HRVAŠKI VOJNI PLAKAT KOT MNOŽIČNI MEDIJI Hrvaški vojni plakat kot množični medij Ključne besede: plakat, propaganda, množični mediji, umetnost protesta UDK: 366.636:655.3.066.24(043.2)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Milan Cerjan

HRVAŠKI VOJNI PLAKAT KOT MNOŽIČNI

MEDIJ

Magistrsko delo

Maribor, november 2014

HRVAŠKI VOJNI PLAKAT KOT MNOŽIČNI MEDIJ

Magistrsko delo

Študent: Milan Cerjan

Študijski program: Študijski program 2. stopnje

Medijske komunikacije

Mentorica: doc. dr. Melita Zajc

Lektorica: Natalija Sinkovič

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Meliti

Zajc za pomoč in vodenje pri nastajanju

magistrskega dela.

Posebna zahvala Maji za podporo pri pisanju

magistrske naloge.

I

Hrvaški vojni plakat kot množični medij

Ključne besede: plakat, propaganda, množični mediji, umetnost protesta

UDK: 366.636:655.3.066.24(043.2)

Povzetek

V magistrskem delu obravnavamo plakate, ki so nastali v času boja za neodvisnost Hrvaške

(1980–1991) in domovinske vojne (1991–1995). Namen magistrskega dela je prikazati

analizo rabe plakata kot komunikacijskega medija v teh dveh obdobjih.

Delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Teoretični vsebuje različne

pristope k obravnavi plakata kot vizualnega medija prek pojmov plakata, propagande in

umetnosti protesta. Raziskovalni del je sestavljen iz več delov. V prvem smo plakate

analizirali glede na njihov pomen kot medij in s tem prikazali njihovo vlogo pri širjenju

informacij javnosti. V drugem delu smo analizirali tehnike in vsebine plakatov. Pri analizi

tehnik plakata smo analizirali tehnične vidike plakatov in tehnike izdelave plakatov. Pri

analizi vsebin smo analizirali pričakovane ciljne skupine, sporočila plakatov in primarni

prenos sporočil plakatov. V tretjem delu smo naredili primerjalno analizo plakatov, s katero

smo prikazali podobnosti in razlike med njima, z vidika uporabljenih tehnik in vsebin

plakatov. Z opravljenim raziskovalnim delom smo pridobili rezultate, s katerimi smo lahko

predstavili razširjeni opis hrvaških vojnih plakatov kot množičnih medijev.

Osnovne ugotovitve analize so, da plakati kljub spremembam v okolju ohranjajo svojo

primarno vlogo, natančneje promocijsko oziroma propagandno vlogo. S plakati povezani

tehnični aspekti ostajajo zelo povezani in pri njihovi uporabi ne obstajajo velike razlike,

medtem ko so izrazite razlike vidne v sporočilih.

II

Croatian war poster as mass media

Key words: poster, propaganda, mass media, protest art

UDK: 366.636:655.3.066.24(043.2)

Abstract

In the master thesis we’re dealing with posters and related graphics media that occurred

during the struggle for independence of Croatia (1980–1991), as well as during the

Homeland War (1991-1995). The importance of the master's thesis is to demonstrate the

analysis of the use of a poster as a communication medium in the observed periods.

Master's thesis consists of theoretical and research work. The theoretical part contains a

variety of approaches to dealing with the poster as a visual medium through terms of posters,

propaganda and protest art. The research is composed of several parts. In the first part we

have analyzed the posters according to their importance as a medium, and thus demonstrate

their role in disseminating information to the public. In the second part we have analyzed

the techniques and content of the posters. In the analysis of techniques of the poster, we have

analyzed the technical aspects of posters and manufacturing techniques of posters. In the

analysis of content, we analyzed the expected target groups, messages, and primary

transmission of the message in posters. In the third part of the research of posters, we have

made a comparative analysis of the posters, with which we have demonstrate the similarities

and differences between them in terms of techniques as well as of their content. With

completed research, we’ve gathered results, with which we were able to present an extended

description of Croatian war posters as mass media.

The basic conclusions of the analysis are that posters despite changes in the environment

maintain their primary role, specifically their promotional ie propaganda role. Technical

data associated with the posters remain very connected and there are no major differences

in their use, while distinct differences are visible in poster messages.

III

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 PLAKAT KOT SREDSTVO MNOŽIČNE KOMUNIKACIJE .............................. 3

2.1 Definicija plakata .................................................................................................... 3

2.2 Vrste plakata ........................................................................................................... 3

2.3 Funkcija plakata ...................................................................................................... 4

2.4 Zgodovinski okvir ................................................................................................... 5

2.5 Tehnike ................................................................................................................... 9

2.6 Vsebine ................................................................................................................. 12

3 PROPAGANDA ......................................................................................................... 16

3.1 Generalne študije .................................................................................................. 16

3.2 Vrste propagande .................................................................................................. 19

3.3 Ideologija .............................................................................................................. 20

3.3.1 Antonio Gramsci............................................................................................ 20

3.3.2 Louis Althusser .............................................................................................. 22

3.4 Množično komuniciranje in propaganda .............................................................. 23

4 UMETNOST PROTESTA ........................................................................................ 26

4.1 Definicija umetnosti protesta ................................................................................ 26

4.2 Vrste umetnosti protesta ....................................................................................... 26

4.3 Protesti v zgodovini .............................................................................................. 27

4.4 Cenzura umetnosti v 20. stoletju ........................................................................... 31

5 DOMOVINSKA VOJNA ........................................................................................... 34

5.1 Kronologija dogodkov .......................................................................................... 34

5.1.1 Proces ustvarjanja nove države...................................................................... 34

5.1.2 Domovinska vojna ......................................................................................... 35

IV

6 MEDIJSKA KRAJINA V DOMOVINSKI VOJNI ................................................ 37

6.1 Antipropaganda v domovinski vojni ..................................................................... 38

7 ANALIZA VOJNIH PLAKATOV ........................................................................... 40

7.1 Vojni plakati med bojem za neodvisnost RH ....................................................... 40

7.1.1 Pomen plakatov ............................................................................................. 41

7.1.2 Tehnike .......................................................................................................... 42

7.1.3 Vsebine .......................................................................................................... 53

7.2 Vojni plakati med domovinsko vojno ................................................................... 57

7.2.1 Pomen plakatov ............................................................................................. 58

7.2.2 Tehnike .......................................................................................................... 60

7.2.3 Vsebine .......................................................................................................... 70

8 PRIMERJAVA VOJNIH PLAKATOV ................................................................... 76

8.1 Podobnosti............................................................................................................. 76

8.2 Razlike .................................................................................................................. 78

9 SKLEP ......................................................................................................................... 80

10 LITERATURA ........................................................................................................... 82

V

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Propagandni plakat iz prve svetovne vojne „Tvoja država te potrebuje” ............. 6

Slika 2.2: Znana ameriška plakata iz druge svetovne vojne .................................................. 7

Slika 2.3: Znana nemška plakata iz druge svetovne vojne .................................................... 7

Slika 2.4: Sovjetski vojni plakat iz druge svetovne vojne ..................................................... 7

Slika 2.5: Znani britanski vojni plakat iz druge svetovne vojne ........................................... 7

Slika 2.6: Plakat za kampanjo Baracka Obame, ki se imenuje „Upanje“ ............................. 8

Slika 2.7: Najbolj znani propagandni plakati avtorja Moorja iz leta 2009 ............................ 8

Slika 2.8: Princip litografije................................................................................................. 10

Slika 2.9: Sovjetski propagandni plakat „Ženske delavcev vzemite svoje puške” iz 1917. 13

Slika 2.10: Kitajski propagandni plakat „Prodajamo suhi, očiščeni, urejeni in izbrani bombaž

državi” iz 1958..................................................................................................................... 13

Slika 2.11: Nacistični propagandni plakat „Mati in otrok” iz 1934 .................................... 14

Slika 2.12: Ameriški propagandni plakat „Napad na vseh frontah” .................................... 14

Slika 2.13: Propagandni plakat iz druge svetovne vojne avtorja Glenna Grohea ............... 15

Slika 2.14: Nacistični propagandni plakat iz druge svetovne vojne .................................... 15

Slika 3.1: Deflektivni model vira ........................................................................................ 18

Slika 3.2: Legitimni model vira ........................................................................................... 18

Slika 3.3: Jowettov in O'Donnellov model propagande ...................................................... 19

Slika 4.1: Delo Pabla Picassa Guernica iz 1937. ................................................................. 27

Slika 4.2: Heartfieldovo delo „Adolf, super človek, golta zlato in izvrže kositer“ iz leta 1932.

............................................................................................................................................. 29

Slika 4.3: Heartfieldovo delo „Kakor v srednjem veku, tako tudi v tretjem rajhu“ iz leta 1934.

............................................................................................................................................. 29

Slika 4.4: Heartfieldovo delo „In vendar se vrti“ iz leta 1943. ........................................... 29

Slika 4.5: Plakat „Silence = Death“ iz leta 1987 ................................................................. 30

Slika 4.6: Primeri prepovedanih vojnih plakatov ................................................................ 32

Slika 4.7: Prepovedane slike Margaret Thatcher ................................................................. 32

Slika 4.8: Prepovedani filmski plakati ................................................................................. 33

Slika 7.1: Primer plakata, na katerem je razvidna informativna vloga pri širjenju informacij

javnosti................................................................................................................................. 42

VI

Slika 7.2: Primer plakata, na katerem je razvidna propagandna vloga pri širjenju informacij

javnosti................................................................................................................................. 42

Slika 7.3: Primer plakata v horizontalnem formatu ............................................................. 45

Slika 7.4: Primer plakata v vertikalnem formatu ................................................................. 45

Slika 7.5: Primer plakata, na katerem je poudarjen element barva ..................................... 46

Slika 7.6: Primer plakata, na katerem je poudarjen element besedilo ................................. 46

Slika 7.7: Primer plakata, na katerem je poudarjen element slika ....................................... 47

Slika 7.8: Primer plakata, na katerem je poudarjen element nacionalna zastava ................ 47

Slika 7.9: Primer plakata, na katerem je razvidna učinkovita raba jezika ........................... 51

Slika 7.10: Primer plakata, katerega ciljne skupine so matere ............................................ 54

Slika 7.11: Primer plakata, katerega ciljne skupine so hrvaški kristjani ............................. 54

Slika 7.12: Primer plakata, na katerem je sporočilo usmerjeno na zavedanje o mogoči vojni

............................................................................................................................................. 56

Slika 7.13: Primer plakata, na katerem je razvidna informativna vloga pri širjenju informacij

javnosti................................................................................................................................. 60

Slika 7.14: Primer plakata, na katerem je razvidna propagandna vloga pri širjenju informacij

javnosti................................................................................................................................. 60

Slika 7.15: Primer plakata v horizontalnem formatu ........................................................... 62

Slika 7.16: Primer plakata, na katerem je poudarjen element besedilo ............................... 64

Slika 7.17: Primer plakata, na katerem je poudarjen element slika ..................................... 64

Slika 7.18: Primer plakata, na katerem je poudarjen element oblika države....................... 64

Slika 7.19: Primer plakata, na katerem je poudarjen element barva ................................... 64

Slika 7.20: Primer plakata, na katerem so razvidne tri največkrat uporabljene barve ........ 66

Slika 7.21: Primer plakata s preveč besedila ....................................................................... 69

Slika 7.22: Primer plakata, katerega pričakovana ciljna skupina so verniki ....................... 72

Slika 7.23: Primer plakata, ki poziva k obrambi države ...................................................... 74

KAZALO TABEL

Tabela 5.1: Najpomembnejši dogodki v procesu ustvarjanja nove države ......................... 35

Tabela 5.2: Najpomembnejši dogodki v domovinski vojni ................................................. 36

1

1 UVOD

Živimo v svetu informacij in na vsakem koraku srečujemo različne vizualne medije. Vsak

izmed njih nam želi posredovati neko informacijo oz. želi vplivati na nas. Tak medij je tudi

plakat. Ta spada med najstarejša in najbolj razširjena sredstva za oglaševanje in množično

komunikacijo (Šafranić, 2013). Osnovna naloga plakata je s sliko in/ali besedilom

komunicirati s ciljno skupino. Da bi pritegnili čim več opazovalcev, morajo plakati najprej

vzbuditi njihovo pozornost oz. jih morajo na neki način presenetiti s svojo vsebino in

grafičnim oblikovanjem. Za doseganje učinka tako imenovanega „privlačnega plakata“ se

pri njegovem ustvarjanju uporabljajo različne tehnike, vključno z osnovnimi propagandnimi

tehnikami. Tako plakati postajajo nosilci propagandnih sporočil oz. sredstvo za širjenje

nekih stališč širši javnosti.

Največji vpliv tako imenovanih propagandnih plakatov je viden med političnimi

kampanjami in v času vojn. Zaradi svojega vpliva na javno mnenje, ne da bi se javnost tega

zavedala, predstavljajo pomemben del vizualne kulture in zahtevajo tudi ustrezno

obravnavo.

V magistrskem delu smo posebno pozornost namenili propagandnim plakatom.

Problematika magistrskega dela se nanaša na hrvaške propagandne plakate. Analizirali smo

jih glede na dve različni časovni obdobji: boja za neodvisnost Hrvaške oz. procesa

ustvarjanja nove države (1980–1991) in domovinske vojne (1991–1995). Glavni cilj analize

je prikazati podobnosti in razlike med plakati iz obeh obdobij. Študije, katerih glavni objekt

analize je plakat ali nekateri drugi vizualni medij, v glavnem temeljijo na analizah sporočil

plakatov in kontekstov, v katerih so nastali. S tem se iz analize plakatov izpusti njihov

likovni oz. tehnični aspekt. Če se v študijo vsebine vključi tudi likovna analiza, se dobi

kompletna enota, ki zagotavlja razširjeni opis vizualnega medija. Da bi naredili tako

razširjeno analizo izbranih plakatov, smo analizo razdelili na tri glavne dele. V prvem delu

smo analizirali pomen plakatov kot medijev, v drugem tehnike in vsebine plakatov ter v

tretjem predstavili primerjavo analiziranih plakatov.

2

Cilj magistrskega dela je z analizo plakatov iz časa boja za neodvisnost Hrvaške in

domovinske vojne prispevati k poznavanju plakata kot pomembnega dela vizualne kulture

in politične komunikacije. Ker večina del, ki smo analizirali, ni javno dostopnih, smo naredili

pionirsko delo tudi s tem, ker smo ta dela predstavili javnosti. Drugi cilj magistrskega dela

je predstaviti različne teoretske pristope k obravnavi plakata kot vizualnega medija.

Številni avtorji so raziskovali problematiko vojnih plakatov, ki so v vseh pogledih podobne

naši, a so njihove analize temeljile predvsem na zgodovinskih dejstvih, medtem ko je naša

zasnovana na izključno grafičnih medijih. Pri analizi hrvaških vojnih plakatov nam bo v

pomoč tudi direktor hrvaškega spominsko-dokumentacijskega središča Ante Nazor.

Magistrsko delo je razdeljeno na več poglavij. V uvodu smo na kratko predstavili

problematiko in cilj magistrskega dela ter načine izvedbe analize. V drugem poglavju smo

definirali plakat, prikazali razdelitev in funkcije plakatov ter predstavili najbolj pomembne

primere v zgodovini. V nadaljevanju smo opisali tudi tehnike in vsebine, povezane s plakati.

Tretje poglavje vsebuje teoretični pregled pojma propagande. Tej smo pridružili še pojme

ideologije in množičnih medijev. Četrto poglavje vsebuje tematiko protestne umetnosti in

cenzure umetnosti kot pojmov, ki sta neposredno povezana s propagandnimi plakati. Peto

poglavje je raziskovalni del. Analizirali smo pomen plakata kot medija, da bi ugotovili,

kakšno vlogo so imeli plakati pri širjenju informacij. Sledi pregled uporabljenih tehnik in

tudi vsebinska analiza izbranih plakatov iz prvega in drugega obdobja. V poglavju

“Podobnosti in razlike” smo naredili primerjalno analizo dobljenih rezultatov. V sklepu pa

smo v smiselno celoto povezali teoretični del in rezultate raziskovalnega dela.

3

2 PLAKAT KOT SREDSTVO MNOŽIČNE

KOMUNIKACIJE

2.1 Definicija plakata

Plakat je po mnenju Rickardsa reprodukcija oziroma izdelek potrošniške družbe, ki je

obenem njegov produkt (Rickards, 1971: 3). Todorovski poudarja, da je plakat sodoben

koncept javnosti, v katerem je javnost predstavljena kot opazovalec in potrošnik

(Todorovski, 2011). Bolj tehnično definicijo plakata daje Lidwell (2002), definira ga kot

narisano, grafično podvojeno obvestilo, ki je postavljeno na določenem javnem mestu

(Lidwell, 2002). Plakat je po Hrvaški splošni enciklopediji oblika vizualne komunikacije,

informacija, ki jo spremljajo slike in besedila, in je postavljena na javnem mestu (Hrvaška

splošna enciklopedija, „Plakat”). Jeličić ga v svoji doktorski disertaciji definira kot:

„Strukturno trdo koncipirano sporočilo s smiselno občutljivim tipografskim konstruiranjem in mrežnim

okvirjem fotografskih in slikovnih izrazov v komunikacijsko celoto, ki posreduje informacije“ (Jeličić, 2011).

Petar Ćuković poudarja, da plakata ne obravnavamo kot klasičen komunikacijski medij,

marveč kot artefakt, ki lahko govori z različnih vidikov (Ćuković, 2012). Obstaja veliko

definicij plakata, a če bi jih hoteli povezati v eno, ki bi se navezovala na našo tematiko, bi

lahko strnili, da je plakat nekaj, kar je obešeno na steno (angl. „posted up”) in posreduje

informacije subjektom.

2.2 Vrste plakata

Plakate smo razdelili glede na njihovo osnovno vlogo, namen in glede na načine obdelave.

Plakat se glede na svojo osnovno vlogo obravnava kot komunikacijski in promocijski

medij.

Glede na njihov namen razlikujemo štiri osnovne vrste plakatov:

- kulturne

4

o osnovna naloga je poziv na kulturne prireditve

- komercialne

o osnovna naloga je oglaševanje izdelka, podjetja itd.

- informativne

o osnovna naloga je informiranje ali izobraževanje ljudi o nečem

- propagandne plakate itd.

o osnovna naloga je širjenje propagirane vsebine

Glede na načine obdelave Tropan (2006) razdeli plakate na:

- kaširane

o plakati, ki so prilepljeni na trdo podlago

- uokvirjene

o kaširani plakati, ki se uokvirjajo in se uporabljajo kot okras

- plastificirane

o na plakat se nanese tanek PE-film, da bi se dosegel dodatni vizualni efekt

(sijaj) in mehanska ali UV-zaščita (Tropan, 2006).

2.3 Funkcija plakata

Glavna naloga plakata je opazovalca opozoriti nase. Čas poda štiri osnovne funkcije plakatov

do opazovalcev. Sklepa, da mora plakat opazovalce informirati, aktivirati, stimulirati in

mobilizirati (Čas, 2011: 16).

Osnovno merilo, ki ga mora plakat izpolniti, je doseganje učinkovitosti, medtem ko so

likovni elementi plakata v ozadju (Todorovski, 2011: 6). Sporazumevalni učinek plakata se

povečuje, če je besedilna informacija skladna s slikovnim delom plakata (Jeličić, 2011).

Velagić poudarja, da je analiza virov uspešno pokazala, da na učinkovitost informiranja s

plakatom vpliva več dejavnikov. Pomembna ugotovitev je, da je učinkovitost informiranja,

poleg grafičnega oblikovanja in vsebine plakatov, odvisna tudi od načina izpostavljenosti

plakata. Velagić trdi, da prostor oziroma način izpostavljenosti plakata predstavlja določeno

informacijsko središče (Velagić, 2008: 181–182):

5

„Raziskovanje komunikacijske vloge plakata se ne more zanašati le na vrednotenje različnih vidikov samega

plakata, a ga je treba obravnavati kot komunikacijski medij, s poudarkom na načine njegove izpostavljenosti,

tj. objave“ (Velagić, 2008: 198).

Avtor to tezo potrjuje s sklicevanjem na dela Roberta Darntona (1991) in Rogera Chartiera

(1995), ki sta razvila pristope k raziskovanju pomena apropriacije vsebine. Avtorja sta

dokazala, da vsebina ni zelo pomembna, pomembnejši je namreč način izpostavljenosti

plakatov.

Andrej Todorovski (2011) s sklicevanjem na Cassandreuja poudarja, da mora plakat doseči

čustva gledalcev, in čeprav je nekje pritrjen, mora biti aktiven oziroma kot navaja

Cassandreu: “mora napasti iz zasede“ (Cassandreu v Todorovski, 2011: 6). Da bi plakat

izpolnil svojo sporazumevalno vlogo, mora izpolnjevati naslednje elemente, ki jih je zastavil

Brockmann (2011):

- biti mora berljiv in vsebovati mora razumljivo sporočilo,

- vsebovati mora nekaj novega in zanimivega za gledalce,

- prispevati mora k maksimalnemu učinku z uporabo minimalnih grafičnih sredstev,

- vtisniti se mora v spomin opazovalca (Brockmann, 2011).

Plakati se pogosto povezujejo z javnimi obvestili, a to vsekakor niso. Naloga javnih obvestil

je namreč informiranje nekoga, ki pokaže interes, plakati pa morajo imeti vpliv na vse, ki

gredo mimo njega (Todorovski, 2011: 9).

2.4 Zgodovinski okvir

Problematika magistrskega dela se nanaša na vojni in politični oz. propagandni plakat. Zato

smo zgodovinski razvoj plakata pojasnili z nekaterimi najbolj znanimi propagandnimi

primeri v novejši zgodovini, s plakati iz prve svetovne vojne.

Temelj propagandnih plakatov so naredili Američani, na njihovi osnovi so pogosto ustvarjali

Britanci, Nemci in drugi. Ameriški plakati so bili najbolj znani, vendar ne najboljše

kakovosti. Najbolj znani vojni plakati v prvi svetovni vojni so bili plakati s tematiko “Tvoja

država te potrebuje” (glej Sliko 2.1). Tehnike evropskega plakata so bile veliko boljše od

6

ameriških, poudarja Todorovski, in so se močno razvile v zgodnjih letih prve svetovne vojne

(Todorovski, 2011: 28). Plakat je postal glavno sredstvo za širjenje propagande in

samostojna panoga v umetnosti.

Slika 2.1: Propagandni plakat iz prve svetovne vojne „Tvoja država te potrebuje”

Plakati iz druge svetovne vojne so bili občutno boljši kot tisti iz prve, čeprav so med mediji

po pomembnosti zasedli mesto nižje od novega medija za propagando, radia. Plakati so bili

zelo podobni drug drugemu, in sicer ne le v sporočilnosti, ampak tudi z likovnimi rešitvami.

V nekaterih primerih so bili plakati skoraj enaki in so se razlikovali le po jeziku. Med najbolj

znane propagandne plakate iz druge svetovne vojne spadata ameriški plakat: „Mi to lahko!”

(glej Sliko 2.2) in nemški: „Orožje SS, pridružite se s 17 leti starosti!” (glej Sliko 2.3).

7

Slika 2.2: Znana ameriška plakata iz

druge svetovne vojne

Slika 2.3: Znana nemška plakata iz druge

svetovne vojne

Ruska propagandna kampanja je bila med največjimi. Vloga ruskih plakatov je bil vzor za

generacije sovjetskih delavcev in vojakov ter prizadevanje za mir na svetu. Med

najpomembnejše spada plakat „Za domovino, čast in svobodo” (Slika 2.4). Pomembno vlogo

so imeli tudi britanski propagandni plakati, med njimi najpomembnejši in še danes zelo

pogosto uporabljen in predelovan, je „Ostanite mirni in nadaljujte” (angl. „Keep Calm and

Carry on“) (Slika 2.5).

Slika 2.4: Sovjetski vojni plakat iz druge

svetovne vojne

Slika 2.5: Znani britanski vojni plakat iz

druge svetovne vojne

8

Po drugi svetovni vojni se je uporaba plakatov še bolj razširila, še posebej na politiko. Čas

ugotavlja, da je plakat postal pomemben nosilec političnih sporočil in s tem pridobil velik

vpliv na družbene in socialne odnose (Čas, 2011).

Todorovski navaja, da so teme plakatov po vojni postale svetlejše, umetnikovemu delu pa je

dodana komercialna hitrost možganov poslovnega človeka (Todorovski, 2011: 29). Politični

plakati nimajo le močnega sporočila, ampak tudi močan uporniški pogled na svet. Še posebej

med volitvami, ko so izobešeni vsepovsod. Eden od najbolj znanih novih političnih plakatov

je zagotovo Obamov plakat „Upanje” (angl. „Hope”) (glej Sliko 2.6). Politične stranke

plakat pogosto uporabljajo za množično komuniciranje prav zaradi možnosti hitrega

spreminjanja in sposobnosti neposrednega prepričevanja (Čas, 2011: 25).

Še novejši primer je iz leta 2009 ameriškega avtorja Briana Mooreja, ki je svoja dela v

glavnem objavljal na blogu in v njih predstavljal moderne propagandne umetnike. Na

njegovih plakatih najdemo vpliv propagande iz druge svetovne vojne, ki je spremenjena

oziroma prilagojena za novo uporabo (glej Sliko 2.7). Največ njegovih del je nastalo v času

protestov, povezanih z Iranskimi volitvami.

Slika 2.6: Plakat za kampanjo Baracka

Obame, ki se imenuje „Upanje“

Slika 2.7: Najbolj znani propagandni

plakati avtorja Moorja iz leta 2009

9

Po zgodovinskem pregledu najpomembnejših propagandnih plakatov lahko ugotovimo, da

ti predstavljajo pomembna in močna orodja za različne oblike prepričevanja, kot je npr.

razpis za rekrutacijo na vojnih plakatih in razpis za volitve na političnih plakatih.

2.5 Tehnike

Za izdelavo kakovostnega plakata mora avtor obvladati več tehnik, od katerih so

najpomembnejše: tehnike tiska in likovne tehnike oz. tehnike izdelave. Tehnike smo

pojasnili tudi z vidika zgodovinskega razvoja, da bi prikazali, kako so se tehnike spreminjale.

Tehnike tiska se delijo v dve glavni skupini:

o indirektne tehnike: offset tisk, tampon tisk itd.,

o direktne tehnike tiska: sitotisk, flekso tisk, globoki tisk, visoki tisk itd.

Razlika med njima je, da se pri indirektnih tehnikah barva s tiskovne forme najprej prenese

v gumijasti valj in nato na površino tiskanja, pri direktnih tehnikah se barva s tiskovne forme

prenaša neposredno na površino tiskanja (Lidwell, 2002).

Na prvih plakatih je bilo le besedilo, sčasoma pa so besedilom dodajali še likovne prvine.

Različne gravure so postale standardni del plakata, motivi pa so se uporabljali večkrat. Zlato

obdobje plakata je bilo v 19. stoletju, ko je francoski umetnik Jules Cheret povezal slike z

besedilom. S tem je prispeval, da je plakat postal novo sredstvo javnega komuniciranja.

Velik napredek v razvoju tehnik plakata je sprožil lesorez. Ta spada v kategorijo tehnik

visokega tiska. Pri tej tehniki se z majhnim nožem vrežejo udrtine v leseno ploščo. Prazna

mesta na leseni plošči služijo kot nosilci barve za konturo. Ko se plošča premaže z barvo,

dobi avtor risbo na papirju. Po lesorezu je postala aktualna tudi litografija (glej Sliko 2.8).

Ta je omogočala učinek stopnjevanja, česar do takrat ni omogočala še nobena tehnika.

Negativna stran litografije je bila, da ni bila primerna za izdelavo velikega števila reprodukcij

(Todorovski, 2011: 11–59).

10

Slika 2.8: Princip litografije

Z razvojem množičnih medijev, kot sta televizija in radio, so se plakati umaknili v ozadje.

Ker so gledalci navajeni na fotografijo oz. na fotografsko kakovost slike, se je fotografija

preselila na plakat. Z razvojem tehnologije ta postaja dostopna večjemu številu ljudi. Zato

se pojavlja „naredi sam” (angl. „do it yourself”) proces izdelave plakatov. Todorovski

poudarja:

„Ta fenomen je dvojen: novi postopki se uporabljajo tako kot stari. Znova se odkrivajo zrezana matrica,

lesorez in linorez”(Todorovski, 2011: 42).

Vse te tehnike tiska se danes redko uporabljajo, pretežno se uporablja digitalni tisk, s katerim

se doseže zelo visoka kakovost plakatov.

Poleg tiskarskih tehnik so za izdelavo plakatov zelo pomembne likovne tehnike in likovni

slogi. Razvoj likovnih slogov smo razložili kronološko skozi različna časovna obdobja.

Pri plakatih lahko najdemo nekatere osnovne likovne tehnike. Te so lahko samostojne, lahko

pa najdemo tudi kombinacijo več tehnik. Osnovne likovne tehnike za ustvarjanje plakatov

so:

- tuš,

- flomaster,

- voščenke,

11

- računalniška grafika,

- akvarel,

- mozaik,

- razpršilo,

- olje na platnu,

- tempera,

- svinčnik,

- digitalna obdelava,

- računalniška grafika itd.

Na začetku so bili plakati manjša umetniška dela in njihovi risarji uveljavljeni in priznani

umetniki. Plakati so postali likovna dela in šele pozneje so se nanje dodajale črke oz.

besedilo. V 16. stoletju so bili plakati pisani z roko, v 17. in 18. stoletju pa se pojavi kot letak

z besedilom in slikami. V 19. stoletju je bil priljubljen dekorativni slog Art nouveau1, ki je

našel inspiracijo pri Bizantinskih ikonah, prarefaelitskem romantizmu in Celtiškem gibanju

za preporod umetnosti. Na prelomu stoletja je bila izjemno priljubljena ruska avantgarda in

postimpresionizem, ki so se pogosto uporabljali pri izdelavi plakatov. V zgodnjih letih 20.

stoletja prevladuje likovno gibanje, imenovano fovizem2 (1905–1906) in kubizem3 (1908–

1912). Pri nemških plakatih prevladuje gotska romantika, pri ruskih pa avantgardni slog, pri

številnih evropskih plakatih prevladuje izrecni abstrakcionizem. Na ameriških plakatih se je

začel pojavljati novi slog, socialni realizem. V obdobju vojne se pojavljajo konstruktivizem4,

futurizem5, Novecento in Art Deco umetniški slogi.

Pri sodobnih plakatih je pogosto viden dotik tehnike. Plakati se izdelujejo s sofisticiranimi

računalniškimi programi, kot so: Adobe Photoshop, Adobe Illustrator, CorelDraw itd. Risati

1Art Nouveau (francoski: nova umetnost) je stilska smer v umetnosti, ki je nastala kot reakcija na akademizem

in eklekticizem v zadnjih desetletjih 19. stoletja

2Fovisti so bili umetniška skupina, ustanovljena leta 1905 v Parizu.

3Kubizem je slikarska smer, nastala v Franciji leta 1908.

4Konstruktivizem je umetniško avantgardistično gibanje, ki izvira iz leta 1913 v Rusiji. Negativno se odziva

zoper dekorativnost. Poudarjajo vrednote materiala in konstruktivisti v hiši vidijo stroj za bivanje.

5Futurizem je kulturno gibanje, nastalo v začetku 20. stoletja v Italiji.

12

ni več treba znati, tudi likovnih tehnik ali likovnih slogov ni treba poznati. Tehnologija

počasi postaja nova panoga umetnosti.

Pri izdelavi propagandnih plakatov so poleg omenjenih tehnik tiska in likovnih tehnik

uporabljene osnovne propagandne tehnike. Več o tem v poglavju o propagandi.

2.6 Vsebine

Vsak propagandni plakat ima neko ideologijo, ki jo želi prenesti določeni skupini ljudi. Pri

ustvarjanju plakatov poleg umetnikov sodelujejo tudi propagandisti. Mahaney (2012)

razdeljuje propagandne plakate v štiri osnovne skupine, glede na propagandne vsebine:

- prvi prenašajo domoljubna sporočila,

- drugi prenašajo sentimentalna sporočila,

- tretji temeljijo na humorju,

- četrti prenašajo negativne podobe.

Na plakatih z domoljubnim sporočilom je običajno stisnjena pest, srečna družina, avtor pa

uporablja predvsem nacionalne barve. Pri sentimentalnih najdemo družino, ki objema

vojaka, ki se je vrnil iz vojne, žensko, ki bere V-pismo (V pomeni zmaga angl. „Victory”).

Plakati, katerih sporočila temeljijo na humorju, po navadi vsebujejo karikature sovražnika

oz. jih predstavljajo na zabaven način. Na plakatih, ki posredujejo negativne podobe, so po

navadi vojaki, ki so padli na bojišču (Mahaney, 2012).

Vsebine propagandnih plakatov so bile v času svetovnih vojn pretežno povezane z

rekrutacijo. Sanders in Taylor (1982) navajata, da so z vizualnimi elementi na plakatih želeli

doseči rekrutiranje oziroma vplivati na moške, ki se še niso prijavili za prostovoljno delo, z

zbujanjem občutka krivde. Zaključimo lahko, da so sporočila plakatov temeljila tudi na

nacionalni časti. V novejših vojnah se sporočila plakatov niso bistveno spremenila. V

glavnem so povezana s pozivanjem v vojsko, prikazom vojnih dogodkov, na večini vojnih

plakatov prevladujejo domoljubni elementi.

13

Na propagandnih plakatih imajo pomembno vlogo tudi ženske, njihova vloga pa je dvojna.

Nekateri plakati prikazujejo feminizem kot pasivno obliko, ki potrebuje zaščito, medtem ko

so na drugih ženske predstavljene kot enakopravne moškim. Simbolika matere v mnogih

primerih predstavlja določeno obliko nacionalne varnosti ali dolžnosti, ki jih imajo

državljani, da zaščitijo svojo državo, če bi to bilo kdaj potrebno. Glavni cilj propagande, kjer

je glavni objekt ženska, je bil prikazati domovino kot čist in plemenit kraj (Novin, 2012).

Simbolika žensk na plakatih se razlikuje od države do države. V nadaljevanju prikazujemo

najpomembnejše primere uporabe žensk za propagandne namene v različnih državah.

Pri sovjetskih propagandnih plakatih (1920–1930) je simbolika žensk poudarjala njihovo

novo gospodarsko vlogo in družbeno-politično moč. Čeprav so ženske prikazane na plakatih

v različnih vlogah, v resnici niso imele nobene pomembne vloge. Podobno vlogo žensk

najdemo tudi v kitajski propagandni. Čeprav so ženske predstavljene kot enakopravne

moškim, so opravljale pretežno kmetijska opravila (ibid. 12).

Slika 2.9: Sovjetski propagandni plakat

„Ženske delavcev vzemite svoje puške” iz

1917.

Slika 2.10: Kitajski propagandni plakat

„Prodajamo suhi, očiščeni, urejeni in

izbrani bombaž državi” iz 1958.

Na nacističnih propagandnih plakatih imajo ženske popolnoma drugačno vlogo.

Predstavljene so kot gospodinje in matere. Novin pravi, da se je s tako propagandno želela

http://4.bp.blogspot.com/-UnPMkdb0ol0/TZ-JXX1aenI/AAAAAAAABM4/aqZ2kZd5o9g/s1600/debs_poster.jpg

http://2.bp.blogspot.com/-bgZ-qRDmY-o/TaDwGpnGDvI/AAAAAAAABOA/HxwmvMTPpc4/s1600/Yamato-e.jpg

14

prikazati zaskrbljenost nacistične Nemčije kot „ljubljene institucije” za vse Nemce. V ZDA

so bile ženske predstavljene kot enake moškim. Medtem ko so moški bili v vojni, so morale

ženske opravljati vse delo. Primer je znan plakat „Rosie Riveter” s sporočilom „Mi to lahko

storimo!”, ki smo ga predstavili v prejšnjih poglavjih (ibid. 50).

Slika 2.11: Nacistični propagandni plakat

„Mati in otrok” iz 1934

Slika 2.12: Ameriški propagandni plakat

„Napad na vseh frontah”

V mnogih primerih vsebine propagandnih plakatov ni lahko razumeti. Pogosto so sporočila

plakatov zavajajoča ali celo napačno interpretirana. Da bi čim bolje razložili, kako „brati“

sporočila s propagandnih plakatov, smo pokazali nekaj primerov.

Prvi primer je slavni plakat (glej Sliko 2.13) iz druge svetovne vojne z naslovom „On te

gleda“ (angl., „He's watching you”), avtorja Glenna Grohea. Plakat se odlikuje s svojo

preprostostjo, ni uporabljeno veliko barv, le dve kontrastni. Branje sporočil s tega plakata je

precej preprosto, saj vse izhaja iz nemške čelade v ozadju. Ta v resnici asociira na nekaj

negativnega in javnost je razumela, da so Nemci negativci. Sobocinski ugotavlja, da bi bil

učinek enak, četudi bi uporabljali nekaj, kar ima podobne črte kot nemška čelada

(Sobocinski, 2001).

Drugi primer je slavni nacistični plakat (glej Sliko 2.14) z naslovom „Naj živi Nemčija“, ki

je zelo dober primer plakata, ki ga je malo težje „brati“. Hitler je predstavljen kot Bog, iz

ozadja nanj sije svetloba. Ker svetloba prihaja iz središča neba, to pomeni, da je Bog na

http://3.bp.blogspot.com/-KhIoBeoTzlo/TZ_KFmXstXI/AAAAAAAABNI/-e2hW2Yjy00/s1600/debs_poster.jpg

15

njegovi strani. Črni oblaki predstavljajo Hitlerja, ki lahko premaga vsakega nasprotnika.

Simbol orla se pogosto uporablja na propagandnih plakatih in predstavlja moč. V ozadju

lahko vidimo na tisoče ljudi, vsak med njimi drži nacistično zastavo, kar pomeni, da ima

Hitler veliko privržencev, ki ga bodo spremljali na osvajalski poti. Hitler ima resen, odločen

izraz obraza in predstavlja primernega vodjo za Nemce, ki jih bo vodila do zmage. V desni

roki ima zastavo, leva roka je močno stisnjena, kar predstavlja odločnost njegovega pohoda.

Barve so odlično usklajene, in rdeča barva posebej izstopa, da bi se poudarila velikost

nemškega naroda (North, -.).

Slika 2.13: Propagandni plakat iz druge

svetovne vojne avtorja Glenna Grohea

Slika 2.14: Nacistični propagandni plakat

iz druge svetovne vojne

16

3 PROPAGANDA

Predmet tega poglavja se vrti okoli temelja vsakega propagandnega plakata oz. pojma

propagande. To smo razložili z najpomembnejšimi teorijami in definicijami. Prikazali smo

tudi njeno razmerje do ideologije in opisali dve pomembni razmišljanji o ideologiji. V

nadaljevanju smo opisali tako imenovano propagandno komunikacijo oz. prikazali vlogo

propagande v množičnem komuniciranju.

3.1 Generalne študije

Za teoretično analizo propagande oziroma opis generalnih študij in teorij o njej smo

uporabljali dela Jowetta in O'Donnella ter Colea. Izbrali smo ju zato, ker v njunih delih

najdemo velik nabor različnih študij in teorij o pojmu propagande od začetka 20. stoletja, pa

vse do danes. Ker avtorji navajajo veliko raziskav in lastnih teorij, smo izbrali le

najpomembnejše. V nadaljevanju smo najprej prikazali avtorje in njihove teorije o

propagandi iz dela Colea pod naslovom „Propaganda in Twentieth Century War and

Politics“ iz leta 1996, in nato teorije Jowetta in O'Donnela iz dela „Propaganda and

Persuation“ iz leta 2011. Vse definicije in teorije o propagandi smo predstavili kronološko.

Že v prvi polovici 20. stoletja so nastale zelo pomembne teorije o propagandi in njenih

učinkih. Ena od prvih v 20. stoletju je bila Lasswellova iz leta 1927 z naslovom „The Theory

of Political Propaganda“. V tem delu poudarja, da je propaganda manipulacija pomembnih

simbolov. Razlikuje tudi propagando od izobraževanja, za katerega pravi, da je podlaga za

manipulacijo. Navaja, da propaganda danes obstaja le zaradi družbene dezorientacije, ki je

nastala kot vzrok hitrega tehnološkega razvoja (Lasswell, 1927). Že naslednje leto oziroma

leta 1928 Edward Bernays v svojem delu „Propaganda“ sprejema propagando kot nujnost

sodobne družbe (Bernays, 1928). Nekoliko slabši prikaz se lahko vidi leta 1933 v delu

Fredericka Lumleya z naslovom „The Propaganda Menace“. Med prvimi je odkrito govori

o dobrih in še posebej o slabih straneh propagande. Propagando označuje kot „kup smeti“ in

poudarja, da propaganda grozi kulturi, politiki, religiji in domala vsem drugim človeškim

aktivnostim (Lumley, 1933). Edgar Henderson je eden od avtorjev, ki tudi razlikuje

17

propagando od izobraževanja. V svoji knjigi iz leta 1943 „Towards a Definition of

Propaganda“ ugotavlja, da pravilno učenje pomeni nasprotje propagande.

Pomembno je tudi razlikovati informacijo in propagando (Henderson, 1943). Ellaine

Halperin v svojem delu „Information and Propaganda“ iz leta 1957 odlično pojasnjuje

povezavo med obema. Njeno delo je pravzaprav kritika obstoječega pisanja, v kateri

ugotavlja, da je informacija, čeprav zelo drugačna od propagande, „dobra stvar“ in jo je

lahko jasno opredeliti (Halperin, 1957):

„Če je res, da je informacija po naravi popolnoma iskrena, neokrašena in jasna, potem je prav tako jasno,

da je propaganda senca, želja po moči, makiavelizem, nepoštena v svoji nameri“ (Halperin, 1957).

Še en „slab“ prikaz propagande sta leta 1965 predstavila Konrad Kellen in Jean Lerner v

delu „Propaganda: The Formation of Men's Attitudes“, v katerem pojasnjujeta, da je

propaganda neposreden napad na človeka in da je slaba ideja za demokracijo. Poudarjata, da

je propaganda najbolj nevaren pojav družbe 20. stoletja (Kellen, 1965). Dve leti za tem

delom je nastal „Language in Uniform: A Reader on Propaganda“, avtorja Nicka Forda. Ford

poroča, da se propaganda včasih uporablja kot sila za pozitivne družbene in politične

spremembe in za mnoge dobre namene (Ford, 1967). Na ta način je lahko uporabno sredstvo

v izobraževanju. Propaganda je velikokrat povezana tudi s tajnostjo, pravo povezavo pa

prikazuje Carl Friedrich leta 1972 v delu „The Pathology of Politics, Betrayal, Corruption,

Secrecy and Propaganda“. Friedrich ugotavlja, da je bistvena funkcija propagande in tajnosti

manipuliranje z ljudmi v odnosu do političnega reda (Friedrich, 1972).

V okviru naše problematike bi bila najboljša teorija Leonarda Dooba. Propaganda je

pravzaprav poskus določenega vpliva na nekoga, Leonard Doob to dokaže leta 1989 v delu

„Propaganda“. Propaganda je verbalna in neverbalna komunikacija, katere glavna naloga je

vplivati na prepričanja in stališča ene ali več oseb (Doob, 1989).

Jowett in O'Donnell sta tudi podala obsežno raziskavo o propagandi in jo zasnovala

zgodovinsko in teoretično. Za opisovanje propagande navajata dva pomembna modela:

deflektivni model vira in legitimni model vira.

18

Slika 3.1: Deflektivni model vira

Slika 3.2: Legitimni model vira

Iz prve slike je razvidno, kako propagandist (P) ustvarja deflektivni vir (P1), ki postane

očiten vir informacij oziroma sporočila (M). Prejemnik sporočila (R) razume, da sporočilo

prihaja neposredno od P1, in ne sklepa, da je pravzaprav prišlo od propagandista (P). Iz

druge slike je razvidno, da propagandist skrivaj postavlja izvirno sporočilo (M1) v legitimen

vir (P2). To sporočilo (M2), ki ga prekine P2, je spet sprejeto od propagandista (P) in poslano

prejemniku (R) v obliki (M3), čeprav prihaja iz P2. Ta postopek legitimira sporočilo in

obenem loči propagandista (P9) od njegovega začetka.

V obeh modelih je razvidno, da je cilj propagandistov zasenčiti identiteto vira sporočila, s

čimer ustvarjajo visoko stopnjo verodostojnosti za sporočila in za očiten vir (ibid. 26).

Avtorja sta razvila tudi lastni model propagande. Sklepata, da je propaganda oblika

komunikacije, in se zato lahko loči kot proces.

19

Slika 3.3: Jowettov in O'Donnellov model propagande

Avtorja sta opisala oblikovanje propagandne komunikacije kot proces znotraj družbenega

sistema in poudarjata, da proces propagande vzame obliko poteka sporočila skozi sistem

omrežja, ki vključuje vse druge dele modela: propagandne agente, medije, družbena omrežja

itd. (ibid. 359–360).

3.2 Vrste propagande

Propagando se lahko preučuje z različnih perspektiv – kot del politične znanosti, kot del

zgodovine, novinarstva, celo psihologije in mnogih drugih znanstvenih disciplin. Obstaja

več oblik propagande, a vedno izraža aktivirano ideologijo (Jowett in O'Donnell, 2011: 17).

Razdelimo jo lahko na:

- belo,

- črno in

- sivo.

Za belo propagando sta značilna verodostojen znani vir in resničnost sporočila, pri črni

propagandi pa je obratno – vir je neznan, sporočilo je lažno. Za sivo propagando je značilno,

da je vir lahko znan ali neznan in informacija je lahko resnična, a tudi lažna (ibid.).

20

3.3 Ideologija

Ideologija je temelj vsake propagande, ta brez nje sploh ne more obstajati. Čeprav sta si

termina zelo podobna, ju je treba razlikovati, saj upravljata naša življenja iz dneva v dan.

Propaganda se od ideologije razlikuje po tem, da uporablja namerne prepričevalne tehnike

za ustvarjanje določenega mnenja. Med ideologijo in propagando je tudi očitna razlika glede

resničnosti propagiranih vsebin (Veljak, 2010: 60). Propaganda je le tehnična uporaba

ideologije oziroma propaganda se lahko določi kot medij ideologije. Veljak navaja (2010),

da ideologije ni mogoče zmanjšati na propagando na raven posredovanja, saj se ideologija

ne more zmanjšati na medije svojega prenosa.

Ravlić (2002) poroča, da je imela ideologija prvotno štiri pomenske elemente: relativno

celovito teorijo, ki pojasnjuje izkušnjo, program družbene in politične organizacije,

seznanjenost z javnim delovanjem ter idejo o posebni vlogi intelektualcev. Ljudje želijo z

ideologijo pojasniti smisel življenja v družbi. Vendar je zaradi velike negativne uporabe

ideologije danes analiza in razprava o njej zelo težka. Zato se v zadnjih študijah ideologija

prikazuje kot posledica človekove racionalnosti (Boudon, 1989: 11, v Ravlić, 2002). To

razumevanje ideologije je nastalo kot odgovor, naj se ideologija prikazuje kot nevtralen

pojem (ibid. 147).

Ideologija ima številne teorije in definicije. Zaradi lažjega dojemanja tega pojma smo v

nadaljevanju opisali razmišljanja znanih filozofov, Gramscija in Althussera, in njuno

razumevanje ideologije.

3.3.1 Antonio Gramsci

Antonio Gramsci je eden od avtorjev, ki je teorijo ideologije še poglobil. Velja za teoretika

super struktur6 (Lukšič in Kurnik, 2000: 7). O ideologiji razmišlja kot o kulturnem vodstvu

6Teorija strukture in super strukture sega v obdobje Marxa. Za Marxa je struktura vseh družb sestavljena iz

„ravni“ ali „instanc“, ki so artikulirane s posebnimi smernicami infrastrukture ali gospodarske osnove

('enotnost' proizvajalne moči in proizvajalnih odnosov) in super strukture, ki je tudi sama sestavljena iz dveh

'ravni' ali 'instanc': pravno-politično (pravica in država) in ideološko (verska, moralna, pravna, politična itd.).

Dostopno na: http://hr.scribd.com/doc/103045896/Altiser-Ideologija-i-Ideoloski-Aparati-Drzave [2. 5. 2014]

21

in ideji o komunistični partiji kot o „kolektivnem intelektualcu“. Zato je Gramsci uvrščen

med hegeljanske marksiste (Mlinarič, 2009).

Mlinarič (2009) ugotavlja, da je Gramsci v svojo teorijo vključil zunanjo objektivnost

realnega, kar je tudi danes eden izmed temeljnih problemov teorij ideologije. Da bi Gramsci

vzpostavil pojem ideologije, je moral najprej rešiti to težavo. Vendar zaradi marksističnega

razumevanja strukture in super strukture to ni bilo lahko. Sklenil je, da teorija govori, da

obstaja nekaj resničnega, da sama struktura to realnost vsebuje (Gramsci, 1974).

Iz Gramscijevih trditev je mogoče sklepati, da ima ideologija določeno vlogo pri ustvarjanju

resničnosti, vendar do nje materialno ni mogoče. Zasnovo ideologije je razširil v dva različna

sistema: arbitrarni sistem idej in organsko ideologijo. Arbitrarni sistem idej so razvili filozofi

in intelektualci, medtem ko ima pri organski ideologiji pomembno vlogo pri ustvarjanju

družbenega reda zgodovina. Sklepa, da ima ideologija vedno določeno materialno

eksistenco, kar predstavlja povezavo med strukturo in super strukturo. Pomembno vlogo pri

materialni eksistenci imajo njeni subjekti, ki jih Gramsci navaja kot intelektualce (Mlinarič,

2009). Ugotavlja, da vsi intelektualci nimajo enake moči, toda nekateri intelektualci lahko

neposredno proizvajajo hegemonske ideje, medtem ko bodo na drugi strani opravljali le

določene naloge, ki jim jih zadajo osebe s pooblastilom.

Po drugi strani:

„Organske ideologije organizirajo sistem vrednot pri ljudeh in ustvarjajo zavedanje o svojih stališčih“

(Mlinarič, 2009: 26).

Ljudje predstavljajo subjekte, ki so bistvenega pomena za materialno eksistenco ideologije.

To ideologijo mora posameznikom nekdo prenesti in te Gramsci pojasnjuje kot organske

intelektualce. Njihova primarna vloga je širjenje in razvijanje ideologije in vzdrževanje

hegemonije. Gramsci sklepa, da se mora ideologija preučevati glede na njeno možnost

povezovanja elementov družbe (Mlinarič, 2009: 27).

Gramsci trdi, da je pojem ideologije v najvišjem smislu pogled na svet, ki se:

22

„implicitno izraža v umetnosti, v zakonu, v gospodarskih dejavnostih, v vseh individualnih in kolektivnih

manifestacijah življenja“ (Gramsci, 1974).

3.3.2 Louis Althusser

Gramsci ni nikoli natančno združil vseh svojih misli v eno, da bi lahko predstavil pravo

teorijo ideologije. Seveda je pisal o hegemoniji, intelektualcih, a je probleme ideologije

pustil nekje v ozadju. Zato se je te težave lotil Althusser (Mlinarič, 2009). Pri teoretični

analizi Althusserja in njegovih razmišljanj o ideologiji, smo uporabljali delo „Ideologija in

estetski učinek“, ki jo je leta 1980 uredila Zoja Skušek-Močnik. V nadaljevanju smo

predstavili tri osnovne Althusserjeve teze o ideologiji.

Prva teza je: „Ideologija je predstava imaginarnega razmerja med posamezniki in njihovimi

dejanskimi eksistenčnimi odnosi“. Althusser primerja iluzije in svetovni nazor ter ugotavlja,

da je svetovni nazor izmišljen, saj namiguje tako na realnost kakor tudi na iluzije. Ljudje si

v ideologiji predstavljajo svoje realne obstoječe odnose (Althusser, 1980). A postavlja se

vprašanje, od kod prihaja potreba po domišljiji. Althusser je našel dva odgovora, prvega pri

duhovnikih, ki svojo eksploatacijo opirajo na „lažni“ predstavitvi sveta in s tem vplivajo na

ljudi, drugega pa pri Marxu, ki trdi, da:

„vzrok odtujenosti prestavitve eksistenčnih odnosov v imaginarno leži v materialni odtujenosti, ki vlada v

eksistenčnih odnosih ljudi“ (Althusser, 1980).

Druga teza se glasi: „Ideologija ima materialno eksistenco“. Vsak ideološki aparat države

je v resnici realizacija določene vladajoče ideologije, zato se lahko sklepa, da ideologija

obstaja v nekem aparatu, to pomeni v njegovi praksi. Althusser tezo povezuje s Pascalom in

njegovim citatom: „Pokleknite, premikajte ustnice v molitvi in verjeli boste“ (Althusser,

1980:70).

Tretja teza je: „Ideologija interpelira posameznike v subjekte“. Althusser to tezo razlaga s

prepoznavanjem dokazov. Kot subjekti sodelujemo v ritualih ideološke prepoznavnosti, ki

zagotavljajo, da smo posamezni in nenadomestljivi. Med rituale ideološke prepoznavnosti

vključujemo stisk roke, klicanje po imenu itd., in to predstavlja subjektivno prepoznavanje

ideološke prakse prepoznavanja.

23

Vse to vodi do končnega zaključka, da:

„ideologija (zase) nima zunanjosti, in tudi ni (za znanost, za realnost) nič drugega kot zunanjost“ (Althusser,

1980).

Ta zaključek pravzaprav prikazuje določeno igro besed o ideološkem subjektu in zato zanj

ne obstaja zunanjost (Mlinarič, 2011: 40). Mlinarič (2011) sklepa, da ideologija ni niti

realnost niti znanstveno spoznanje in pravi:

„Čeprav ima ideologija določen vpliv na realno, pa ideologije same ne moremo enačiti z realnostjo, za

realnost, za znanost je ideologija samo zunanjost“ (Mlinarič, 2011).

Iz Althusserjevih razmišljanj ugotavljamo, da je pravzaprav nadgradil Gramscija, vendar je

pri tem naredil zelo pomemben korak naprej. Za razliko od Gramscija se je osredotočil na

teorijo ideologije kot take oz. postavil jo je v ospredje in s tem predstavil teoretične

predpostavke za nadaljnji razvoj teorije o ideologiji (ibid. 45).

3.4 Množično komuniciranje in propaganda

Komunikacija je posredovanje določenih sporočil javnosti. V današnjem času predstavljajo

glavno sredstvo posredovanja sporočil množični mediji. Ti vplivajo na stališča in prepričanja

javnosti z vsebinami, ki jih pošiljajo javnostim. Lahko rečemo, da širijo propagando članom

neke družbe. Zaradi vseprisotne propagande pri množičnih medijih se množično

komuniciranje pogosto zamenja z izrazom propagandno komuniciranje.

Eden od najpomembnejših vidikov propagandne komunikacije je propagandna informacija

oz. propagandno sporočilo. To je neka informacija, ki jo pošiljatelj pošilja z namenom

vplivanja na stališča in prepričanja prejemnika sporočila. Propagandno sporočilo je

sestavljeno iz treh vrst elementov:

1. Informativni elementi – dajejo pojasnila, na podlagi katerih prejemnik dobi

informacijo o vsebini, ki jo je pošiljatelj poslal.

2. Namerni (intencionalni) elementi – imajo osnovno nalogo, da pri prejemniku

sporočila povzročijo ustrezno vedenje.

24

3. Redundantni elementi – zagotavljajo manj pomembna dejstva o določeni stvari ali

osebi.

Vsa propagandna sporočila lahko delujejo brez vseh teh elementov, največjo učinkovitost

pa dosežejo sporočila, ki vsebujejo vse tri (Tucaković, 1999: 31).

Funkcijo posrednika oziroma t. i. medija v propagandni komunikaciji imajo mediji, s

katerimi se propagandne informacije prenašajo do končnih prejemnikov. Medije, ki

sodelujejo v propagandni komunikaciji, lahko razdelimo v dve skupini. Prva je po načinu

komuniciranja. V to razdelitev spadajo t. i. posredni in neposredni mediji. Posredni so

množični mediji (televizija, časopisi, internet itd.), medtem ko so neposredni, mediji tipa

„face to face“ (sestanki, razprave itd.). Druga delitev medijev je delitev glede na čutila, ki

so prisotna pri sprejemanju sporočil. Sem spadajo slušni mediji, vizualni in avdiovizualni

mediji (ibid. 1–34). Ker je tema magistrskega dela povezana z vizualnimi mediji, smo v

nadaljevanju razložili samo te, in kot najpomembnejše med njimi izpostavili plakate.

Vizualni mediji se pri propagandni komunikaciji, in komunikaciji nasploh, zanašajo na

čutilo vida. Tucaković navaja:

„S prihodom tiska, pa vse do sredine 20. stoletja, vizualni mediji držijo primat pri

posredovanju sporočil “ (1999: 21).

Lahko jih razdelimo v dve skupini. Prva zajema tisk, ki je sestavljen iz časopisov, knjig,

ilustracij itd. Druga skupina zajema t. i. grafično simboliko, ki je sestavljena iz plakatov,

slik, letakov itd. (ibid.).

Uporaba plakatov v propagandni komunikaciji je prinesla dobre rezultate iz več razlogov.

Plakati so relativno poceni medij, katerega potencial je neomejen. So tudi zelo „fleksibilni”

in se lahko postavijo na katerem koli mestu in imajo dostop do velikega števila ljudi. Pri

izdelavi plakatov lahko sodeluje politični vrh in lahko neposredno vpliva na javnost z

grafičnim oblikovanjem in sporočili plakatov. Propagandni plakati so pomembni tudi zato,

ker je pri njihovem ustvarjanju uporabljena vsaj ena od sedmih glavnih propagandnih tehnik.

Te so (Boll, 2013):

25

- žaljivke: tehnike, ki jih uporabljajo propagandisti za dvig strahu in predsodkov,

uporabljajo negativne besede in na ta način ustvarijo sovraštvo do koga.

- svetla realnost: tehnika, pri kateri propagandisti uporabljajo nejasne izjave

(slogane ali „lisičje besede”) z uporabo jezika, ki je povezan z globokimi

vrednotami javnosti, brez zagotavljanja osnovnih informacij. Pogosto apelirajo

na izraze, kot so čast, ljubezen do države, svoboda in družina.

- prenos: tehnika, ki se uporablja za prenos oblasti z nečesa, kar se ceni, na nekaj,

kar propagandisti želijo, da bi ljudje sprejeli.

- spričevalo: tehnika, ki jo propagandisti uporabljajo za povezovanje pomembnih

oseb s posebnim ciljem in dajejo javnosti svoje soglasje, v upanju, da jim bodo

sledili.

- navadni ljudje: tehnika, s katero želijo propagandisti prepričati, da je nekdo iz

revnega ozadja pomemben, da mu lahko zaupate, in da je preprost človek.

- zlaganje kartic: vključuje predstavljanje samo pozitivnih informacij na

določeno idejo ali predlog.

- bend vagon: tehnika, ki jo propagandisti uporabljajo za prepričevanje občinstva,

da sledi množici (Boll, 2013).

Iz analize množičnih komunikacij in propagande lahko povzamemo sklep po Curranu,

Gurevitchu in Wollacottu, ki trdijo:

„Vse množične komunikacije so naravna sredstva, s katerimi se prenaša propaganda, zaradi načina, kjer se

mediji lahko manipulirajo, in njihovega dostopa do množičnega občinstva“ (Curran, 1979).

26

4 UMETNOST PROTESTA

Vsebina tega poglavja se nanaša na protestno umetnost. To smo definirali in prikazali

najpomembnejše primere v zgodovini in tudi primere cenzure tovrstne oblike umetnosti v

20. stoletju. Za namen pojasnjevanja smo prikazali le najbolj znane vizualne medije, saj so

ti pomembni za magistrsko delo, drugih ne smo omenjali.

4.1 Definicija umetnosti protesta

Umetnost protesta zajema vsa ustvarjalna dela, ki so jih naredili različni aktivisti in družbena

gibanja (Protest Art, Wikipedija, 2013). Umetnosti protesta je zelo težko definirati in obstaja

veliko različnih pojasnil tega izraza. Enega zelo pomembnih pogledov na umetnost protesta

je prikazal Reed (2005) v svoji znameniti knjigi „The Art of Protest“. Umetnost protesta

definira kot kompleksen način razmišljanja o razmerju med kulturo in družbenimi gibanji

(Reed, 2005). Umetnost protesta se povezuje tudi s politiko, to je dokazal Negin Salmasi, ki

trdi, da je umetnost protesta nenasilno orodje za družbeni aktivizem in da je njen glavni

namen najti luknjo med politiko in umetnostjo (Puja, 2004).

Smisel umetnosti protesta je ustvarjanje podob in zgodb, ki bodo povzročale, da ljudje

spremenijo svoje poglede na svet (Pecastaing, 2012). Pecastaing ugotavlja, da je to

dolgotrajen proces mentalne rekonstrukcije in da „povezuje“ nasilje z umetnostjo protesta:

„Nasilje ima veliko vlogo pri tem prizadevanju, vendar je vloga, ki je ne igra, vloga agenta, ki bo uporabil

status quo s silo“ (Pecastaing, 2012).

Iz analize različnih avtorjev in njihovih definicij sklepamo, da je umetnost protesta nenasilno

orodje za izražanje misli in ni povezana z umetnostjo vojskovanja.

4.2 Vrste umetnosti protesta

Po mnenju Zvinakisa (2013) razlikujemo štiri vrste umetnosti protesta:

- umetniška dela s slogani (propagandna umetnost),

27

- karikature političnih komentarjev,

- znaki (na primer znaki miru),

- umetniška dela z močno politično/družbeno referenco ali kontekstom.

Umetnost protesta presega meje umetniških žanrov, medijev in disciplin. Da bi se

posameznik vključil v umetnost protesta, mu ni treba poznati nobenih umetniških žanrov ali

imeti preveč predznanja. Da bi dosegli široko občinstvo, ti umetniki ne razstavljajo svojih

del v galerijah, niti v uglednih institucijah, ampak na javnih mestih, kjer so na voljo vsem.

V glavnem so nastale umetnine kratkotrajne in niso v lasti nikogar. Njihova glavna

značilnost je, da so prenosna in da nimajo podpisov avtorjev. Umetnost protesta je razširjena

po vsem svetu in ni povezana z določenim narodom ali državo (Protest art, Wikipedija,

2013).

4.3 Protesti v zgodovini

Eden od prvih umetnikov, ki se je ukvarjal z umetnostjo protesta, je bil Francisco Goya. Med

Napoleonovo invazijo in špansko vojno za neodvisnost (1808–1814) je bil slikar. Svojo

grozo zaradi oboroženega spopada je izrazil v „The Disasters of War“, v seriji močnih

realnih bakrorezov o grozotah v vojni (Zvinakis, 2013). Pomemben primer umetnosti

protesta v zgodovini je Picassova „Guernica” iz leta 1937. To delo je nastalo kot odgovor na

nemško in italijansko bombardiranje Guernice, majhne baskovske vasi na severu Španije,

med špansko državljansko vojno.

Slika 4.1: Delo Pabla Picassa Guernica iz 1937.

28

Guernica prikazuje tragedije vojne in trpljenja, ki so prizadele posameznike, še posebej

nedolžne civiliste. To delo je pomemben primer umetnosti protesta, saj spominja na tragedijo

vojne, predstavlja protivojni simbol in hoče mir. Guernica je najbolj znano protivojno delo

doslej (Clark, 1997: 29).

Največ primerov protestne umetnosti lahko najdemo v času vojne – najdemo aktiviste, ki

želijo mir, ki preprosto želijo, „da se sliši njihov glas”. Najpogostejša grafična rešitev, ki jo

protestni umetniki uporabljajo v času vojne, je plakat. Plakat je zelo mobilen in fleksibilen

medij. Lahko se postavi kjerkoli in ga lahko vidi vsaki. Čeprav so bili mnogi prepovedani,

se je zaradi velikega števila reprodukcij lahko vedno našla kopija. V okvirju naše

problematike propagandnih plakatov, smo izpostavili le najpomembnejše.

Velik prispevek protestni umetnosti je dal John Heartfield, pionir moderne fotomontaže.

Med obema svetovnima vojnama je delal v Nemčiji in Češkoslovaški in razvil edinstveno

tehniko ponovne uporabe fotografij za ustvarjanje močnih političnih učinkov (Trust, 2013).

Med najbolj znana Heartfieldova dela vsekakor spada fotomontaža Adolfa Hitlerja, ki ga

prikazuje kot rentgensko sliko, na kateri se vidi v njegovo črevesje, z besedilom pod sliko

je: „Adolf, super človek, golta zlato in izvrže kositer“ (glej Sliko 4.2). Tukaj se Heartfield

sklicuje na velik prispevek bogatih industrialcev nacistični stranki, čeprav je njihova

navidezna baza v socializmu (Trust, 2013). Precej pozornosti je dobila tudi montaža „Kakor

v srednjem veku, tako tudi v tretjem rajhu“ (glej Sliko 4.3) iz leta 1934. Heartfield je

adaptiral mrtvo telo na svastiko kot „Človeštvo, ki je kaznovano z božansko nacistično

presojo“. Z referenco na srednjeveški instrument za mučenje, kolo, avtor prikazuje, kako je

nemški narod trpel pod vodstvom Adolfa Hitlerja (Moh'd, 2010).

29

Slika 4.2: Heartfieldovo delo

„Adolf, super človek, golta zlato

in izvrže kositer“ iz leta 1932.

Slika 4.3: Heartfieldovo delo „Kakor v

srednjem veku, tako tudi v tretjem rajhu“

iz leta 1934.

Naslednja fotomontaža se nanaša predvsem na Galilea Galileija, ki je ugotovil, da se Zemlja

vrti okoli Sonca. Zato je tudi Heartfield postavil naslov slike „In vendar se vrti“ (glej Sliko

4.4), s čimer je mislil, da je kljub Hitlerjevemu terorju svet vseeno preživel (Alina, 2013).

Slika 4.4: Heartfieldovo delo „In vendar se vrti“ iz leta 1943.

V novejši zgodovini je znan primer umetnosti protesta plakat „Molk=Smrt“ (angl.

„Silence=Death”). Začetki t. i. „roza trikotnika“ segajo v nacistično Nemčijo, natančneje v

30

čas druge svetovne vojne. Tam so bili homoseksualci prisiljeni nositi invertirano roza značko

v obliki trikotnika, kot posebno oznako identifikacije, kar se navezuje na Jude, ki so bili

prisiljeni nositi rumeno Davidovo zvezdo za identifikacijo (Smith, 1998).

Projekt „Molk=Smrt“ je ustvarilo šest homoseksualnih aktivistov leta 1987 v New Yorku.

Začeli so z lepljenjem plakatov po mestu, z rožnatim trikotnikom na črnem ozadju in

besedilom „Silence=Death“ (glej Sliko 4.5) (Clark, 1997 v Soules, 2013). Molk je

pravzaprav predstavljal zatiranje in iztrebljanje homoseksualcev oziroma težave, ki jih je

treba rešiti. S sloganom so protestirali proti tabu temam, kakršni so varni spolni odnosi in

nepripravljenost nekaterih, da se uprejo družbeni nepravičnosti in vladni brezbrižnosti. Tiste,

ki so nosili rožnati trikotnik, so imeli za dno družbenega reda in so bili pogosto

omalovaževani. Simbol, ki je predstavljal sramoto, so želeli preoblikovati v nekaj

solidarnega, in rožnati trikotnik še danes predstavlja svobodo in ponos homoseksualcev

(John, 2013).

Slika 4.5: Plakat „Silence = Death“ iz leta 1987

31

4.4 Cenzura umetnosti v 20. stoletju

Zgodovina cenzure umetnosti ima dolgo in razvpito zgodovino. Med začetki študije o

zgodovini umetnosti, lahko najdemo številne primere umetnikov, ki so pretresli umetniški

status quo s svojimi inovativnimi prispevki današnji umetnosti (Harrison, 2002).

V 20. stoletju obstaja veliko primerov cenzure umetnosti. Že na začetku stoletja, leta 1907,

v letu, ki šteje kot rojstvo modernizma, so cenzurirali Pabla Picassa. Picasso je predstavil

svoje delo „Gospe iz Avignona” (franc. „Les Demoiselles d'Avignon“), v katerem je

nadomestil neogrožajočo goloto, kar se je izkazalo kot skupinski portret prostitutk. Nato je

sledil vpliv in vzpon dadaistov. Verjetno je bil najpomembnejši primer dadaizma leta 1917

v New Yorku. Tam je slavni francoski-ameriški umetnik Marcel Duchamp ustvaril svoje

najboljše delo „Fontano“, pisoar, ki ga je podpisal s psevdonimom R. Mutt. Čeprav so to

delo takoj vrgli z razstave neodvisnih umetnikov v New Yorku, je Duchamp povzročil prvi

„ready made“ in sprožil vprašanje „ali je to umetnost?“, razpravo, ki traja še danes (ibid.).

Poleg omenjenih umetniških del so za našo problematiko pomembni drugi vizualni mediji

in njihova cenzura. Cenzura je bila pri vizualnih medijih vedno stroga, posebej v času

svetovnih vojn. Številne fotografije so bile cenzurirane, še posebej tiste, ki prikazujejo mrtve

otroke in druge žrtve. Največja cenzura je vidna pri vojnih plakatih. Številni plakati (glej

Sliko 4.6) so bili tudi v celoti prepovedani. Večina njihovih sporočil ni bila primerna in je

bila v večini primerov pretirana v svoji nameri.

32

Slika 4.6: Primeri prepovedanih vojnih plakatov

Cenzura plakatov je prisotna tudi v politiki. Najnovejši primer politične cenzure plakata je

zagotovo prepoved številnih plakatov nekdanje angleške premierke Margaret Thatcher (glej

Sliko 4.7). Prepovedani so bili zato, ker so odgovorni sklenili – če se sporočilo identificira

kot javna kontroverznost, ne sme biti dovoljena, zato bo cenzurirana/prepovedana

(McDermott, 2013).

Slika 4.7: Prepovedane slike Margaret Thatcher

Največ cenzuriranih plakatov je iz filmske industrije. Šokantni plakati, ki takoj pritegnejo

pozornost gledalca, so najlažji način za prodajo filma ali česa drugega. Toda v mnogih

primerih (glej Sliko 4.8) so plakati pravzaprav neokusni in zato ne preseneča, da so

cenzurirani ali prepovedani.

33

Slika 4.8: Prepovedani filmski plakati

Cenzura je kljub svoji pogosti nelogičnosti zelo pomembno orodje pri sodobnih vizualnih

medijih. Na primeru plakata lahko sklepamo, da je cenzura vsekakor potrebna, saj bi brez

nje na plakatih vladala propaganda, tako pa je vsaj delno „razorožena“ (Cole, 1996).

34

5 DOMOVINSKA VOJNA

Domovinska vojna je splošni izraz za obdobje nedavne hrvaške zgodovine v 90. letih 20.

stoletja. To obdobje zajema proces ustvarjanja nove in samostojne države Hrvaške, katere

začetki segajo celo v 80. leta 20. stoletja. Prav tako zajema obdobje vojne oziroma obdobje

teritorialne obrambe Republike Hrvaške (Nazor, 2011).

5.1 Kronologija dogodkov

V nadaljevanju smo prikazali najpomembnejše dogodke, povezane z obdobjem hrvaškega

boja za neodvisnost in domovinsko vojno. Obdobja so prikazana v tabeli najpomembnejših

dogodkov, saj zgodovinski okvirji, povezani s tema dvema obdobjema, za raziskavo niso

pomembni. Vendar jo je treba na kratko opisati zaradi uvoda v analizo plakatov iz teh dveh

obdobij. Podrobnostim, ki so povezane z vojno, in pojmu sovražnika smo se namerno

izognili, saj za magistrsko delo to ni niti etično niti pomembno.

5.1.1 Proces ustvarjanja nove države

Proces ustvarjanja nove države zajema obdobje od 80. let 20. stoletja vse do 25. 6. 1991, ko

je bila razglašena neodvisna država Hrvaška. To obdobje zajema več pomembnih političnih

dogodkov, od katerih se najbolj poudarjajo prve parlamentarne volitve leta 1990. Na podlagi

rezultatov je bil ustanovljen tudi parlament. Najpomembnejša odločitev, ki jo je parlament

sprejel, je bila:

- Vzpostavitev Deklaracije o ustanovitvi suverene in neodvisne Republike Hrvaške in

Listina o pravicah Srbov in drugih narodnosti na Hrvaškem (25. 6. 1991).

Šele po razglasitvi neodvisnosti, se začne prava domovinska vojna, obdobje do

samostojnosti pa je del hrvaškega boja za neodvisnost (Nazor, 2011).

Najpomembnejši dogodki in datumi v procesu ustvarjanja nove države so prikazani v tabeli

dogodkov.

35

Tabela 5.1: Najpomembnejši dogodki v procesu ustvarjanja nove države

DATUM DOGODEK

4. 5. 1980 Smrt Josipa Broza Tita

9. 11. 1989 Rušenje Berlinskega zidu – začetek demokratične enakosti v Evropi

11. 1. 1990 Ponovni začetek aktivnosti Matice Hrvatske

5. 2. 1990 Registracija političnih strank na Hrvaškem; začetek večstrankarstva

22. 4. 1990 Prve večstrankarske volitve na Hrvaškem

30. 5. 1990 Prvo zasedanje parlamenta

24. 1. 1991 JAZU je postala HAZU

31. 3. 1991 „Krvava velikonočna nedelja“

19. 5. 1991 Referendum za samostojnost Hrvaške

25. 6. 1991 Parlament je sprejel Deklaracijo o ustanovitvi suverene in samostojne

Hrvaške

5.1.2 Domovinska vojna

Domovinska vojna zajema obdobje od junija leta 1991 do avgusta leta 1995. Konec vojne je

zelo težko določiti, saj še danes obstaja več razlag o njenem koncu.

Vojna je sestavljena iz treh glavnih faz:

- prva faza (junij 1991 – januar 1992),

- druga faza (januar 1992 – maj 1995),

- tretja faza (maj 1995 – avgust 1995).

Najpomembnejši dogodki in datumi v domovinski vojni so prikazani v tabeli dogodkov.

36

Tabela 5.2: Najpomembnejši dogodki v domovinski vojni

DATUM DOGODEK

26. 6. 1991 Prvi oboroženi spopadi

25. 8. – 18. 11. 1991 Bitka za Vukovar

14. – 19. 9. 1991 Septembrska vojna/bitka za Šibenik; bitka za vojašnice

5. 10. 1991 Hrvaška napoveduje vsesplošno mobilizacijo

30. 5. 1992 ZN izreka sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji

22. 9. 1992 SFR Jugoslavijo so izključili iz ZN

22. 1. 1993 Operacija Maslenica

27. 1. 1993 Operacija Peruča

1. – 3. 5. 1995 Operacija Blisk

4. – 7. 8. 1995 Operacija Nevihta

12. 11. 1995 Podpisan Erdutski sporazum

37

6 MEDIJSKA KRAJINA V DOMOVINSKI VOJNI

„Prva žrtev med vojno je resnica“

(Jowett in O'Donnell, 2011: 10)

Mediji so v domovinski vojni s svojim poročanjem neposredno vplivali na javno mnenje in

sooblikovali vojskovanje. V času ustvarjanja nove države, so bili mediji eni od najbolj

odgovornih pri odcepitvi Hrvaške od bivše Jugoslavije in tudi v času prvih volitev. Njihov

vpliv je bil najbolj viden na televiziji in drugih vizualnih medijih. Z dobro izpeljano

propagando javnost sploh ni vedela, da je pod njenim vplivom. Pri medijih ni bilo velikih

nihanj in v tem obdobju je bila vloga medijev zelo konstantna.

Ker je medijska krajina v času vojne drugačna kot medijska krajina v procesu ustvarjanja

nove države, smo več pozornosti posvetili ravno temu obdobju.

Čerina navaja, da po Taylorju (2009: 68) obstajajo trije glavni dejavniki, ki oblikujejo vojno

poročanje: čas, prostor in dostop na bojišče (v Čerina, 2012). Razvoj medijske tehnologije

je močno spremenil načine zbiranja informacij, še posebej med vojno, in je močno pritiskal

na medije oziroma na potreben čas, da te informacije prenesejo ljudem. Medij, ki je imel

največji vpliv na javnost v domovinski vojni, je televizija. Znano je, da je med vojno javnost

osredotočena v glavnem na televizijo zaradi njenega poročanja v realnem času (Čerina,

2012: 102). V poročanju v domovinski vojni so prevladovale podobe vojnih dogodkov, kar

je pravzaprav predstavljalo neposrednost in realnost. Vendar ima poročanje v realnem času

tudi svoje slabosti. Klun navaja:

„Tiranija realnega časa zahteva takojšnje odločitve, ki ne dovoljujejo odlaganja in tehtanja argumentov.

Tisto, kar je pravzaprav ogroženo, je človeški razum in posledično človek v lastnem bitju“ (Klun, 2000: 82).

Čerina ugotavlja, da prihaja zaradi takega dostopa do informacij do manipulacij z njimi

(Čerina, 2012: 102). Manipulacija z informacijami je v domovinski vojni prisotna v vseh

možnih medijih.

38

Grafični mediji so bili tudi pod vplivom močne vojne propagande. Propagandna sporočila

so bila na vseh možnih vizualnih medijih (plakatih, pamfletih, brošurah itd.). Na primeru

plakatov lahko vidimo, da so ti s prikazovanjem uničenih delov Hrvaške neposredno vabili

ljudi, naj se pridružijo obrambi domovine. A ker se je pri izdelavi vojnih plakatov udeležilo

veliko samostojnih umetnikov, ki niso bili pod vplivom politike, so številni vojni plakati

prikazovali realne in natančne informacije o vojnih dogodkih. Vojni plakati so bili

postavljeni na lokacijah, za katere je znano, da se na njih zadržujejo ljudje, kot so trgovine,

bari itd. Zaradi svojih močnih sporočil plakati niso mogli ostati neopaženi.

Za vsako vojno poročanje, vključno s poročanjem o domovinski vojni, velja, da novinarji in

mediji odločilno delujejo na oblikovanje javnega mnenja in so primarno odgovorni javnosti.

Vsi mediji oziroma vsi člani nekega medija bi se morali držati etike verodostojnega

poročanja. Na žalost je takih primerov danes zelo malo. Čerina (2012) poudarja, da ljudje

niso vedeli, da sta se z začetkom domovinske vojne pravzaprav začeli „dve vojni“ – resnična

in medijska. Avtor citira Taylorja, ki trdi:

„V resničnih vojnah umirajo ljudje. V medijskih vojnah so realnosti, kot sta smrt in uničenje, daleč od

splošne javnosti, ki ne sodeluje v teh spopadih zaradi posredniške vloge medijev“ (Taylor, 2009: 82).

Domovinska vojna je le ena od primerov, v katerih je vidna silna moč medijev pri vplivanju

na javno mnenje.

6.1 Antipropaganda v domovinski vojni

Vsi oboroženi spopadi in mediji imajo eno skupno stvar. To je njihova odvisnost od

komunikacijskih tehnologij (Čerina, 2012: 101). Propaganda ima zelo pomembno vlogo pri

oblikovanju načina vojskovanja in vpliva na množico. Toda kadarkoli obstaja propaganda,

obstajajo tudi tisti, ki temu nasprotujejo oziroma antipropagandisti. Nataša Peunik (2003) je

v diplomskem delu predstavila analizo antipropagande v domovinski vojni, in za opis

domovinske vojne smo večinoma uporabljali njeno analizo.

Po Peunikovi je antipropaganda pravzaprav negativni odziv na delovanje medijev (Peunik,

2003: 35). Drugo ime za antipropagando je diskreditiranje medijev. Številni strokovnjaki jo

39

opredeljujejo kot informativno-sporočilna vojna, kjer je bila izrazita propaganda in

antipropaganda.

Najmočnejši antipropagandist v domovinski vojni je bil časopis Svobodna Dalmacija

(Slobodna Dalmacija). Ta je z nasilnimi napadi na medije kritizirala njihovo delo. Menili so,

da si javnost zasluži izvedeti resnico, da ne bodo v senci lažnih informacij. Informacije so

bile v večini primerov zmanipulirane in filtrirane za javnost. Najpogostejše manipulacije so

bile opazne pri številkah (običajno število žrtev, število protestnikov itd.), s katerimi se med

ljudmi ustvarja samo panika. Pomemben primer diskreditiranja medijev je bil tedenski

časopis Globus. V njem je objavljena fotomontaža, na kateri Anteja Pavelića7 drži roka. A

je slika večini predstavljala veliko več. Javnost je sklepala, da se ji predlaga, da so razmere

v Splitu nastale zaradi ustaške ikonografije (ibid. 35). V drugih tiskanih medijih pravzaprav

ni primerov antipropagande ali pa so zanemarljivo majhni.

Ko govorimo o antipropagandi in diskreditiranju medijev, moramo omeniti Hrvaško

nacionalno televizijo (HRT). To so pogosto obsojali zaradi namernega vplivanja na javnost

s poročanjem z nerealnimi podatki, povezanimi z vojno in njenimi dogodki. To naj bi kazalo,

da je HRT neposredno povezana s političnim vrhom (Peunik, 2003: 36).

Ante Nazor poudarja, da so številni mediji v svojem sporočanju uničili podobo vojne in

domovine ter medije in novinarje povezujejo s „ključi oblikovanja javnega mnenja“ (Šorić,

2011). Na to se navezuje Zlatko Begonja, direktor Zavoda za zgodovinske vede HAZU v

Zadru, ki navaja:

„Problem nastane, ko se na podlagi političnih oziroma interesnih zahtev poskuša vplivati na objektivnost

medijev in s tem tudi na njihovo kakovost. Tukaj običajno trpi resnica, kar pomeni, da znotraj velikega

medijskega prostora laž neupravičeno dobi pomembno mesto, kar lahko pusti negativen tir v družbi“ (Šorić,

2011).

7 Ante Pavelić je bil vodja ustaškega gibanja.

40

7 ANALIZA VOJNIH PLAKATOV

Raziskovalni del magistrskega dela je sestavljen iz analize plakatov iz časa ustvarjanja

samostojne države Hrvaške in iz časa domovinske vojne. Že v uvodu smo omenili, da je

analiza sestavljena iz treh osnovnih delov. V prvem smo analizirali pomen plakatov v

posameznih obdobjih, v drugem tehnike in vsebine plakatov. Analizo tehnik in vsebino

plakatov smo prikazali ločeno drugo od druge, v samostojnih podpoglavjih. V tretjem delu

smo naredili primerjalno analizo prej pridobljenih rezultatov. Da bi lahko naredili

primerjavo obravnavanih plakatov, smo morali za analizo pomena, tehnik in vsebin

plakatov, uporabljati enaka merila.

7.1 Vojni plakati med bojem za neodvisnost RH

Plakati med bojem za neodvisnost RH so povezani s številnimi pomembnimi dogodki.

Obdobje boja za neodvisnost RH je bil čas, ko je prišlo do pomembnih političnih sprememb

in so se zato plakati posvečali tem dogodkom.

V analizi plakatov iz obdobja ustvarjanja nove države smo uporabljali plakate iz hrvaškega

memorialno-dokumentacijskega centra domovinske vojne, vojnega muzeja MORH-a8 in

Hrvaškega zgodovinskega muzeja.

Določene plakate iz obdobja ustvarjanja nove države smo prevzeli iz knjige Anteja Nazorja

(2011) in iz fotomonografije istega avtorja pod naslovom „Hrvaški vojni plakat“ (2010).

Digitalne različice plakatov smo poskušali pridobiti neposredno od političnih strank in

vojnega muzeja, ampak v večini primerov od njih nismo dobili nobenega odgovora. Tako

smo plakate prikazali s fotografijami iz sekundarne literature. Vzorec, ki smo ga vzeli za

analizo plakatov v prvem obdobju, zajema 23 plakatov. Največji del predstavljajo plakati

političnih strank, povezani s tedanjimi volitvami. Drugi plakati prikazujejo predsednika

države in so se večinoma posvečali trenutnim dogodkom v državi (referendum, pred vojno

8 Ministrstva obrambe Republike Hrvaške

41

stanje). V analizo plakatov smo vključili tudi eno ilustracijo, saj je bila ta postavljena na

nekaj mestih kot plakat in se je tudi štela za plakat.

Pri analizi tehnik plakatov smo uporabljali originale iz muzejev, kjer so shranjeni.

7.1.1 Pomen plakatov

Prvi del analize je analiza pomena plakata. Cilj te analize je prikazati, kakšno vlogo so imeli

plakati pri širjenju informacij javnosti. Da bi določili pomen plakata kot medija med

ustvarjanjem nove države, smo morali določiti, katere vloge imajo plakati kot mediji pri

širjenju informacij. Te vloge smo razdelili v tri kategorije. Prva kategorija je informativna,

druga pa propagandna vloga. Na nekaterih plakatih smo opazili, da imajo informativno in

promocijsko vlogo obenem, tako da smo ustvarili tudi tretjo kategorijo, v katero smo

vključili plakate, ki vsebujejo prvine prve in druge kategorije.

Z analizo smo dobili naslednje rezultate.

Diagram 7.1: Rezultati analize pomembnosti plakatov kot medija v procesu boja za

neodvisnost Hrvaške

2

16

5

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Vloga plakatov pri širjenju informacij

Informativna Propagandna Oboje

42

Od vseh analiziranih plakatov jih ima kar 16 (70 %) propagandno vlogo pri širjenju

informacij javnosti (glej Sliko 7.2). Po drugi strani imata le 2 (8 %) plakata izrecno

informativno vlogo (glej Sliko 7.1). Iz grafa je tudi razvidno, da ima 5 (22 %) plakatov

informativno in propagandno vlogo pri širjenju informacij. Časovno obdobje za neodvisnost

Hrvaške najbolj zaznamujejo prve parlamentarne volitve, tako da ti rezultati niso

presenetljivi. Plakati so večinoma politične narave, teme so povezane s posameznimi

političnimi strankami, in tako so tudi sami plakati orientirani propagandno.

Slika 7.1: Primer plakata, na katerem je

razvidna informativna vloga pri širjenju

informacij javnosti


razvidna propagandna vloga pri širjenju

informacij javnosti

7.1.2 Tehnike

Analiza tehnik plakatov je sestavljena iz dveh glavnih delov. V prvem smo analizirali

tehnične vidike, v drugem pa tehnike izdelave plakatov. Analizo tehničnih vidikov plakatov

smo razdelili na pet osnovnih tehniških aspektov, ki jih vsebuje vsak plakat. Ti so: izvedba,

format, poudarjeni elementi, barve in pisna informacija plakata. Vsak aspekt smo pojasnili

in prikazali s samostojnim diagramom. Cilj analize tehnik je, da s tehničnimi aspekti in s

tehnikami izdelave prikažemo celotno tehnično sliko vizualnega medija, v tem primeru

plakata. Analiza nam bo prav tako v pomoč pri poznejši primerjavi plakatov. Za nastavitev

43

obrazcev za analizo plakatov nam je zelo pomagal obrazec iz TSLA (Tennessee State

Library and Archives), ki smo ga spremenili in dopolnili za potrebe analize.

Prvi tehnični aspekt, ki smo ga analizirali, je bil izvedba plakata. Ta aspekt smo izbrali zato,

ker predstavlja tehnično osnovo vsakega vizualnega medija, tudi plakata. Analizo izvedbe

plakata smo razdelili v dve osnovni kategoriji. V prvo smo uvrstili plakate, ki so izdelani v

črno-beli tehniki, v drugo pa plakate, izdelane v barvni tehniki.

Diagram 7.2: Rezultati analize izvedbe plakata

Ugotovili smo, da je 23 plakatov izdelanih v barvni tehniki, kar predstavlja 100 % vseh

plakatov. Niti en plakat ni narejen v črno-beli tehniki. Iz tega lahko sklepamo, da se vsi

plakati držijo preverjenega načina oziroma izvedbe v barvni tehniki. Ker je v tem primeru

večina plakatov politično naravnana, bi bila izvedba v črno-beli tehniki velika napaka in

učinkovitost informiranja plakata bi bila vprašljiva.

Drugi analizirani tehnični aspekt je bil format plakata. Razlogi, zakaj smo izbrali ta aspekt,

so enaki kot pri izvedbi. Format in izvedba predstavljata osnovo vsakega plakata in kot taka

23

0

5

10

15

20

25

Izvedba plakata

Črno-belo Barvno

44

ne moreta biti ignorirana. Analizo formata plakata smo razdelili na dve osnovni kategoriji.

V prvo smo uvrstili horizontalno, v drugo pa vertikalno orientirane plakate.

Diagram 7.3: Rezultati analize formata plakata

Z analizo formata plakata smo prišli do zaključka, da jih je 16 v vertikalnem formatu in

predstavljajo 70 % vseh plakatov (glej Sliko 7.4). Preostalih 30 % oziroma 7 jih je v

horizontalnem formatu (glej Sliko 7.3). Iz rezultatov sklepamo, da je vertikalno orientiranih

plakatov skoraj dvakrat več kot horizontalno orientiranih. Glavni razlog najdemo v

distribuciji. Vertikalni plakati so bili večinoma manjših velikosti, saj so se v glavnem lepili

na panoje, stolpe, torej na mesta, kjer hodi mimo veliko ljudi. Horizontalno orientirani

plakati pa so se objavljali kot jumbo plakati, da bi jih ljudje opazili, ko se vozijo mimo.

Vemo, da so ljudje med vožnjo osredotočeni na promet, in lahko te velike plakate le na hitro

pregledajo, zato je bilo takih plakatov manj. Vertikalno orientiranih plakatov je bilo več, ker

lahko zaradi svoje izpostavljenosti, velikosti in oblikovanja bolj učinkovito komunicirajo z

gledalci.

7

16

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

Format plakata

Horizontalni Vertikalni

45

Slika 7.3: Primer plakata v

horizontalnem formatu

Slika 7.4: Primer plakata v vertikalnem

formatu

Tretji tehnični aspekt plakata predstavljajo poudarjeni element na plakatu. S tem smo želeli

pokazati, kateri element plakata najprej pridobi pozornost gledalca. Za analizo poudarjenih

elementov na plakatu smo naredili šest kategorij. V prvo smo uvrstili pisno informacijo

plakata oz. besedilo, v drugo barvo, v tretjo slikovni del plakata oz. sliko. V četrto in peto

kategorijo pa smo uvrstili domoljubne elemente, nacionalno zastavo in šahovnico.

Diagram 7.4: Rezultati analize poudarjenih elementov plakata

6 6

4

3 3

0

1

2

3

4

5

6

7

Poudarjeni elementi

Besedilo Barva Slika Nacionalna zastava Šahovnica

46

Na 6 plakatih najprej vidimo besedilo in barvo, kar je skupaj 26 % vseh elementov in skupaj

42 % vseh plakatov (glej Sliki 7.5 in 7.6). Besedilo predstavlja najbolj poudarjeni element

na plakatih, ko je pisna informacija zelo velike velikosti oz. kjer so ostali elementi v ozadju.

Barva je najbolj poudarjen element na tistih plakatih, kjer je razviden izključno politični grb

določene politične stranke. Na 4 plakatih smo najprej opazili sliko, kar predstavlja 18 %

vseh plakatov (glej Sliko 7.7), šahovnico na 3 plakatih (13 %) (glej Sliko 7.9) in nacionalno

zastavo na 3 plakatih (13 %) (glej Sliko 7.8). Sliko kot najbolj poudarjeni element plakata

smo našli na plakatu s predsednikom države. Najbolj poudarjeni domoljubni elementi, kot

sta nacionalna zastava in šahovnica, smo našli na plakatih, povezanih z referendumom in

pred vojnim stanjem.


poudarjen element barva


poudarjen element besedilo

47


poudarjen element slika


poudarjen element nacionalna zastava

Četrti analizirani tehnični aspekt plakata je barva. Te lahko vzbudijo v človeku določene

emocije oz. imajo psihološki efekt na razpoloženje gledalca (Čas, 2011:19). Čas sklepa, da:

„ je izbira barv in njihova kombinacija ena izmed pomembnejših elementov pri oblikovanju

plakata …“ (Čas, 2011:19). Barve spadajo tudi v elemente plakata, ki pritegnejo pozornost

gledalcev, kar smo dokazali v prejšnji analizi.

Cilj te analize je prikazati, katere barve prevladujejo na plakatih, zakaj jih je avtor uporabil

ter njihov psihološki vpliv na gledalce.

48

Diagram 7.5: Rezultati analize barv

Ugotavljamo, da se bela barva pojavi na kar 22 plakatih, kar predstavlja 95 % vseh plakatov,

rdeča na 21 (91 %), modra na 17 (73 %), črna na 16 (69 %), rumena na štirih plakatih (17

%) in na koncu še zelena, ki se pojavlja na dveh plakatih (8 %). Zelo pomembno je poudariti,

da tri najpogosteje uporabljene barve predstavljajo hrvaške nacionalne barve, in se skupaj

pojavljajo na 17 plakatih (73 % vseh plakatov). Pri tem sklepamo, da jih je avtor uporabil,

da bi vzbudil domoljubje pri gledalcih in okrepil nacionalno identiteto pred prihajajočimi

volitvami in referendumom. Uporaba teh barv je uspešno vzbudila občutek pripadnosti

domovini, kar je bil tudi avtorjev cilj. Pomemben vidik pri efektivnosti vpliva barv na

gledalcih je imela uporaba kontrastnih barv, v tem primeru rdeče in modre (glej Sliko 7.4).

Uporaba drugih barv (črne, rumene in zelene) je sprožila pri gledalcih zelo majhen čustveni

odziv ali celo nobenega, saj so te barve predvsem v grbih političnih strank.

Peti analizirani tehnični aspekt je pisna informacija na plakatu. Cilj te analize je prikazati, v

kakšni obliki se pojavlja pisna informacija ter določiti efektivnost uporabe jezika na plakatu.

Analizo pisne informacije na plakatu smo razdelili na dva osnovna dela. V prvem smo

2221

1716

4

2

0

5

10

15

20

25

Barve

Bela Rdeča Modra Črna Rumena Zelena

49

analizirali oblike pisne informacije na plakatu in jih razdelili na štiri osnovne kategorije:

sporočila, ime osebe, datum in ime dogodka.

Diagram 7.6: Rezultati analize oblike pisne informacije na plakatu

Na plakatih smo opazili različne pisne informacije in ugotovili, da prevladujejo pisne

informacije v obliki sporočil, natančneje na 14 plakatih obstaja določeno sporočilo, kar

predstavlja 60 % od vseh plakatov (glej Sliko 7.4), na štirih plakatih smo opazili ime osebe

in datume (17 % + 17 %) (glej Sliko 7.6) in na enem ime nekega dogodka, kar predstavlja

4 % vseh plakatov. Prav tako smo ugotovili, da se na več kot polovici plakatov (56 %)

pojavlja ime političnih strank, ampak te oblike pisne informacije nismo kategorizirali (glej

Slike 7.3–7.6).

Drugi del analize pisne informacije na plakatih vsebuje analizo rabe jezika. Da bi določili

uporabo jezika na plakatih, smo morali narediti posebne podkategorije. V prvi podkategoriji

smo prikazali, koliko plakatov ima preveč besedila oz. prikazali smo količino uporabljenega

besedila. V drugo smo uvrstili plakate, na katerih je berljiva pisava oz. kjer se font pisave

14

4 4

1

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Oblika pisne informacije

Sporočilo Ime osebe Datum Ime dogodka

50

lahko prebere že na prvi pogled. Tretja zajema efektivnost uporabe jezika na plakatu. To

smo utemeljili po prvih dveh merilih. Natančneje, v tretjo kategorijo, smo uvrstili plakate,

na katerih smo našli manjša besedila, ki so vsebovala berljivo pisavo oz. kjer smo besedilo

lahko prebrali že na prvi pogled.

Diagram 7.7: Rezultati analize rabe jezika na plakatu

Z analizo rabe jezika na plakatu smo prišli do naslednjih zaključkov. Na 4 plakatih (17 % od

vseh plakatov) je preveč besedila (glej Sliko 7.6), berljiva pisava je le na 18 plakatih (78 %),

raba jezika je učinkovita le na 12 plakatih (52 %) (glej Sliko 7.9).

4

18

12

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Raba jezika

Preveč besedila Berljiva pisava Učinkovita raba jezika

51

Slika 7.9: Primer plakata, na katerem je razvidna učinkovita raba jezika

Sklepamo lahko, da na večini propagandnih plakatov najdemo pisne informacije v obliki

imen političnih strank, oseb, sporočil itd. Da je ta trditev točna, smo dokazali z analizo pisnih

informacij na obravnavanih plakatih. Raba jezika je slaba, kar je presenetljivo, saj pri

snovanju propagandnih plakatov sodelujejo strokovnjaki s področja grafičnih tehnik in

političnih znanosti.

V drugem delu analize tehnik plakata smo analizirali tehnike izdelave. Poleg tehničnih

aspektov plakata je pomembno vedeti, s katerimi tehnikami so bili plakati izdelani. Za to

analizo smo kategorizirali nekatere osnovne likovne tehnike za izdelavo plakatov. V prvo

kategorijo smo uvrstili digitalno obdelavo plakatov, v druge kategorije pa olje na platno,

leseno pisalo, tuš in voščenke.

52

Diagram 7.8: Rezultati analize tehnik izdelave plakata

Največ plakatov je obdelanih digitalno v katerem od programov za obdelavo slik (npr.

Adobe Photoshop, Corel itd.). Takih plakatov je skupno 19 in predstavljajo 84 % vseh

plakatov. En plakat je narejen z likovno tehniko olje na platno (glej Sliko 7.7) in predstavlja

4 % vseh plakatov. En plakat je narejen z lesenim pisalom in prav tako predstavlja 4 % vseh

plakatov. Na koncu smo opazili, da je en plakat izdelan s tehniko tuš (glej Sliko 7.10) in

predstavlja 4 %, en plakat pa je narejen z voščenkami (4 %) (glej Sliko 7.11).

Proces izdelave plakata je v programu za digitalno obdelavo hitrejši, kot s katero osnovno

likovno tehniko. Prednost tako imenovane digitalne izdelave plakatov se kaže tudi v

kakovosti in če se pripeti kakšna napaka, se jo lahko z enim klikom odpravi, prav tako se

lahko naredi plakat v več različnih formatih.

19

1 1 1 1

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Tehnike izdelave

Digitalna obdelava Olje na platno Leseno pisalo Tuš Voščenke

53

7.1.3 Vsebine

Cilj analize vsebin plakatov je prikazati, komu so plakati namenjeni, katera sporočila

pošiljajo in kako.

Najprej smo morali ugotoviti, kdo je verjetna ciljna skupina za vsak plakat oz. komu je plakat

namenjen. Za analizo ciljnih skupin smo naredili tri kategorije – hrvaška javnost, svetovno

prebivalstvo in druge ciljne skupine.

Diagram 7.9: Rezultati analize ciljnih skupin za plakate

Ugotovili smo, da je za kar 20 plakatov (87 %) ciljna skupina celotna hrvaška javnost,

medtem ko je en plakat namenjen svetovnemu prebivalstvu. Za dva plakata so ciljne skupine

matere (5 %), hrvaški kristjani (4 %) pa so zajeti v „druge“ ciljne skupine.

Plakati, za katere je ciljna skupina celotna hrvaška javnost, so povezani s trenutnimi dejanji

v državi (volitve in referendum) (glej Slike 7.3–7.9). Plakat, za katerega je ciljna skupina

20

12

0

5

10

15

20

25

Ciljne skupine

Hrvaška javnost Svetovno prebivalstvo Drugi

54

svetovno prebivalstvo, predstavlja nevarnost pred morebitno vojno (glej Sliko 7.12). Matere

so ciljna skupina na plakatu, kjer je opisan mirovni premik za vse matere (glej Sliko 7.10).

Hrvaški kristjani predstavljajo ciljno skupino za plakat, na katerem je izrazito versko

sporočilo (glej Sliko 7.11).

Slika 7.10: Primer plakata, katerega

ciljne skupine so matere

Slika 7.11: Primer plakata, katerega

ciljne skupine so hrvaški kristjani

Nato smo analizirali sporočila plakatov, saj sporočila predstavljajo pomemben element

vsakega plakata pri komuniciranju z javnostjo, ki nastaja kot rezultat vseh vidikov plakata

(vizualnih, verbalnih in splošnega vtisa plakata). Za analizo sporočil plakatov smo naredili

tri osnovne kategorije. V prvo smo uvrstili sporočila, ki so usmerjena na krepitev nacionalne

identitete pri ustvarjanju nove države, v drugo pa sporočila, usmerjena na zavedanje o

mogoči vojni. V zadnjo kategorijo smo uvrstili druga sporočila.

55

Diagram 7.10: Rezultati analize sporočil plakatov

Ugotavljamo, da so sporočila plakatov v največji meri usmerjena h krepitvi nacionalne

identitete pri ustvarjanju nove države. Sporočila take vrste smo našli na 13 plakatih, kar

predstavlja 56 % vseh plakatov (glej Sliko 7.6). Druga sporočila smo našli na 7 plakatih

(30 %) (glej Sliko 7.5). Sporočila, usmerjena na zavedanje o verjetni vojni smo našli na 2

plakatih, kar predstavlja 9 % vseh (glej Sliko 7.12). Verska sporočila smo našli na enem

plakatu, kar je 4 % vseh plakatov (glej Sliko 7.11).

Sklepamo, da so bili plakati v času boja za neodvisnost RH pretežno usmerjeni na krepitev

nacionalne identitete pri ustvarjanju nove države.

13

2

8

0

2

4

6

8

10

12

14

Sporočila

Krepitev nacionalne identitete Zavedanje o mogoči vojni Ostalo

56

Slika 7.12: Primer plakata, na katerem je sporočilo usmerjeno na zavedanje o mogoči

vojni

Pomemben vidik pri analizi sporočil plakatov ima primarni prenos sporočil. Z analizo smo

določili, ali se je sporočilo prenašalo s slikami ali z besedilom, in smo to tudi kategorizirali.

V prvo kategorijo smo uvrstili plakate, na katerih je primarni prenos sporočila besedilo, v

drugo pa plakete, na katerih ima to vlogo slika.

57

Diagram 7.11: Rezultati analize primarnega prenosa sporočil na plakatih

Ugotovili smo, da je na 13 plakatih (57 %) besedilo glavno sredstvo za prenos sporočil (glej

Sliko 7.9), na 10 plakatih (43 %) pa slika (glej Sliko 7.11).

Razlike med prenosom sporočila s sliko in z besedilom so zelo majhne. Na plakatih

prevladujejo besedila, v katerih je točno določeno sporočilo, ki ga bo lahko razumel vsak

gledalec. Glavna težava pri prenosu sporočila s sliko je, da sliko vsakdo lahko razume

drugače. Čeprav slika govori več kot 1000 besed, v tem primeru ni tako.

7.2 Vojni plakati med domovinsko vojno

V prejšnjih poglavjih smo pojasnili, da je obdobje domovinske vojne čas, ko je prišlo do

začetka spopadov oz. do začetka vojne, zato so se plakati iz tega obdobja posvečali ravno

tem dogodkom.

13

10

0

2

4

6

8

10

12

14

Primarni prenos sporočila

Besedilo Slika

58

V analizi plakatov iz obdobja domovinske vojne smo uporabljali plakate iz vojnega muzeja

MORH-a, Hrvaškega zgodovinskega muzeja, Muzejskega dokumentacijskega centra

(MDC) in Muzeja revolucije hrvaškega naroda – Hrvaški zgodovinski muzej.

Določene plakate smo prevzeli in predstavili iz fotomonografije Anteja Nazorja „Hrvaški

vojni plakat“ (2010). Digitalnih različic plakatov iz muzejev nam ni uspelo pridobiti, zato

smo plakate prikazali s fotografijami iz sekundarne literature. Pri analizi tehnik plakatov

smo uporabljali originale iz muzejev, kjer so shranjeni. Vzorec, ki smo ga vzeli za analizo

plakatov iz obdobja domovinske vojne, zajema 126 plakatov.

V analizi smo uporabljali plakate iz različnih ciklov in tudi posamezno opredeljene plakate.

Analizirali smo plakate iz cikla „Za mir, hrvaški umetniki“ (2 plakata), „Pomoč! Ustavite

vojno na Hrvaškem“ (21 plakat), „Pomagajte Hrvaški zdaj“ (16 plakatov), „Documenta

Croatica“ (13 plakatov), „Hrvaška je pod napadom! Zaustavimo rušenje“ (21 plakatov) in

53 posamezno opredeljenih plakatov.

7.2.1 Pomen plakatov

V prvem delu analize plakatov iz obdobja domovinske vojne smo analizirali pomen

plakatov. Ta je v vseh pogledih enaka analizi pomena plakata v času ustvarjanju nove države,

zato meril in kategorije analize ne smo posebej pojasnjevali.

Analizo smo razdelili na tri kategorije. V prvo smo uvrstili plakate z informativno vlogo, v

drugo plakate s propagandno vlogo in v tretjo plakate, ki vsebujejo prvine prve in druge

kategorije.

59

Diagram 7.12: Rezultati analize pomena plakatov kot medija med domovinsko vojno

Od vseh analiziranih plakatov jih ima 13 (10 %) informativno vlogo pri prenašanju

informacij javnosti (glej Sliko 7.13), propagandno vlogo 76 (61 %) plakatov (glej Sliko

7.14), medtem ko jih 37 (29 %) vsebuje oba elementa. Informativno vlogo imajo plakati, ki

so del niza plakatov „Documenta Croatica“, kjer so prikazani le vojni dogodki in nič več.

Zaradi skrajne vojne propagande so bili vojni plakati mediji, kjer je bila informativna vloga

v ozadju. Obstaja tudi veliko plakatov, kjer je vidna informativna in propagandna vloga. V

glavnem gre za plakate, kjer je vidna propagandna vloga v besedilni obliki, ki se veže na

slikovne elemente, ki kažejo vojne dogodke.

13

76

37

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Vloga plakatov pri širjenju informacij

Informativna Propagandna Oboje

60


razvidna informativna vloga pri širjenju

informacij javnosti


razvidna propagandna vloga pri širjenju

informacij javnosti

Sklepamo, da je glavna vloga plakata kot medija v domovinski vojni izključno propagandna.

Vojni plakati so predstavljali medij, ki naj bi pridobival tujo pomoč pri obrambi

nacionalnega ozemlja in je prikazoval vojne dogodke. Zato moramo tudi omeniti

informativno vlogo plakatov v tem obdobju. Čeprav je glavna vloga vojnih plakatov

propagandna, se ne sme spregledati tudi drugih vlog, saj so prav zaradi obojega, informiranja

in propagande, plakati dosegli želeni učinek.

7.2.2 Tehnike

Drugi del analize plakatov je analiza tehnik. To smo razdelili na dva dela. V prvem smo

analizirali tehnične vidike plakatov, v drugem tehnike izdelave plakatov. Analizo tehničnih

vidikov plakatov smo razdelili na pet osnovnih tehniških aspektov, ki jih vsebuje vsak

plakat: izvedba, format, poudarjeni elementi, barve in pisna informacija plakata. Analiza

tehnik plakata v času domovinske vojne je v vseh pogledih enaka analizi tehnik plakata v

času ustvarjanju nove države, zato merila analize in kategorije analize ne bodo posebej

pojasnjena.

61

Prvi tehnični aspekt, ki smo ga analizirali, je bil izvedba plakata. Analizo izvedbe plakata

smo razdelili na dve osnovni kategoriji. V prvo smo uvrstili plakate, ki so izdelani v črno-

beli tehniki, v drugo pa plakate, izdelane v barvni tehniki.

Diagram 7.13: Rezultati analize izvedbe plakatov

Ugotavljamo, da je bilo 123 plakatov narejenih z barvno tehniko, kar predstavlja 98 % vseh

plakatov, s črno-belo tehniko pa so izdelani 3 plakati oziroma 2 % vseh plakatov. Torej je

bila večina plakato izdelanih v barvni tehniki.

Drugi tehnični aspekt, ki smo ga analizirali, je bil format plakata. To analizo smo razdelili v

dve osnovni kategoriji. V prvo smo uvrstili plakate, ki so horizontalno orientirani, v drugo

pa vertikalno orientirane plakate.

3

123

0

20

40

60

80

100

120

140

Izvedba

Črno - belo Barvno

62

Diagram 7.14: Rezultati analize formata plakatov

V horizontalnem formatu je izdelanih samo 15 (12 %) plakatov (glej Sliko 7.15), v

vertikalnem pa 111 (88 %) (glej Sliko 7.13). Format plakata je v tem obdobju povezan z

distribucijo. Vertikalne plakate so razstavljali na prostorih, kamor zahaja veliko ljudi, kot so

npr. bari, ulični stolpi, panoji, drevesa itd. Plakati so bili relativno majhne velikosti, zato je

bila široka distribucija možna povsod, s tem pa so bili ti plakati zelo učinkoviti v

komuniciranju z gledalci.

Slika 7.15: Primer plakata v horizontalnem formatu

15

111

0

20

40

60

80

100

120

Format

Horizontalno Vertikalno

63

Tretji tehnični aspekt plakata predstavljajo poudarjeni elementi na plakatu. Za to analizo

smo naredili šest kategorij: pisna informacija plakata oz. besedilo, barva, slikovni del plakata

oz. slika, domoljubni elementi, oblika države in nacionalni grb.

Diagram 7.15: Rezultati analize poudarjenih elementov plakata

Na 46 plakatih (36 % vseh plakatov) je ta element slika (glej Sliko 7.17), na 38 (30 %)

besedilo (glej Sliko 7.16), na 31 (24 %) barva (glej Sliko 7.19), na 8 (6 %) grb (Slika 7.15)

in na koncu na 3 (2 %) je ta element oblika države. Sliko kot najbolj poudarjeni element

plakata smo našli na plakatih iz cikla „Za mir, hrvaški umetniki“, „Pomagajte Hrvaški zdaj“,

„Documenta Croatica“ in na nekaterih samostojnih plakatih. Besedilo kot najbolj poudarjeni

element plakata, smo našli na plakatih iz cikla „Pomoč! Zaustavite vojno na Hrvaškem“,

„Hrvaška je pod napadom! Zaustavimo rušenje!“, in na številnih plakatih, povezanih z

rekrutacijo. Barva je poudarjen element v vsakem ciklu obravnavanih plakatov. Druge

elemente, grb, oblika države in križ smo našli na plakatih, povezanih z rekrutacijo in na

plakatih, ki pozivajo na pomoč.

38

31

46

3

8

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Poudarjeni elementi

Besedilo Barva Slika Oblika države Grb

64


poudarjen element besedilo


poudarjen element slika


poudarjen element oblika države


poudarjen element barva

65

Četrti tehnični aspekt plakata, ki smo ga analizirali, je barva. Cilj te analize je prikazati,

katere barve prevladujejo na plakatih, zakaj jih je avtor uporabil in njihov psihološki vpliv

na gledalce. Za analizo barv smo uvedli šest kategorij: bela, rdeča, črna, modra, rumena in

zelena.

Diagram 7.16: Rezultati analize barv na plakatih

Na plakatih najpogosteje uporabljena barva je bela, in sicer na 115 plakatih (91 % vseh

plakatov). Sledijo rdeča barva na 95 plakatih (75 %), črna na 77 plakatih (61 %), modra na

38 plakatih (30 %), rumena na 24 plakatih (19 %) in zelena na 11 plakatih (9 %). Iz analize

sklepamo, da je avtor uporabil tri najbolj poudarjene barve (belo, rdečo in črno) predvsem

zaradi prikaza vojnih dogodkov/stanj v državi, kar je vidno na 61 plakatih (48 %) (glej Sliko

7.20). Uporaba barv je vzbudila občutek pripadnosti državi oziroma vzbudila je domoljubna

čustva na 37 plakatih (30 %), kjer prevladujejo hrvaške nacionalne barve (rdeča, bela in

modra) (glej Slike 7.15, 7.18, 7.19). Žalostno razpoloženje so barve vzbudile na 63 plakatih

(50 %), na katerih prevladuje predvsem črna barva, druga razpoloženja pa je vzbudila na 26

plakatih (20 %), na teh pa prevladujeta rumena in zelena barva.

115

95

77

38

24

11

0

20

40

60

80

100

120

140

Barve

Bela Rdeča Črna Modra Rumena Zelena

66

Slika 7.20: Primer plakata, na katerem so razvidne tri največkrat uporabljene barve

Pisna informacija na plakatu je peti tehnični aspekt, ki smo ga analizirali. Analizo smo

razdelili na dva dela. V prvem smo analizirali obliko pisne informacije, ki smo jo razdelili

na štiri osnovne kategorije: sporočila, ime osebe, datum in naslov dogodka.

67

Diagram 7.17: Rezultati analize oblike pisne informacije na plakatih

Na 121 plakatih (96 % od vseh plakatov) najdemo pisno informacijo v obliki sporočila (glej

Sliko 7.20). Na 85 plakatih je vidno ime osebe (67 %) (glej Sliko 7.14), na 35 (28 %) datum

(glej Sliko 7.15) in na 27 (21 %) ime dogodka (glej Sliko 7.15).

Drugi del analize pisne informacije na plakatih vsebuje analizo uporabe jezika. Da bi lahko

določili uporabo jezika na plakatih, smo morali narediti posebne podkategorije. V prvi smo

prikazali, koliko plakatov ima preveč besedila oz. prikazali smo količino uporabljenega

besedila. V drugo smo uvrstili plakate, na katerih je pisava berljiva oz. kjer se font pisave

lahko prebere že na prvi pogled. V tretji kategoriji smo prikazali učinkovitost jezika na

plakatu.

121

85

35

27

0

20

40

60

80

100

120

140

Oblika pisne informacije

Sporočilo Ime osebe Datum Ime dogodka

68

Diagram 7.18: Rezultati analize uporabe jezika na plakatih

Z analizo rabe jezika na plakatu ugotavljamo, da je na 55 plakatih (44 %) preveč besedila

(glej Sliko 7.21), pisava je berljiva na 99 plakatih (79 %) (glej Sliko 7.20). Sklepamo, da je

uporaba jezika učinkovita na 66 plakatih (52 %) (glej Sliko 7.16).

Ugotovimo lahko, da zaradi očitne propagande na plakatih prevladujejo sporočila kot

dominantna oblika pisnih informacij. V največ primerih smo zasledili ime avtorja plakata,

ali ime osebe, ki sodeluje na nekem dogodku. Datum in ime dogodka sta prikazana na

plakatih, kjer se promovira določeni humanitarni dogodek, ali datum povezan z vojno.

Sklepamo, da je slaba učinkovitost rabe jezika kot tudi prevelika količina besedila na

plakatih prisotna predvsem zaradi velikega nabora različnih avtorjev, od profesionalnih

umetnikov, propagandistov in vse do „navadnega“ človeka.

55

99

66

0

20

40

60

80

100

120

Raba jezika

Preveč besedila Berljiva pisava Učinkovita raba jezika

69

Slika 7.21: Primer plakata s preveč besedila

V drugem delu analize tehnik smo analizirali tehnike izdelave plakatov. Za analizo tehnik

izdelave smo kategorizirali nekatere osnovne likovne tehnike. V prvo kategorijo smo uvrstili

digitalno obdelavo plakatov. V kategorijo »drugi« smo uvrstili: tuš, flomaster, voščenke,

računalniško grafiko, akvarel, mozaik, razpršilo, olje na platnu, tempera, svinčnik.

Diagram 7.19: Rezultati analize tehnik izdelave plakatov iz obdobja domovinske vojne

87

24

4 4 2 2 2 1 1 1 10

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Tehnike izdelave

Digitalna obdelava Računalniška grafika Olje na platno Tuš

Akvarel Tempera Flomaster Mozaik

Svinčnik Voščenke Razpršilo

70

Največ plakatov, in sicer 87 (69 % od vseh plakatov), je ustvarjenih v programih za digitalno

obdelavo fotografij, kot so Adobe Photoshop, Corel Draw itd. To v glavnem vključuje

plakate, na katerih se vidi, da je barva spremenjena, in vidni so deli, ki so odrezani iz

prvotnega koncepta itd. Druga tehnika, ki je najbolj opazna, je tudi ustvarjena z digitalno

obdelavo, ampak pri tem gre pretežno za grafični dizajn, natančneje, gre za računalniško

grafiko. Ta je vidna na 24 plakatih, kar skupno predstavlja 19 % vseh plakatov. Olje na

platno je likovna tehnika in je navzoča na 4 plakatih (3 %) (glej Sliko 7.18). Na naslednjih

4 plakatih (3 %) opažamo likovno tehniko tuš. Na dveh plakatih smo opazili tehnike akvarel

(2 %), tempera (2 %) in flomastri (2 %). Na enem plakatu smo opazili likovne tehnike

mozaikov (1 %), svinčnikov (1 %), pastelov (1 %) ter razpršilnika (1 %).

7.2.3 Vsebine

Po tehnikah smo analizirali še vsebine plakatov. Analiza vsebin plakatov v času domovinske

vojne je v vseh pogledih enaka analizi vsebin plakatov v času ustvarjanju nove države, zato

merila analize in kategorije ne bodo zasebno pojasnjena.

Analizirali smo sporočila plakatov, komu so plakati namenjeni oz. primarne ciljne skupine,

ter primarni prenos sporočila.

Najprej smo morali določiti ciljno skupino določeno za posamezni plakat. V prvo kategorijo

smo uvrstili svetovno prebivalstvo, v drugo hrvaško javnost, v tretjo pa druge ciljne skupine.

71

Diagram 7.20: Rezultati analize ciljnih skupin

Sklepamo, da je za 84 plakatov (66 % od vseh plakatov) pričakovana ciljna skupina svetovno

prebivalstvo (glej Sliki 7.16 7.17), za 68 plakatov (54 %) hrvaška javnost (glej Sliko 7.15),

medtem ko so za 7 plakatov (5 %) pričakovana ciljna skupina verniki (glej Sliko 7.22), ki

smo jo kategorizirali kot „drugi“.

Največ plakatov je usmerjenih k svetovnemu prebivalstvu. V glavnem so to plakati, ki želijo

pridobiti tuje pomoč v času spopadov. Hrvaška javnost je ciljna skupina pri plakatih, ki

pozivajo javnost k obrambi države, ali pa prikazujejo dogodke, relevantne za hrvaške

državljane. Verniki so ciljna skupina na plakatih, na katerih smo našli različne verske

simbole (križ, cerkev, Krist itd.), in katerih sporočila so verske narave.

84

68

7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Ciljne skupine

Svetovno prebivalstvo Hrvaška javnost Drugi

72

Slika 7.22: Primer plakata, katerega pričakovana ciljna skupina so verniki

Nato smo analizirali sporočila plakatov. Za to analizo smo naredili tri osnovne kategorije. V

prvo smo uvrstili sporočila, ki so usmerjena na pozivanje k obrambi države oz. krepitev

družbene kohezije. V drugo kategorijo smo uvrstili domoljubna sporočila, v tretjo pa

sporočila usmerjena na zavedanje o verjetni vojni.

73

Diagram 7.21: Rezultati analize sporočil plakatov iz obdobja domovinske vojne

Sporočila plakatov iz obdobja domovinske vojne so usmerjena na tri pomembna področja:

klic k obrambi oziroma h krepitvi družbene kohezije, povečevanje domoljubja ter na

ozaveščenost o vojni. Ugotovili smo, da je največji del sporočil usmerjen h krepitvi družbene

kohezije oziroma poziva k obrambi države (Slika 7.23). Takih plakatov je skupaj 71, kar

predstavlja 56 % vseh plakatov. Sledijo plakati, katerih sporočila so povezana z

ozaveščanjem predvsem svetovne javnosti o vojni, in takih plakatov je 40 (32 %) (glej Sliko

7.17). Na 15 plakatih (12 %) najdemo tudi domoljubna sporočila (glej Sliko 7.20).

71

15

40

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Sporočila

Pozivanje k obrambi/krepitvi družbene kohezije Domoljubna Zavedanje o vojni

74

Slika 7.23: Primer plakata, ki poziva k obrambi države

Tretji del analize vsebin plakatov je analiziranje primarnega prenosa sporočil. V prvo

kategorijo smo uvrstili plakate, na katerih je primarni prenos sporočila slika, v drugo pa

plakete, na katerih je primarni prenos sporočila besedilo.

Diagram 7.22: Rezultati analize primarnega prenosa sporočila pri plakatih

63 63

0

10

20

30

40

50

60

70

Primarni prenos sporočila

Slika Besedilo

75

Sporočilo plakatov se primarno prenaša s sliko na 63 plakatih (50 %) in z besedilom na 63

plakatih (50 %).

Iz analize sklepamo, da je razmerje med prenosom sporočila s sliko in prenosom sporočila

z besedilom enako.

76

8 PRIMERJAVA VOJNIH PLAKATOV

Po opravljeni pomenski analizi plakatov ter analizi tehnik in sporočil, ki jih pošiljajo, sledi

še zadnji del raziskovanja. V tem delu raziskovanja, smo pridobljene rezultate prejšnjih

analiz primerjali, da bi zaznali podobnosti in razlike med njimi. Cilj primerjave plakatov je,

iz podobnosti in razlik, pridobiti informacije, s katerimi bomo lahko v sklepu, predstavili

razširjeni opis hrvaškega vojnega plakata. Natančneje, primerjava vojnih plakatov je bila

osnova z katero smo ugotovili ter pozneje opisali pomen hrvaškega vojnega plakata, tehnični

vidik in vsebine ter tudi razlike in podobnosti med plakati.

Podobnosti in razlike med plakati smo prikazali tako, da smo najprej analizirali pomen

plakatov kot medijev, nato tehnike in na koncu vsebine plakatov.

8.1 Podobnosti

S primerjalno analizo rezultatov pomena plakata kot medija smo ugotovili, da je primarna

vloga plakatov, kot medijev pri širjenju informacij javnosti v obeh obdobji propagandna. V

prvem obdobju ima tako vlogo 70 % plakatov, v drugem pa 62 % plakatov.

Z analizo tehničnih aspektov plakata smo ugotovili naslednje. Izvedba plakata je v obeh

obdobjih skoraj enaka. V prvem obdobju smo ugotovili, da so vsi plakati izvedeni v barvni

tehniki (100 %), medtem ko jih je v drugem obdobju 98 %.

Pri formatu plakata smo ugotovili, da so plakati v obeh obdobjih v največji meri vertikalno

orientirani. V prvem obdobju jih je 70 %, v drugem pa 88 %. Prav tako sklepamo, da je na

formate plakatov v obeh obdobjih veliko vplivala distribucija.

Pri poudarjenih elementih plakata smo ugotovili, da v obeh obdobjih obstajajo trije elementi,

ki se ponavljajo: besedilo, barva in slika.

Analiza barv je pokazala, da se v obeh obdobjih uporabljajo enake barve. Najbolj

uporabljena barva v obeh obdobjih je bela, v prvem obdobju na 95 % plakatih, v drugem

obdobju pa na 91 %. Druga najbolj uporabljena barva je rdeča. Ta se v prvem obdobju

77

pojavlja na 91 % plakatov in v drugem obdobju na 75 % plakatov. Rumena in zelena barva

sta bili najmanjkrat uporabljeni. Rumena barva se uporablja v prvem obdobju na 17 % in v

drugem obdobju na 19 % plakatov. Zelena barva je v prvem obdobju prisotna na 8 % in v

drugem obdobju na 9 % plakatov.

Pri analizi pisne informacije na plakatu smo ugotovili naslednje podobnosti. Na plakatih iz

obeh obdobij smo našli rezultate v enakem vrstnem redu. Pretežno uporabljena pisna

informacija je sporočilo. V prvem obdobju se sporočilo pojavlja na 60 % in v drugem na

96 % plakatov. Druga najbolj uporabljena oblika pisne informacije na plakatih je ime osebe.

V prvem obdobju smo našli ime osebe na 17 % plakatov in v drugem obdobju na 67 %.

Tretja najbolj uporabljena oblika pisne informacije na plakatih je datum. V prvem obdobju

smo datum zasledili na 17 % plakatov in v drugem na 28 %. Četrta najbolj uporabljena oblika

je ime dogodka. V prvem obdobju smo ga našli na 4 % in v drugem obdobju na 21 %

plakatov.

Analiza rabe jezika na plakatih je pokazala, da imajo plakati v obeh obdobjih enako količino

berljive pisave in tudi učinkovito rabo jezika. Berljiva pisava v prvem in v drugem obdobju

je razvidna na 79 % plakatov. Učinkovita raba jezika je v prvem obdobju na 52 % in v

drugem prav tako na 52 % plakatov.

Ob upoštevanju tehnike izdelave plakatov vidimo, da je največja podobnost v obeh obdobjih

prevladujoča digitalna obdelava, sa se pojavlja na največ plakatih v obeh obdobjih. V prvem

obdobju 84 % in v drugem 69 % plakatov.

Pri analizi vsebin plakatov smo ugotovili, da je ciljna skupina, ki se pojavlja pri plakatih v

obeh obdobjih, hrvaška javnost. V prvem obdobju je primarna ciljna skupina na 91 %

plakatov, v drugem pa pri 54 %.

Pri analizi sporočil nismo našli nobene podobnosti.

78

8.2 Razlike

Pri pomenski analizi plakatov smo opazili, da imajo plakati, ki so nastali v drugem obdobju,

bolj poudarjeno informativno vlogo (10 %), kakor plakati, nastali med ustvarjanjem nove

države (8 %). Razlika je vidna tudi v tem, da je v drugem obdobju več plakatov s

propagandno in informativno vlogo (29 %), kakor v prvem obdobju (22 %).

Analiza tehničnih aspektov je pokazala na naslednje razlike. Pri izvedbi plakatov smo

ugotovili, da v prvem obdobju ni plakatov v črno-beli tehniki, v drugem pa jih je 2 %.

Pri formatu plakatov smo ugotovili, da obstaja v prvem obdobju več plakatov v

horizontalnem formatu (30 %), kot v drugem obdobju (12 %).

Analiza poudarjenih elementov na plakatu je pokazala, da se v obeh obdobjih uporaba

elementov razlikuje. V prvem obdobju se največkrat uporablja besedilo in slika (26 %), v

drugem obdobju se največkrat uporablja slika (36 %). Ta se v prvem obdobju uporablja na

18 % plakatov. Čeprav so besedilo, barva in slika na plakatih obeh obdobij, so velike razlike

razvidne v njihovi uporabi. Prav tako smo ugotovili, da se v prvem obdobju za domoljubne

elemente uporabljata nacionalna zastava in šahovnica, v drugem obdobju pa sta uporabljena

oblika države in grb.

Pri analizi barv nismo našli nobene značilne razlike.

Analizi oblik pisne informacije na plakatih ni nakazala nobene razlike.

Pri analizi rabe jezika smo ugotovili, da je razlika vidna v količini besedila. Na plakatih iz

drugega obdobja obstaja več besedila, kakor na plakatih iz prvega obdobja. V prvem obdobju

je preveč besedila razvidno le na 17 %, v drugem pa na 44 % plakatov.

Pri tehnikah izdelave smo zaključili, da v drugem obdobju obstaja veliko več različnih tehnik

izdelave kakor v prvem. V drugem obdobju poleg tehnik, ki se pojavljajo v obeh obdobjih,

obstajajo tehnike: računalniška grafika, akvarel, tempera, flomaster, mozaik, svinčnik,

pastele in razpršilnik.

79

Pri vsebinah plakatov smo ugotovili pomembne razlike pri pričakovanih ciljnih skupinah. V

prvem obdobju prevladuje hrvaška javnost (91 %), medtem ko v drugem svetovno

prebivalstvo (66 %).

Pri sporočilih plakatov smo opazili, da so v prvem obdobju plakati usmerjeni h krepitvi

nacionalne identitete, v drugem pa pozivajo k obrambi države oz. h krepitvi družbene

kohezije. V prvem obdobju obstaja tudi veliko število plakatov, na katerih so tako

imenovana „druga sporočila“ (30 %), medtem ko v drugem obdobju ni plakatov s takimi

sporočili.

Analiza primarnega prenosa sporočil je pokazala, da je glavno sredstvo prenosa sporočila v

prvem obdobju besedilo (57 %), v drugem pa je razmerje med sliko in besedilom enako

(50:50).

80

9 SKLEP

V magistrskem delu smo obravnavali propagandne plakate s področja hrvaške oz. t. i.

hrvaške vojne plakate. Obravnavali smo jih glede na dve različni časovni obdobji, da bi

prikazali rabo plakata kot komunikacijskega medija v obravnavanih obdobjih.

Plakate smo analizirali glede na njihov pomen kot medij, tehnike in vsebine ki jih pošiljajo.

Glavni cilj analize je bil prikazati podobnosti in razlike med plakati iz obeh obdobij. Z

končanim raziskovalnim delom, natančneje z analizo in primerjavo, smo pridobili podatke,

ki so nam pomagali predstaviti razširjeni opis hrvaškega vojnega plakata kot množičnega

medija.

Hrvaške vojne plakate smo opisali na način, da smo najprej opisali njihov pomen kot medij,

oz. njihovo vlogo pri širjenju informacij javnosti. Za tem smo opisali tehniški vidik plakatov,

in na koncu vsebine, oz. osnovni namen plakatov.

Osnovne ugotovitve raziskovalnega dela so naslednje.

Ugotovili smo, da so hrvaški vojni plakati izključno propagandni medij. Njihov osnovni

namen je promocija določenih ljudi, političnih strank, dogajanj itd. Vojni plakati so v času

ustvarjanja nove države v glavnem promovirali politične stranke, medtem ko so med

domovinsko vojno promovirali različna kulturna dogajanja, vojaške postroje itd.

Pri izdelavi hrvaških vojnih plakatov smo našli velik nabor različnih tehnik. Največ jih je

izdelanih s tehniko digitalne obdelave. Plakati so izdelani pretežno v barvni tehniki in v

vertikalnem formatu. Zaključili smo, da je format hrvaških vojnih plakatov neposredno

povezan z distribucijo. Natančneje, sklepamo da na učinkovitost plakatov v smislu

obveščanja javnosti zelo vplivajo načini objave plakatov. To našo ugotovitev smo potrdili z

sklicevanjem na Velagića (2008), ki trdi, da je učinkovitost informiranja, poleg grafičnega

oblikovanja in vsebine plakatov, odvisna tudi od načina izpostavljenosti plakata. Prav tako

smo ugotovili, da na vsakem plakatu obstajajo poudarjeni elementi, ki jih gledalec opazi že

81

na prvi pogled. Največkrat uporabljeni elementi na primeru hrvaškega vojnega plakata so:

besedilo, barva in slika.

Na plakatih smo opazili različne informacije. Te so v največji meri pošiljali dvema ciljnima

skupinama: hrvaški javnosti in svetovnemu prebivalstvu. Glavno sredstvo prenosa

informacij je enako razporejeno med sliko in besedilom. Pisna informacija, ki se največkrat

pojavlja na plakatih, je sporočilo. Za prikaz pisne informacije na plakatih so v glavnem

uporabljeni berljivi fonti, da bi gledalci že na prvi pogled lahko prebrali informacijo. Čeprav

so pri izdelavi hrvaških vojnih plakatov sodelovali strokovnjaki z različnih področij, je

učinkovitost rabe jezika povprečna. Uporaba barv je povezana z domoljubjem. Natančneje,

najbolj uporabljene barve, ki smo jih našli pri vojnih plakatih, so rdeča, bela in modra, te pa

so obenem tudi hrvaške domoljubne barve. Z uporabo teh barv, so avtorji hoteli vzbuditi

določene emocije pri ljudjeh, v našem primeru občutek pripadnosti državi, oz. domoljubne

emocije.

Ugotovili smo, da na hrvaških vojnih plakatih obstajajo različne vsebine, ki se med seboj

zelo razlikujejo. Osnovni namen plakatov je v prvem in drugem obdobju različen. Sklepamo,

da je v času boja za neodvisnost Hrvaške bil osnovni namen krepitev nacionalne identitete

pri ustvarjanju nove države, medtem ko so bili vojni plakati v času domovinske vojne

usmerjeni h krepitvi socialne kohezije in k ohranjanju državnega ozemlja.

82

10 LITERATURA

(1999). Vsi na volitve! Plakat kot politični medij na slovenskem 1945–1999. Ljubljana:

Arhitekturni muzej.

(2006). Hrvatska opća enciklopedija. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža.

(2009). Ideology and Propaganda. Dostopno na:

http://www.studymode.com/essays/Ideology-And-Propaganda-258625.html. [14. 5. 2014]

(2014). Protest Art. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Protest_art [4. 3. 2014]

(-). History of the Quilt. The NAMES Project Foundation. Dostopno na:

http://www.aidsquilt.org/about/the-aids-memorial-quilt [25. 3. 2014]

(-). World Art in the 20th Century: The Censorship, Production, and Direction Of. Dostopno

na: http://voices.yahoo.com/world-art-20th-century-censorship-production-

4816086.html?cat=37 [15. 3. 2014]

Alina. (-). The Postcard as Political Protest. Dostopno na:

http://www.alinasadventuresinhomemaking.com/2011/11/john-heartfield-did-everything-

he-could-to-avoid-serving-in-the-german-military-during-world-war-i-he-and-his-friends-

dabbl.html [13. 3. 2014]

Altheide, D. (1976). How Tv News Distorts Events. Beverly Hills: Sage.

Althusser, L. (1980). Ideologija in ideološki učinek (Z. Skušek-Močnik Ed.). Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Arnold, B. (2008). Caslon Analytics Guide; Censorhip and Free Speech. Dostopno na:

http://www.caslon.com.au/censorshipguide16.htm [5. 3. 2014]

83

Bernays, E. (1928). Propaganda. New York: Horace Liveright.

Black, E. R. (1982). Politics and the News: The Political Functions of the Mass Media.

Toronto: Butterworths.

Bogart, L. (1995). Cool Words, Cold War: A New Look at Usia's Premise for Propaganda.

Washington, DC: American University Press.

Boll. (n.d.). Propaganda Poster Analysis. Dostopno na:

http://www.mrboll.com/?page_id=4605 [6. 1. 2014]

Boudon, R. (1989). The Analysis of Ideology. Glencoe: Free Press.

Brooker, P. (1999). A Concise Glossary of Cultural Theory. London: England Arnold.

Clark, T. (1997). Art and Propaganda in the Twentieth Century. Michigan: Michigan

University.

Chaffee, L. (1993). Political Protest and Street Art: Popular Tools for Democratization in

Hispanic Countries. Westport, Conn: Greenwoods Press.

Cole, R. (1996). Propaganda in Twentieth Century War and Politics. London: The

Scarecrow Press, Inc.

Copper, M. (1989). Analyzing Public Discource. Prospect Heights: IL: Waveland.

Curran, J., Gurevitch, M., in Woollacott, J. (1979). Mass Communication and Society.

Beverly Hills: Sage.

Čas, D. (2011). Plakat kot komunikacijski medij. Maribor: Višja strokovna šola Academia.

84

Čerina, J. (2012). Ratno izvještavanje u kontekstu suvremenih oružanih sukoba i novih

medijskih tehnologija. Polemos, 15(1), 101–117.

Doob, L. (1966). Public Opinion and Propaganda 2nd Ed. Hamden: CT: Archon.

(1989). Propaganda. International Encyclopedia of Communications. Oxford, England:

Oxford University Press, 374–378.

Ellul, J., in Halperin, E. P. (1957). Information and Propaganda. Diogenes, 18, 61–77.

Ellul, J., Kellen, K., in Lerner, J. (1965). Propaganda: The Formation of Men's Attitudes.

New York: Vintage Books.

Ford, N. A. (1967). Language in Uniform: A Reader on Propaganda. New York: Odyssey

Press.

Friedrich, C. J. (1972). The Pathology of Politics, Violence, Betrayal, Corruption, Secrecy,

and Propaganda. New York: Harper and Row.

Gramsci, A. (1971). Selections from the Prison Notebooks. London: Lawrence and Wishart.

(1974). Izbrana dela. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Harrison, S. (2002). Censorship and Controversy in Contemporary Art. Dostopno na:

http://www.csa.com/discoveryguides/art/overview.php [3. 4. 2014]

Henderson, E. H. (1943). Towards a Definition of Propaganda. The Journal of Social

Psychology, 18, 71–87.

Jeličić, A. (2011). Utjecaj vizualnog koda na percepciju dizajnirane poruke na primjeru

plakata kao komunikacijskog medija. Zagreb: Filozofski fakultet.

85

John. (2003). Silence=Death. Social Design Notes. Dostopno na:

http://backspace.com/notes/2003/04/silence-death.php [19. 3. 2014]

Jowett, G. S., in Linton, J. M. (1989). Movies as Mass Communications 2nd Ed. Newbury

Park: Sage.

Jowett, G. S., in O'Donnell, V. (2011). Propaganda and Persuasion Fifth Edition. United

States of America: Sage.

Kingsley, P. (2011). Stokes Croft: The Art of Protest. The Guardian. Dostopno na:

http://www.guardian.co.uk/uk/2011/may/26/stokes-croft-protest-tesco-rioting [25. 3. 2014]

Klun, B. (2000). Rat i mediji – etički izazovi na kraju stoljeća. Medijska istraživanja, 6(1),

75–87.

Lakoff, R. (1990). Talking Power: The Politics of Language: Basic Books.

Lasswell, H. D. (1927). The Theory of Political Propaganda. American Political Science

Review, 21, 627–631.

Lidwell, W., in Butler, J. (2002). Univerzalna načela dizajna. Zagreb: Mate, d. o. o.

Lukšič, I., in Kurnik, A. (2000). Hegemonija in oblast: Gramsci in Foucault. Ljubljana:

Znanstveno in publicistično središče.

Lumley, F. E. (1933). Propaganda Menace. New York: Century.

McDermott, J. (2013). Margaret Thatcher Art Posters Banned from Tube. Dostopno na:

http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-london-22251466 [6. 4. 2014]

Mlinarič, A. (2009). Teorija ideologije v marksistični tradiciji. Ljubljana: Fakulteta za

družbene vede.

86

Moh'd, D. (2010). Aiz-Magazine and the Photomontage of John Heartfield: The Aesthetics

of a Political Statement. Dostopno na: http://dahlia-mohd.blogspot.com/2010/04/aiz-

magazine-and-photomontage-of-john.html [8. 3. 2014]

Molotch, H., in Lester, M. (1974). News as Purposive Behavior: On the Strategic Use of

Routine Events, Accidents, and Scandals. American Sociological Review, 39(1), 101–112.

Nazor, A. (2011). Velikosrpska agresija na Hrvatsku 1990-ih. Zagreb: Hrvatski

memorijalno-dokumentacijski centar Domovinskog rata.

North, J. (n.d.). War Posters Critical Analysis. South Axholme Academy. Dostopno na:

http://www.southaxholme.doncaster.sch.uk/subjects/animations/page1/main%20page/anim

%20work/warposters.htm [3. 5. 2014]

Novin, G. (n.d.). Propaganda Posters. Dostopno na:

http://guity-novin.blogspot.com/2010/05/chapter-29-propaganda-posters.html [1. 4. 2014]

Pecastaing, C. (2013). The Art of Protest in 2012. Defining Ideas, a Hoover Institution

Journal.

Puja, K. (2004). Protest Art Encourages Art for People's Sake. The Michigan daily.

Dostopno na: http://www.michigandaily.com/content/protest-art-encourages-art-peoples-

sake?page=0,1 [27. 2. 2014]

Ravlić, S. (2001). Politička ideologija: preispitivanje pojma. Politička misao, 38(4), 146–

160.

Reed, T. V. (2005). The Art of Protest: Culture and Activism from the Civil Rights Movement

to the Streets of Seattle. Minnesota: University of Minnesota Press.

87

Reljanović, M. (2012). Hrvatski ratni plakat 1991–1995. Zagreb: Hrvatski memorijalno-

dokumentacijski centar Domovinskog rata.

Rickards, M. (1971). Uspon i pad plakata. Beograd: Borba.

Robinson, M. J., in Kohut, A. (1988). Believability and the Press. Public Opinion Quarterly,

52, 174–188.

Rotar, N. Z. (2003). Hrvatska medijska politika i javni mediji. Medijska istraživanja, 9(1).

Sapunar, M., in Beš, I. (1995). Vojno komuniciranje. Zagreb: Hrvatsko vojno učilište.

Smith, R. (1998). The Encyclopedia of AIDS: A Social, Political, Cultural, and Scientific

Record of the HIV Epidemic. Fitzroy Dearborn Publishers. Dostopno na:

http://www.thebody.com/content/art14040.html [20. 7. 2014]

Sobocinski, N. (2001). Ideology in Images: We Are Being Framed. NCU.

Šorić, K. (2011). Medijska slika Domovinskog rata. Dostopno na:

http://www.ezadar.hr/clanak/medijska-slika-domovinskog-rata [20. 1. 2014]

Soules, M. (n.d.). The Art of Protest: From Vietnam to AIDS Review. Media Studies.

Dostopno na: http://www.media-studies.ca/articles/protest.htm [11. 3. 2014]

Strinati, D. (1995). An Introduction to Theories of Popular Culture. London and New York:

Routhledge.

Taylor, P. M. (2009). Novinarstvo pod paljbom: izvještavanje o ratu i međunarodnim

krizama v Cottle, S. : Informacije, odnosi s javnošću i moć. Medijska istraživanja, 67–83.

Timmers, M. (1998). The Power of the Poster. London: Vina Publications.

88

Todorovski, A. (2011). Plakat kao element vizualne komunikacije. Varaždin: Veleučilište u

Varaždinu.

Trust, P. G. (n.d.). Agitated Images: John Heartfield in German Photomontage, 1920-1938.

The J. Paul Getty Museem. Dostopno na: http://www.getty.edu/art/exhibitions/heartfield/

[17. 2. 2014]

Tucaković, Š. (1999). Propagandno komuniciranje. Sarajevo: Študentska štamparija

Univerziteta.

Velagić, Z. (2008). Od plakata do plakatiranja: komuniciranje plakatima u Osijeku u prvim

desetljećima 20. stoljeća. Osijek: Sveučilište J. J. Strossmayera: Filozofski fakultet, odsjek

za informacijske znanosti.

Veljak, L. (2009). Medij ideologije. Filozofska istraživanja, 30(4), 595–604.

Zamorčica, T. (2013). Pojam ideologije. Dostopno na:

http://www.scribd.com/doc/125350039/POJAM-IDEOLOGIJE [2. 5. 2014]

Zvinakis, A. (2013). Protest Art. Dostopno na: http://prezi.com/1795kaynki_7/protest-art/

[25. 3. 2014]

89

90

91

Documents

HRVAŠKI VOJNI PLAKAT KOT MNOŽIČNI MEDIJI Hrvaški vojni plakat kot množični medij Ključne besede: plakat, propaganda, množični mediji, umetnost protesta UDK: 366.636:655.3.066.24(043.2)