: Nives Mahne Čehovin, Helena Godina, Martina Poles, Andrej Bolčič, Andreja Tomažič Hrvatin, Vasja Valenčič

Lektorica: Nives Mahne Čehovin

Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper

Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.

Fotografije na zunanjih straneh gla-sila urejata: Andrej Petrovič in An-drej GustinčičFoto na naslovnici: Andrej Petrovič

2. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA Na 2. redni seji občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 27. 12. 2018 so bili sprejeti naslednji sklepi:

Potrjen je bil zapisnik in sklepi 1. re-dne (konstitutivne) seje z dne 10. 12. 2018.Potrjen je bil mandat članu Občin-skega sveta Občine Hrpelje - Kozina Jadranu Šturmu, stanujočemu v Hr-peljah, za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina v mandatnem obdobju 2018–2022.

Imenovani so bili člani nadzornega sveta, člani stalnih delovnih teles, Ure-dniški odbor občinskega glasila in čla-ni Sveta za preventivo in vzgojo v ce-stnem prometu, ki jih navajamo v tem občinskem glasilu.Ester Renko, občinska uprava

Uvodne misli ob novem letniku Občinskega glasilaDrage bralke in bralci našega glasila, županja Saša Likavec Svetelšek mi je, s soglasjem uredniškega odbora, ponovno zaupala uredništvo našega glasila. To ima seveda svoje prednosti in slabosti. Potrudila se bom, da bo slednjih čim manj. Trudim se biti odprta za novosti in ver-jamem, mi bo pri tem pomagal tudi nov uredniški odbor, ki ga je ob-činski svet potrdil na svoji decembrski seji. Poleg starih članov Helene Godina, lektorice Nives Mahne Čehovin in kolega Vasje Valenčiča so tu še direktor uprave Andrej Bolčič, kot veleva naš odlok o Občinskem glasilu, ter dve novi članici: Martina Poles iz Skadanščine in Andreja Hrvatin Tomažič iz Tubelj. Z nami torej nista več Jadran Šturm in Vla-sta Race Boljunčič, ki se jima ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za vsa leta sodelovanja pri glasilu. Na prvi seji smo že predlagali nekaj novih idej, ki jih boste odkrili v na-daljevanju glasila. Oblikovalka Nena Zankoč je poskrbela tudi za nekaj oblikovalskih novosti v novem letniku. Novo je tudi to, da smo foto-grafije na zunanjih straneh glasila zaupali ljubiteljskima fotografoma Andreju Petroviču in Andreju Gustinčiču, oba sta iz Hrpelj. Prepustili se bomo motivom, ki sta jih ali jih še bosta sama posnela in seveda izbrala. Hvala obema za sodelovanje!Vabljeni k branju in vabljeni k zanimivim pobudam in predlogom za glasilo. S spoštovanjem, Ester Mihalič, odgovorna urednica Občinskega glasila

TRIM STEZA S FITNES NAPRAVAMI Cesto med Rodikom in Slopami, ki je že sedaj oblegana z rekreativci, je občina na pobudo Krajevne skupnosti Rodik opremila s štirimi fitnes napravami. Postavljene so na dveh točkah pri Rodiku in Slopah. V sklopu investicije je bila pot dodatno nasuta ob sedanji cesti – za potrebe teka in sprehajanja, krajevna skupnost se je potrudila za okolico svojega kraja. Želimo si, da bi bila to dobra dodana vrednost obema krajema in okolici.Občinska uprava

AKTUALNO

1. REDNA – KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA Na 1. redni – konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 10. 12. 2018 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1. V mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pri-pravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugo-tovitve izvolitve župana je bila imenovana komisija v na-slednji sestavi: Vasja Ivančič, dr. Valter Fabjančič in Matej Dodič.

2. Potrdi se mandat članom Občinskega sveta Občine Hrpe-lje - Kozina po seznamu Občinske volilne komisije Občine Hrpelje - Kozina za obdobje 2018–2022, in sicer:

Zap. št. Ime in priimek 1. Peter Valenčič2. Dr. Valter Fabjančič3. Martina Babuder4. Igor Šiškovič5. Peter Boršić6. Irena Stropnik7. Gregor Mihelj8. Saša Likavec Svetelšek9. Matej Dodič10. Vasja Ivančič11. Tanja Zonta12. Dr. Matej Skočaj13. Alenka Lukač Segulin

S tem je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina konstitu-iran. Članom Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina

za mandatno obdobje 2014–2018 z dnem 10. 12. 2018 preneha mandat. S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.

3. Ugotovi se, da je bila Saša Likavec Svetelšek, stanujoča na Kozini, izvoljena za županjo Občine Hrpelje - Kozina za obdobje 2018–2022.

4. Saši Likavec Svetelšek preneha mandat članice Občin-skega sveta Občine Hrpelje - Kozina zaradi nezdru-žljivosti funkcije županje Občine Hrpelje - Kozina, ki ni združljiva s funkcijo članice Občinskega sveta. Občinsko volilno komisijo se pozove, da ugotovi, na ka-terega kandidata iz liste SD preide mandat za člana Ob-činskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, ki bo nadomestil go. Sašo Likavec Svetelšek, ki je sprejela funkcijo županje Občine Hrpelje - Kozina.

5. Imenuje se Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v naslednji sestavi

predsednik Matej Dodiččlan Dr. Matej Skočajčlan Peter Boršićčlan Dr. Valter Fabjančiččlan Peter Valenčič

Ester Renko, občinska uprava


ČLANI OBČINSKIH KOMISIJ IN ODBOROV V MANDATNEM OBDOBJU 2018–2022Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjaIME IN PRIIMEK NASLOVMatej Dodič RitomečeDr. Matej Skočaj HotičnaPeter Boršić HrpeljeDr. Valter Fabjančič PovžanePeter Valenčič Javorje

Odbor za proračun, finance, premoženjske in splošne zadeveIME IN PRIIMEK NASLOVIrena Stropnik, predsednica KozinaJanja Babič KozinaDr. Valter Fabjančič PovžaneTanja Zonta NasirecIgor Mahne Hotična

Odbor za negospodarstvo, družbene dejavnosti in mladinoIME IN PRIIMEK NASLOVVasja Ivančič, predsednik KozinaIrena Stropnik KozinaNina Furlan HrpeljePeter Boršić HrpeljeSandi Benčič Bač pri Materiji

Odbor za gospodarstvo, okolje in prostor ter gospodarske javne službeIME IN PRIIMEK NASLOVJadran Šturm HrpeljeTanja Miklavec HrpeljeIgor Šiškovič PovžaneVasja Ivančič KozinaSimon Lukač Kovčice

Odbor za turizem, kmetijstvo, medobčinske in mednaro-dne odnoseIME IN PRIIMEK BIVALIŠČEGregor Mihelj RodikPetra Resinovič KozinaMartina Babuder SlivjeAlenka Lukač Segulin Velike LočeDorjan Andrejašič Ocizla

Statutarno pravna komisijaIME IN PRIIMEK NASLOVDr. Valter Fabjančič PovžaneMatej Dodič RitomečeUroš Laznik HrpeljeAndrej Kljun PovžaneVasja Ivančič Kozina

NADZORNI ODBORIME IN PRIIMEK NASLOVAnamarija Stančič Bač pri MaterijiErik Sarkić RodikTatjana Zadnik GradišicaTina Andrejašič Kozinamag. Franko Godina Materija

SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETUIME IN PRIIMEK BIVALIŠČESamo Meden PlaninaKarlo Šturm Gradišče pri MaterijiDavid Fabjančič PovžaneAndrej Kljun PovžaneVlasta Vatovec Rožice

UREDNIŠKI ODBOR OBČINSKEGA GLASILAIME IN PRIIMEK BIVALIŠČEAndrej Bolčič RožiceVasja Valenčič JavorjeNives Mahne Čehovin KozinaHelena Godina SlopeMartina Poles SkadanščinaAndreja Tomažič Hrvatin Tublje pri Hrpeljah

Praznično na srečanju gospodarstvenikovRedno letno srečanje gospodarstvenikov, ki ga organi-zira občina Hrpelje – Kozina, je letos potekalo nekoliko drugače. Županja Saša Likavec Svetelšek se je odločila za bolj sproščeno praznično vzdušje in podjetnike povabila na večer smeha z Vidom Valičem. Smeha je bilo resnič-no na pretek. Županja je priložnost izkoristila za kratek nagovor in se zahvalila za dobro sodelovanje ter vsem zaželela uspešno v novem letu. Po ogledu predstave se je dobro razpoloženje nadaljevalo na sprejemu v predverju KD Hrpelje. Občinska uprava

Pogoji sodelovanja:

Obrazec lahko vsebuje samo en predlog.

Predlog se mora nanašati na območje občine.

Izvedba predloga mora biti v pristojnosti občine.

Predlog mora biti skladen z zakonodajo,urbanističnimi akti in / ali z že sprejetim načrtom investicij .

Predlog mora biti izvedljiv v predvidenem proračunskem obdobju.

Predvidena vrednost projekta ne sme biti višja od 15 000 €.

K AJ JE PARTI CI PATI VNI P R OR AČUN // Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Sami predlagajo projekte in določij o, kateri so najnujnejši in bi največ prispevali k izboljšanju kakovosti bivanja v skupnosti. Ko prebivalci sodelujejo pri odločanju o izvedbi projektov, se izboljša učinkovitost porabe skupnih sredstev z namenom čim boljšega zadovoljevanja potreb občank in občanov. V proračunu Občine Hrpelje - Kozina za leti 2019 in 2020 bodo predvidena sredstva za participativni proračun. Z uvedbo participativnega proračuna se izboljšuje kakovost življenja občank in občanov, krepita se občutek pripadnosti skupnosti in družbena participacij a.

K DO LAHKO SODELUJE? // Sodeluje lahko vsak prebivalec ali prebivalka s stalnim ali začasnim bivališčem v Občini Hrpelje - Kozina, ki je dopolnil/-a 14 let.

K AKO SODELOVATI ? //

K a m z o bč in sk im den a rjem? S o de luj tudi t i !

Vabimo vas, da izkoristite priložnost, se povežete s sokrajani in sokrajankami, oblikujete svoje predloge in poskrbite za podporo najboljšim projektom. Le vi veste, kaj je za vaš kraj najbolj primerno in potrebno ter kako ga narediti še bolj prij aznega za življenje.

S P R EDLOGOM P R OJEK TA

svoj projektni predlog oddatena predvidenem obrazcu ali

preko spletnega mesta pp.hrpelje-kozina.si

Z GLASOVA NJ EM Z A P R OJE KT E

svoj glas oddate v prostorih občine ali preko spletnega mesta

P OSTOP EK //Predlagatelji oddajo predloge preko obrazca iz občinskega glasila ali preko aplikacij e na spletnem mestu pp.hrpelje-kozina.si do 21. februarja 2019. Glasovanje o predlogih bo potekalo preko aplikacij e ter glasovnic, ki bodo objavljene v občinskem glasilu konec februarja. Projekte z največjem številom glasov bo občina vključila v proračun, ki ga bo sprejel občinski svet.

6 | AKTUALNO | JANUAR 2019

Ime predlagatelja ali skupine predlagateljev

E-naslov

Ime predloga

Opis (Pri opisu predloga so ti lahko v pomoč naslednja vprašanja: Kaj je konkreten predlog, kaj vse zajema? // Katero temo, težavo oz. izziv predlog naslavlja? // Kje konkretno naj bi se predlagani projekt izvajal? // Kako naj bi se predlagani projekt izvedel? // Kaj bi se po izvedbi predlaganega projekta spremenilo?)

Lokacij a (naslov, predel mesta … )

Obkroži kategorij e, v katere sodi tvoj predlog

Društva // Ekonomij a // Kultura // Medij i // Mladi // Mobilnost // Narava // Okolje //

Politična participacij a // Pravičnost // Prosti čas // Socialne pravice // Šport //

Trajnostni razvoj // Transparentnost // Varnost in izredne razmere // Zaposlitev // Zdravje //

Drugo

Priloge (neobvezno, lahko pa so npr. slike, načrti, dodatna dokumentacij a ... )

Predlog je mogoče oddati v prostorih občine Hrpelje-Kozina med 24. 1. in 21. 2. v času uradnih ur.

PREDLOG P ROJ E KTA ZA PARTICIPATIV NI PR O R AČUN OBČIN A HRPELJE - KOZINA 2019-2020

Telefonska številka

JESEN IN ZIMA V DNEVNEM CENTRU RUJV oktobru smo najprej prostore centra odeli v jesenske barve, naredili strašila, obesili jabolka in hruške ter s tem pri-čakali jesenske dni, seveda pa nismo pozabili na noč čarovnic ter na dan re-formacije in prvi november. Naši uporabniki se zelo radi (vsaj tisti, ki jim bolezen - demenca še ni povsem »vzela spomina«) spomnijo svojih mla-dostnih dni in nam z velikim navduše-njem »postrežejo« s svojimi zgodbami.V lanskem novembru smo pričeli s pri-pravo izdelkov za december. V začetku decembra smo dnevni center praznično okrasili, naredili jelko, na steno obesili Božička in tako pričarali praznični čas.17. decembra smo namreč imeli načr-tovano posebno praznovanje, in sicer prvo obletnico delovanja centra. Teden dni pred dogodkom smo z uporabniki pekli domače piškote in v centru je tako prijetno dišalo, da so bili vsi uporabni-ki zelo veseli, še posebej takrat, ko smo jim postregli s kavico, ki je naš vsakda-nji ritual, ter s cimetovimi ali orehovi-mi piškoti. V tednu med 10. in 14. de-

cembrom smo naše izdelke razstavili v Knjižnici na Kozini.Obiskali so nas decembrski dobri mož-je, 17. decembra pa smo imeli praznični dan. Praznovali smo namreč prvo oble-tnico delovanja. Na ta dogodek smo se zaposlene in uporabniki pripravljali kar tri mesece, saj smo pridno izdelovali naše izdelke: angelčke, miklavže, škatle za piškote … Seveda se nismo mogli upreti želji nekaterih, da izdelamo še nekaj punčk, ki smo jih oblekli v lepe, praznične obleke – izdelale so jih pri-dne roke naših uporabnic. Ob 16. uri smo tako skupaj z uporabniki, njiho-vimi svojci in ostalimi, ki so se odzvali našemu vabilu, obeležili ta dan. Z vese-ljem se je povabilu odzvala tudi županja Občine Hrpelje - Kozina, ga. Saša Lika-vec Svetelšek, ki je navzoče pozdravila. Naši uporabniki so goste razveselili s pesmimi, recitirala sta Lojzka in Ma-

tjaž, Malči pa je naša ušesa pobožala z zgodbo o starih časih, ko je še živela na Blokah, in nas spomnila na prihajajoče praznike. Vsi prisotni smo nato zapeli »Glej zvezdice božje«. Za dobro voljo so poskrbeli še Kergelci izpod Ahca. Veseli dogodek smo zaključili s slastno torto in pecivom ter pesmijo in plesom.Naslednji dan smo zaposleni naše upo-rabnike odpeljali v Obalni dom upoko-jencev v Koper, kjer smo imeli novo-letno zabavo, veseli december pa smo zaključili v centru v petek, 21. decem-bra 2018, ko smo si pričarali še zadnjo skupno zabavo s slavnostno tombolo, srečelovom in lepo pesmijo. In prav pe-tje je dnevni ritual v našem centru, to nam pričara nasmeh na obraz in preže-ne slabe misli. V Ruju smo zelo veseli ljudje, radi se šalimo, smejemo, telova-dimo, pečemo, ustvarjamo ..., skratka, uživamo v dobri družbi. Ker je to prvi prispevek v novem letu, bi vsem bralcem zaželeli veliko zdrav-ja in sreče. Če je med bralci kdo, ki bi si zaželel naše družbe, ga vabimo, da se nam pridruži, obišče naš center, prinese s seboj dobro voljo in smeh … in mi bomo le-tega vrnili. Odprti smo od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Dosegljivi pa smo na telefonski številki 05 / 99 30 683.

MED LJUDMI

JANUAR 2019 | AKTUALNO | 7

8 | MED LJUDMI | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | MED LJUDMI | 9

V OBČINI HRPELJE - KOZINA SE USTANAVLJA NOVA BNI PODJETNIŠKA SKUPINACilj vsake BNI skupine je pridobivanje novih poslov in no-vih strank. Glavno vodilo BNI je »Kdor daje, pridobiva«, ki temelji na prepričanju, da podjetniki delijo svoje kontakte, se povezujejo in si pomagajo pri iskanju novih strank. Drug drugega osebno priporočajo pri ljudeh, ki jih vsakodnevno srečujejo. Vzajemna pomoč in medsebojno sodelovanje pri iskanju in posredovanju novih poslovnih priložnosti. V skupino ste lahko vključeni vsi podjetniki, ki si želite novih poslovnih priložnosti ne glede na dejavnost, ki jo opravljate.

Preberite mnenje dveh pomembnih lokalnih podjetnikov:

V BNI sem se vključil po priporočilu in povabilu prijatelja. Od takrat je minilo že 5 let. Aktivni člani našega sistema trženja od ust do ust si poma-gamo do kvalitetnih poslov. Ko si del take skupine, ne samo da so okoli tebe ljudje, ki jim lahko zaupaš kot poslovnim partnerjem, ampak se velikokrat zgodi, da se odnos iz po-slovnega spremeni v prijateljstvo. Tako na koncu komaj ča-kaš naslednji sestanek, da si napolniš baterije za teden naprej, hkrati pa dobiš kontakt za novo stranko.BNI ni samo posel in prijateljstvo, ampak nam nudi tudi iz-obraževanje tako poslovno kot za osebno rast. Sam sem pri-dobil zelo veliko. Priporočam, da se nam pridružite na sestanku in sami začu-tite energijo ter osebno preverite BNI sistem. Idriz Tulek Steklarstvo Tulek, Idriz Tulek s.p.

BNI. Nepripravljena sem se od-zvala na povabilo. Mogoče je včasih dobro narediti tak korak. Podjetni-ki različnih profilov, skupaj zbrani s ciljem, kako širiti svoj posel. Zdelo se mi je nenavadno, vendar že po prvem sestanku sem začutila neko drugačno energijo, vzajemnost. Naša skupina se že nekaj časa srečuje z namenom osnovati novo podjetni-

ško skupino Sinergija Hrpelje - Kozina, kjer si bomo med-sebojno pomagali do novih strank in poslovnih priložnosti. Meni kot zasebnici, ki že več kot dvajset let delujem na po-dročju zobozdravstva, je bila predstavitev na način, ki ga promovira BNI, nadvse zanimiva in ena boljših izkušenj. Mojca Dodič, dr. dent. med.ZOBOZDRAVSTVO ODONTO HRPELJE, Borova ulica 2, 6240 Kozina

BNI Sinergija v Občini Hrpelje - Kozina

Ustanovni člani nove BNI skupine vas vljudno vabijo, da se jim pridružite na enem od njihovih rednih tedenskih sestan-kov in sami preverite sistem BNI. Ustanovni člani so že ar-hitekt, gradbinec, steklar, slikopleskar, strojni inštalater, ra-čunovodja, zavarovalničar, zobozdravnik in jezikovna šola. Iščejo pa še odvetnika, mizarja, parketarja, nepremičnin-skega agenta, keramičarja, upravnika stavb, čistilni ser-vis, grafičnega oblikovalca, tiskarja, kozmetični salon in frizerski salon, saj imajo veliko priložnosti, da jim lahko predajo nove posle.

Zainteresirani podjetniki se lahko udeležite sestanka skupine in se sami prepričate, kako lahko v ekipi podjetnikov tudi sami pridobivate nove posle in podjetniško rastete. Več in-formacij dobite na www.bni-slovenia.com ali pa pišite Kata-rini Đukelić, ki je vodja nove podjetniške skupine, na [email protected].

PILOTNI PROJEKT OCENJEVANJA ZDRAVNIKOVZdravstveno ministrstvo uvaja pilotni projekt ocenjeva-nja zadovoljstva z zdravstveno obravnavo, ki temelji na vidikih kakovosti te obravnave za vse uporabnike v jav-nem zdravstvu. Med zdravstvenimi zavodi, ki so v pilo-tnem projektu, je tudi Zdravstveni dom Sežana. Sodelujete lahko tako, da izpolnite krajši vprašalnik, in sicer najkasneje 3 mesece po zdravstveni obravnavi. V bolnikovem imenu ga lahko izpolnijo tudi bližnji ali skrbniki pravic bolnika. Ocenjuje se v razponu od ocene ena (zelo slabo) do pet (odlično). Pacient lahko označi področja, za katera meni, da jih je treba izboljšati. Imena in priimka ni treba navesti, označi se le starostno obdo-bje, spol in stopnja izobrazbe. Poročila o ocenah bodo objavljena na spletni strani ustanove, kjer je bil pacient obravnavan. Podatke bo spremljalo tudi ministrstvo.Vprašalnik je dostopen na portalu zVem pod zavihkom eZdravje https://zvem.ezdravje.si/e-zdravje ter na in-ternetni strani ZD Sežana.Vir: članek Jasne Arko, Primorske novice, 8. 1. 2019

OpravičiloV članku o volilnih rezultatih po krajevnih skupnostih, ki je bil objavljen v prejšnji številki Občinskega glasila, smo narobe napisali pri Martini Drožina in ni bilo razvi-dno, da je izvoljena v KS Artviže. Prišlo je do tiskarskega škrata in se za napako iskreno opravičujemo!Ester Mihalič, odgovorna urednica

ŽE 24. TRADIONALNA PRIREDITEV ZA ZDRAVA SRCA KRASA Kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja je tudi tokrat, na predvečer Miklavža, napolnila Kosovelov dom na že 24. tra-dicionalni prireditvi »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa in Brkinov«. Tokrat so se stalnim domačim soorgani-zatorjem Klubu kraškega drena, Medobčinskemu društvu invali-dov in Območnemu združenju RK pridružili še Društvo Mavrica in domača skupina za samopomoč Društva onkoloških bolnikov Slovenije. V programu, ki ga je povezovala Ana Godnik in so ga naslovili po sloganu letošnjega svetovnega dneva srca »Moje srce, tvoje srce«, je sodelovalo več kot sto nastopajočih vseh starosti. Dobrodošlico so najprej zaželeli pevci Štorski kusi, nato pa sta se predstavili še dve skupini iz iste vasi – Štorij. Zaplesali so najmlajši plesalci hip hopa, nato pa še članice – upokojenke plesne skupine Štorovke, ki so prejele obilen aplavz številnih obiskovalcev. Večer sta popestrila dva harmonikarja domače glasbene šole pod vod-stvom Mikele Uršič, ki poučuje tudi na tržaškem konservatoriju za glasbo, prejema številne nagrade in visoka priznanja. Program so obogatili tudi mladi plesalci Plesnega društva Mavrica pod vodstvom Martine Tavčar in Baletnega društva Ose Rose pod vodstvom Marjetke Kosovac. Pevska skupina Kulturnega društva Borjač pa je zapela tri pesmi iz naše bogate ljudske pevske de-diščine. Ob koncu je zbrane razveselila še komenska humoristka Erna Stantič v vlogi gasilca Pepija. Nastopajoče je po uspelem na-stopu, ko so jim obiskovalci namenili dolg aplavz, z divjačinskim golažem razveselila Brkinsko-kraška zveza lovskih družin. Pred dobro obiskano prireditvijo pa so že v zgodnjih popoldanskih urah v preddverju kulturnega doma opravljali meritve dejavni-kov tveganja (analizo sestave telesa, indeks telesne mase, gleženj-ski indeks, venski pretok, sladkor in maščobe v krvi) ter izvajali delavnico oživljanja z defibrilatorjem. Prostovoljci so opravili več kot 450 brezplačnih meritev. V avli Kosovelovega doma so k so-delovanju povabili stojničarje z zdravo prehrano, sežanski invalidi pa so pripravili prekrasno stojnico z novoletnimi izdelki. Sicer pa dr. Škibinova vabi, da se jim pridružite na pohodih, ki jih izvajajo vsako tretjo nedeljo v mesecu.Olga Knez

S STIPETOM O RASTLINAH V POMOČ SRCU IN OŽILJUMagister Stipe Hečimović, ki je iz Like prišel na Goriško že pred več kot dvema desetletjema, je že dalj časa stalni gost Kulturnega, turističnega in športnega društva Šator iz Štorij. Na povabi-lo predsednice zeliščarske sekcije Vere Lah se številni ljubitelji narave zbirajo okrog njega na rednih mesečnih srečanjih, ki potekajo drugo soboto v mesecu. Tokrat je ugleden gost spre-govoril, katere rastline nam pomagajo pri dolo-čenih boleznih. Osredotočil se je na rastline, ki pomagajo pri boleznih srca in ožilja (leska, divji kostanj, lubje gozdnih in sadnih dreves, regrat, ajda, oljka, bela omela, luki, krompirjev sok, glog, melisa, gorski in kraški šetraj, baldrijan, osati, artičoka, kapre, krvavi mleček, pegasti ba-delj, pelin idr.). Predvsem pa je poudaril pravil-no prehrano, dovolj gibanja, izogibanje stresom in onesnaženemu okolju. Naslednje srečanje, ki bo izjemoma 16. februarja, bo namenjeno rastli-nam, ki pomagajo pri avtoimunih boleznih. Že 1. februarja pa vabijo na predavanje o razstru-pljanju z Ico Krebelj. Ljubitelji narave in zdrave-ga načina življenja se lahko za informacije obr-nejo in prijavijo svojo udeležbo na tel. 031 530 411 (Vera) ali 041 343 745 (Dolores).Olga KnezFoto: Olga Knez


OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV HRPELJE - KOZINADruštvo je 21. 12. 2018 pripravilo letni zbor članov v Ankaranu, ki se ga je udeležilo 94 članov. Zaradi boljše obveščenosti vam v nada-ljevanju navajamo nekaj pomembnejših sklepov.Občni zbor je sprejel poročilo o delu za preteklo obdobje, finančno poročilo za enajst mesecev leta 2018 ter poročilo nadzornega odbo-ra in disciplinske komisije. Poleg tega je potrdil plan dela in finančni plan za leto 2019.

Na zboru smo izvedli volitve za organe društva. Dosedanjo predse-dnico Nadjo Živo Žerjav, ki ji je potekel drugi štiriletni mandat, je zamenjala Janja Babič – za naslednja štiri leta. Prav tako smo izvolili nadzorni svet in disciplinsko komisijo.Občni zbor je sedanjim članom upravnega odbora podaljšal mandat za eno leto, da v tem času pripravi predlog za nadomestitev novih članov predvsem iz vrst mlajših upokojencev. V prijetnejšem delu zasedanja so bila podeljena priznanja za dolgoletno delo.V imenu Pokrajinske zveze upokojencev Slovenije za Južno Primor-sko je njen predsednik gospod Mirko Miklavčič podelil pisno pri-znanje Nadji Živi Žerjav za njeno delo v upravnem odboru PZUS JP.Na podlagi sklepa upravnega odbora našega društva so priznanja za svoje dosedanje delo prejeli dolgoletni člani Jože Bernetič, Stanko Rožanc, Boris Hrobat, Vladimir Cetin, JožeMezgec in Ivan Korošec.Ob razpravi o planu dela in finančnem planu za leto 2019 je bilo ugotovljeno, da sredstva, pridobljena s članarino in iz razpisov, ne zagotavljajo dovolj sredstev za uresničevanje zastavljenih ciljev. Zato je bil sprejet sklep o povišanju letne članarine na 10,00 EUR. Po ura-dnem delu občnega zbora je sledilo druženje ob večerji in glasbi.Ob tej priliki se zahvaljujemo Občini Hrpelje - Kozina, ki nam je z zagotovitvijo avtobusnega prevoza omogočila tako številčno udelež-bo na zboru.Mili Rems, tajnica DUHK

Drage upokojenke in upokojenci,zaključilo se je koledarsko leto in z njim tudi moj 9-letni mandat predse-dnice Društva upokojencev Hrpelje - Kozina. Lepo mi je bilo vsa ta leta, saj sem ime-la ob sebi ljudi, ki se zavedajo, da čas neusmiljeno beži, obenem pa čutijo potrebo po druženju in novih dožive-tjih.Četudi je danes pomembno imeti čim več, je med nami dosti ljudi z občut-kom za sočloveka in njegove stiske. Tudi sama sem se v tem obdobju tru-dila približati ljudem s toplo besedo ali drobno pozornostjo in upam, da mi je vsaj delno uspelo. Danes bi se rada za-hvalila vsem članom upravnega odbo-ra, ki so me vsa ta leta podpirali in mi svetovali. Poverjenikom, ki so skrbeli za članstvo ter obiskovali starostnike po domovih. Zahvala Mili, ki je moje »rokopise« spravila na računalnik, Bo-risu, ki se je »zabaval« s posodablja-njem statuta društva ter poskrbel za organizacijo ekskurzij po Sloveniji in zunaj nje. Ne smem pozabiti na Milko in Franceta, ki sta poskrbela, da so nas naše vrle balinarke in balinarji zasto-pali na športnih prireditvah, tu je še praporščak Zdenko, ki se zadnje čase v imenu društva pokloni našim umr-lim članom. Hvala vsem, ki ste pripo-mogli, da se je naše društvo obdržalo. Posebna zahvala gre tudi naši županji Saši, ki mi je vsa ta leta stala ob strani.In ker je v življenju zmeraj tako, da kdor dela, greši, hvala tudi za to, da ste moje spodrsljaje sprejeli z razumeva-njem. In na koncu – prepričana sem, da vodenje predajam pravi osebi, ki bo društvo prevetrila z mlajšimi ljudmi in novimi idejami. Novi predsednici in vsem občanom – tako upokojencem kot aktivnim – želim čim bolj dejavno leto, kajti če bomo lahko delali, pomeni, da bomo zdravi. In prav to je največje bogastvo nas, deklet in fantov, v zrelih letih.Nadja Žerjav

DRUŠTVO »VEZI« PREJEMNIK NAGRADE MINISTRSTVAMinistrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mo-žnosti je v začetku januarja 2019 podelilo nagrade in pri-znanja za delo na področju socialnega varstva in izvaja-nja rejniške dejavnosti za leto 2018.Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje pro-stega časa »VEZI« je na predlog Centra za socialno delo Se-žana prejelo nagrado za zaposlene društva, ki že dalj časa uspešno deluje na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu in predpisi socialnega varstva ter je dobro prepoznavno v lokalnem okolju. Nagrado je predsednici društva Nataši Sedmak in strokovni vodji mag. Katarini Tomažič podelila ministri-ca mag. Ksenija Klampfer.Društvo »VEZI« deluje na področju Obalno-kraške in Pri-morsko-notranjske regije že od leta 1999. Je nevladna or-ganizacija s statusom humanitarne organizacije in deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva in zapo-slovanja. Kljub velikim začetniškim izzivom je zaposlenim uspelo vzpostaviti trdne in zdrave temelje, ki so usmerjeni v izvajanje in razvoj socialno varstvenih programov za lju-di z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in njihove

svojce.Viden in trajen premik od ustanovitve društva pa do da-nes je mogoče prepoznati od programov samopomoči do razvoja in stabilizacije strokovnih in verificiranih javnih socialno varstvenih programov, ki so usmerjeni v celostno psihosocialno obravnavo in temeljijo na celovitem tim-skem strokovnem sodelovanju. Društvo izvaja program Mreža dnevnih centrov (Štorje, Štanjel in Ilirska Bistrica) ter program Mreža stanovanjskih skupin (Postojna, Ilirska Bistrica, Podgrad, Divača, Štanjel, Gorjansko in Mali Dol).Zaposleni v Društvu »VEZI« so v vsakodnevnem neposre-dnem stiku z uporabniki socialno varstvenih programov in delujejo v skladu s strokovnimi metodami dela. Z upo-rabniki jim je uspelo vzpostaviti spoštljiv in pristen delovni odnos, ki temelji na uporabnikovi aktivni socialni vlogi in na upoštevanju njegovih želja in potreb. Obenem pa velja izpostaviti tudi srčno komponento, brez katere strokovno delo ne bi bilo zares pristno in uspešno.Strokovne delavke in sodelavke Društva »Vezi«Foto: Sabina Šemrov

111. ROJSTNI DAN PGD MATERIJAV soboto, 12. januarja 2019, je bil za PGD Materija poseben dan. Natanko na ta dan, pred 111 leti, je bilo namreč ustanovljeno takratno »Prostovoljno gasilno družtvo Ma-terija«. Praznik so gasilci letos prvič obele-žili, saj so bili šele ob snovanju nove knjige Matarski gasilci skozi čas (avtorja Slavka Gerželja) v državnem arhivu v Trstu naj-deni prvi (originalni) zapisi o ustanovitvi društva. V ta namen so domači gasilci or-ganizirali celovečerni koncert, na katerem sta nastopila Oktet Aljaž iz Sv. Antona in Mladinski pevski zbor Borea iz Sežane (sle-dnjega vodi Polona Prosen iz Hrpelj).Prireditev, ki jo je povezovala Andreja To-mažič Hrvatin, se je pričela z zanimivim nagovorom predsednika PGD Materija dr. Valterja Fabjančiča, ki je uvodoma citiral del prvih pravil »Prostovoljnega gasilnega družtva Materija«, sprejetih na ustanov-nem občnem zboru 12. 1. 1908, nato pa so se številni obiskovalci prepustili ubranim glasovom pevcev. Ti so pričarali zares ču-dovito vzdušje, za kar se tako njim kot šte-vilnim obiskovalcem iskreno zahvaljujemo.PGD Materija

12 | MED LJUDMI | JANUAR 2019

OCENJEVANJE ŽGANJ IN LIKERJEV 2018V sodelovanju z društvom proizvajal-cev Brkinskega slivovca in društva pro-izvajalcev Kraškega brinjevca smo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica – Kmetijski svetovalni službi Sežana organizirali ocenjevanje liker-jev na turistični kmetiji »Pri Filetu« v Slopah.Žganje in likerje je ocenjevala štiričlan-ska strokovna komisija iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ka-tere predsednica je bila Milena Štolfa, poleg nje še članica Danijela Volk in člana Davor Mrzlić in Srečko Horvat. Pri izvedbi ocenjevanja je pomagal Aleks Dariž. Komisija je v dveh dneh ocenila 60 vzorcev, od tega 29 žganj in 31 liker-jev. Med žganji so bila jabolčna, slivo-va, kutinova, tropinovci, gin, brinjevci, travarice in vinjaki. Med likerji je bila pestrost še večja: od koretta, borovni-čevega, oljčnega, rožičevega, šipkove-ga, rožnega, jabolčnega, kutinovega, komarčkovega, košutnika, biske, ma-stike, kimlovca,malinovega in jostine-ga, ingverjevega, metinega, melisiniga, nešpljinega, orehovega in borovega do različnih medenih likerjev z dodatki.Pridelovalci oz. ljubitelji žganj in liker-jev, ki so dali vzorce na oceno, so bili iz občin Sežana, Divača, Hrpelje - Ko-zina, Pivka, Koper, Izola, Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica ter celo iz Srbije iz Pančeva.Komisija je bila nad ocenjenimi vzorci tako žganj kot likerjev prijetno prese-nečena, saj so bili vsi visoke kakovosti. Ocenjevala je po 20-točkovnem siste-mu, in sicer čistost, aromo, okus in har-

moničnost. Za žganja je pomembno, da so harmo-nična, prijetnega vonja in okusa, da nas ne zapeče, kar pomeni, da je treba po-skrbeti že za kakovostno surovino, nad-zorovati potek fermentacije in pozneje posvetiti veliko skrb destilaciji. Pri li-kerjih pa je pomembno, da imajo aro-mo in okus po dodatkih, sadju oz. ze-liščih, po katerih je liker poimenovan. Dodatne arome ne smejo izstopati, pa tudi žganje mora biti visoke kakovosti in brez napak, da dobimo liker, ki nam ostane v spominu še dolgo potem, ko smo ga poskusili.Za vse pa je pomembno, kako pijače stekleničimo in ponudimo. Steklenica naj bo steklena in kozarec na peclju. Če je pijača odlična in še družba prijetna, potem lahko ob pitju žganja ali likerja res uživamo.

Na prireditvi na turistični kmetiji »Pri Filetu« v Slopah je bilo 4. decembra 2018 podeljenih 60 priznanj, od tega 39 zlatih, 20 srebrnih in 1 bronasto. Za zlato medaljo je bilo treba doseči od 18,00 do 20,00 točk, srebrno 16,50 do 17,99 točk in za bronasto 15,00 do 16,49 točk. Med žganji je najvišjo oceno 19,12 točk doseglo žganje viljamovka Igorja Šiškoviča iz Slivja, od likerjev pa je bil najvišje ocenjen kutinov liker Bernarde Vrabec iz Pliskovice z oceno 19,62 točk.Čestitke pa veljajo vsem, ki so dali vzor-ce na ocenjevanje! Po razglasitvi rezul-tatov in pogovoru o ocenjenih vzorcih so ob druženju obiskovalci ocenjene žgane pijače tudi poskusili.Milena Štolfa, KSS Sežana

SLOVESNOST V JAVORJUZadnji božični prazniki so bili v Javorju še posebej svečani in doživeti. 29. decembra, ob prazniku zavetnika vasi Sv. Janeza Evan-gelista, ki sicer goduje 27. decembra, je koprski škof Jurij Bizjak daroval sv. mašo in blagoslovil nova lesena okna in kamnite okenske okvirje na cerkvi. Pri sv. maši so sodelo-vali domači župnik Andrej Vončina, škofijski tajnik g. Blaž Lapanja in duhovniki iz sosednjih župnij. Pri sv. maši je bila tudi županja Občine Hrpelje - Kozina, gospa Saša Likavec Svetelšek, in številni verniki. Iz zahvalnega nagovora ob koncu maše:Cerkev sv. Janeza Evangelista v Javorju stoji že več kot tri-sto let. V vsem tem dolgem obdobju jo je najedal zob časa, vendar so nam jo naši predniki zgledno ohranili. Tudi mi moramo izpolniti svojo dolžnost in jo ohraniti za prihodnje rodove.V zadnjem letu smo s številnimi podporniki in seveda z božjo pomočjo opravili kar nekaj znatnih posegov. Nov sis-tem zvonjenja in nova streha zvonika sta bila blagoslovljena že julija na vaški praznik. Danes gospod škof blagoslavlja nova okna in nove, umetni-ško izdelane kamnite okenske okvirje. Lesena okna je izdelalo podjetje Mizarstvo Marko Renko s.p. iz Povžan. Za res kakovostno izvedbo in v roku opra-vljeno delo se jim iz srca zahvaljujemo.Iskrena zahvala tudi Kamnoseštvu Tadej Razingar s.p. Delo gospoda Tadeja je res prava umetnina, saj nam vsak od šti-rih okvirjev prinaša svoje sporočilo. Globoko hvaležnost izkazujemo gospodu škofu Juriju. Nje-gova prisotnost in blagoslov sta nam spodbuda, da bomo še naprej vestno skrbeli za ta božji hram. Prav tako gre zahvala domačemu župniku Andreju, ki je takoj podprl naše načrte, da smo jih lahko izpeljali brez za-pletov. Seveda pa so za takšne akcije potrebna precejšnja finančna sredstva. Velik del smo zbrali vaščani, pomagali pa so nam tudi številni dobrotniki in donatorji. Za vse te darove iskre-na hvala. Največji del pa je prispevala Občina Hrpelje - Kozina, ki ji županuje gospa Saša Likavec Svetelšek. Občina namreč le-tno namenja sredstva za obnovo sakralnih objektov. Letos smo jih dobili mi in jih dobro izkoristili. Iskrena zahvala žu-panji in Občini Hrpelje - Kozina. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je bilo delo dokončano in dobro opravljeno, pa tudi vsem, ki

ste cerkev očistili, in nenazadnje vsem, ki ste pomagali pri-praviti slovesnost. Ker se na dan Janeza Evangelista blagoslavlja vino, je ob koncu maše g. škof blagoslovil vino, ki ga je priskrbel doma-či župnik Andrej. Po končani slovesnosti in božičnem voščilu smo se zbrali v va-škem domu ob toplem napitku, pecivu in prijetnem klepetu.Vaška skupnost Javorje

BLAGOSLOV V SLIVJUV Slivju so imeli letos ob prazniku svete družine, ki ga Cerkev praznuje prvo nedeljo po božiču, dodaten razlog za veselje. Med mašo je g. Vid Premrl blagoslovil obnovlje-no Kraljevo fresko, ki prikazuje sveto družino v domačem okolju. Tone Kralj je cerkev v Slivju poslikal leta 1944. Ob-nova najbolj poškodovane freske predstavlja začetek ob-novitvenih del. Izvedel jo je Klavdij Zalar, financirala pa Ministrstvo za kulturo in Občina Hrpelje - Kozina. Elek-trična napeljava, beljenje in vse ostale freske pa še čakajo na prepotrebno obnovo. Jana Barba

JANUAR 2019 | MED LJUDMI | 13

Obnovljena zidna poslikava prikazuje sv. Jožefa, sv. Marijo in Jezusa ob družinski mizi. Jezus blagoslavlja kruh, ki ga bodo zaužili. Razvidno je še orodje mizarske delavnice pa tudi kolovrat za prejo, ki mu lahko pripišemo, da ga je uporabljala sv. Marija.


Januarska razstavaSestavljanje spomina Klementine Pečar v Knjižnici Kozina23-letna Klementina Pečar iz Hrpelj je študentka likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Lju-bljani. »Že kot otrok sem zelo rada ustvarjala in ri-sala. Mojo ljubezen do ustvarjanja so najprej opazili domači, še posebej nona Alojzija, v osnovni šoli pa moja učiteljica likovne umetnosti Vesna Marion. Na poti ustvarjanja in iskanja lastnega likovnega izraza sta mi bila v veliko pomoč in podporo tudi prof. Čr-tomir Frelih in prof. Zora Stančič,« pove o sebi pri-jetna mladenka. Razstavljenih je 17 likovnih del v tehniki tuša in dve deli v likovni tehniki svinčnika. »Tehniko tuša sem si izbrala, ker mi ta omogoča sto-pnjevanje kontrastov in lazurno nanašanje črnila. S tem sem ustvarila različne prostorske učinke in glo-bino. Inspiracijo za nastanek likovnih del sem našla v osebnih fotografijah,« še pove avtorica razstave. Med njenimi deli najdemo avtoportrete in skupin-ske portrete njene družine in prijateljev. Upodobila je trenutke, ki ji pomenijo veliko in jo spominja-jo na otroštvo ter seveda na odraščanje. »Iz srca bi se rada zahvalila staršem, bratu Tristanu, učiteljici Vesni Marion, prof. Črtomirju Frelihu in prof. Zori Stančič ter seveda knjižničarki Patriciji Dodič,« pri-dodaja simpatična Pečarjeva. Za glasbeni insert je poskrbel Arni Likar Cindrič, 21-letni študent fi-zioterapije, ki pa veliko časa nameni glasbi; v njej uživa in mu ogromno pomeni. Igra klavir, poje in piše pesmi. Za njim so številni nastopi v okviru glasbene šole, na šolskih in državnih prireditvah ter na številnih pevskih tekmovanjih. Zadnje leto je član fantovske skupine Soulution. Zaveda se, tako kot tokratna razstavljavka, kako pomembno je v življenju početi tisto, kar ima človek res rad in kar mu ogromno pomeni, saj potem ni nič težko ustvariti ali narediti. Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič

UZBEKISTAN IN KIRGIZIJA, potopisno predavanjeIstoka Vouka poznamo kot lastnika Picerije Jakob iz Gradišča. Z upokojitvijo si je sprostil več časa in uresničil željo po več potova-njih. V Knjižnici Kozina je zbranim predstavil potovanje po Uzbe-kistanu, ki mu je bil, kot je sam povedal, manj všečen kot Kirgizija, vsekakor pa je zanimanje najbolj posvečal kulinariki, navadam in običajem ter čudoviti naravi. Uzbekistan in Kirgizija sta sosednji deželi na Svilni cesti, nekdanji trgovski poti med Indijo, Kitajsko in Evropo. Med seboj sta si povsem različni. Uzbekistan ohranja barvito arhitekturo in vrvež bazarjev, Kirgizija pa je bogata z mo-gočnimi gorami, neokrnjeno naravo, gorskimi pašniki, jezeri in nomadskim življenjem Kirgizov, jurt in konjev. Vouk je še pove-dal, da sta deželama skupni gostoljubni domačini in odlična kuli-narika, slednja morda za naš način življenja nekoliko premastna. V letošnjem letu Vouk spet potuje in nadejamo se, da nam bo v kratkem ponovno postregel z lepimi fotografijami in možnostjo, da še sami vidimo malce sveta, čeprav preko potopisnega preda-vanja. Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič

Vilma Padovan – VARIACIJE, februarska razstava v Knjižnici KozinaFebruarska razstavljavka prihaja iz Trebč na tržaškem Krasu. Po opravljeni diplomi iz klavirja se je ukvarjala s poučevanjem kla-virja pa tudi s petjem in vodenjem zborov. Od leta 2000 je bila zaposlena kot učiteljica in korepetitorka na Glasbeni šoli v Seža-ni, kamor se je z družino pred nedavnim preselila. »Od malega sem združevala ljubezen do glasbe z veseljem do likovnega izraža-nja. V mladosti sem risala pretežno s svinčnikom in tuši, upoda-bljala sem kraške motive in vtise s sprehodov v naravo. Pred kakimi desetimi leti sem se lotila slikanja bolj zagnano in redno, tokrat z akvareli v kombinaciji s kolažem in prepletom nitk. Slike so postale bolj abstraktne v iskanju skladnosti in harmonije barv,« pove o ustvarjalnem navdihu avtorica razstave. Samostojna razstava v Trebčah leta 2012 je nosila naslov Intermezzo, novembra 2018 pa je razstavljala na Opčinah stvaritve pod naslovom Divertimento. Tokrat si v kozinski knjižnici uporabniki lahko ogledajo razstavo Variacije. »Ponovno se namreč navezujem na glasbeni izraz. Va-riacija je skladba, v kateri se prepoznavna tema oziroma melodija večkrat ponovi s spremenjenim značajem, harmonijo ali ritmom,« še pove ustvarjalka. Patricija Dodič, foto: Vilma Padovan

MAVRIČNO USTVARJANJE

Brigitte Milavec je francoskega rodu, a se je v Slovenijo poroči-la pred več dese-tletji. Z likovnim ustvarjanjem se je začela ukvar-jati okrog leta 2013. Začela je barvati mandale na papirju, ki jih je našla na različ-

nih spletnih straneh in v knjigah. Barvanje mandal jo zelo pomirja in v tistem obdobju je potrebovala radost in notra-nje zadovoljstvo, kar pravzaprav risanje ali barvanje man-dal povzroča, poleg barvne terapije. Pri izdelavi voščilnic uporablja flomastre različnih debelin in razna druga barv-na pisala in pripomočke. »Mandalo izrežem in nalepim na barvni karton – in tako nastane voščilnica, ki uokvirjena in pod steklom dobi dodaten čar. Prve mandale sem podarila kot voščilnice za novo leto, rojstne dneve in druge prilo-žnosti. Po barvanju mandal na papirju sem želela poskusiti nekaj novega in leta 2016 z velikim veseljem začela izdelo-vati barvne kamne s tehniko pik in drugimi ornamenti. V tistem obdobju sem hodila na razne delavnice za slikanje na platno z akrilnimi barvami, in tako so nastale mandale, ki jih razstavljam v Knjižnici Kozina v decembru,« pove o sebi razstavljavka. Všeč ji je tehnika s pikami in skuša jo izbolj-šati. Zato trenutno obiskuje tečaj risanja pri akademskem slikarju Simonu Kastelicu. Na večeru jo je predstavila Patri-cija Dodič, zapela ji je hči Barbara Milavec, na kitaro pa sta zaigrala ljubiteljski glasbenik Frenk Mavrič iz Podgorja in stripartist Matej Kocjan iz Povirja, ki je tudi urednik Strip Burgerja. Razstava je bila na ogled do 7. januarja 2019. Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič

Razstava izdelkov uporabnic Dnevnega centra RujOdprtje Dnevnega centra Ruj se je zgodilo 5. 12. 2017, na-slednjega dne so že »zadihali v prekrasnih prostorih, opre-mljenih udobno in sodobno.« Za uporabnice in uporabnike skrbijo Vesna, Sabina in Tereza, ki so »prijazne, skrbne, ču-teče in delavne«, kot povejo njihove varovanke. Uporabni-ce izvajajo različne dejavnosti, od ročnih del do telovadbe, peke kruha, izdelave punčk, novoletnih izdelkov, poletnih, jesenskih izdelkov … in še marsikaj zanimivega. Dnevi mi-nevajo v pogovorih, fizioterapijah in raznoterih brkljanjih, ki krajšajo čas. Uporabniki in povečini uporabnice so v sta-rostni dobi med 80 in 90 let, ženske povečini vdove, ki »se kar dobro ujamemo in vse rade pojemo«, kot pove ena izmed njih. In ker so ustvarjalne dušice izredno marljive, so se že-

lele po letu dni delovanja predstaviti tudi v Knjižnici Kozi-na, kjer so od 10. do 14. decembra 2018 razstavile predvsem novoletne, ročno izdelane izdelke, največ je bilo punčk iz cunj in čudovitih angelčkov, za katere so zbirale prostovolj-ne prispevke za bodoče delovanje Dnevnega centra Ruj. Nadejamo se še takšnih in podobnih razstav, predvsem pa sodelovanja in prijetnega druženja tudi v bodoče. Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič

BOŽIČNI KONCERT InMusicK lepemu božičnemu vzdušju je med božično-novo-letnimi prazniki doprinesel tudi koncert glasbenega društva InMusic iz Sežane. V cerkvi sv. Petra v Klancu sta se predstavila mladinski pevski zbor Borea in ko-morna zasedba gHost. Mlade pevce in pevke vodi glas-benica in glasbena pedagoginja mag. Polona Prosen iz Hrpelj. Navdušili so z izvedbo znanih božičnih skladb izpod peresa tujih avtorjev pa tudi iz domače zakladni-ce. Nekaj edinstvenega je bilo prisluhniti glasbi, ki jo pod vodstvom Mikele Uršič ustvarja zasedba mladih klasičnih harmonikarjev. Med številnim občinstvom so poželi bučen aplavz.Napovedali so, da jim bo naslednjič mogoče prisluhniti letošnjega 15. februarja na dogodku v Sežani, ki bo do-brodelno obarvan.


KARINAST POZDRAV NOVEMU LETUNovo leto smo Karine letos pozdravile s kon-certom v Trebčah (pri Trstu). Pripravile smo pravi karinast praznični program. Domače in tuje božične skladbe smo prepletle s slo-venskimi ljudskimi, z nekaj popevkami in umetnimi skladbami slovenskih skladateljev, večer pa obogatile še s pesnitvami, poezijo in mislimi o življenju in sreči. Praznični koncert v tamkajšnjem Ljudskem domu spada v niz dogodkov deželne zboro-vske revije Nativitas, v organizaciji domačega Slovenskega kulturnega društva Primorec in s pokroviteljstvom Zveze kulturnih društev ter deželnega zborovskega združenja USCI FJK. Zelo smo hvaležne za tako gostoljubne organi-zatorje, hvaležno publiko in nenazadnje za so-delovanje s še enim srčnim instrumentalistom.

Tokrat gre naša zahvala kitaristu Dejanu Sosiču. Še naprej lepo vabljeni k spremljanju novic in obvestil o dogodkih in glasbenih prigodah na naši FB strani in blogu http://vokalnaskupinakarina.blogspot.com. Veliko smeha, veselja, radovednosti, razigranosti, zdravja, ljubezni in lepih trenutkov z glasbo vam želimo.

Vokalna skupina Karine

Decembrska dejavnost glasbenega društva InMusic December je čas, ko gre leto h kon-cu, je čas prazničnega veselja in čas, ko lahko na vsakem kotičku pri-sluhnemo božičnim melodijam. In v tem času se je glasbeno društvo InMusic odločilo deliti toplino bo-žičnih melodij z drugimi. Glasbeno društvo InMusic iz Se-žane, ki ga sestavljata mladinski pevski zbor Borea (pod vodstvom Polone Prosen) ter harmonikarski orkester »gHOSt« Orchestra (pod vodstvom Mikele Uršič), je v začet-ku decembra sodelovalo na prižigu lučk v Sežani. Na božičnem sejmu so mladi pevci zapeli nekaj božičnih pesmi, kasneje pa so z namenom financiranja svojega delovanja pro-dajali okraske in voščilnice, ki so jih sami izdelali. MPZ Borea je prav tako sredi decembra razveselil sta-rejše s koledovanjem v sežanskem domu ostarelih. V Bolnišnici Seža-na pa so bolnikom bivanje ob petju MPZ Borea popestrili tudi decem-brski dobri možje. Proti koncu meseca je društvo InMusic priredilo še tri ce-lovečerne božično-novoletne koncerte. Prvi je potekal 15. decembra v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici, drugi 22. decembra v stari šoli na Tabru, zadnji pa 27. decembra v Klancu pri Kozini. Kljub temu da je bil konec leta 2018 za GD InMusic precej

delaven, pa se mladi glasbeniki že veselijo dogajanja v novem letu. Začelo se je že 12. januarja s koncertom MPZ Borea v Materiji na praznovanju 111. obletnice delovanja PGD Ma-terija, v prihajajočih mesecih pa društvo čaka še kar nekaj nastopov.Ana Novak

VZGOJA SADNEGA DREVJA V BRKINIH

V petek, 7. decembra 2018, je PGD Materija v prostorih gasilskega doma organiziralo strokovno predavanje na temo Vzgoja sadnega drevja v Brki-nih, ki ga je vodil naš član in priznani strokovnjak s tega področja Danijel Ban, dipl. ing. agronomije.Poudarek je bil na vzgoji vrst in sort sadnega drev-ja, primernih za Brkine, ob koncu predstavitve pa so slušatelji Danijelu postavili kar nekaj aktualnih vprašanj na temo sadnega drevja.Enotno mnenje vseh prisotnih je bilo, da je šlo za izredno poučno predavanje in predstavitev te-matike sadnega drevja v Brkinih, zato se Danijelu Banu še enkrat iskreno zahvaljujemo.PGD Materija

KOZMETIČNI SALON KATJE TOMAŽIČ V OBROVUV prostorih šole v Obrovu je nov kozmetični salon odprla Katja Tomažič. Bogate izkušnje in ljubezen do urejenega in lepega je združila v samostojno podjetništvo. Prijeten salon modernih linij vas tako vabi na obisk. V ponudbi nudijo: ■ pedikuro (sanacija vraščenih nohtov, kurjih očes in trde kože), nohte Gelish in Parish (parish je vrsta parfumiranega permanentnega laka, ki ima dodane vitamine in je primeren za krhke, lomljive in poškodovane nohte),

■ nego obraza, diamantni piling obraza, ultrazvok obraza, vakum obraza, make-up,

■ naravno manikuro, ■ depilacijo in ■ klasično masažo.

Vabljeni!

Urnik: po dogovoru, s klicem na številko: 031 342 469

NOVO!

JANUAR 2019 | ŠPORT | 1918 | MED LJUDMI | JANUAR 2019

VULKANIZERSTVO VULMAXV začetku novembra 2018 je Dejan Marić na novo odprl delavnico v Krvavem Poto-ku. Odraščal je v Hrpeljah in želel tudi v naših koncih popestriti izbiro na področju avtomobilizma. Njegova strast so avtomobi-li, zato se je odločil, da gre samostojno pot naprej v tej smeri. Mlad in predan oče dveh živahnih deklic je zelo pozitiven in ambici-ozen.V delavnici vam nudi nakup in montažo pnevmatik, hrambo pnevmatik, ročno av-topralnico z odličnimi Grass izdelki, glo-binsko čiščenje notranjosti avtomobila in poliranje.

Delavnica obratuje: od ponedeljka do petka: 9–17hv soboto: 8–13hob nedeljah in praznikih: zaprto

Dosegljivi so na telefonsko števil-ko 040 508 612, na e-pošti [email protected], sledite pa jim lahko tudi na Facebooku.

Š

PO

RT

2. decembra je v Črnomlju potekal 2. po-kalni turnir JKA. Na tekmovanju je nasto-pilo 162 tekmovalcev, člani KK Bushi pa so se spet odlično odrezali:Staš Korva – 1. mesto borbe, 3. mesto kateMetka Žerjal – 2. mesto kateLara Ferjančič – 2. mesto kateNikolina Dević – 2. mesto borbeLilu Grk – 2. mesto kateVeronika Cetin – 1. mesto katePia Miklavec – 1. mesto kateTom Miklavec – 4. mesto kateKot vsako leto pa tudi tokrat Božiček ni pozabil na vse naše pridno vadeče v Divači in Hrpeljah ter je zanje pripravil darilca, ki jih je na zaključnem treningu za leto 2018 razdelil njegov pomočnik jelenček.V pokalnem seštevku JKA zveze je trenu-tno Bushi na tretjem mestu. Vsem udele-žencem iskrene čestitke! OSS

Delavnica je na naslovu Krvavi Potok 18 – takoj za Pivnico Flora.

Vljudno vabljeni!

NOVO!

URA DOMAČI GOSTJE1. krog nedelja, 9. december 2018

20:00 RIBARNICA CERKVENIK 8 : 6 NK JADRAN18:00 ŠRD VRHPOLJE 4 : 8 BALKANSKI BRAZIL19:00 BIRCA 7 : 0 TEAM FAT GUYS

2. krog nedelja, 16. december 201819:00 BALKANSKI BRAZIL 2 : 1 TEAM FAT GUYS

2. krog nedelja, 23. december 2018 18:00 NK JADRAN 5 : 6 ŠRD VRHPOLJE19:00 BIRCA 6 : 0 RIBARNICA CERKVENIK

3. krog nedelja, 6. januar 201917:00 BIRCA 5 : 4 BALKANSKI BRAZIL18:00 ŠRD VRHPOLJE 5 : 8 RIBARNICA CERKVENIK19:00 TEAM FAT GUYS 5 : 8 NK JADRAN

4. krog nedelja, 13. januar 201917:00 BALKANSKI BRAZIL 3 : 7 RIBARNICA CERKVENIK18:00 TEAM FAT GUYS 6 : 9 ŠRD VRHPOLJE19:00 NK JADRAN 5 : 3 BIRCA

5. krog nedelja, 20. januar 201917:00 BALKANSKI BRAZIL 6 : 3 NK JADRAN 18:00 ŠRD VRHPOLJE 1 : 5 BIRCA19:00 RIBARNICA CERKVENIK 6 : 4 TEAM FAT GUYS

FINALE nedelja, 27. januar 201917:00 za 3. mesto :18:00 za 1. mesto :

ZLMN HRPELJE - KOZINA 2018/19 RAZPORED TEKEM

KARATE – KK BUSHI Divača Rokometaš Domen Makuc na seznamu najboljših novincev v 2018

Slovenski obetavni srednji zunanji igralec Domen Makuc je po izboru EHF postal eden izmed najboljših novincev v preteklem letu 2018. Vsi ti talentirani rokometaši so poleg Makuca s trdim delom in vztrajnostjo prišli do svojih pr-vih minut v najelitnejšem evropskem rokometnem tekmo-vanju, tako da veljajo za prihodnost evropskega klubskega rokometa.Domen Makuc trenutno velja za enega izmed najobetav-nejših evropskih rokometnih igralcev. Da gre za čudežne-ga dečka, je mladi Primorec dokazal že na številnih tek-mah, v letu 2017 pa celo postal prvi milenijec v EHF Ligi prvakov.Njegovo trdo delo so opazili tudi pri EHF in ga celo uvr-stili na spisek mladih igralcev, ki so v letu 2018 najbolj iz-stopali. Čestitke! Vir: ŠD Šport, Dominik Pekeč, foto: SEHA liga

20 | ŠPORT | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | ŠPORT | 21

pa sem tudi navijal za soigralce, ko sam nisem nastopal, in bil z ekipo. Vmes je bilo tudi kosilo in takoj zatem nadaljevanje tekmovanja, zato je bilo časa za oglede malo ...

Kako si proslavil dosežek? Ko sem videl, da sem zmagal, sem se ulegel na tla in dvignil roke v zrak, soigralci so pritekli in me objeli ter mi čestitali, dvorana je ploskala, občutki so fenomenalni ... Na koncu je bila organizirana tudi skupna večerja, po njej pa smo s soigral-ci in prijatelji kakšno spili in se pozabavali.

Kje vidiš zdaj balinanje v svojem življenju? Na katerem mestu? Koliko časa na teden porabiš za balinanje? Pogoji? Če bi te nekdo zdaj vprašal, kje bi rad treniral, kaj bi od-govoril? To je pa težko vprašanje! Na prvem mestu je šola, če je mo-žno tudi kakšno delo pa družina in punca. Balinanje pa defi-nitivno tudi nekje vmes, seveda. Ta šport igram od malih nog in ga obožujem. Trenutno igram v Italiji, kjer je najmočnejša liga na svetu in so treningi toliko bolj kvalitetni oziroma po-gosti in drugačni. Treniram 3-krat ali 4-krat na teden, odvi-sno od časa in drugih stvari. Pogoji so odlični, blizu imam dvorano v Obrovu, poleti pa balinišče v Hrpeljah, tako da je to super. Domačini mi vedno pustijo trenirati z njimi, tako da se jim zahvaljujem. Ja, rad treniram sam in se osredoto-čim na čimbolj kvalitetno izvedbo treninga, ampak tudi s so-igralci rad treniram. Najraje sem v dvorani v Obrovu, skupaj s soigralci pa med ligo vsak petek treniramo v Italiji.

Erik, hvala za pogovor in želim ti veliko uspeha v vsem, kar počneš!Ester Mihalič

Erik Čeh je s svetovnega prvenstva v balinanju na Kitaj-skem domov prinesel naslov svetovnega prvaka. Nadaljuje torej z vrhunskimi dosežki izjemnega igralca. Čestitke, Erik!

Približaj nam ta vrhunski dosežek, potek tekmovanja in stopnjevanje nastopov.Ja, ta dosežek sem si od nekdaj želel, saj je to disciplina, v ka-tero je treba, po mojem mnenju, vložiti največ dela in truda ... Zanj sem se pripravljal dobesedno vsak dan in kondicijsko sem se odlično pripravil. Vse to mi ogromno pomeni, saj gre za najbolj zahtevno disciplino, ki zahteva kondicijsko pripravo in zbranost – nastopil sem tudi prvič v kategoriji U23, kjer je kon-kurenca toliko boljša, in osvojil zlato kolajno. Z nastopi sem začel že v mešani štafeti skupaj z Nino Volčino, kjer sva se pre-bila vse do finala, a sva morala priznati premoč Francozoma. Mešana štafeta je bila letos prvič na svetovnem prvenstvu in mislim, da je srebro več kot odlično. Postavila sva tudi svetovni rekord 50/58, ki pa sta ga Francoza podrla v finalu, in sicer 52/58. Nastopil sem tudi v štafeti z Matijo Povhom, kjer sva osvojila 6. mesto. V hitrostnem zbijanju sem najprej odtekel dvakrat in štirje tekmovalci z najboljšim seštevkom so se uvr-stili v polfinale – tja sem se uvrstil kot prvi, in sicer z nastopo-ma 41 in 43 zadetkov. Vsi smo bili že pričakovano malo utru-jeni, ampak treba je iti na vse ali nič. Tako sem prišel vse do finala, kjer je odločala zadnja krogla, ki sem jo zadel, Italijan pa zgrešil! Povsod, v vseh športih, mora biti prisotna tudi sreča. V glavnem, zdržal sem do konca in vsi treningi so se izplačali.

Kako si se počutil na Kitajskem? Ste dobra ekipa? So do-bro poskrbeli za vas? Te je spremljal kdo od domačih ali prijateljev?Na Kitajskem sem se počutil dobro. Sicer je najlepše doma, kot pravijo, ampak vidiš svet in drugačno kulturo ter spoznaš ve-liko drugih ljudi. Na Kitajskem je malo bolj onesnaženo kot pri nas, ljudje hodijo v maskah, saj je tam veliko prometa in industrije. S soigralci se razumemo zelo dobro, kar je zelo po-membno, skupaj se tudi pozabavamo ... Vsi se poznamo že od malih nog in delujemo kot eno. Na Kitajskem so za nas poskr-beli več kot odlično. Organizacija prvenstva je bila na vrhun-ski ravni, hotel odličen, prevozi urejeni, vsaka reprezentanca je imela svojega vodiča. Hrana je seveda malo drugačna, ampak tudi dobra, na to nimam nobenih pripomb. Od domačih nihče ni bil z mano na Kitajskem, ampak vem, da so bili z mano kot vedno, še posebej moja družina, ki mi je skupaj s prijatelji pri-pravila zelo lep sprejem. Zahvalil bi se Občini Hrpelje - Kozina in županji Saši Likavec Svetelšek ter prijateljem, še posebej pa mami in tatotu, ki sta mi pomagala pri treningih, se velikokrat odrekla obveznostim in me peljala na trening. Na letališču sta me pričakala skupaj s prijateljem Vasjo Ivančičem.

Tako laično bi rekla, da je balinanje bolj evropski šport. Kako pa je videti SP v balinanju na Kitajskem? Kakšne so dvorane in navijači?Ja, balinanje postaja oziroma je že postalo svetovni šport, ki je sicer najbolj razvit v Evropi, ampak tudi druge države se približujejo vrhu. Zadnja leta so bile najbolj uspešne evropske države, natančneje Slovenija, Italija, Hrvaška in Francija, am-pak zdaj so uspešne tudi afriške in južnoameriške države, kot so Maroko, Alžirija, Tunizija, Argentina, Čile ... Prizorišče na Kitajskem je bilo fenomenalno: 12 igrišč, velike in dolge tribu-ne, organizacija nasploh je bila odlična. Navijači so pričako-vano navijali za domače igralce, ampak v polfinalu in finalu so tudi glasno navijali. Vidi se, da imajo radi ta šport in da so

se začeli z njim bolj ukvarjati. Navijat so prihajali večinoma študenti, ki so bili nad balinanjem navdušeni in so se vživeli v vlogo navijačev.

Ste si uspeli še kaj pogledati?Nekateri ja, nekateri ne. Sam bi si tudi želel kaj več ogledati, ampak sem imel kar zasedeno s tekmovanjem, med drugim

ERIK ČEH, SVETOVNI PRVAK

SMUČARSKO AKTIVNI V BRKINSKI!Z novim letom smo tudi v športnem društvu BrkinSki začeli z aktivnostmi na snegu, in sicer s šolo smučanja in smučar-skimi izleti. V soboto, 12. januarja, smo tako prvič letos odšli na našo tradicionalno lokacijo – v Piancavallo. Vreme je bilo super, prav tako snežni pogoji na progah, želeli pa bi si tudi kakšne snežne pošiljke, saj vreme za ta letni čas ni prav nič zimsko (če ni snega J).Veseli in ponosni smo, da imamo velik vpis novih in obstoječih članov, še posebej pa nam dajejo motivacijo naši naj-mlajši tečajniki v smučarski šoli. Že prvi dan so vsi mladi nadobudneži sami napravili prve smučarske zavoje in zato vsi skupaj komaj čakamo na naslednji izlet.Vabimo vas na naše izlete, na katere se lahko prijavite ob četrtkih v vaškem domu v Hrpeljah od 19.30 do 20.30. Vse ak-tivnosti pa lahko spremljate tudi na naši prenovljeni spletni strani: www.brkin-ski.eu ali na Facebook profilu: Brkin Ski.Datumi izletov in šole smučanja:

SOBOTA, 12. 1. 2019, ŠOLA 1 + IZLET (PIANCAVALLO) SOBOTA, 19. 1. 2019, ŠOLA 2 + IZLET (PIANCAVALLO) PETEK, 25. 1. 2019, IZLET – NOČNA SMUKA (VIŠARJE) NEDELJA, 27. 1. 2019, ŠOLA 3 (PIANCAVALLO) NEDELJA, 3. 2. 2019, ŠOLA 4 + IZLET (PIANCAVALLO) PETEK, 8. 2. 2019, IZLET (ZONCOLAN) NEDELJA, 10. 2. 2019, ŠOLA 5 (PIANCAVALLO) SOBOTA, 16. 2. 2019, ŠOLA 6 (ZAKLJUČEK) + IZLET (PIANCAVALLO) SOBOTA, 9. 3. 2019, IZLET (ZAKLJUČEK) (ZONCOLAN)23. februar – 2. marec 2019: ZIMOVANJE SAN MARTINO DI CASTROZZA

22 | DECEMBER ODZVANJA | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | DECEMBER ODZVANJA | 23

MIKLAVŽEV KONCERT TAMALIHSveti Miklavž je radodaren mož, ki je nekoč prinašal predvsem suho sadje in kakšno čokolado, danes pa nosi že vse mogoče! Tako občane naše občine vsako leto obdari s prisrčnim kon-certom orkestra Tamalih. Tamali so »tamali« godbeniki, pod-mladek Brkinske godbe 2000, ki že 8 let igrajo pod taktirko uspešnega dirigenta Tomaža Škamperleta. Ko »tamali« god-benik preraste majico Tamalih, prestopi k »tavelikim«. A pred tem je potrebnih kar veliko ur individualnih in skupinskih vaj, koncertov in let vztrajanja, da si to lahko zasluži. Povsem logično, a ne?! Tudi tokrat ni bilo drugače. Mladi godbeniki so vsako sredo od 18.00 do 19.30 resno sledili dirigentu, ki je odločen mož s »hudim« smislom za humor. Kombinacija obojega je za najstnike zmagovalna! Sicer ne bi vztrajali ob sre-dah, nekateri pa še ob petkih in pred nastopi tudi ob sobotah! Aplavz za Tomaža in godbenike! 8. 12. 2018 se je tako zgodil 8. koncert Tamalih z gosti, ki sta ga povezovala godbenika Anika Boštjančič in Tine Korošec, vezni tekst pa so napisale Mateja in Jerneja Škrlj ter Tjaša Kobal.Sproščeno in po domače sta nas voditelja popeljala skozi kon-cert, ki so ga začeli trobilci Jonatan, Dan, Enej, Miha, Luca in Luka pod mentorstvom Petra Pačnika s skladbo THE MA-GNIFICENT SEVEN. V osrednjem delu prireditve so se predstavili Tamali s skladba-mi TRIBUTE OVERTURE, HAVA NEGILA in CELTIC AIR AND DANCE. Pevke Zvez-dice pod mentorstvom Sebastjana Mavriča so zapele HEJ, RU-DOLF in MIILIJON IN ENA. Prireditev so plesno obarvale mažoretke Kulturnega društva Franc Žiberna iz Povirja in do-mače baletke iz Kulturno športno modno umetniškega dru-štva OseRose iz Sežane, ki so zaplesale na glasbi THIS IS ME iz filma THE GREATEST SHOWMAN in ČAROBNA DEŽELA JUJU. Poseben pečat je večeru dodala tudi svečana podelitev jubilantom – godbenikom, ki v Brkinski godbi 2000 delujejo 5, 10 ali več let. Jubilejne nagrade sta podelili predsednica godbe, gospa Darja Starc, in vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, gospa Vladislava Navotnik. Za več kot 10 let delovanja sta Tanja Gec in Luka Križman prejela Srebr-no Gallusovo značko od Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Bronasto medaljo Bojana Adamiča od Zveze slovenskih godb. Jaka Križman je prejel Zlato Gallusovo značko od Jav-nega sklada za kulturne dejavnosti za več kot 15 let delovanja. Iskrene čestitke!Večer so nadaljevali Tamali s skladbama HOUSE OF DANCE in ZORRO’S THEME ter ga zaključili s skladbama WATER-MELON MAN in MEET THE FLINSTONES. Prireditev se je zaključila s prižigom lučk na občinski jelki, pred katero so Venček božičnih, v aranžmaju Petra Pačnika, zaigrali trobilci. Pa to ni bil še čisto »tapravi« konec »tamalih«. Brez sprošče-nega klepeta ob slastnih picah in sladkih dobrotah nikoli in nikakor ne gre!Kot tudi v takem članku ne gre brez zahval. Hvala vsem, ki ste zaslužni za to, da imajo mladi glasbeniki možnost udejstvova-nja v orkestru Tamalih, hvala dirigentu Tomažu, predsednici društva Darji, donatorjem in vsem aktivnim staršem, ki zavi-hajo rokave vsakič, ko je to potrebno! V imenu vseh nastopajočih in celotne Brkinske godbe 2000 vam želimo glasbe polno leto 2019!Tanja Trebec Benedejčič

Miklavževanje Na Miklavžev večer je tudi letos prizadevni župnik g. Niko Čuk v župnijski dvorani organiziral Miklavževanje za otroke. V pričakovanju njegovega obiska so se otroci kratkočasili ob igrici, ki jo je uprizorila dramska skupi-na birmancev. Na nastop jih je skrbno pripravila Evita Cizl. K veselemu vzdušju so doprinesli fantje, ki znajo dobro igrati na trobente. Tako smo lahko videli, da ima-jo birmanci in birmanke mnogo talentov, in jim lahko le želimo, da jih bodo v življenju dobro uporabili. Pred obdarovanjem je Miklavža zanimalo, ali so bili otroci kaj dobri in prijazni, spoštljivi do staršev in če se spomnijo na Boga z redno molitvijo. Odgovorili so mu s pesmijo in molitvijo, čemur je sledilo veselo obdarovanje. KoledovanjeNa predvečer prazni-ka svetih treh kraljev so pri večerni maši v Rodiku rodiški kole-dniki sklenili letošnje koledovanje. Napra-vljeni v oblačila, ki so ponazarjala tri kralje, so v soboto obiskova-li domove, prinašali voščila ob novem letu in zbirali darove za lačne otroke. Med veroučno mašo je župnik Niko obrazložil, kaj po-menijo darovi, ki so jih sveti trije kralji prinesli Jezusu, ko so se mu ob rojstvu poklonili. Zlato ponazarja kralje-vsko oblast, s čimer so v Jezusu prepoznavali obljublje-nega kralja. Kadilo ponazarja dviganje molitve k Bogu, s čimer so v Jezusu prepoznali božjega sina, dišava mira pa je namenjena maziljenju človeka, s čimer so napove-dali Jezusovo smrt. Praznik se imenuje tudi Gospodovo razglašenje, ker ponazarja, da se je novica o Jezusovem rojstvu z obiskom predstavnikov vseh takrat znanih ce-lin (Evropa, Azija in Afrika) razodela vsemu svetu. Po obisku so se modri vrnili domov po drugi poti, kar po-nazarja, da resnično srečanje z Jezusom človeku odpre nove poti.Tega dne se je sklenila tudi Misijonska adventna akcija, s katero so otroci ves advent, v posebnih kartonskih na-biralnikih, zbirali darove za lačne otroke. S tem so poka-zali solidarnost z otroki po svetu, ki živijo v revščini in velikem uboštvu. Misijonska družba z zbranimi darovi, ki jih podarijo otroci za svoje vrstnike, že 175 let po-maga zgraditi otroške vrtce, šole in ambulante v revnih deželah.Jana Barba

DE

CE

MB

ER

OD

ZV

AN

JA

PREDNOVOLETNA ZABAVA Tako smo poimenovali glasbeni večer, ki smo ga organizirali v decembrskem duhu praznikov. V vremensko dokaj ugodni zimi smo se odločili za poznopopoldanski koncert na pro-stem – na parkirišču pred Kulturnim domom Hrpelje. Med-se smo povabili Ano Pupedan, ki pri nas še niso ali pa vsaj že dolgo niso bili. Pred tem so nam zapeli klapa Semikanta, ki nam je segrela dušo in pobožala praznične občutke z dal-matinskim melosom. Z nami so bili tudi nekateri ponudni-ki dobrot in izdelkov ter odlična gostinska ponudba naših gostincev: V8 z Valentino, Malnar z ekipo, Gin Brin s Petro in Valerijo, ki so se potrudili pričarati omamne tople pijače

,ter nepogrešljiva Beerkinka za zveste oboževalce piva. Ob-čina je poskrbela, da se je rezal pršut: hvala Pekarni Hrpelje za odlično izbiro in Darkotu za strokovno rezanje! Vse to in še plinski jurčki (grelci) Interine Kozina (ki se ji najlepše zahvaljujemo!) so nam pomagali držati tempo odličnih glas-benikov.Glede na odziv in spontano nadaljevanje hrpevskih neumor-nih harmonikašev smo uspeli organizirati prazničen dogo-dek, ki ga velja obdržati – ob dobri izbiri nastopajočih.Ester Mihalič

PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA OBISKALE STAREJŠE V prazničnem decembru so prostovoljke Rdečega križa Ob-čine Hrpelje - Kozina že tradicionalno obiskale starejše ob-čanke in občane, stare 80 let ali več, v vseh krajih v občini. V letu 2018 je bilo takih 236, med njimi je bila skoraj petina, ki so dosegli častitlji-vo starost 90 let ali več.Večina te obiske željno pričakuje in si želi predvsem pogovora in pozornosti, ki je takrat namenjena samo njim. To pa največ pomeni tudi prostovoljkam, ki se vsako leto znova veselijo teh trenutkov. K obiskom sodijo drobna darila Rdeče-ga križa in voščilnice, ki jih za ta namen ustvarjajo učenci osnovne šole iz Hrpelj. Obiskov so deležni tudi starejši občani in občanke v okoliških domovih upoko-jencev.

V Domu upokojencev v Sežani pro-stovoljke v imenu Rdečega križa in Društva upokojencev Hrpelje - Kozina vsako leto pripravijo za stanovalce iz Občine Hrpelje - Kozina skupno sre-čanje in pogostitev. Ob prijetnem kra-mljanju obujajo spomine na mladost in domače kraje. Tople besede in stiska

rok so deležni tudi tisti, ki se jim zaradi bolezni ne morejo pridružiti na srečanju.Dora Sedmak


OBISK V CUEV DivačaEden od prisrčnejših dogodkov v prazničnem času je za-gotovo tudi obisk Centra Elvire Vatovec v Divači, kjer so tudi naši mladi občani. Z županjo vse obdariva s simbo-ličnimi darili, ki se jih vedno iz srca razveselijo. Skromni in preprosti nam predstavijo svoje aktivnosti in ure pre-živete s svojimi pridnimi mentoricami. Veselo srečanje nam vsako leta polepša praznike!Ester Renko

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERTOblikovanje programa: Andreja Hrvatin Tomažič, Tomaž Škamperle, Irena Škamperle, Iris Birsa in Sebastijan MavričScena: Andreja Hrvatin Tomažič, Ester Mihalič in Alen Hr-vatinIzvajalci programa:Brkinska godba 2000 (v najrazličnejših sestavah), dirigent Tomaž ŠkamperleMoški pevski zbor Slavnik, zborovodkinja Andreja Hrvatin TomažičKvartet Utrip, umetniški vodja Sebastijan MavričVokalna skupina Karina, zborovodkinja Andreja Hrvatin TomažičNina Počkaj Učiteljski zbor DotikOtroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole DBB Hrpelje, dirigentka Marjeta RutarKitarista Dejan Sosič in Leon StrnadHarmonikarji Erik Starc, Peter Filipčič, Matic Štavar, Seba-stijan Mavrič, Dejan Kresevič, Alenka Lukač Segulin in Tine BabuderFolklorna skupina BrkiniPovezovalec programa: Primož Forte – GuštoTehnična podpora: AH multimedija, Alen Hrvatin s.p.Koordinatorica: Ester Mihalič

Fotografije in množica obiskovalcev povedo vse – naši kul-turniki, ki živijo kulturo v naši občini skozi vse leto, so se po-novno izkazali in razdali na božično-novoletnem koncertu. »Kaj novega nam še lahko pokažejo?« je vprašanje, s katerim se srečujemo pred koncertom. In vendar smo dokazali, da imajo naši odlični glasbeniki še veliko lepega, kar nam lahko pokažejo. Tudi to, da je glasba neusahljiv vir igre, domišljije, izbire skladb in glasbenih motivov, kombinacije instrumen-tov …, da tudi godbeniki lahko zapojejo. Mentorji poprime-jo flavtice. Karine znajo tudi igrati, ne samo peti. Kovinska posoda je lahko boben. Harmonika igra povsod. Županja se lahko vključi v program in ga tudi sama s svojim voščilom obogati. Izbor pesmi so sestavili glasbeniki. Od mladih, ki so izbrali tudi Sex bomb, do prazničnih novoletnih in božičnih. Nismo

gledali, kolikšen je delež katerih – prepustili smo se glasbi in seveda odličnemu Guštotu, ki je dodal domačo besedo in dobro mero zdravega humorja. AH multimedija je poskrbela za odlično tehnično podporo. Hvala tudi Gostilni Križman za odlično pogostitev ob koncu koncerta!Tokrat so bili z nami tudi člani Karitas in Rdečega križa, ki so nam pomagali izvajati dobrodelno plat koncerta – zbiranje sredstev za namen rešitve problema dostopa v zgornje nad-stropje v Ambulanti Hrpelje za gibalno ovirane ljudi. Zbrali smo 900 EUR. Županja je ob tej priložnosti poslala pobudo tudi gospodarstvenikom in marsikdo se je odločil, marsikdo se še bo – o tem bomo v glasilu še poročali. Ester Mihalič, Foto: Andrej Petrovič, Andrejka Cunjac


DEDEK MRAZ PRI GASILCIHPraznično vzdušje ob iztekajočem se letu smo gasilci PGD Materija sklenili z obiskom do-brega moža, ki je navdušenim otrokom pri-nesel težko pričakovana darila.

V soboto, 22. decembra 2018, se je v prosto-rih društva odvijal bogat kulturno-glasbeni program. Na prireditev je bilo povabljenih okoli 65 mladih in bodočih gasilcev. Pionirji in pionirke so program otvorili z znano bo-žično pesmijo, vsem prisotnim je zaželel vse dobro v letu 2019 predsednik PGD Materija dr. Valter Fabjančič, zopet pa so nas navdušili tudi naši harmonikaši, ki so z glasbo zvabi-li nasmeh na obraze otrok in obiskovalcev. Mentorji mladine smo odigrali komično dramsko točko o letošnji 110. obletnici društva in jo dopol-nili s prizori, v katerih so nastopali naši starejši otroci. Glas-beni del programa je popestrila skupina pevcev iz sosednje Hrvaške, v goste smo namreč prvič povabili ljudske pevce iz Žejan, ki predstavljajo del najmanjše evropske narodne manjšine, imenovane tudi Istroromani. Njihov jezik je nena-vadna mešanica hrvaščine, italijanščine in romunščine, ki ga govori še kakih 100 ljudi, zato smo izkoristili priložnost, da

v živo slišimo glasbo te maloštevilne skupine. Na prireditvi smo lahko slišali njihove ljudske pesmi, zapete – kot bi dejali oni – »po žejanski«, ter popularne pesmi, ki so jih prevedli v svoj jezik. Za njihov obisk se izredno zahvaljujemo, saj je zanje marsikdo slišal prvič, čeprav živijo preko meje, nedaleč stran od nas.Ob koncu prireditve so predvsem mlajši obiskovalci že ne-strpno čakali obisk Dedka Mraza, ki se je z njimi slikal in vsakemu podaril vrečko presenečenja. Otroci so navdušeno odpirali darila, večer pa se je zaključil s pogostitvijo, veselo glasbo naših harmonikašev in žejanskih pevcev ter dobrimi željami za prihajajoče leto.V imenu mentorjev mladine, Doris Primc

PRAVLJIČNA DEŽELA IN DEDEK MRAZObrtnika Aleš Pečar in Neđo Bajić iz Hrpelj sta igrišče Dinozavrček na Kozini tudi letos odela v pravo pravljico – najlepši kraj za prihod Dedka Mraza! In letos je prišel s konjički in kočijo! Čisto pravimi. Pričakali smo ga z Marjanom iz Mali Buja, ki nam je pel, da smo skupaj ra-jali in nas ni prav nič zeblo. Potrudili smo se tudi za topel čaj in kuhanček, ki ga je letos ob odličnem obisku celo zmanjkalo. Hvala tudi gasilcem PGD Materija za pomoč pri izvedbi! Ester Mihalič

AKTIVNI USTVARJALCI V OCIZLI

Letos je bilo v Ocizli praznovanje Dedka Mraza resnično živahno. Možje in fantje so se 22. decembra že zgodaj zju-traj dobili na kalu in pričeli pripravljati okrasitev. Tako so počasi ob zvokih praznične motorke nastajale prave in pra-vljične živali, ki so svoj dom našle v prazničnem gozdičku z borovci na kalu. Odrasle in otroke so tako pozdravljali jelenčki, košute, polžki pa tudi rože, gobe, snežaki – celo Grinč, ki ne mara prazničnih okraskov, se je zaradi oci-ške postavitve omehčal in navdušil nad čarobnim časom. Gozdiček pa je dobil poseben čar z borovci, na katerih so ob storžih čudežno zrasli zlati in srebrni orehi, pomaranč-ni krhlji (tisti, ki jih je pozabil Miklavž), volnene snežene

kepe, srbotovi krogi z volnenimi okraski, ki so spominja-li na lovilce sanj (naravne okraske so otroci na delavnici v komuniski hiši izdelali pod vodstvom Anje Bošnjak in Jane Pečečnik). Seveda pa v tem času, ko se praznuje vrnitev svetlobe, ta ni smela manjkati – lučke so okrasile drevesa, ob gozdičku pa sta bili postavljeni pravi delujoči gozdarski peči, ki sta oddajali svetolobo in toplino. Prav slednjo nam je prinesla letošnja postavitev – toplino lesa in narave, ki nas tako skrbno in bogato obdajata celo leto. Otrokom so se oči ve-selo svetile že, ko se je ob temi pričel prižig lučk – za še ve-čje veselje pa so priklicali še Dedka Mraza. Ta je vsakemu prinesel darilo, saj so bili otroci v preteklem letu izjemno pridni – prav vsak vaški dogodek je bil tudi čas za njihovo ustvarjanje in sodelovanje. Seveda so otroci zapeli pesmi-co o Dedkovi sivi kučmi, z glasbo pa se je nadaljevalo dru-ženje ob kuhanem vinu, čaju, sladicah in svežih kokicah ter pečenih jabolkih z orehi, ki so ne le dodajali praznični vonj, temveč tudi prinašali obet prihodnjega leta, ko bodo imeli v Ocizli poseben pomen. ŠKTD Zveza Ocizla

KUHARICA EMILIJA V RODIKUV sklopu veselega decembra je Turistično društvo Rodik organiziralo kulinarično delavnico z gospo Emilijo Pavlič, kuharico, ki že nekaj let zagovarja in promovira domačo sezonsko hrano. Gospa Emilija, nasmejana in energična kuharica, nam je pokazala, kako zamesiti kruh, skuhati v »dveh prstih« vode zelenjavo in druge kuharske trike. Razložila nam je, da običajno vsi zelenjavo peremo narobe in povedala, da sama zelenjavo očisti in posoli z grobo soljo ter opere v topli vodi. Tako zelenjava ohrani barvo, hkrati pa je dobro očiščena. Ni kaj, ljudje se učimo celo življenje, če le smo dovolj zvedavi. S seboj je prinesla že napravljene »buhtljne« – sladki kruh. Sladki kruh je zložila v stekleno posodo in ga dala peči v mrzlo pečico. V času, ko so se »buhtljni« pekli, nam je po-kazala, kako speči kruh s temno moko. Povedala je, da je treba moko večkrat presejati, da postane rahla.Gospa Emilja nas je s prekipevajočo življenjsko energijo

navdušila in motivirala za zdravo in sezonsko kuho. Po-udarila je, da morejo starejše generacije varovati in nego-vati mlade, da zrastejo v zdravo generacijo. Za uka željne je svoje dragoceno in uporabno znanje ujela v knjigah z naslovom Za otroke kuhajmo zdravo in Mamica, nauči me kuhati. Konec je bil najboljši, saj je gospa Emilija postregla, kar je skuhala. Pri tem ji je pomagal pomočnik Jan. V prijetnem vzdušju in s polnimi usti smo končali kulinarično delav-nico.Ana Bažec, TD Rodik


BLAGOSLOV KONJ V SLIVJU26. decembra lani sta Katarina Cetin in Marlen Ivančič organizirali že peti blagoslov konj v Slivju. Ta dan go-duje sveti Štefan, prvi mučenec in zavetnik živali. Na pomoč so jima priskočili nekateri domačini in doma-činka iz Slivja. Ob lepem vremenu, ki nam je na srečo ni zagodlo kot lani, se je zbralo na žegnanju 15 konj s svojimi lastniki. Prebivalec Gradišča, po domače Škbič, je na vhodu zavarovanega prostora kot vsako leto posta-vil jaslice. Ljubitelji konj so si lahko postregli s toplim čajem, domačo slivovko in pecivom, ki sta ga priskrbeli organizatorki. Konje in njihove lastnike je blagoslovil župnik Niko Čuk, ki se mu lepo zahvaljujemo. Dogo-dek so si ogledali tudi drugi ljubitelji teh živali. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pripomogli k organizaciji tega dogodka, ki postaja že tradicionalen. NASVIDENJE NA NASLEDNJEM, ŠESTEM BLAGO-SLOVU KONJ – 26. 12. 2019!SREČNO 2019!Katarina Cetin

SMEH IN DRU-ŽENJE V RODIKUČemu je december v principu namenjen? Da se ozre-mo nazaj, kaj smo v iztekajočem se letu doživeli, spo-znali, pridobili in mogoče tudi izgubili. Namen decembra ni v tem, da množično zapravlja-mo in se obdarujemo, kajti prijateljev ne moreš kupiti, pridobiš si jih z empatijo do sočloveka. Ljudje si ne za-pomnimo in ne znamo ceniti več materialnih dobrin, vedno bolj pa znamo ceniti pravega prijatelja, znanca, na katerega se lahko zanesemo, soseda, za katerega vemo, da nam bo priskočil na pomoč v vsakem tre-nutku, ko bo to potrebno!Življenje je prekratko za zamere, podarimo življenju smeh, radost, čas zase in za druge!Lepih trenutkov ni nikoli dovolj in prav je, da si zanje vzamemo čas. V Rodiku smo kar nekaj dni v decem-bru namenili druženju in smehu. V svojo sredino smo povabili stand-up komika Žana Papiča, ki je s seboj pripeljal prav tako zabavnega prijatelja Matica Koko-šarja.Žan se nam je predstavil kot vnuk od none Eme z Artviž in sin od Vere. Zanimiva predstavitev, ampak pravzaprav je bilo to to, kar smo hoteli slišati. Ponosni smo lahko na takšne mlade umetnike, ki izvirajo iz naših krajev. Njegov prijatelj Matic, ravno tako stand--up komik, prihaja iz Baške grape. Pohvalil je krasno okrašen Rodik in je s seboj prinesel tudi sneg, ki ga je radodarno delil z nami. Nasmejala sta nas do solz, škoda da se jima je na kon-cu mudilo domov, ker je bilo čutiti, da smeha zlepa ne bi bilo konec. Gotovo jih bomo v Rodik še povabili – s svojo pristnostjo in duhovitostjo sta bila res enkratna.Naj nas v letu 2019 spremlja vodilo: »Ne zamudimo nobenega trenutka, ki bi utegnil popestriti naš vsak-danjik!«Za TD Rodik, Valerija Pučko

BOŽIČNO- NOVOLETNA KONCERTA S PEVSKIM ZBOROM DIVAČAŠe zadnji v sklopu božično-novoletnih koncertov se je zgodil v so-boto, 12. 1. 2019. Tokrat je komorna zasedba Brkinske godbe 2000 nastopila v Ljubljani v cerkvi Sv. Rešnjega telesa in krvi, skupaj z Mešanim pevskim zborom iz Divače. Slednji z Brkinsko godbo sodeluje že vrsto let in tudi letošnji prazniki niso bili izjema. Pr-vega od dveh nastopov smo izpeljali na praznični 26. december v cerkvi v Povirju, drugega pa v Podutiku v Ljubljani. Po večer-ni maši je koncert otvoril zbor iz Divače z izbranimi božičnimi skladbami. V praznični čas smo se za nekaj trenutkov vrnili tudi ob zvokih tamkajšnje vokalne zasedbe. Za tem pa je zaigrala še komorna zasedba Brkinske godbe 2000 v sestavi Tjaše Kobal na flavti, Katje Škerjanc na klarinetu, Jakoba Gustinčiča na rogu, Gregorja Pertota na baritonu in Erika Starca na pavkah. Skupaj z Mešanim pevskim zborom Divača smo izvedli latinsko mašo Missa Brevis. Koncertni večer in s tem tudi praznični čas smo vsi skupaj sklenili s Sveto nočjo. Sledilo je še druženje ob zakuski in povratek domov. V mislih pa že nove ideje in načrti za leto 2019.Upravni odbor BG 2000

PRAZNIČNA OKRASITEV RODIKANismo želeli Čudolandije, želeli smo praznično vzdušje na vsa-kem koraku. Mislim, da nam je kar uspelo, kajti Rodik je de-cembra zasijal v vsej svoji lepoti. Gotovo se je marsikdo, ki je potoval mimo po avtocesti, ozrl na pravljično podobo vasi. Da ni bila pravljična podoba samo na vasi, smo si s pomočjo otro-ške delavnice, ki sta jo vodili Marina Bernetič in Ana Škapin, okrasili tudi notranjost vaškega doma. Otroci in starši smo združili moči in z malo truda in denarja je notranjost doma dobila praznično podobo. Otroci uživajo, ko lahko s svojim delom ustvarijo nekaj tako čudovitega, vsekakor pa je tudi namen, da se družijo in si izmenjajo novoletne želje.Vedeli so, da se mora Dedek Mraz, ki se je na obisk napovedal pred božičnimi prazniki, dobro počutiti. Z majhnimi gestami se otroci učijo, da sta prispevek skupnosti in pripadnost njej zelo pomembna. V novem letu imamo zanje pripravljenih še več izzivov – in vemo, da jih bodo z veseljem sprejeli.Za TD Rodik, Valerija PučkoINTERNI NASTOP

UČENCEV GODBENIŠKE ŠOLEDecember je za nas, glasbenike, še posebej naporen mesec, saj se nastopi in koncerti vrstijo kot po teko-čem traku. Tudi naša novo postavljena godbeniška šola, ki deluje pod okriljem Brkinske godbe 2000, je prvič dobila možnost, da se predstavi. Sreda, 19. december 2018, je bil za pet novopečenih glasbenikov dan, ko so prvič s svojimi instrumenti stopili na oder. Povabljeni so bili na Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorico, kjer so skupaj z njihovimi učenci pričarali lep večer za starše in ostale poslušalce. Moram priznati, da so se odlično odrezali in niso pokazali niti kančka strahu. Hvala tudi staršem, ki svoje otroke podpirajo in nam zaupajo. Če pa ima še kdo željo po glasbenem ustvarjanju, je vabljen, da se nam pri-druži. Tomaž Škamperle

DEDEK MRAZ V RODIKUKot že nekaj let zapored rodiški otroci v decembru z navduše-njem pričakujejo obisk Dedka Mraza. V pismu, ki so ga otroci dobili domov, jim je obljubil, da jih bo obiskal v četrtek, 20. decembra, in vsem, ki so bili letos pridni in mu napisali svoje želje, prinesel tudi darila.Tisti dan se je v rodiškem vaškem domu zbralo približno 40 rodiških otrok s starši, ki so si najprej ogledali gledališko pred-stavo učencev gledališke skupine iz OŠ Divača. Andersenova pravljica Kraljična na zrnu graha govori o princu, ki je želel poročiti pravo princeso. V tej zgodbi kraljična dokaže svojo občutljivost, ki jo lahko razvije samo prava princesa.Ta predstava je navdušila tudi Dedka Mraza, ki je po predstavi med otroke razdelil tako težko pričakovana darila. Sledila je pogostitev z odličnimi hrenovkami in slastnimi palačinkami, ki so jih pripravile pridne mame otrok. Otroci so obljubili, da bodo še naprej tako pridni in Dedek Mraz je zatrdil, da jih naslednje leto spet obišče.Za TD Rodik, Judita Klun

JANUAR 2019 | MLADARIJE | 3130 | MLADARIJE | JANUAR 2019 MLADARIJE

PREDŠOLSKO LETOVANJE V OBJEMU GORATudi v letošnjem letu bomo člani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana in Vrtec Sežana organizira-li predšolsko letovanje v štiridnevnih izmenah v Kranjski Gori za »male šolarje« Krasa in Brkinov, ki letos vstopajo v osnovno šolo.Otroci bodo po skupinah v družbi vrstnikov in prijateljev letovali v Počitniškem domu Vila Šumica v juniju med 14. in 26. 6. 2019 pod vodstvom pedagoške vodje in spremlje-valk, ki so jih otroci spoznali že v času obiskovanja vrtca. V kateri izmeni bo letovala katera skupina otrok iz posa-meznih enot vrtca, bodo starši pisno obveščeni na osnovi predhodno izpolnjene prijavnice.Počitniški dom Vila Šumica, kjer bodo malčki nastanje-ni, stoji v Triglavskem narodnem parku, odmaknjen od vsakodnevnega mestnega vrveža, lučaj od Kranjske Gore, tik pod Prisojnikom, ob poti na Vršič. Obdan je z naravo, bujnim zelenjem in gorami. Bližnji vrhovi so kot nalašč za pohodništvo in spoznavanje gora. Dom je primeren za izva-janje šol v naravi in naravoslovnih taborov. Ob domu se vije reka Pišnica, ki vodi do bližnjega jezera Jasna in kjer malčki vsako leto neizmerno uživajo. Poleg udobnih sob in jedilni-ce razpolaga dom še z velikim večnamenskim prostorom, ki je namenjen izvajanju razvedrilnih vsebin ter dnevnim in večernim prireditvam, igralnico, otroškim igriščem z igrali in športnimi igrišči. Nemalo je skrivnostnih kotičkov v na-ravi za spodbudno preživljanje prostih uric, za brezskrbno igro, sanjarjenje, pravljice in druženje z vrstniki. Na voljo sta še slikoviti Kmečka soba s krušno pečjo in Pehtina ka-mra.Vila Šumica je odlično izhodišče za tradicionalni obisk Ke-kčeve dežele, edinstvenega izvira Save Dolinke ter za nara-voslovne ekskurzije v osrčje Triglavskega narodnega parka (dolina Krnice, Zelenci) in krajše gorske ture (Sleme s Ta-marjem, Mavrinc, Martuljški slapovi, Brvogi, Srednji vrh). Gorski svet in neokrnjena narava okrog vile omogočata sproščeno in zabavno spoznavanje pojavov v naravi skozi vse letne čase. Letovanje brez staršev, v skupini z vrstniki in pod budnim očesom vzgojiteljic bo tako zagotovo odlična priložnost za izkustveno učenje in vzgojo. Znotraj življenja v skupini se otrok uči spoštovati skupna pravila in dogo-vore, različne interese, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejavnosti se povezujejo otroci različnih starosti, iz različnih socialnih okolij, pridobivajo nove izkušnje, razvi-jajo svojo kreativnost, tkejo nova prijateljstva in širijo svoja obzorja. Otroci bodo lahko uživali v celodnevnih aktivno-stih na svežem zraku, hkrati pa jim ne bo manjkalo poučnih in ustvarjalnih dejavnosti. Usvajanje novih veščin, ki sledijo načelom trajnostno naravnanega načina življenja in vseži-vljenjskega učenja, pa popestri tudi zabavni program, ki ga spremljevalci skupin otrok vnaprej vedno skrbno pripravijo.Vse informacije in prijavnice o letovanju lahko prejmete na sedežu društva MDPM Sežana, Partizanska 18, Sežana, tel. 05 / 734 14 86 in na spletni strani www.mdpm.si ali v Vrtcu Sežana, tel. 05 / 731 02 22.Ana PangosMedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

NOVO! IGRIVO IN POUČNO NA OSNOVNI ŠOLIZ novim letom so se tla naše šole obarvala v pi-sane barve. Na razredni stopnji lahko naši naj-mlajši razvijajo motoriko s pomočjo Moto-rične poti (pikice, stopinje, krogi, žabice in lokvanji), na predmetni stopnji pa lahko učenci ska-čejo na ristancu in telovadijo s pomočjo igre Twister.

Letovanje za predšolske otroke

KRANJSKA GORA 2019v juniju, 14.–26. 6. 2019,v štirih 4-dnevnih izmenah

MDPM Sežana, Partizanska 18,6210 Sežana

tel. 05 / 734 14 [email protected], www.mdpm.si

To je prvi del projekta, ki se bo v prihodnje nadaljeval. Radi bi šolo popestrili še z drugimi poslikavami, zunanje igrišče pa pobarvali z različnimi talni-mi igrami.OŠ DBB Hrpelje

STARA LJUBLJANA IN ŠOLSKI MUZEJ - 5. razredV šolskem muzeju je bilo zelo lepo. Punce smo morale obleči halje, fantje brezrokavnike ter si nadeti rokavnike. Učiteljico smo morali nazivati z »gospodična učiteljica«, saj takrat učiteljice naj ne bi imele časa za družino in se niso smele poroča-ti, saj so imele precej dela že z vzgajanjem šolskih otrok. Če ji je kdo spremenil naziv v »gospa«, je bil kaznovan in je bil primoran sedeti na lesenem osliču. Kljub strogosti gospodične učiteljice pa mi je bila ura lepopisja res všeč.Lana, 5. b

Stara Ljubljana oz. Emona, kot se je takrat ime-novala, je bila krasno mesto. Precej drugačna od te, ki jo poznamo danes. Običajno se sprehodim po Ljubljani, ne da bi se posebej oziral naokrog za starimi znamenitostmi. Tokrat pa je bil voden ogled nekaj posebnega in ob naslednjem spreha-janju po ljubljanskih ulicah bom vsekakor lahko marsikaj zanimivega, kar sem slišal tokrat, predal tudi svoji družini. Tadej, 5. b

STAREJŠI DEČKI PODROČNI PRVAKI V ROKOMETU

V petek, 7. 12. 2018, je ekipa starejših dečkov naše šole nastopila na področnem šolskem tekmovanju v rokometu. Tekmovanje je or-ganizirala OŠ Livade v Izoli. Sodelovalo je 6 šol: OŠ Hrpelje, OŠ Sežana, OŠ Livade Izola, OŠ Koper, OŠ Ankaran in OŠ Antona Uk-marja Koper.Naša ekipa je uvodni del turnirja odigrala zelo dobro in zmagala proti OŠ AU Koper in OŠ Livade Izola.Polfinalno tekmo turnirja proti OŠ Sežana so naši začeli silovito in povedli s 6 : 1, viso-ko prednost so ohranjali do konca tekme.

Na finalni tekmi turnirja je bil nasprotnik ponovno OŠ Antona Ukmarja KP. Tekma

je bila izenačena do zadnjih minut, igralo se je gol za gol, nakar so v zaključku tekme igralci naše šole ukradli nekaj žog nasprotniku in od-ločili tekmo v svojo korist. V četrtfinale Slovenije sta se uvrstili prvo- in drugouvrščena ekipa – OŠ Hrpelje in OŠ An-tona Ukmarja KP.Čestitamo!OŠ DBB Hrpelje

ČESTITKE!!!

ŠOLA V NARAVI - 5. razredCERKNO

Kako odkrivati potencial in zanimanje za poklic pri otroku?V čem je otrok najboljši in kaj ga sploh veseli? Kako otroku pomagati, da se bo od-ločil za pravo smer študija in izbiro poklica? Kako pri otroku graditi dobro uspešno podjetniško zgodbo?

Odgovore na ta vprašanja boste izvedeli na odličnem predavanju, ki ga bo vodil Danijel Volčič, mentor inovativnega podjetništva in poznavalec Startup področja, na osnovni šoli, v torek, 12. 2., ob 17h!Vabljeni!

Zelo sem vesela, ker sem prevozila progo za tekmovanje in ker sem se naučila smučati. (Anika B., 5. a)

32 | MLADARIJE | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | MLADARIJE | 33

Vesela sem, da sem prvič v življenju stala na smučeh. Uživala sem v dveh zabavah,

ki smo jih imeli.(Erin, 5. a)

Zelo sem ponosna nase in na vse sošolce, ker smo se naučili smučati.

(Ana P., 5. a)

IME IN PRIIMEK: Žiga VatovecROJEN: 12. 10. 2018DOLŽINA IN TEŽA: 58 cm in 3850 gSTARŠA: Tanja in SebastjanBRATEC: LukaDRUŽINA STANUJE V: Brezovici pri Materiji

V petek, 12. 10. 2018, sem 4 dni po roku razveselil mamico Tanjo, tatija Se-bastjana, ki je bil mamici v res veliko pomoč pri porodu, in bratca Luka, ki je komaj čakal, da se mu pridružim pri vragolijah. Seveda pa so se mojega prihoda razveselili tudi noni Mirela in Brigita, nono Kvirino, pranone Marija, Sonja in Berta, pranono Viktor, vse sorodstvo ter vsi prijatelji.Pravijo, da sem zelo priden: spim, jem in se lepo redim. Zelo uživam na sve-žem zraku in dolgih sprehodih. Tudi vožnja v avtu mi zelo ugaja, ker vem, da gremo takrat pohajat. Med spanjem pa že kujem načrte, kako bova z bratcem, ko malo zrastem, ponagajala domačim.

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICA

POZDRAVLJEN, NOVOROJENČEK!

Dobrodošel, Žiga!

VESELI DECEMBER V VRTCU MATERIJADecember se še niti začel ni, ko nas je v vrtcu pričakalo veliko presenečenje. V garderobi smo zagledali veliko, okrašeno in z lučkami osvetlje-no jelko. Vrata v našo dežurno igralnico so bila zaklenjena, ključa nikjer. Le kaj se dogaja, smo se spraševali. Ko smo končno našli ključ v našem nabiralniku in odklenili vrata v igralnico, smo imeli kaj videti. Praznično okrašene mize so se šibile pod dobrotami, vse je bilo pravljično okra-šeno. Pismo,ki smo ga našli pod jelko, je konč-no pojasnilo skrivnost, kdo je vse to »zakrivil«. Palčki iz zasnežene dežele so nas spet obiskali in nam pripravili to in še marsikatero presenečenje. Dobili smo tudi naloge, ki niso bile pretežke, in smo jih z veseljem izpolnili.Čez nekaj dni smo si v vrtcu ogledali lutkovno igrico »Ptičji Dedek Mraz«, v glavnih vlogah so nastopile kar naše mame, in nas res navdušile.Vsak dan smo ustvarjali, plesali …, in ker to radi počnemo, so palčki k nam povabili gospo Miloj-ko Širca, vodjo plesne skupine »Mehki čevlji«. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da smo to dopoldne z njo vsi neskončno uživali in jo pova-bili k ponovnemu obisku.Najbolj smo se veselili obiska Dedka Mraza, ki nas tudi tokrat ni razočaral. Prinesel je darila za vse otroke in za obe skupini v vrtcu, z nami malce pokramljal in z veseljem prisluhnil pesmicam, ki smo mu jih zapeli. Želeli bi si daljšega obiska, vendar se mu je mudilo še k drugim otrokom in smo se morali prekmalu posloviti. Veseli nas, da se vidimo spet drugo leto, saj nam je to zatrdno obljubil.Tik pred božično-novoletnimi prazniki pa smo praznovali prihod novega letnega časa – zime. Oblečeni v snežake, s papirnatimi lonci na gla-vah, ki smo si jih sami naredili, smo zaplesa-li ples »Delamo snežaka«. Upamo, da ga bomo pred vrtcem tudi res lahko naredili …Vsem pošiljamo en lep zimski pozdrav!Otroci skupin Rožice in Žogice s strokovnimi de-lavkami

Prvi dan so se mi noge zelo tresle, v petek smo se pa čisto brez strahu zapodili tudi po

zelo strmih progah.(Rene, 5. b)

Lepo mi je bilo, ko smo smučali, plavali in bili v sobah. Le pravila bi si želela, da ne bi bila tako stroga. Kosila so bila zelooo

okusna! Vaditelji pa zelo prijazni.(Naaya, 5. b)

Dobro sem se imela, čeprav sem zelo pogrešala dom. Všeč mi je bilo, da sem se

končno naučila smučati.(Veronika, 5. b)

JANUAR 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 35

DECEMBRSKI UTRINKIV prazničnem decembru se je v našem vrtcu veliko dogajalo. Izdelovali smo voščilnice, okraske, okra-sili smo vrtec, jelko, se igrali z novimi igračami …Ogledali smo si tudi dve gledališki predstavi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vzgojiteljicam iz Vrtca Koper, ki so nam zaigrale igrico »Zmeda v Pingvi-njem mestu«. Ekipa Vrtca Hrpelje

34 | MLADARIJE | JANUAR 2019 ZA VSAKEGA NEKAJ

Februarja se na ko-ledarju pojavi Va-lentinovo, praznik ljubezni. Sprva se je praznik svetega Valentina prazno-

val kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu, precej dru-gačno vlogo je dobil po visokem sre-dnjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni, danes pa je marsikje že skomercializiran. Za-kaj? Ker bi si praznik ljubezni za-služil kaj več od zgolj nakupovanja šopkov in darilc, okrašenih s srčki. Ljubezen je toliko stara, kot je 'staro' vesolje, saj je to ena od najmogoč-nejših sil, ki delujejo na nas (tudi kvantna fizika temu pritrjuje). Tu ni mišljena zgolj partnerska ljubezen, saj je ta samo ena od neštetih mani-festacij. Mišljena je tista sila, ki zaje-ma vse, kar je živega in neživega, ki je popolna ustvarjalka in zdravilka ter izvira iz našega čistega bistva. V kolikšni meri na naši ljubi Zemlji-ci ljubezen dejansko živimo, pa je druga zgodba. Od vekomaj je bila med najpomembnejšimi človeškimi vrednotami, zato ne preseneča, da je tudi v najtemnejših časih (takrat morda še bolj) vir moči in upanja. In neskončen vir navdiha, ne samo za umetnike. Človek je od vedno častil ljubezen, o čemer pričajo tudi različ-ni mitološki bogovi in boginje. Med bolj znanimi so ti:

Kupid ali AmorKupid je sin Venere in Marsa in je eden od najbolj znanih bogov ljube-zni iz rimske mitologije (danes je tudi simbol Valentinovega). Je bog erotič-ne ljubezni, privlačnosti in lepote. Ima lok in puščico, ki jo izstreli v srce, da s tem v obstreljencu zaneti ljubezen. Zato zaljubljencem slikovito rečemo, da jih je zadela Amorjeva puščica. ErosEros je bog ljubezni, strasti in spolno-sti iz grške mitologije, čaščen pa je bil tudi pri priprošnjah za plodnost. Nekateri starogrški viri pravijo, da je sin Afrodite in Aresa ali Hefajsta, dru-gi pa da je utelešenje življenjske sile, ki se je rodila iz prvobitnega Kaosa. Njegova žena je bila Psiha. Prikazuje-jo ga kot mladega in krilatega dečka z lokom in puščico, ki jo lahko izstreli v srce smrtnika ali boga. Ta je lahko zlata z golobjim perjem, ki ustvari lju-bezen, ali pa siva s sovjim perjem, ki

povzroči 'neodločenost'.

AfroditaV grški mitologiji je Afrodita boginja ljubezni, lepote, poželenja in spolno-sti. Legenda pravi, da se je rodila iz morske pene, ki jo je oplodil bog neba Uran. Ker ima ljubezen v življenju ljudi in bogov zelo pomembno vlogo, je bila Afrodita zelo cenjena. Če so jo častili in ji prinašali darove, je bila ljudem naklonjena, znala pa je biti tudi nepredvidljiva, o čemer priča zgodba o Narcisu, ki ga je Afrodita potem, ko je zavrnil lju-bezen nimfe Eho, kaznovala tako, da se je zaljubil v svojo lastno podobo v vodi. Ker se mu je ta izmikala, je od hrepenenja shiral in se nazadnje spre-menil v narciso. No, pa tudi Afrodita kljub vsemu ni imela sreče v ljubezni.

VeneraKar je v grški mitologiji boginja Af-rodita, je v rimski Venera. Bila je zelo priljubljena zaradi svoje lepote in je imela glavno vlogo v veliko rimskih festivalov. Častili so jo kot zaščitnico ljubezni, poroke in lepote. Rimljani so veliko mitov o grški Afroditi prene-sli v svojo kulturo in jih spremenili v mite o Veneri. Poročena je bila z Vul-kanom, a ga je ves čas varala z njego-vim bratom Marsom.

FreyaFreya je boginja ljubezni, lepote in plodnosti iz nordijske mitologije, ki je po priljubljenosti enakovredna Af-roditi in Veneri. V staronorveškem jeziku beseda 'freya' pomeni ženska in voditeljica. Bila je tudi boginja voj-ne in smrti – po bitkah je k sebi vzela polovico padlih, druga polovica pa je odšla k bogu Odinu. Potovala je s kočijo, v katero sta bili vpreženi dve mački, sama pa se je lahko spreme-nila v sokola, saj je imela ogrinjalo iz sokoljega perja, ki ga je posojala tudi drugim. Spremljal jo je divji prašič, ki ga je znala jezditi, zato je požela tudi zgražanje in namige na promisku-itetnost. Njen mož Or (to naj bi bil dejansko Odin) je bil veliko odsoten, zato je za njim točila solze iz rdečega zlata. K njej so se zatekale ženske v svojih priprošnjah za pomoč pri poro-du. Velja za boginjo, ki se rada zabava, ima pa tudi jasnovidne in čarodejske sposobnosti, ki jih je posredovala tako bogovom kot ljudem.Freya – tako jo je upodobil švedski sli-kar John Bauer leta 1905.

KamadevaKamadeva je božanstvo iz indijske mitologije, ki vlada človeški ljubezni, poželenju in izpolnjenim željam. Nje-govo ime izhaja iz besed 'bog ljubezni'. Je zelene polti, velikokrat je upodo-bljen s puščico, podobno kot Kupid, le da je bil njegov lok iz sladkornega trsa, s struno iz čebel. Puščice so bile odišavljene z vonjem petih različnih cvetlic, jezdil pa je papagaja.

XochipilliAzteki so v uradni zgodovini znani po svoji bojevitosti in krutosti. A ven-dar so novejše raziskave azteške mi-tologije pokazale tudi njihovo drugo plat, namreč, enemu od božanstev so posvečali svoje glasbene festivale in poezijo. To je bil Xochipilli, zelo spo-štovan bog ljubezni, umetnosti, lepo-te, poezije, plesa in jutranjega sonca, njegovo ime pa pomeni 'princ rož', pri čemer naj bi roža simbolizirala dušo. Imel je ženo Mayahuel, ki ni bila bogi-nja, ampak smrtnica. Xochipilli je po-zneje postal zavetnik homoseksualcev in moških prostitutov.

InannaInanna je boginja ljubezni, lepote, spolnosti in plodnosti iz sumerske mitologije. Bila je tudi boginja vojne in pravice. Bila je med najbolj obože-vanimi božanstvi in ljudje so v njeno čast zgradili templje po vsej Mezopo-tamiji. Asirci in Babilonci so jo častili pod imenom IŠTAR, prav tako kot boginjo ljubezni, plodnosti in vojne. Imela je veliko ljubimcev, njeno mesto je bilo Uruk.

OshunOshun je zahodnoafriška boginja lju-bezni, plodnosti in spolnosti, je pa tudi zaščitnica sladkih voda. Zato je njen sveti prostor doma spalnica, v naravi pa so to reke, potoki in jezera. Je prijetna, velikodušna, zelo karizma-tična in ima dober okus za marsikaj.

36 | ZA VSAKEGA NEKAJ | JANUAR 2019

VABLJENI K SODELOVANJU!#SOUNDRESEARCH – projekt, ki povezuje umetnost

Glasbeni projekt Soundresearch je bil ustvarjen po dvajsetih letih mo-jega osebnega delovanja na področju glasbene produkcije pri nas in v tujini. V letih snemanja v studijih in sodelo-vanj na največjih slovenskih glasbenih festivalih (Ema, MMS, Slovenska po-pevka, DSZG, itd.. ), sem kot glasbeni producent prišel do največjega izziva na svoji ustvarjalni poti - ustvarjati zvok in povezovati umetnost.Z namenom, da bi raziskoval zvok, prostor in gibanje na popolnoma dru-gačen način, preko slike zvoka, ki jo vsi poznamo in jo doživljamo brez aparatur, sem želel v projekt dodati še svobodno izražanje človeka samega. S povabilom profesionalnih umetni-kov in umetnikov amaterjev smo na ta način izvedli že preko 30 različnih Soundresearch-ev.Želja po razširitvi projekta pa pove-zuje še veliko več ljudi in specifičnih lokacij, ki bi jih lahko zvočno raziskali ter na ta način sprožili nastajanje no-vih umetniških del (likovnih, plesnih, literarnih in seveda glasbenih), ki bi bila unikatna ter povezana z določe-nim krajem in umetniki, ki delujejo v

tistem kraju.

Kako raziskovanje poteka?Vsa srečanja so povezana s snema-njem zvoka in videa, zato da je prav vsak trenutek posnet in unikaten, neponovljiv. Zbere se približno 10 izvajalcev, predhodno prijavljenih s pripravljeno zgodbo, ki jo izrazijo na različne načine. Do sedaj sem z nači-nom snemanja na en skupni mikrofon gostil kantavtorje, rock band-e, pev-ske zbore, pihalni orkester, folklorne skupine, pevce,.., ki so se nato pove-zali z lokalnimi likovnimi, plesnimi ali literarnimi umetniki. Cilj povezo-vanja in ustvarjanja postane ogledalo človeka, ki sam preko iskanja sebe in poslušanja okolice soustvari trenutke. Moj cilj je pa vse skupaj profesionalno posneti in čim manj vplivati na konč-no produkcijo, ki izzide in jo vsak od soustvarjalcev lahko širi med lju-di, bodisi preko socialnih omrežij ali ostalih prenosnikov.

Projekt povezuje in neposredno pro-movira tudi;turistične objekte (muzeje, kulturne

domove, cerkve, stare objekte, trge, domačije)velika ali mala podjetja (sodelovanja s čevljarji, šivalnicami, med kuho v re-stavracijah,..)izobraževalne ustanove (šole, vrtci, knjižnice,..)mladino (centralni mestni parki, vasi, vadnice, centre za mladino,.. )sodelovanje na prireditvah, ki so orga-nizirane s strani občin, krajevnih sku-pnosti (Sladka Istra Koper…)

Če vas zanima sodelovanje v projek-tu na različne načine in če bi želeli umetnikom podariti življensko iz-kušnjo ter s tem vzporedno promo-virati znamenite prostore ali karkoli drugega, vas vabim, da me kontak-tirate.

Umetnost je široka in mi smo del nje. Na nas je to, kar bomo za seboj pustili.Gaber Radojevič [email protected] Članek ni bil lektoriran.

Ceni lepe stvari, še posebej zlato. Rada se smeji in želi, da so vsi srečni. Je zaščitnica nigerijske reke Osun in ji vsako leto posvetijo festival.

AineAine je keltska boginja ljubezni, pole-tja, obilja in neodvisnosti. Povezujejo jo s soncem in poletnim sončevim obratom, ponekod pa jo upodablja-jo tudi kot rdečo kobilo. K njej so se

obračali s prošnjami za plodnost in rast, saj je imela moč nad pridelki in domačimi živalmi. Zgodnejši miti pri-povedujejo, da jo je Ailil Aulom (bo-doči kralj Munstra) posilil, vendar mu je Aine zmaknila nož in mu odrezala uho, zaradi česar po starih irskih za-konih ni mogel postati kralj, saj ni bil več 'popoln'. Zelo so jo častile ženske, saj jim je v tistih dokaj neizprosnih

časih vlivala moč in upanje. To je bo-ginja, ki je ljudi naučila, kaj je prava ljubezen.

In h kateremu bogu, boginji ali bo-žanstvu boste pa vi izrekli priprošnjo letošnjega Valentinovega? ;-)Nives Mahne Čehovin(Vir: različne spletne strani)

SKEČDogajanje: Prva leta po drugi svetovni vojni na dvorišču istrske hišeOsebe: Toni: oče, poglavar družine, starejši moški.Mrika: Tonijeva žena, gospodinja, starejša ženskaNovinar: mlad moški

TONI: (plete košaro in godrnja. Beke se mu lomijo) Šajeta jo vzeme. Na, tude ta se je zlomila. MRIKA: (ravno pride iz hiše in sliši godrnjanje) Ka te jezi? Se zjutraj nredo prevelk požirk žegnene vede, ne (šnopsa), ztu te jezi jen zbada v grle.TONI: Molče, molči ala. Ne me dražet!MRIKA: Te prov neč ne dražen. Govorim za toje dobro.TONI: Z moje dobro, z moje dobro. Tude tu me braneš, z moje dobro. lhko be tude kej nrdila z moje dobro.MRIKA: Kam već, ka ne deln vse zate in z toje dobro.NOVINAR: (prihaja na dvorišče) Dober dan, dober dan, je kdu doma?TONI: (ženi) Tam s ceste nekdu kliče. Hode pogledt, kdu je.MRIKA: (gre pogledat) Naprej, naprej tovariš. Kaj koga jšćeste?NOVINAR: Vas iščem, vas. (iz torbe vzame notes in svinčnik) So me poslale, da nardim z vame inter-vju.TONI: Ne, ne te ne boste neč poterjo. Mi smo vse plaćele.MRIKA: Zakaj se tku siten. Tovariš bo vse povedo, kar želi.NOVINAR: Ne se ustrašt, očka, ne. Ne bo neč hudga, samo pogovoro be se rad. MRIKA: A taku. Vi samo vprašajte. Mi smo poštene ljudje in bomo vse po pravice vdgovorile. (gre v hišo)NOVINAR: Glejte očka. Vojna je končana in zanima me, kako je tukaj pri vas. TONI: Dobro je dobro. Zdej lahko delam brez straha. Zemle nemam, ne, spletn kšno košaro jen zakrpan kšen šulen, pa je. Zame jen z mater je. Samo, d je mer. Tu je glavno … NOVINAR: Kako pa kej oblast? TONI: Oblast ku oblast. Zdej pravejo, d je naša, ma jest se njsen nkle mejšo z oblastjo.MRIKA: (se vrne iz hiše in s pogledom ošvrkne moža, češ pazi, kaj govoriš) NOVINAR: Kaj pa vi, mamca, kako se kaj danes živi? Kako mož, otroci?MRIKA: Hmm, moža, oblast jen duhovnika je treba zmerj ubugat. Vtrece, pa ku vtrece. Dšpetlove jen nekole siti.NOVINAR: No in koliko jih imata?MRIKA: Kouko jeh je buh dau, se zstope.TONI: Jen ćej sen bil jest tacejt?MRIKA: Molče, molče, ka te nej sran tku govert.TONI: Še njsen reko neč slabga. (in nadaljuje s pletenjem)MRIKA: Ne zmert, tovariš. Toni stegne jezk predolgo, znaste, ke ne be smel. NOVINAR: Nič, nič hudega, mamca. Tako, to bo vse za enkrat.MRIKA: Še njste neč čou ne zapiso, je res tovariš?NOVINAR: (se nasmehne in pospravi svinčnik in notes) Nisem ne. Ne se bat mamca, sedaj imamo ljudsko oblast.Ivan Novak


SoundReserch bo v KD Hrpelje 24. 2.,

med 10h in 18h!

38 | ZA VSAKEGA NEKAJ | JANUAR 2019 JANUAR 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 39

Primer: konflikt med partnerjema in kako se preko njega povezujetaPrimer: partnerja živita skupaj in ima-ta dva otroka. Konflikt nastane med možem in ženo, ker se vse vrti okrog skrbi za otroke in strahu pred bližino. Tako med sabo ohranjata »varno razdaljo«. Nefunk-cionalni odnosi iz primarne družine obarvajo pogled posameznika, saj se boji, da se bo preteklost ponovila. Zato se zaščiti pred bolečino, ki jo je nekoč že doživel. Gospa je bila že v zgodnjih letih zavr-žena in zlorabljena. Razvila se je ne-varna navezanost, kjer intimni odnosi prebujajo ogromno strahu pred bližino in nezaupanje do drugega. Prisoten je tudi strah pred osamljenostjo. To je ne-kaj, kar je kot deklica doživela že zelo zgodaj v svojem življenju. Nikoli ni ve-dela, kaj se bo zgodilo in če bo lahko računala na starše, da ji bodo stali ob strani. Mož ne zna in telesno ne zmore biti ob ženi, saj ga njena potreba po bliži-ni duši in preobremenjuje. Zato beži v osamo in delo, kar mu nudi kratkotraj-no varnost. Ženo doživlja kot naporno žensko, ki samo nekaj zahteva, njega pa ne razume in ne vidi. Tako se mu ponovi njegova otroška zgodba, polna žalosti, zavrženosti in obupa. Vzdušje nevrednosti in nemoči ob mami, ki ni znala videti majhnega fantka in njego-vih potreb. Še več, moral je biti mamin rešitelj in zaveznik.

Primer konflikta v partnerskem odno-su – prepir o skrbi za otroke.Žena: »Kje si bil, ko sem jaz skrbela za otroke in jih vozila v vrtec in na aktiv-nosti?«Mož: »Delal sem!« (čuti jezo)Žena: »A skrb za otroke ni delo? Eno

in isto, vedno ista stvar, za vse sem sama ...« (žalost)Mož: »Vidite, kako je pri nas, vedno sem jaz kriv, ne morem več tega poslušati.«T: »Se čutite zelo nerazumljeni, se zato umikate v delo?«Mož: »Enostavno ne zdržim več, grem delat, tudi doma se umaknem v svoj prostor, samo da imam mir. Preveč je, požrla me bo.«Partnerja se s konfliktom zaščitita pred bližino, saj ju je strah, da bi drug drugega videla v vsej svoji ranljivosti. Konflikt ju zaščiti pred ponovnim do-živetjem bolečih ran iz preteklosti, kjer sta prvič doživela zavrnjenost, spregle-danost, neljubljenost. V spodnjem primeru – dialogu lahko vidimo uporabo terapevtskih tehnik v procesu terapije, regulacijo čutenj in dvojno zavedanje. Terapevt v »tu in sedaj« vnaša spomin iz preteklosti in ju povezuje. Hkrati pa postavlja jasne razmejitve.

Žena: »Samo tvoje bližine si želim!« (pove možu) »Kako grozno je to slišati, opisuje me, kot da sem pijavka. Pogre-šam ga, on me pa vedno znova odrine, kot da bi mu bila odveč.« (pove terapev-tu)T: »To tako boli, ko je vaše zanimanje doživeto kot posesivnost in pritisk. Srce razbija in roke so potne. Se človek kar umakne in bi samo jokal. Kje je to majh-na punčka že doživela?«Ž: »Ja, tako pogosto sem bila sama, vsem odveč, vsi so samo govorili, da ni-majo časa, da naj se umaknem ...«T: »Ni nihče videl tiste punčke, se zani-mal zanjo, je morala kar razumeti, da so vsi tako zaposleni?«Ž: »Ja, vse je morala razumeti.«T: »Tako se je trudila, poskušala vedno znova najti pravi trenutek, da bi bili

starši z njo ...«Ž: »Pa nikoli ni bilo, nič ni bilo prav.«T: »Kam pa je šla punčka, ko je bila ža-lostna? Je bil kakšen pliško?«Ž: »Sem imela zajčka, samo to igračko sem imela ...«T: »In je njemu vse povedala, je zajček videl solze in žalost punčke?«...M: »Nisem vedel, da tudi ti veš, kaj po-meni biti sam.« (pove ženi)T: »In se tukaj vse tako ponovi med vama. Ponovno ostanete sami, preveč morate razumeti, da vas tudi mož sedaj odriva proč in kaže, da ste mu odveč. Je to zelo poznano? Ta nemoč, nerazumlje-nost. Je stvar preteklosti, vse to je že mi-nilo, sedaj se samo ponovno prebuja, v upanju, da se bo razčistilo. Sedaj ste na varnem, sedite v varnem prostoru, ste odrasla ženska, imate moč, sedaj lahko naredite drugače. Vam, gospod, pa žena s svojim pogrešanjem nehote prebudi vašo mamo, ki je bila tako naporna za vas. In se telo avtomatično odzove z od-porom. Oba imata vse možnosti, da na-redita tokrat drugače.«

Nadaljevanje članka bo objavljeno v naslednji izdaji glasila. Celoten članek je dostopen na spletni strani psihotera-pije Taša na spodnji povezavi.

Vprašanja lahko pošljete na e-poštni naslov: [email protected] ali pa preko spletne strani www.psihote-rapijatasa.comOdgovori oz. tema bo obravnavana v naslednjem članku. Oseba bo ostala anonimna.

Želim vam vse dobro,Taša

Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specializantka zakonske in družinske tera-pije, relacijskega družinskega modela na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora in v zasebni praksi v Sežani. Foto: Polona Makovec Bela potica

Priprava testaZdrobimo kvas in mu dodamo žličko sladkorja, moke in 1 dcl tople vode. Pustimo, da kvasec vzhaja 10 minut.Jajca stepemo skupaj s sladkorjem, vaniljinim sladkorjem in nastrgano limonino lupinico. Zmesi dodamo mleko in vse skupaj dobro zmešamo.V moko vlijemo kvasec in jajca z mlekom. Zamesimo testo. Vzhaja naj 1 uro.V tem času pripravimo nadev. V večji skledi razdrobimo sredico kruha. Jajca stepemo s sladkorjem in v zmes vmeša-

mo kruh. Dodamo še stopljeno maslo (ne prevroče), rum in limonino lupinico. Mešamo toliko časa, da nastane gladka zmes. Lahko dodamo tudi rozine.Vzhajano testo razdelimo na dva hlebčka. Oba razvaljamo v obliki pravokotnika (debelina 1 cm). Namažemo z nadevom. Zvijemo in vzhajamo še eno uro. Zmešamo rumenjak in olje ter premažemo po vrhu. Večkrat prebodemo z zobotrebcem.Pečemo približno eno uro na 170 °C. Foto: Daša Rebec

PARTNERSTVO IN KONFLIKT V ODNOSU (nadaljevanje članka iz prejšnje številke)

Recepti naših non

Vir: knjiga v izdaji OŠ DBB Hrpelje »Babica, povej mi«

Sestavine za nadev:1 dan stara štruca kruha (samo sredica)125 g masla15 dag sladkorja6 jajcrum nastrgana limonina lupinica

Sestavine za testo:500 g moke4 jajca10 dag sladkorjavaniljev sladkor2,5 dcl mleka5 g kvasanastrgana limonina lupinica

Strah in solzePregledoval sem nekaj starih filmskih revij in naletel na re-zultate spletne ankete, ki je potekala leta 2010. Skoraj 3000 Britancev se je strinjalo, da je Bambi največja limonada vseh časov. Večino solz so gledalci prelili v trenutku, ko je Bambi opazoval, kako je bila njegova mati ustreljena. Tudi sam imam nekaj filmskih trenutkov, ki so me kot 'majhno deklico' spravili v jok. Zjokal se nisem pri Bambiju, temveč pri drugem Disneyjevem klasiku, Mowgliju. Nisem mogel prenesti, da je »človeški fant« zapustil svoje živalske prija-telje in se preselil v »človeško vas«. S svojim kričanjem in jokom sem tako za veliko ljudi v kinu uničil zadnjih nekaj minut filma. Tudi »Vsi psi gredo v raj« (All dogs go to hea-ven) je bila risanka, ki je moja mlada duša ni prenesla. Več mrtvih živali v 90 minutah je nekaj, zaradi česar se prepro-sto nisem mogel obvladati. Čudno naključje je, da imam zdaj tasta, ki je lovec. On naredi slasten divjačinski golaž, ki ga obožujem, toda otrok v meni ne more in ne more prenehati razmišljati: »Ubil si Bambija, ti baraba!«V zadnjih nekaj letih sem opazil, da me med gledanjem fil-mov čustva ne prevzamejo več. Verjetno sem videl preveč risanih živali umreti ali pa preprosto zaradi dejstva, da me je življenje utrdilo. Kot da bi bil profesionalni igralec po-kra, sedim pred televizijo, brez čustev, brez solz, brez stra-hu in skoraj brez smeha. Slednje je verjetno posledica, da v Hollywoodu v zadnjem času primankuje idej in ne more-jo ustvariti veliko dobrih komedij. Zdi se, da tam domuje pravilo kvantitete in ne kvalitete. Tudi filmi o raku, aidsu, posilstvu ali umirajočih otrocih ne vplivajo več name. Ne morem zanikati, da se moje razpoloženje ne spremeni, če gledam žalosten film, ampak jok? Ne več.

Da me med gledanjem filmov ni bilo nikoli strah, se lahko zahvalim sosedovemu sinu, nekoliko starejšemu od mene. Ko smo pri njem doma gledali film, je bil ta verjetno ocenjen daleč nad mojo starost. Večkrat smo se otroci iz soseske zbrali, da bi sku-paj pogledali kakšnega. Prikovani pred televizor v dnevni sobi, smo vsi samo čakali na trenutek v filmu, ko je bila varuška s puščico ustreljena na sredo čela. Vsi ostali so se temu smejali in takrat sem se naučil, da smrt in nasilje v filmu nista strašna, temveč smešna. Ne bojim se več, lahko se zgodi, da skočim s sedeža, ko slišim glasen zvok, ampak to je to. Pogrešam čase, ko je bilo gledanje filmov čustveni tobogan. Danes, ko na daljincu pritisnemo gumb za priž-ig, se na televizijskem zaslonu takoj prikažejo raznorazne dnevne smeti. Na to so se ljudje navadili in jih zato nič več ne pretrese. Ljudi preprosto ne briga več.Bambi je vedel, kako spraviti ljudi v jok. Filmski lik, poln nedolžnosti, s katerim grdo ravnajo, je odlična sestavina za solze. Toda Bambija so ustvarili že pred skoraj 80 leti in v teh letih se je veliko spremenilo. Ljudje so postali vse bolj močni ter pokažejo vse manj sočutja pred in za zaslonom. Ko prestopi naše meje na tisoče imigrantskih otrok, so nam ti v breme. Sploh nas ne gane. Mogoče bi moralo podje-tje Walt Disney spet vzeti v roke svinčnik in napisati nekaj pesmi, da spet dosežejo srca ljudi. Mogoče o Disneyjevem junaku Ahmed el Bambiju ali kaj podobnega. Mogoče nas bo to zdramilo. Narisani jelenček je povzročil, da je veliko ljudi jokalo. Narisani jelenček je povzročil veliko več solz, kot na tisoče sestradanih, premraženih otrok imigrantov, ki so prečkali naše meje. In to dejstvo me resnično spravi v jok ...


Fotozgodba – imate svojo?V prvi letošnji številki pričenjamo z novo rubriko v Občinskem glasilu: zgodba v fotografijah ali fotozgodba. Pobudo zanjo je dala Martina Poles, ki je tudi poskrbela za prvo foto-zgodbo. Avtorica je Klara Širovnik. V svoji zgodbi je predstavila ženo, ki ima rada jabolka. Pričela jih je suši-ti za zimo, in ker je to počela tako dobro, se je hobi spremenil v delo. Fotozgodba zajema utrinke njenega dela – sušenja jabolk in fotografije imajo umetniško vrednost.Odslej pa vabimo še vas k sodelo-vanju! Opažamo, da je med našimi bralci veliko takih, ki radi pritisne-jo na sprožilec svojega fotoaparata. Že imate svojo fotozgodbo? Pošlji-te nam jo v objavo, veseli je bomo. Zgodba je lahko karkoli. Mogoče samo utrinek dneva … Pošljite tudi kratek opis v dveh ali treh stavkih in največ 8 fotografij, oblikovanih v zgodbo. Rok za naslednjo številko je: 15. 2. 2019. Pošljite nam preko WeTrans-ferja na [email protected] ali preko Google Drive. Uredništvo

(Med)godbeniške vezi v težkih trenutkihSpomin …Edini, ki ostane močan nad vsem,edini cvet, ki ne ovene,edini val, ki se ne razbije,edina luč, ki ne ugasne.

Prvi dan novega leta. Navadno miren dan, ko smo vsi še bolj ali manj neprespani od praznovanja vstopa v novo leto, dan, ki ga preživimo v družbi svojih najdražjih, ko si voščimo in zaželimo vse dobro v prihajajočem letu. Vstop v letošnje novo leto pa ni bil za vse tako vesel.Verjetno je le malo takih, ki ne bi slišali za tragično prometno nesrečo, ki je na silvestrski večer prizadela Komenski kras. Žalostna vest je prizadela tudi naše društvo, saj so bili v nesreči udeleženi tudi člani Pihalnega orkestra Komen, s katerim veliko sodelujemo. Žal je tisto noč življenje izgubil član domačega orkestra, 18-letni tubist Enej Rener.V sredo, 9. 1. 2019, smo predstavniki Brkinske godbe 2000 s predsednico društva Eneja pospremili na njegovi zadnji poti. Domači orkester mu je ob slovesu zaigral skladbo »Ne bodi kot drugi« od Ditke. Skladbo, ki so jo igrali na novoletnem koncertu in je bila Eneju všeč. Z orkestrom sta sodelovala tudi naš dirigent Tomaž Škamperle kot klarinetist ter saksofonist Vid Starc, kateremu so zaupali solo.Društvo Brkinska godba 2000 vsem svojcem izreka iskreno sožalje, tamkajšnjemu orkestru pa bomo še naprej v oporo in pomoč.

UO BG 2000

VABILO NA SVETOPISEMSKI MARATON V župnišču v Hrpeljah bo v soboto, 26. 1., potekal svetopisemski maraton. Bralce bo vodilo geslo »Nič ne skrbite« (Filip 4,6), ki izhaja iz spodbude sv. Pa-vla v pismu Filipljanom: »4 Veselite se v Gospodu zmeraj; pona-vljam vam, veselite se. 5 Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. 6 Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. 7 In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristu-su Jezusu. 8 Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravič-no, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hva-levredno, vse to imejte v mislih. 9 Kar ste se od mene naučili, prejeli, slišali in vi-deli, to delajte. In Bog miru bo z vami.« Branje se bo pričelo ob 9:00 s ciljem doseči neprekinjeno branje 12 ur.

Vsakdo je povabljen, da se pridruži dogodku, tako katoličani kakor tudi pravoslavni in evangeličani. Dobrodo-šli tudi drugi, ki jih vodi drugačno pre-pričanje, saj je Sveto pismo knjiga, ki je preprosto ni mogoče zaobiti v iskanju presežnega.Vsako lahko prosto pride, posluša in odide, kadar želi. Oziroma sodeluje z branjem, za kar pa niso potrebne no-bene posebne priprave, niti ni potreb-no nobeno retorično znanje. Vsakdo

je dobrodošel. Verjamemo, da lahko tak dogodek ob Svetem pismu lepo poveže našo skupnost.Na predvečer dogodka ob 19h bo v župnišču v Hrpeljah o Svetem pismu predaval dr. Alan Tedeško. Svetopi-semski maraton bomo sklenili na ne-deljo Svetega pisma, 27. 1., pri vseh nedeljskih mašah.Jana Barba


Program pohodov PD Slavnik za odrasle v 201927. jan Brgod–Reva–Barbarca–Hrpeljska gora–brezna L 4 h Ježek24. feb St. Lorenzen Grosser Spekkofel (2270 m) Zim 5–6 h Cergol24. mar Odprta meja Beka–Botač L 3–4 h Trad.31. mar Pl. Blato–Adam in Eva v Fužinskih pl. Zim 5–6 Cergol14. apr Mastnak–Lisca (948 m)–Krakovo–Mastnak L 3–4 h Bohinc12. maj Brgudac–Planik (1275 m)–Korita–Brgudac L 5 h Vojko26. maj Dolina Dunje–Dve špici (2046 m) v Zah. Julijcih Z 4–5 h Cergol15. jun Nočni pohod na Slavnik Hrpelje ob 20h L 4 h UO–VO23. jun Kamniška Bela–Konj–Rzenik (1833 m)–Kraljevi h. Z 7 h Bohinc

5.–7. jul Poljška pl.– Roblek–Begunjščica (2060 m)–Zelenica (nočitev)–Vrtača (2163 m)–Stol (2236 m – nočitev)–Valvazorjev dom–Završnica

LLL

5 h5 h4 h

VojkoJežek

28. jul Timau–Creta di Timau (2218 m) Karnijske Alpe Z 4–5 h Cergol

15.–17. avgVršič–M. in V. Mojstrovka (2266 m, nočitev v Poštarskem domu)–Prisojnik (2547 m, nočitev)vožnja domov –Mlinarica (Kugy)–izvir Soče

L ZZL ZZ

5 h5–6 h2 h

JežekVojko

24. avg Passo Pordoi–Piz Boe (3152 m) Z 3–4 h Cergol1. sept Golac–Ostrič (1054 m)–Razsušica–Vodice L 3–4 h Trad.8. sept Bazoviški junaki L 4 h Trad.15. sep Češpov pohod Slivje–Gavje–Ponikve L 3 h Trad.15. sep Trenta–Zadnjiški Ozebnik (2083 m)–Trenta L 4–5 h Cergol13. okt Kostanjev pohod Rodik L 3 h Trad.20. okt Rudno polje–Viševnik (2050 m) nad Pokljuko L 4–5 h Vojko27. okt Samarske stjene (1302 m) Gorski Kotar LZ 5 h Vojko10. nov Glinščica ferata ZZ 3–4 h Ježek15. dec Pohod v neznano L 3–4 h Vojko

Program Mladinskega odseka v 201910. mar Martinjak–Slivnica (1114 m)–Cerknica L 3–4 h Vojko16. feb Plezanje v Rodiški pečini in ogled jame ZZ 3 h Vojko24. mar Beka–Glinščica–Odprta meja L 3 h VO6. apr Gradišče–Gradiška tura–Gradišče ZZ 4 h VO14. apr Mastnak–Lisca (948 m)–Krakovo–Mastnak L 3–4 h Matjaž18. maj Srečanje MO MDO Primorske L / MO

1.–2. jun Preživetje v naravi pod šotori nekje ob vodi v Občini Hrpelje - Kozina L 3 h

2 h MO

15.–16. jun Nočni pohod na Slavnik ob 18h iz Hrpelj–nočitev v Tumovi koči–sestop v Prešnici

LL

3 h1–2 h MO VO

5.–7. jul Poljška pl.–Roblek–Begunjščica (2060 m)–Zelenica (nočitev)–Vrtača (2163 m)–Stol (2236 m) nočitev–Valvazorjev dom–Završnica

LLL

5 h5 h4 h

VojkoJežek

15.–17. avgVršič–M. in V. Mojstrovka (2266 m) nočitev v Poštarskem domu–Prisojnik (2547 m) nočitev vožnja domov–Mlinarica–Izvir Soče

L ZZ5 h5–6 h2 h

VojkoJežek

1. sept Golac–Ostrič–Razsušica–Vodice, Odprta meja L 3–4 h VO13. okt Pohod na Kostanjevem prazniku v Rodiku L 2–3 h MO20. okt Rudno polje–Viševnik (2050 m)–Pokljuka L 4 h Vojko10. nov Ferata Glinščica ZZ 3 h Ježek28. dec Zaključni pohod v neznano L 3 h MO

Za vsak pohod bo poslan podrobnejši razpis vsaj 10 dni prej po e-pošti vsem članom. Nekaj dni prej bo poslan tudi kratek sms. V slučaju slabe vremenske napovedi bodo pohodi prestavljeni. Za udeležbo na pohodih je obvezna poravnana članari-na PZS za 2019, razen na tradicionalnih (Trad.), ki so posebej zavarovani tudi za nečlane. Vse o članarini in ugodnostih ter zavarovanjih dobite na spletu: »Navodilo za izvajanje Pravilnika o članstvu posameznikov v 2019«. Vsak četrtek od 18–19h v planinski pisarni (Vaški dom Hrpelje) lahko vplačate članarino, se prijavite na pohode in se posvetujete o planinstvu ter nakupu opreme. Če je nujno tudi po e-pošti: [email protected] ali 031 585 195 (Vojko). Vabimo vse člane in goste ter ostale zainteresirane na volilni občni zbor PD Slavnik v petek, 15. februarja 2019, ob 19h v Vaškem domu Hrpelje. Na zboru bomo poročali o delu v 2018, sprejeli program za 2019 in izvolili novo vodstvo društva. Vabljeni!Varen korak vam želimo! PD Slavnik

KJE SE ZAČNE LJUBEZEN?Februarja se vse vrti okoli srčkov in ljubezni. Razmišljamo o tem, kako bomo presenetili partnerja, trgovci in medi-ji nam ponujajo najrazličnejše produkte v izkaz ljubezni. Seveda, odnose je treba negovati. Verjetno pa bombonjera na leto ne bo dovolj. V partnerskem odnosu so pomemb-ne vsakodnevne pozornosti, izkazovanje razumevanja, občutek varnosti in bližine.

Vendar sta v odnosu dva. Lepo je, da želimo osrečiti par-tnerja, da se potrudimo zanj. Ampak kako pa poskrbimo zase? Se znamo postaviti zase? Si vzeti čas za stvari, ki nam veliko pomenijo? Si privoščiti počitek brez občutka slabe vesti? Kadar skrbimo zase, pomeni, da se cenimo, da si želimo dobro, da smo vredni. Če znamo prepoznati lastne potre-be in v skladu z njimi tudi delovati, se bomo lažje soočali s stresom, ki se pojavlja v vsakodnevnem življenju. Torej bo več energije ostalo za partnerja. Naj bo mesec februarja v znamenju ljubezni do sebe, kar bo vsekakor prispevalo h kvaliteti vašega odnosa. Ni lepšega darila, kot je sproščen,

zadovoljen partner!Zase lahko poskrbite tudi tako, da se vključite v delav-nice Zdravstvenovzgojnega centra Zdravstvenega doma Sežana. Pomagamo vam lahko pri vzpostavitvi zdravega življenjskega sloga, ki bo prispeval k vašemu boljšemu počutju. Lahko se udeležite brezplačnih delavnic o spo-prijemanju s stresom, se naučite tehnik sproščanja, pravil-nega gibanja in zdravega prehranjevanja, izgubite odvečne kilograme, opustite kajenje, poskrbite za svoje duševno zdravje ...Pokličite na: 05 / 29 27 559

Avtorica: Ela Brecelj, univ. dipl. psih.

Zdravo hujšanje ZD Sežana ponedeljek, 4. 2., ob 18:30Zdrav življenjski slog in dejavnik tveganja ZP Divača sreda, 6. 2., ob 11:00Zdravo hujšanje ZP Hrpelje četrtek, 7. 2., ob 15:30Gibam se ZP Hrpelje četrtek, 7. 2., ob 18:30Tehnike sproščanja ZD Sežana ponedeljek, 11. 2., ob 16:30Tehnike sproščanja ZD Sežana torek, 12. 2., ob 9:30Zdrava prehrana ZD Sežana četrtek, 14. 2., ob 18:30Podpora pri spoprijemanju z depresijo ZD Sežana ponedeljek, 18. 2., ob 16:30Gibam se ZD Sežana torek, 19. 2., ob 18:30Zdrav življenjski slog in dejavnik tveganja ZD Sežana sreda, 20. 2., ob 11:00

Na nekaj delavnicah se nam lahko pridružite že v februarju:

Urnik: PONEDELJEK 8.00–15.00, TOREK , SREDA in PETEK 11.00–18.00, ČETRTEK zaprto, 1. SOBOTA V MESECU 8.00–13.00Knjižnica je zaprta v dopoldanskem času od 11.00 do 11.30, v popoldanskem pa od 13.00 do 13.30 zaradi malice!

Razstava: � Vilma Padovan: Variacije, postavitev. Na ogled od 1. do 27. 2. 2019

Prireditve � 6. februar ob 18.00: Stanislav Renčelj: Bazovica, predstavitev knjige. Pogovor z avtorjem vodi

Magda Rebula, sodelujeta Vladimir Vodopivec in Aleksander Žagar. � 12. februar ob 9.00: pravljična urica ob kulturnem prazniku s knjižničarko v Vrtcu Hrpelje � 15. februar ob 18.00: srečanje ŠK Zgodbarnica � 20. februar ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica

KNJIŽNICAProgram Knjižnice Kozina za februar 2019



5. 11. 2018 ob 10.51V stanovanjski hiši v Gradišču pri Materiji se je oseba zgrudila in nezavestna obležala. Na pomoč so takoj pri-skočili vaščani. Po pozivu ReCO Postojna so na interven-cijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da oseba ne diha, zato so takoj pričeli z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Po prihodu zdravstvenega osebja so gasilci pomagali pri nadalj-nji reanimaciji. Kljub trudu vaščanov, gasilcev in zdravstve-nega osebja je oseba preminula. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, zdravnica ZP Hrpelje in reševalci NMP Sežana.

13. 11. 2018 ob 13.00Na glavni cesti pred Markovščino je voznik osebnega avto-mobila, ki je vozil iz smeri Kozine proti Obrovu, zapeljal s ceste, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. V nesreči je bila sopotnica telesno poškodovana. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, do pri-hoda zdravstvenega osebja ponesrečeni nudili prvo pomoč, pomagali pri njeni oskrbi ter prenosu v reševalno vozilo in na vozilu izklopili vire energije. Poškodovano so reševalci odpeljali na nadaljnje zdravljenje v izolsko bolnišnico. Na intervenciji je sodelovalo 11 gasilcev PGD Materija z dve-ma voziloma, tri ZGRS Sežana z enim vozilom, zdravnik ZP Hrpelje, reševalci NMP Sežana, policisti PPP Koper in PP Kozina ter uslužbenci cestnega podjetja.

18. 11. 2018 ob 08.24V soboto, 17. novembra 2018, se je v okolici Bača (Občina Ilirska Bistrica), pričela iskalna akcija za pogrešano ose-bo. Gasilci PGD Knežak, Koritnice, Zagorje, Palčje in polici-sti so pregledali širšo okolico Bača, vendar pogrešane osebe niso našli. Ker je obstajala možnost, da bi oseba zašla tudi na območje občin Divača in Hrpelje - Kozina, se je iskalna akcija nadaljevala tudi naslednjega dne, v pomoč pa so bili tokrat poklicani tudi gasilci PGD Materija. Ti so na svojem območju pregledali predel Brkinov in Rodika. Okoli 11.00 je bila oseba najdena na območju Občine Divača in iskalna akcija prekinjena. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in številni drugi gasilci ter pripadniki enot civilne zaščite in policije.

10. 12. 2018 ob 21.14Na glavni cesti med Obrovom in Finido sta čelno trčila vo-znika osebnih avtomobilov. V trčenju sta bila oba telesno poškodovana, eden od njiju pa je ostal ukleščen v zveriženi pločevini. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo iz-vozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, zaradi nejasne točne lokacije nesreče pa so bili predhodno aktivirani tudi gasilci PGD Ilirska Bistrica in Podgrad. Gasilci so protipo-žarno zavarovali kraj nesreče, s tehničnim posegom rešili vo-znika iz zverižene pločevine, pomagali pri oskrbi ter preno-su poškodovanih v reševalni vozili, na vozilih izklopili vire energije, posuli iztekle tekočine in osvetljevali kraj nesreče. Poškodovana so reševalci odpeljali na nadaljnje zdravlje-

nje v izolsko bolnišnico. Zaradi nesreče je bila glavna cesta približno eno uro zaprta za ves promet. Na intervenciji je sodelovalo 11 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, šti-ri ZGRS Sežana z enim vozilom, tri PGD Ilirska Bistrica z enim vozilom, tri PGD Podgrad z enim vozilom, reševalci NMP Sežana in Ilirska Bistrica, policisti PP Kozina ter PPP Koper in delavci cestnega podjetja.

13. 12. 2018 ob 20.13Na glavni cesti pred Petrinjami sta trčila nasproti vozeča voznika osebnih avtomobilov. Eden od njiju je bil lažje po-škodovan. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvo-zili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožar-no zavarovali kraj nesreče, na vozilih izklopili vire energije ter osvetljevali kraj nesreče. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, tri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP Sežana in zdravnik ZP Hr-pelje, policisti PP Kozina ter PPP Koper in delavci cestnega podjetja.

22. 12. 2018 ob 09.55V stanovanjski hiši v Brezovici se je oseba zgrudila in obležala. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo iz-vozili gasilci PGD Materija, ki so do prihoda zdravstvene-ga osebja oboleli nudili prvo pomoč, nato pa pomagali pri zdravniški oskrbi in prenosu v reševalno vozilo. Reševalci so obolelo odpeljali na nadaljnje zdravljenje v izolsko bolnišni-co. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Mate-rija z dvema voziloma, zdravnik in reševalec ZP Hrpelje ter reševalci NMP Ilirska Bistrica.

26. 12. 2018 ob 00.30Stanovalka iz Brezovice je ReCO Postojna obvestila, da je zagorel dimnik njene stanovanjske hiše. Po pozivu ReCO so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so s ter-movizijsko kamero pregledali dimnik in objekt, vendar po-sebnosti niso ugotovili. Kljub temu so dimnik preventivno očistili. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma.

27. 12. 2018 ob 19.11Občanka je obvestila ReCO Postojna, da je pod parkira-nim osebnim avtomobilom v Tubljah pri Hrpeljah opazi-la požar. Po pozivu ReCO so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so pregledali vozilo in okolico, vendar po-sebnosti niso ugotovili. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma.

V letu 2018 je PGD Materija posredovalo na 74 intervencijah in na teh opravilo približno 1.269 prostovoljnih delovnih ur.

dr. Valter Fabjančičpredsednik

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697-545 - predsednik, [email protected], www.pgdmaterija.si

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2018INTERVENCIJE

sobota, 26. januar 2019, ob 10.00

Z GIBI LAHKO GOVORIMDelavnica znakovnega jezikaKosovelova spominska soba(Kosovelova soba (Ljudska univerza Sežana) in MC Podlaga)POZOR - obvezne predhodne prijave!

nedelja, 27. januar, ob 18.00

Film PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEVKosovelov dom Sežanar. Matej Vranič / Slovenija / 2018 /slovenščina / 54 min

od 28.1. do 1.2. 2019, vsak dan od 12.00 do 15.00

PODLAGIN ODER PANTOMIMEMladinski center Podlaga

sobota, 2. februar 2019, ob 10.00 in 15.00

DELAVNICI GIBAIN DAJ MI GIB!Kosovelov dom Sežana(Kosovelov dom Sežana in OI JSKD Sežana)ob 10.00 - delavnica za malčke in staršeob 15.00 - Daj mi gib! za osnovnošolske otroke POZOR - obvezne predhodne prijave za obe delavnici!

Od 4.2. do 7.2.2019, vsak dan od 12.00 do 15.00

GIBLJIVE ŽIČNATE SKULPTUREustvarjalna delavnica Mladinski center Podlaga

FILMŠULcA + BOBRISlovenski kulturni praznik, petek, 8.2.2019 ob 10.00

Film CIRKUSKosovelov dom SežanaCharles Chaplin / ZDA / 1928 / brez dialogov / 72 minPo filmu bo pogovor z Ano Peršič.

JANUAR

NA POTEPU V SEŽANI

sobota, 19. januar 2019, ob 10.00

GIBLJIVI KIPI - MOBILIDelavnica izdelovanja MOBILOVKosovelova spominska soba POZOR - obvezne predhodne prijave!

nedelja, 20. januar, ob 17.00 FILMŠULcA + BOBRI

Film ZELENO KOLOKosovelov dom Sežanar. Haifaa Al-Mansour / Savdska Arabija, Nemčija / 2012 / podnapisi v slovenščini / 97 minPo filmu bo pogovor z Ano Peršič.

četrtek, 24. januar 2019, ob 17.00

GIBALNA PRAVLJICA: Marjan Manček: Kozliček Mek Kosovelova knjižnica Sežana

petek, 25. januar, ob 17.00

Film NEVERJETNA ZGODBA O VELIKANSKI HRUŠKIKosovelov dom Sežanar. Philip Einstein Lipski, Jørgen Lerdam, Amalie Næsby Fick / Danska / 2017 / sinhronizirano / 80 min

9+

8+

4+

6+

6+

8+

6+

FEBRUAR VSTOP JE PROST

NA VSE DOGODKE!

Pozor, ponekod so

obvezne vnaprejšnje

prijave!

Več informacij o posameznih dogodkih je na spletnih straneh organizatorjev:

4+

1ok JUMBO BOBRI.indd 1 19. 12. 2018 14:14:14

ENA ŽLAHTNA ŠTORIJA SE NADALJUJEVstopnice: Prodaja kart je preko Eventima. Možne so tudi rezervacije po elektronski pošti na [email protected] ali telefonski števil-ki 031 617 709.Po razprodani premieri v Avditoriju Portorož se Ena žlahtna štorija nadaljuje. Ampak ne na televiziji! Dramski igralec Primož Forte, ki je v tej priljubljeni romantični komediji odigral vlogo dobrodušnega in srčnega Guštota, je svoj raznovrstni igralski talent združil s pisa-teljskim talentom znanega slovenskega dramatika Roka Vilčnika in skupaj sta ustvarila zabavno pustolovščino, v kateri se Gušto odpravi na romanje, vendar ne pride daleč, saj ga vedno prestreže njegova zaskrbljena mama Marija. Monokomedija, zvrhana humor-ja in mnogih ganljivih trenutkov, v katerih Gušto seveda ne pozabi omeniti še drugih, nam tako ljubih likov, ki jih poznamo iz serije, se bo tako predstavila tudi pri nas.

Če imate radi sočno primorsko narečje in uživate v žlahtni gledališki igri, je komedija GUŠTO GRE NA ROMANJE gotovo prava za vas. »Samo ne povedat moji mami!« – kot rad reče Gušto, kadar ga kak štronco povabi v oštarijo.Vabljeni!

v Kulturnem domu Hrpelje

2. februarja ob 19.00 uri!

GUŠTO GRE NA ROMANJE

JANUAR 2019 | NAPOVEDNIK | 47

Vabljeni k branju člankov Marka Breclja na spletni strani Dodogovor.org:

1. »Neprazen odgovor na prijazno prekinitev« http://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=24315 in 2. »Netivno Glasilce kulturnega konzorcija Prvi na vasi« http://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=24320

Razstavni prostor v KD Hrpelje:

do 20. 2. je na ogled

razstava fotografij

z jamskimi motivi, katerih avtorji so

jamarji iz skupine S-team.

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini in sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam ga bo lahko dostavila naknadno. Glasilo dobite brezplačno na občini, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja številka za MAREC 2019 bo izšla v četrtek, 28. FEBRUARJA 2019 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 15. FEBRUARJA 2019!

Uredništvo

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani.KNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, Ponedeljek: 8h - 15h, Torek, sreda in petek: 11h - 18h, Četrtek zaprto, Sobota: 8h - 13h - samo prva v mesecu! Poletni urnik v juliju in avgustu: torek, četrtek in sobota zaprto; pone-deljek: 8h–15h; sreda in petek: 11h–1 8h

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Kontakt za info za zimsko službo: 05 6800 620

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Miljen Vidaković: (05) 6890 498Splošna ambulanta dr. Desanka Galamić: (05) 6890 499Referenčna ambulanta: (05) 6890 500Dežurna služba in urgenca: (05) 6890 490Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00

Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00Varuh pacientovih pravic: E naslov: [email protected]; Telefon: 041 667 501; Uradne ure za naročene stranke: sreda od 15.30 ure do 21.30 ure / petek od 14.30 ure do 21.30 ure Tel. št. za naročanje 05 66 30 841, pon - pet od 8.00 do 14.00 ure. Uradne ure po telefonu (za osnovne informacije): ponedeljek, torek in četrtek od 18.00 do 20.00 ure na tel. št. 041 667 501 Več na: http://www.mz.gov.si/

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)OU Koper, Ferrarska ulica 7, 6000 Kopertel: (05) 663 45 [email protected]@gov.si (to je e-naslov glavne pisarne v Lj)

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

Dnevni center Ruj: (05) 993 06 83

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo januarju in februarju 2019 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.30– 17.00

Materija 13.30–13.50Velike Loče 14.05–14.40Gradišče 14.55–15.25Markovščina 15.35–16.00Slivje 16.10–16.40Hotična 16.50–17.10Brezovica 17.20–17.40Rožice 17.50–18.10

Rodik 9.00–9.30

Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

MALI OGLASI

Od 2. 12. 2018 je pogrešan kuža, podoben pasmi Jack Russel terier – malo večji. Ima kratek repek in kratko dlako. Izgubil se je v okolici Tubelj. Kuža je star 10 let, sliši na ime Šeko. Ima ovratnico svetlo modre barve. Če imate kakšno informacijo ali ste ga kje videli, prosimo pokličite lastnika na telefonsko številko: 041 46 99 68 (Slavko)

Dramska sekcija KUD Štefan Romih iz Črešnjevca vas na povabilo gledališke skupine iz Rodika vljudno vabi na ogled veseloigre

ŠTAJERC V LJUBLJANI (Tone Partljič)

v režiji Zdenke Bizjak8. februarja 2019 ob 18.00 uri

v Kulturni dom Hrpelje

Komedija govori o času, ko se je Slovenija osamosvajala in je prišlo do sprememb, ki so bile sicer nujne in smo si jih želeli. Vendar vse ni teklo gladko. Človek je navajen rutine, zato spre-membe povzročajo zaplete.

Partljič, tudi sam nekoč učitelj, je ta vznemirljivi čas v kome-diji predstavil na šolskem kolektivu ljubljanske osnovne šole. Zaradi veliko zapletov mesto ravnatelja dobi Štajerec Alojz Kramvogel, prej ravnatelj v Slovenskih goricah. Uresničijo se mu sanje številnih Štajercev, da bi enkrat uspeli v prestolnici.

Težko je pristnemu in polnokrvnemu Štajercu v Ljubljani. Njegovo, četudi kratkotrajno bivanje v prestolnici pa zagotovo pusti vidne sledi. Kakšne, pa boste izvedeli v komediji ŠTAJERC V LJUBLJANI.

17. januar, 14. februar



NAPOVEDNIK


Foto: Andrej Gustinčič

RazstaveKnjižnica Kozina:razstava Vilme Padovan: Variacije Razstavni prostor Občine Hrpelje - Kozina:razstava fotografij jamarskega društva S-team Prijava prireditev: [email protected]

Koledar aktualnih dogodkov v Občini Hrpelje - KozinaDatum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

24. 1., ob 18h Kulturni dom Hrpelje

Četrti četrtek z DPZN z gostom: Luka Manojlović

DPZN dodogovor.org

26. 1., od 9h Župnišče Hrpelje Svetopisemski maraton Župnija Hrpelje - Kozina 040 754 2372. 2., ob 19h Kulturni dom

HrpeljeKomedija Gušto gre na romanje s Primožem Forte

Včeri smeha [email protected]; 031 617 709 (karte na prodaj tudi na Eventim)


Operna predstava za otroke Občina Hrpelje - Kozina www.obcina.hrpelje-kozina.si

6. 2., ob 18h Knjižnica Kozina Predstavitev knjige Bazovica Stanislava Renčlja

Knjižnica Kozina 05 6803 027


komedija Štajerc v Ljubljani TD Rodik www.rodik.si ali OHK

12. 2., ob 9h Knjižnica Kozina pravljična knjiga ob kulturnem prazniku s knjižničarko v Vrtcu Hrpelje

Knjižnica Kozina 05 6803 027

15. 2., ob 18h Knjižnica Kozina Zgodbarnica Knjižnica Kozina 05 6803 02720. 2., ob 18h Knjižnica Kozina pravljično - ustvarjalna urica Knjižnica Kozina 05 6803 02724. 2., med 10h in 18h

Kulturni dom Hrpelje

Sound Research z Gabrom Radojevičem in Studiom Parametrik

Studio Parametrik fb Gaber Radojevič Studio Parametrik

28. 2., ob 18.30h Kulturni dom Hrpelje

Četrti četrtek z DPZN z gostom: Mirjam Lamut

DPZN dodogovor.org

Documents

HRPELJE-KOZINA · 6 || AKTUALNO |JANUAR 2019 Ime predlagatelja ali skupine predlagateljev E-naslov Ime predloga Opis (Pri opisu predloga so ti lahko v pomoč naslednja vprašanja: