4
Poštnina plačana • gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV KRANJ Let« IV. Št. 29 Kranj, 19. julija 1951 Cena dm 5*- 22. julij 1941 - Dan vstaje slovenskega naroda V letu 1941 moremo zaznamovati tri dne- ve, ki označujejo logičen razvoj dogodkov v naši domovini. Prvi datum je 27. marec, ko so jugoslo- vanski narodi enodušno odbili sodelovanje s fašističnimi državami, poteptali v prah komaj podpisani sporazum Cvetkovič Hitler ter vrgli vsemu fašizmu v obraz bojno parolo „Bolje rat nego pakt!". Naslednjega meseca, 27. aprila, se že sklene bojna zaveza vseh svobodoljubnih Slovencev; pod vodstvom Partije se usta- novi Osvobodilna fronta Slovenije kot od- govor n a fašistično okupacijo. Sledi tretji zgodovinski dan. — 22. ju- lija poči prva partizanska puška, začne se oborožen odpor slovenskega naroda proti okupatorju, proti fašizmu vobče in vsej krivični preteklosti. Tako je odgovarjal naš mali narod na hlapčevsko politiko domačih oblastnikov in na zavojevalske ukrepe fašističnih sil ter je v polni zavesti odgovornosti do lastne usode in vsečlovečanskih dolžnosti stopil v bojno areno. Slovenski narod, vsaj njegov najnapred- nejši del, je bil za to dejanje zavestno pripravljen. Socialne in narodnostne kri- vice, ki jih je uganjal buržuazni režim v stari Jugoslaviji, so zrevolucionirale slo- vensko in vsa jugoslovanska ljudstva, da so že nekaj let pred vdorom fašizma rož- ljala z orožjem ter da je bilo vzdušje re- volucije pripravljeno. Treba je bilo samo še iskre, da se je začel požar. Vsa leta buržuazne jugoslovanske vlada- vino je bila Partija, najnaprednejši in naj- dalekovidnejši del ljudstva, izven zakona. V težkih ilegalnih razmerah je opravljala Partija svoje delo; vzgajala je svoje člane ideološko in organizacijsko za bližnjo re- volucijo, ustvarjala je zvezo med delovni- mi ljudmi, neprestano je razkrinkavala namene in zločine buržuazije, še posebej razvijajočega se fašizma, napovedovala razvoj dogodkov in dvigala v ljudstvu op- timizem. Poleg socialnih motivov, ki so podpi- rali razvoj vstaje, je bil še en močan mo- tiv, ki ga ne smemo prezreti, to je bila visoko razvita narodna zavest tudi pri lju- deh, ki Partiji niso bili blizu. V tisočletni borbi proti ponemčenju. pcmadžarjenju in .poitalijančevanju našega ljudstva je zraslo močno čustvo domovinske ljubezni. Zato je tudi mogla Osvobodilna fronta zajeti vse sloje, ne glede na predvojno politično pri- padnost; izpadli so samo protiljudski ele- menti, špekulanti in bojazljivci. Prvi dnevi vstaje so potekali prav v Pod spomenikom padlim borcem pod Stor- žičem slikani še preživeli borci 2. Kranjske čete. Od leve na desno tovariši: Toplak Stane, Uzar Peter, Radekovič Stane, Brovč Andrej in Kravcar. Tako je trpel naš narod in umiral za svo- bodo. Ujeti partizan Stošič, k i so ga Nemci kot svarilo prebivalstvu obesili v Kranju 14. avgusta 1. 1941. IV. REDNO ZASEDANJE OLO KKANJ-MESTO Odobrenih je približno 24 milijonov din, da se opravijo najnujnejša gradbena dela na področju MLO V soboto 14. t. m. je bilo IV. redno za- sedanje OLO Kranj-mesto, k i so se ga udeležili v glavnem vsi izvoljeni odborni- ki. Odprl in vodil je zasedanje predsednik MLO tov. Brovč Andrej. Kot prvi je po- ročal predsednik IO M L O tov. Cene Bcz- nik, k i j e v svojem obširnem referatu zajel predvsem najnujnejše probleme z gospo- darskega področja, kot so izvrševanje pro- računa, realizacija polletnih planov v pro- izvodnji in trgovini, položaj na področju blagovne «a prometa, investicij in komu- nali),. dej&VnOKti ter nekatera vprašanja, ki so neposredno zvezana s temi problemi. Uvodoma je tov. predsednik povedal ne- kaj besed O delu svetov državljanov pri POVerje n i s t v i h in na terenih, katerih po- moč pa je bila nezadostna zaradi slabega s <)d< Lovanja Z upravnim aparatom. To je prišlo posebno do- Izraza pri poverjeružtvu za lokalno gospodarstvo, čigar delo je bilo zato zelo slabo. Nato je dal pregled inve- S ' K i j v tem letu. ZAČETA DELA BODO IMELA LETOS PREDNOST Prvotno določen kredit za investicijska dela je po uvi ljavljenih cenah gradbenemu materialu postal nezadosten za kritje na- dalnje gradnje vodovoda v Stražišču, do- čim na vsa ostala dela ne bi mogli niti misliti. Po temeljni presoji finančnih zmož- nosti M L O j e odobreno, da lahko v zapo- četa, a ne dovršena dela investirajo 23 milijonov 975.000 din. Ta dela so: letni ki- no, garaža avtoprevozništva, most pod to- varno Savo', brv preko Kokre, viseči most, gradnja vodovoda v Stražišču in adaptacija konjskega hleva. Seveda tu niso všteta vsa dela, ki bi bila nujno potrebna, kar pa bo skušal MLO kriti v čim večji meri iz svojega nivelizacijskega plana, prispevkov podjetij, samoprispevkov in raznih skladov ter z znižanjem obratnih sredstev podjetij. POLLETNI PLANI SO BILI ZADOVOLJIVO IZPOLNJENI Ko je govoril O izpolnitvi polletnih pla- nov, je navajal posamezna podjetja iz pod- ročja lokalnega gospodarstva, k i so skupno izpolnila plan 125% (klavnica je v tem že presegla letni plan), v trgovini je pre- se/« n 7 % , v gostinstvu 5%, a v industrij- skih podjetjih V&. Pri zadnjih je najboljša tovarna mila, a najslabša opekarna v Stra- žišču. (Nadaljevanje na 2. strani.) ŽIVEL 22. JULIJ DAN VSELJUDSKEGA UPORA! znamenju upora gorenjskega prebivalstva; razlog za to je bila visoka zavednost de- lavstva, ki si je čut za pravico izostrilo v številnih štrajkih in spopadih z buržuazno oblastjo. Dasi je bila Partija takrat v Kra- nju še maloštevilna, so bili njeni člani ideološko na visoki stopnji, borbeni in spo- sobni za izvršitev najtežjih nalog. Zasluga za to gre predvsem pokojnemu tov. Sta- netu Žagarju, inštruktorju GK KPS od 1. 1938 dalje, o čemur bo zgodovina Kranja in Gorenjske še veliko govorila. Ob za- četku vojne je zmogel mestni komite mobi- lizirati okoli 300 prosiovoljcev-neobvezni- kov za boj proti napadalcem. Državni raz- sul jih je dohitel že pred Karlovcem, na- kar se je večina vrnila. Na prvi seji po povratku je Mestni komite sklenil sledeče: da bo ostro pazil na ljudi, ki se bodo dru- žili z Nemci, da pospeši zbiranje orožja, municije, sanitetnega materiala, živeža, ob- lek itd. Urede se skladišča in bunkerji za material in ljudi, začne se zbirati denar za namene osvobodilne borbe. V tem času je biLa v Kranju že široka mreža frontov- skih delavcev, ki so zbirali orožje in ga skrivali v posebnih skrivališčih v mestu, kakor tudi v Poljanski in Selški dolini. 7. julija se na Kokrici ponovno sestane vot\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri- čel z mobilizacijskimi pripravami za prve partizanske edinice. Dne 20. julija je Mest- ni komite KP v Kranju že dal posamez- nim članom popolnoma določene naloge. Nekaj dni nato sta se formirali 1. in 2. Tisoči bodo sodelovali pri gorenjski borbeni štafeti Vsi gorenjski kraji se te dni sveto pri- pravljajo, da bodo kar najbolj svečano pro- slavili 22. julij — slovenski državni praz- nik. Letošnje množično praznovanje dneva vseljudske vstaje bo hkrati potrdilo naše ^ odločne enotnosti in povezanosti z osta- i hmi jugoslovanskimi narodi. 22. julij bo živ plamen naših src, ki bo govoril doma in po svetu, da se dobro zavedamo drago- ( cenih pridobitev narodno osvobodilne voj- ne in da smo vsak čas pripravljeni bra- niti te pridobitve z vsemi svojimi močmi. Z VRHA TRIGLAVA ... Bojno patrolo, ki bo nosila borbeno slo- vensko zastavo preko vse Gorenjske v po- častitev oborožene vstaje slovenskega ljud- stva bomo sprejeli v Kranju 20. julija med 18.00 in 19.30 uro. PREKO DRAZGOŠ IN BEGUNJ Partizanska patrola bo sprejela zastavo 19. julija ob 17. uri v Dragi pri Begunjah in odšla preko planin do Kranja in naprej proti Ljubljani. Ob prihodu v Kranj nas bojna patrola lahko iznenadi z napadom ali ognjem. Za- to je treba, da sestavimo protiebrambo in se proti napadu zavarujemo. Pri tem lahko sodelujejo vsi meščani, posebno še orga- nizacija ZB, LT, gasilci, PAZ itd. Na Titovem trgu, kjer bo sprejem bor- bene štafete, bomo zastavo izročili novi pa- troli, zastopnikom mesta, da jo poneso na- prej proti Ljubljani. kranjska četa, sestavljeni iz približno 100 borcev iz Kranja in Tržiča. Prve žrtve so padle 5. avgusta pod Storžičem zaradi iz- da'stva, oziroma pomanjkljivih priprav. Ob tej priliki je bil ujet partizan Stošič, ki so ga Nemci kot svarilo prebivalstvu obesili v Kranju 14. avgusta. Odtlej je bilo vedno več sabotažnih akcij in spopadov, berba je postajala vedno bolj ogorčena. Drugo središče upora v tem kotu Slove- nije , : e bila Škofja Loka. Tudi tu je par- tijska organizacija izvedla vse predpripra- ve za oborožen odpor. Kmalu je pridobila za sodelovanje tudi skupino nacionalistov, (Nadaljevanje na 2. strani.) V KAMNOLOMU KOKRA se z deiom pripravljajo na praznik vstaje Kotanjasta cesta proti Kamnolomu v Kokri ti pove, da mora biti tu velik cestni promet. In res srečavam neprestano težke kamione, polne drobnega zelenega porfirja, ki ga iz Kokrške doline izvažajo na vse strani. N i čudno, če je cesta jamasta i n d a tudi stalno popravljanje ne koristi mnogo. V kamnolomu sem! Oblake prahu vrtin- ci rahel vetrič. Sliši se zamolklo brnenje kompresorjev, ki neprestano vrtajo skale. Ozračje preseka tuljenje sirene v znak, da je zažigalna vrvica pripravljena. Ljudje se umaknejo v zavetja. Sledi močna detona- cija i n že slišiš, kako* leti kamenje tudi po strehah. Trdo je delo v kamnolomu. O naših m i - nerjih, strojnikih in dragih smo že več- krat pisali. Skpro vsi so pri svojem delu tudi več kot desetkratni udarniki. Trdi in ojekleneli, kot skale, k i se z njimi borijo. Narava hoče tako, sicer ne bi bili kos svo- 'jemu delu. Pa niso zadovoljni samo z dosego pla- na. V juniju so produkcijo presegli za 122%. Veliko je k temu pripomogla odlična de- lovna disciplina, ki se ji morajo zahvaliti tudi za to, da niso imeli nikakih izostan- kov od dela, ki ga pospešuje še tekmovanje v počastitev 10. obletnice JA. Mladinci-obvezniki predvo jaške vzgoje so imeli v juniju 4 vaje, pri katerih so se spoznavali z orožjem, z vajami v maršu in v vojaškem gibanju. Delovni kolektiv pa je imel tri ure vojaškega predavanja o ravnanju s puško in o ukrepih ob letal- skem napadu. Poleg vsega pa ne zanemarjajo tudi kul- turno-prosvetnega dela, saj morajo v t e m biti odvisni čisto sami od sebe. V juniju so imeli kulturno prireditev z igro in pet- jem, sedaj pa se pripravljajo na praznik vstaje. V članstvo sindikata so pritegnili 92% vsega delavstva. Kamnolomci Kokre so v vsem napredni in v vsakodnevni borbi skušajo čim več prispevati k izgradnji so- cializma. Kako bo Tržič proslavil 10. obletnico vseljudske vstaje Kot po vseh krajih, tako je tudi or- ganizacija ZB v Tržiču izdelala za proslavo tega dne tako obširen program, da bodo s praznovanjem 22. julija vsi tržiški borci ponovno dokazali svojo' patriotično zavest in se tako oddolžili vsem tistim tovarišem, ki so morali za skupno stvar žrtvovati svo- ja življenja. Praznovanje bo združeno s pohodi štafet iz Drage pri Begunjah, kjer bo 1. štafeta prevzela raportno knjigo in zastavo. Šta- feta bo formirana v obliki vojne edinice, ki bo krenila v Hudi graben in pri Lešah sprejela borbo. Tam bo nato kratek miting, nakar bo 1 štafeta nadaljevala pot v Tržič, kjer bo masovni sprejem. Naslednjega dne zjutraj ob 6. uri bo glavna štafeta krenila preko Loma—Podstoržiča—Bcšeljskega sed- la—Zaplate v Preddvor, kjer bo taborila in nato prodala vse dokumente drugi šta- feti. Štafeta, k i jo organizira ZB Tržič, pa bo z raportno knjigo in zastavo krenila proti Križam, skozi Duplje v Udin boršt in dalje proti Smledniku. V teh štafetah bo sodelovalo preko 170 članov ZB. Na predvečer praznika bodo po vseh ro- bovih Karavank zagoreli kresovi, k i j i h b o napravilo planinsko društvo Tržič, ostale množične organizacije pa bodo naredile kresove po vzpetinah okoli Tržiča. Med tem časom bo po mestu velika po- vorka, ki bo nato krenila na pokopališče, kjer bo na grobovih borcev in talcev žalna komemoracija. Po tej svečanosti bo v do- mu „Ivana Cankarja" kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali recitatorji, pevci, orkester in dramska sekcija. Na praznik obletnice pa bo velik parti- zanski pohod preko Rdeče doline, Počival- nika k Završniku, kjer se bodo združili tudi sodelujoči iz pohoda od Sv. Ane in Sv. Katarine. Po kratkem kulturnem programu bo pravi partizanski miting. Tudi za zunanji videz Tržiča bo marsi- kaj napravljenega. Vsa podjetja bodo po določenih rajonih okrasila cestišča, izlož- bena okna in zunanjost svojih podjetij. Na vseh večjih križiščih bodo stali provizorji simbolov borbe, vstaje in zmage. Tako je iz programa videti, da se je Tržič na vse le dobro pripravil i n d a b o izvedba vsega predvidenega gotovo uspela.

i^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_29_L.pdf · t\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: i^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_29_L.pdf · t\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri

Poštnina plačana • gotovini

G L A S I L O O S V O B O D I L N E F R O N T E O K R A J E V K R A N J

Let« IV. Št. 29 Kranj, 19. julija 1951 Cena dm 5*-

22. julij 1941 - Dan vstaje slovenskega naroda V letu 1941 moremo zaznamovati tri dne­

ve, k i označujejo logičen razvoj dogodkov v naši domovini.

Prv i datum je 27. marec, ko so jugoslo­vanski narodi enodušno odbili sodelovanje s fašističnimi državami, poteptali v prah komaj podpisani sporazum Cvetkovič — Hitler ter vrgli vsemu fašizmu v obraz bojno parolo „Bolje rat nego pakt!".

Naslednjega meseca, 27. aprila, se že sklene bojna zaveza vseh svobodoljubnih Slovencev; pod vodstvom Partije se usta­novi Osvobodilna fronta Slovenije kot od­govor n a fašistično okupacijo.

Sledi tretji zgodovinski dan. — 22. ju ­lija poči prva partizanska puška, začne se oborožen odpor slovenskega naroda proti okupatorju, proti fašizmu vobče in vsej krivični preteklosti.

Tako je odgovarjal naš mali narod na hlapčevsko politiko domačih oblastnikov in na zavojevalske ukrepe fašističnih sil ter je v polni zavesti odgovornosti do lastne usode in vsečlovečanskih dolžnosti stopil v bojno areno.

Slovenski narod, vsaj njegov najnapred­nejši del, je bil za to dejanje zavestno pripravljen. Socialne in narodnostne k r i ­vice, k i j ih je uganjal buržuazni režim v stari Jugoslaviji, so zrevolucionirale slo­vensko in vsa jugoslovanska ljudstva, da so že nekaj let pred vdorom fašizma rož-ljala z orožjem ter da je bilo vzdušje re­volucije pripravljeno. Treba je bilo samo še iskre, da se je začel požar.

Vsa leta buržuazne jugoslovanske vlada­vino je bila Partija, najnaprednejši in naj -dalekovidnejši del ljudstva, izven zakona. V težkih ilegalnih razmerah je opravljala Partija svoje delo; vzgajala je svoje člane ideološko in organizacijsko za bližnjo re­volucijo, ustvarjala je zvezo med delovni­mi ljudmi, neprestano je razkrinkavala namene in zločine buržuazije, še posebej razvijajočega se fašizma, napovedovala razvoj dogodkov in dvigala v ljudstvu op­timizem.

Poleg socialnih motivov, k i so podpi­rali razvoj vstaje, je bil še en močan mo­tiv, ki ga ne smemo prezreti, to je bila visoko razvita narodna zavest tudi pri l ju­deh, k i Partiji niso bili blizu. V tisočletni borbi proti ponemčenju. pcmadžarjenju in .poitalijančevanju našega ljudstva je zraslo močno čustvo domovinske ljubezni. Zato je tudi mogla Osvobodilna fronta zajeti vse sloje, ne glede na predvojno politično pr i ­

padnost; izpadli so samo protiljudski ele­menti, špekulanti in bojazljivci.

Prv i dnevi vstaje so potekali prav v

P o d s p o m e n i k o m p a d l i m b o r c e m p o d S t o r -žičem s l i k a n i še preživel i b o r c i 2. K r a n j s k e čete. O d l e v e n a desno tovariši: T o p l a k S tane , U z a r Pe t e r , Radekovič S tane , Brovč

A n d r e j i n K r a v c a r .

T a k o j e t r p e l naš n a r o d i n u m i r a l za s v o ­bodo. — U j e t i p a r t i z a n Stošič, k i so ga N e m c i k o t s v a r i l o p r e b i v a l s t v u o b e s i l i v

K r a n j u 14. a v gus t a 1. 1941.

IV. R E D N O Z A S E D A N J E O L O K K A N J - M E S T O

Odobrenih je približno 24 milijonov din, da se opravijo najnujnejša gradbena dela na področju M L O

V soboto 14. t. m . j e b i l o I V . r e d n o za ­sedanje O L O K r a n j - m e s t o , k i so se ga udeležili v g l a v n e m v s i i z v o l j e n i o d b o r n i ­k i . O d p r l i n v o d i l j e zasedanje p r e d s e d n i k M L O tov . Brovč A n d r e j . K o t p r v i je p o ­ročal p r e d s e d n i k I O M L O tov . C e n e B c z -n ik , k i j e v s v o j e m obširnem r e f e r a t u za j e l p r e d v s e m najnujnejše p r o b l e m e z gospo­d a r s k e g a področja, k o t so izvrševanje p r o ­računa, realizacija p o l l e t n i h p l a n o v v p r o ­i z v o d n j i i n t r g o v i n i , položaj na področju blagovne «a p r o m e t a , inves t i c i j i n k o m u ­nal i ) , . dej&VnOKti ter n e k a t e r a vprašanja, k i so neposredno zvezana s t e m i p r o b l e m i .

U v o d o m a je tov. p r e d s e d n i k p o v e d a l n e ­kaj besed O d e l u s v e t o v državl janov p r i POVerje n i s t v i h i n n a t e r e n i h , k a t e r i h p o ­moč p a j e b i l a nezadostna zaradi slabega s<)d< Lovanja Z u p r a v n i m a p a r a t o m . T o je prišlo posebno do- Izraza pri poverjeružtvu za lokalno gospodarstvo, čigar de lo je b i l o zato ze lo s labo. N a t o je d a l p r e g l e d i n v e -S ' K i j v t e m l e tu .

Z A Č E T A D E L A BODO I M E L A L E T O S P R E D N O S T

P r v o t n o določen k r e d i t za i n v e s t i c i j s k a dela j e po uv i l j a v l j e n i h cenah g r a d b e n e m u m a t e r i a l u pos ta l nezados ten za k r i t j e n a -da ln j e g radn j e v odovoda v Stražišču, d o -

čim n a v s a os ta l a d e l a ne b i m o g l i n i t i m i s l i t i . P o t e m e l j n i p r eso j i finančnih zmož­nos t i M L O j e odobreno , d a l a h k o v z a p o ­četa, a ne dovršena d e l a i n v e s t i r a j o 23 milijonov 975.000 d i n . T a de l a so: l e t n i k i ­no, garaža avtoprevozništva, mos t p o d t o ­v a r n o Savo', b r v p r e k o K o k r e , viseči most , g r a d n j a v o d o v o d a v Stražišču i n a d a p t a c i j a k o n j s k e g a h l e v a . S e v e d a t u n i so všteta v s a de la , k i b i b i l a n u j n o p o t r e b n a , k a r p a bo skušal M L O k r i t i v čim večj i m e r i i z svo jega n i v e l i z a c i j s k e g a p l a n a , p r i s p e v k o v pod je t i j , s a m o p r i s p e v k o v i n r a z n i h s k l a d o v t e r z znižanjem o b r a t n i h s reds tev pod j e t i j .

P O L L E T N I P L A N I SO B IL I Z A D O V O L J I V O I Z P O L N J E N I K o j e g o v o r i l O i z p o l n i t v i p o l l e t n i h p l a ­

nov , je n a v a j a l p o samezna pod j e t j a i z p o d ­ročja l o k a l n e g a gospoda rs t va , k i so s k u p n o i z p o l n i l a p l a n 1 2 5 % ( k l a v n i c a j e v t e m že p r eseg l a l e t n i p lan ) , v t r g o v i n i j e p r e ­se/« n 7 % , v g o s t i n s t vu 5%, a v i n d u s t r i j ­s k i h pod j e t j i h V&. P r i z a d n j i h je najboljša tovarna mila, a najslabša o p e k a r n a v S t r a ­žišču.

( N a d a l j e v a n j e n a 2. s trani . )

Ž IVEL 22. J U L I J — D A N V S E L J U D S K E G A U P O R A !

znamenju upora gorenjskega prebivalstva; razlog za to je bila visoka zavednost de­lavstva, k i si je čut za pravico izostrilo v številnih štrajkih in spopadih z buržuazno oblastjo. Dasi je bila Partija takrat v K r a ­nju še maloštevilna, so bili njeni člani ideološko na visoki stopnji, borbeni in spo­sobni za izvršitev najtežjih nalog. Zasluga za to gre predvsem pokojnemu tov. Sta­netu Žagarju, inštruktorju G K K P S od 1. 1938 dalje, o čemur bo zgodovina Kranja in Gorenjske še veliko govorila. Ob za­četku vojne je zmogel mestni komite mobi­lizirati okoli 300 prosiovoljcev-neobvezni-kov za boj proti napadalcem. Državni raz­sul j ih je dohitel že pred Karlovcem, na ­kar se je večina vrnila. Na prvi seji po povratku je Mestni komite sklenil sledeče: da bo ostro pazil na ljudi, k i se bodo dru ­žili z Nemci, da pospeši zbiranje orožja, municije, sanitetnega materiala, živeža, ob­lek itd. Urede se skladišča in bunkerji za material in ljudi, začne se zbirati denar za namene osvobodilne borbe. V tem času je biLa v Kranju že široka mreža frontov-skih delavcev, k i so zbirali orožje in ga skrivali v posebnih skrivališčih v mestu, kakor tudi v Poljanski in Selški dolini.

7. julija se na Kokr ic i ponovno sestane vot\ni komite, k i sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. T a je p r i ­čel z mobilizacijskimi pripravami za prve partizanske edinice. Dne 20. julija je Mest­ni komite K P v Kranju že dal posamez­nim članom popolnoma določene naloge. Nekaj dni nato sta se formirali 1. in 2.

Tisoči bodo sodelovali pri gorenjski borbeni štafeti Vsi gorenjski kraji se te dni sveto pr i ­

pravljajo, da bodo kar najbolj svečano pro­slavili 22. julij — slovenski državni praz­nik. Letošnje množično praznovanje dneva vseljudske vstaje bo hkrati potrdilo naše

^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-

i hmi jugoslovanskimi narodi. 22. julij bo živ plamen naših src, k i bo govoril doma in po svetu, da se dobro zavedamo drago-

( cenih pridobitev narodno osvobodilne voj ­ne in da smo vsak čas pripravljeni bra­niti te pridobitve z vsemi svojimi močmi.

Z V R H A T R I G L A V A . . .

Bojno patrolo, k i bo nosila borbeno slo­vensko zastavo preko vse Gorenjske v po­častitev oborožene vstaje slovenskega l jud­stva bomo sprejeli v Kranju 20. julija med 18.00 in 19.30 uro.

P R E K O DRAZGOŠ IN B E G U N J

Partizanska patrola bo sprejela zastavo 19. julija ob 17. uri v Dragi pri Begunjah in odšla preko planin do Kranja in naprej proti Ljubljani.

Ob prihodu v Kranj nas bojna patrola lahko iznenadi z napadom ali ognjem. Z a ­to je treba, da sestavimo protiebrambo in se proti napadu zavarujemo. Pr i tem lahko sodelujejo vsi meščani, posebno še orga­nizacija ZB, L T , gasilci, P A Z itd.

Na Titovem trgu, kjer bo sprejem bor­bene štafete, bomo zastavo izročili novi pa­troli, zastopnikom mesta, da jo poneso na­prej proti Ljubljani.

kranjska četa, sestavljeni iz približno 100 borcev iz Kranja in Tržiča. Prve žrtve so padle 5. avgusta pod Storžičem zaradi iz -da'stva, oziroma pomanjkljivih priprav. Ob tej pri l iki je bil ujet partizan Stošič, ki so ga Nemci kot svarilo prebivalstvu obesili v Kranju 14. avgusta. Odtlej je bilo vedno več sabotažnih akcij in spopadov, berba je postajala vedno bolj ogorčena.

Drugo središče upora v tem k o t u Slove­nije ,:e bila Škofja Loka. Tud i tu je par­tijska organizacija izvedla vse predpripra­ve za oborožen odpor. K m a l u je pridobila za sodelovanje tudi skupino nacionalistov,

( Nada l j e van j e n a 2. s t rani . )

V KAMNOLOMU KOKRA se z deiom pripravljajo na praznik vstaje

K o t a n j a s t a cesta p r o t i K a m n o l o m u v K o k r i t i pove , d a m o r a b i t i t u v e l i k c e s tn i p romet . I n res srečavam nepres tano težke k a m i o n e , p o l n e d r o b n e g a ze l enega p o r f i r j a , k i g a i z Kokrške d o l i n e izvažajo n a vse s t r a n i . N i čudno, če j e cesta j a m a s t a i n d a t u d i s t a lno p o p r a v l j a n j e ne k o r i s t i mnogo .

V k a m n o l o m u s e m ! O b l a k e p r a h u v r t i n ­ci r a h e l vetrič. Sliši se z a m o l k l o b r n e n j e k o m p r e s o r j e v , k i n ep r e s t ano v r t a j o ska l e . Ozračje p r e s e k a t u l j e n j e s i r ene v znak , da j e zažigalna v r v i c a p r i p r a v l j e n a . L j u d j e se u m a k n e j o v zave t j a . S l e d i močna d e t o n a ­c i j a i n že slišiš, kako* l e t i k a m e n j e t u d i po s t r e h a h .

T r d o j e de l o v k a m n o l o m u . O naših m i ­ne r j i h , s t r o j n i k i h i n d r a g i h smo že več ­k r a t p i s a l i . S k p r o v s i so p r i s v o j e m d e l u t u d i več k o t d e s e t k r a t n i u d a r n i k i . T r d i i n o j ek l ene l i , k o t ska l e , k i se z n j i m i bor i j o . N a r a v a hoče t ako , s i ce r ne b i b i l i kos s v o -

' j e m u d e l u . P a n i s o z a d o v o l j n i samo z dosego p l a ­

n a . V j u n i j u so p r o d u k c i j o p r eseg l i za 122%.

V e l i k o j e k t e m u p r i p o m o g l a odlična d e ­l o v n a d i s c i p l i n a , k i se j i m o r a j o z a h v a l i t i t u d i za to, d a n i s o i m e l i n i k a k i h i z o s t a n ­k o v o d de l a , k i ga pospešuje še t e k m o v a n j e v počastitev 10. ob l e tn i c e J A .

M l a d i n c i - o b v e z n i k i p r e d v o jaške vzgo j e so i m e l i v j u n i j u 4 va je , p r i k a t e r i h so se s p o z n a v a l i z orožjem, z v a j a m i v maršu i n v vojaškem g i b a n j u . D e l o v n i k o l e k t i v pa je i m e l t r i u r e vojaškega p r e d a v a n j a o r a v n a n j u s puško i n o u k r e p i h ob l e t a l ­s k e m n a p a d u .

P o l e g vsega p a ne z anemar j a j o t u d i k u l -t u r n o - p r o s v e t n e g a de l a , saj m o r a j o v t e m b i t i o d v i s n i čisto s a m i o d sebe. V j u n i j u so i m e l i k u l t u r n o p r i r e d i t e v z i g r o i n pe t ­j em , sedaj p a se p r i p r a v l j a j o n a p r a z n i k vstaje .

V članstvo s i n d i k a t a so p r i t e g n i l i 92% vsega d e l a v s t v a . K a m n o l o m c i K o k r e so v v s e m n a p r e d n i i n v v s a k o d n e v n i b o r b i skušajo čim več p r i s p e v a t i k i z g r a d n j i so ­c i a l i z m a .

Kako bo Tržič proslavil 10. obletnico vseljudske vstaje K o t po v s e h k r a j i h , t a k o j e t u d i o r ­

g a n i z a c i j a Z B v Tržiču i z d e l a l a za p r o s l a v o tega d n e t ako obširen p r o g r a m , d a bodo s p r a z n o v a n j e m 22. j u l i j a v s i tržiški b o r c i p o n o v n o d o k a z a l i svojo' patriotično zaves t i n se t a k o oddolžili v s e m t i s t i m tovarišem, k i so m o r a l i z a s k u p n o s t v a r žrtvovat i s v o ­j a živl jenja.

P r a z n o v a n j e bo združeno s p o h o d i štafet i z D r a g e p r i B e g u n j a h , k j e r bo 1. štafeta p r e v z e l a r a p o r t n o k n j i g o i n zas tavo . Šta­feta bo f o r m i r a n a v o b l i k i v o jne ed in i ce , k i bo k r e n i l a v H u d i g r a b e n i n p r i Lešah spre j e l a borbo . T a m bo n a t o k r a t e k m i t i n g , n a k a r bo1 štafeta n a d a l j e v a l a pot v Tržič, k j e r bo m a s o v n i sp r e j em. N a s l e d n j e g a d n e z ju t ra j ob 6. u r i bo g l a v n a štafeta k r e n i l a p r e k o Loma—Podstoržiča—Bcšel jskega s e d ­l a — Z a p l a t e v P r e d d v o r , k j e r bo t a b o r i l a i n na to p r o d a l a vse d o k u m e n t e d r u g i šta­fet i . Štafeta, k i jo o r g a n i z i r a Z B Tržič, p a bo z r a p o r t n o k n j i g o i n z a s t a vo k r e n i l a p r o t i Kr i žam, s k o z i D u p l j e v U d i n boršt i n da l j e p r o t i S m l e d n i k u . V t eh štafetah bo sode l ova l o p r e k o 170 članov Z B .

N a predvečer p r a z n i k a bodo po v s eh r o ­

b o v i h K a r a v a n k z ago r e l i k r e s o v i , k i j i h bo n a p r a v i l o p l a n i n s k o društvo Tržič, os ta le množične o r gan i z a c i j e p a bodo n a r e d i l e k r e so v e po v z p e t i n a h o k o l i Tržiča.

M e d t e m časom bo po m e s t u v e l i k a p o ­v o r k a , k i bo n a t o k r e n i l a n a pokopališče, k j e r bo n a g r o b o v i h b o r c e v i n t a l c e v žalna k o m e m o r a c i j a . P o tej svečanosti bo v d o ­m u „ Ivana C a n k a r j a " k u l t u r n a p r i r e d i t e v , n a k a t e r i bodo s o d e l o v a l i r e c i t a t o r j i , p e v c i , o rk e s t e r i n d r a m s k a s e k c i j a .

N a p r a z n i k o b l e t n i c e p a bo v e l i k p a r t i ­z a n s k i p o h o d p r e k o Rdeče do l ine , Poč iva l ­n i k a k Završniku, k j e r se bodo združili t u d i sodelujoči i z p o h o d a od Sv . A n e i n S v . K a t a r i n e . P o k r a t k e m k u l t u r n e m p r o g r a m u bo p r a v i p a r t i z a n s k i m i t i n g .

T u d i za z u n a n j i v i d e z Tržiča bo m a r s i ­ka j n a p r a v l j e n e g a . V s a pod j e t j a bodo po določenih r a j o n i h o k r a s i l a cestišča, iz lož­bena o k n a i n zunan jos t s v o j i h pod j e t i j . N a v s e h večjih križiščih bodo s t a l i p r o v i z o r j i s i m b o l o v borbe , vs ta j e i n zmage .

T a k o j e i z p r o g r a m a v i d e t i , d a se j e Tržič n a vse l e dobro p r i p r a v i l i n d a bo i z v edba vsega p r e d v i d e n e g a gotovo u s p e l a .

Page 2: i^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_29_L.pdf · t\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri

22. julij 1941 • Dan vstaje slovenskega naroda (Nadaljevanje s prve strani)

Velika prireditev našega obrtništva ki so bili sovražni Nemcem. Napad Nem­čije na Sovjetsko zvezo je ljudi še bolj strnil okrog OF . Takoj po napadu na SZ so bile v Škofji Lok i prve aretacije v to­varni „Šešir". V tem času je Dušan Žagar organiziral v Škcfji Lok i S K O J , k i ga je vodil Cveto Kobal . V Škofji Lok i so orga­nizirali odporniško gibanje M i r a Svetinova, Tončka Stegnarjeva in Štefan Kebe. Usta­novni sestanek O F odbora je bil meseca julija pr i Kavčičevih. Na tem sestanku je govoril tov. Kebe o nalogah O F ter o potrebi razvijanja narodnega odpora. Prve akcije so se začele v za­četku avgusta. Po mestu so trosili protinemške letake, iz občinskega urada so odnesli plinske maske, čelade in pa­sove, potvarjali so legitimacije, živilske in oblačilne nakaznice za ilegalce itd. Prva večja ak­cija, k i je imela med prebi­valstvom zelo ugoden odziv, je bila preprečitev manifestacije ob pri l iki ustanovitve Webr-manschafta v Šk. Loki . Kl jub nekaterim aretacijam Nemci niso pogodili, kdo je član OF .

Po Poljanski dolini je raz­vijal uporno dejavnost tovariš Maks Krmel j . Prve edinice na tem področju so bile v pretežni večini se­stavljene iz kranjskih, jeseniških in trži-ških delavcev ter prebivalcev Poljanske doline in Škofje Loke.

Tudi v Selški dolini se je že takoj po okupaciji razširila parola zbirati orožje, municijo, sanitetni material itd. Sedež od­porniškega gibanja je bil v Železnikih, kjer je deloval za okupatorja komisar Hornicki, k i je bil več let oskrbnik Egrovega vele-posestva in je kot tak dobro poznal za­držanje in mišljenje prebivalstva. Po nje­govih navodilih je okupato r izvedel prve selitve, kar je pri ljudeh izzvalo močan odpor do okupatorja in njegovih sodelav­cev, zlasti do Hornickega, k i je bil kmalu nato v Jelovici l ikvidiran. Prv i partizan, ki se je že maja meseca pojavil v Jelo­vici, je bil šofer Oskar iz Bleda. Njemu so kmalu sledili drugi, tako da je bilo 15. julija na Jelovici že okrog 30 do 40 par­tizanov. Odporniško gibanje v Selški dolini sta vodila znana borca Stane Žagar in Jo -han Brtoncelj. Že takoj v začetku julija je ta partizanska skupina izvedla pri Sel ­cih napad na švabsko patrolo, kar je zah­tevalo prv i žrtv* v Selški dolini, brata

Luznar Janeza in Šteiana, k i sta padla kot talea ob cesti na kraju napada. Od tedaj se vrste druga za drugo sabotažne akcije, večji in manjši spopadi z okupatorjem, kar ima za posledico streljanje talcev, prese­ljevanje partizanskih družin in drugo. Ven ­dar so vse te represalije imele le en efekt: vedno ostrejšo, vedno neizprosnejšo, vedno bolj dosledno borbo za končno osvobodi­tev.

Lojze Višnar: Okupator

Partizansko gibanje se je razraščalo in vedno bolj ogrožalo nemške posadke in kolone. Jeseni 1. 1941 že slede večji spo­padi v Poljanski dolini, decembra meseca pa uničenje nemške kolone pri Rovtah in veliki boji na Bukovem vrhu, v katerih so Nemci izgubili nad 200 ljudi. Z borbo v Dražgošah januarja 1942 so prve parti ­zanske edinice zadale Nemcem resne iz ­gube in spoznanje, da je Gorenjska ne­uklonljiva.

22. julij je priča, da si slovenski narod ne da ukazovati od nikogar. V tej štiri­letni krvavi borbi je dokazal, da priznava samo enega gospodarja, le tisto oblast, ki jo je sam iz sebe postavil. Svobodoljubna m i ­sel, k i je prevevala leta 1941. naš narod, je navdihovala odgovore tudi po letu 1947., ko je Sovjetska zveza s svojimi sateliti skušala^uničiti svobodo jugoslovanskih na­rodov.

Iz naroda hlapcev smo postali nar«đ go­spodarjev in kot tak bomo ostali tudi v bodoče.

V „MNTEKSU« v počastitev 10. obletnice J A V t e k m o v a n j e v počastitev 10- l e tn ice J A

se j e vkl juči l t u d i d e l o v n i k o l e k t i v t o v a r ­ne „ In teks " v K r a n j u , k i j e v j u n i j u d o ­sege l k a r z a d o v o l j i v e uspehe .

V p r o i z v o d n j i j e t e k m o v a l o v t k a l n i c i po b r i g a d n e m s i s t e m u enajst t k a l s k i h b r i g a d . Najboljše r e z u l t a t e j e doseg la „Jurišna b r i ­g a d a " s 76 .4% povprečnega izkoriščanja s t r o jnega p a r k a o d p l a n i r a n i h 68.4 A ; n a d r u g e m m e s t u p a j e „Udarna b r i g a d a " s 75 .8%.

V p r e d i l n i c i j e p r i s v o j e m d e l u i m e l a največji u s p e h O s l o v a b r i g a d a , k i je i z v r ­šila p l a n 105.65%. D r u g o m e s t o s i j e p r i ­b o r i l a R o b l e k o v a b r i g a d a s 100.51 ' ; .

P o l e g d e l a v p r o i z v o d n j i t e k m u j e j o m l a ­d i n c i t u d i v predvojaški v zgo j i . V j u n i j u

so o p r a v i l i o b v e z n o s t r e l j an j e , k i se ga je udeležilo 11 m l a d i n c e v . Najboljši je b i l G o -v e k a r M a r i j a n , k i j e zade l z v s e m i 9 z a ­d e t k i . V s i o b v e z n i k i predvojaške vzgo je redno o b i s k u j e j o p o u k i n se udeležujejo praktičnih va j .

Z a usposob i t e v k a d r a v p r o t i l e t a l s k i z a ­ščiti so se v s i k o m a n d i r j i v s e h čet i n v o ­dov udeležili s e m i n a r j a , k i ga j e o r g a n i ­z i r a l o poverjeništvo za n o t r a n j e zadeve . T u d i g a s i l c i n e zaosta ja jo i n so i m e l i v j u ­n i j u d v e g a s i l s k i v a j i . Z e l o požrtvovalni so b i l i člani L j u d s k e t e h n i k e , k i so i z d e l a l i t r i enosc dežne šolske k a j a k e . V načrtu ima jo , d a v s e o b v e z n i k e predvoiaške vzgo j e se­z n a n i j o z u p r a v l j a n j e m čolna. N e zaos t a ­ja jo p a t u d i f i z k u l t u r n i k i , k i so u s p o s o b i l i

V e n i z a d n j i h števi lk j e »Gorenjski g l a s " s e z n a m i b r a l c e s t e m , d a se v K r a n j u p r i ­p r a v l j a v e l i k a r a z s t a v a , k i j o p r i r e j a O b r t ­n a z b o r n i c a o k r a j e v K r a n j - m e s t o i n o k o l i ­ca . N a tej r a z s t a v i bo sode lova l o o k r o g 150 o b r t n i h pod je t i j državnega, socialistič­n e g a i n p r i v a t n e g a s ek to r j a . D e l o v n i k o ­l e k t i v i o b r t n i h pod je t i j i n naši d e l o v n i o b r t n i k i - p r i v a t n i k i bodo n a p r e k o 700 m -r a z s t a v n e g a p r o s t o r a p o k a z a l i o b i s k o v a l c e m r e z u l t a t e svo j ega d e l a i n t r u d a , k i ga d o -prinašajo k s k u p n i m n a p o r o m za z g r a d i t e v srečnega živl jenja v naši socialistični d o ­m o v i n i .

H v a l e v r e d n a j e p o b u d a O b r t n e zbo rn i c e , k i j e d a l a pobudo i n r e sno p r i s t o p i l a k o r g a n i z a c i j i r a z s tave , še več p a de js tvo , d a so priprave r a z g i b a l e naša o b r t n a pod je t j a ter o b r t n i k e s c i l j e m čim boljše i n točnej-še postrežbe naših d e l o v n i h l j u d i . T a v e l i k a p r i r e d i t e v n e bo l e p r v a te v r s t e v K r a ­n j u , temveč t u d i p r v a i n e d i n s t v e n a do ­slej n a G o r e n j s k e m . P r i r e d i t e v takšne v r ­ste n u d i , možnost v s e m o n i m našim s k r o m ­n i m d e l a v c e m , k i n i so vključeni v naši i n ­d u s t r i j i , d a pokažejo vse, k a r z m a r l j i v i m

d e l o m i zde l a j o z a široke po t r ebe potrošni­kov , n j i m s a m i m p a da je p o b u d o z a č im boljšo i n točnejšo postrežbo s v o j i h naroč­n i k o v t e r j i h t a k o združuje v s k u p n i h n a ­p o r i h za d v i g življenjskega s t a n d a r d a p r i nas. V t e m p a je t u d i b i s t v e n a r a z l i k a te razs tave s p r e d v o j n i m i s e j m i i n v e l e s e jm i , k i so i m e l i n a m e n pojačati kapitalistične temel j e p o s a m e z n i k o v , k a r j e n u j n o r o d i l o pos led ico p r o p a d a n j a i n životarjenja m a l i h o b r t n i k o v .

2 e sedaj j e v e l i k o z a n i m a n j e za ra zs tavo , z l a s t i , p a še, k e r bodo n e k a t e r i o b r t n i k i r a z s t av l j eno b lago p r o d a j a l i i n n a r a z s t a ­v i s p r e j e m a l i n o v a naročila. R a z u m l j i v o je, d a bodo i z d e l k i k v a l i t e t n i , saj so takorekoč spričevalo znan j a , v e s tnos t i i n točnosti p o ­sameznega obrtniškega pod je t ja .

Pričakujemo, d a bo t a r a z s t a v a v e l i k a d e l o v n a m a n i f e s t a c i j a našega obrtništva k r a n j s k e g a m e s t a i n o k r a j a ; s tega stališča smo jo dolžni podp r e t i , s t v a r razs tav l j avcev i n O b r t n e z b o r n i c e k o t p r i r e d i t e l j a p a je, če bo i z p o l n i l a svo j n a m e n i n i z p o l n i l a n a ­ša pričakovanja. f b -

IV, redno zasedanje OLO Kranj-mesto \ (Nada l j e van j e s 1. strani . )

D O H O D K I S O B IL I U S T V A R J E N I 12 i% - n o , I Z D A T K I P A 9 9 % - n o

V letošnjem p r v e m p o l l e t j u je b i l o p l a ­n i r a n i h 25,830.974 d i n d o h o d k o v , doseženih p a je b i l o 31,017.460 d i n , k a r p r e d s t a v l j a 1 2 1 % . Najvažnejši d o h o d k i so prišli i z go ­spoda r s t va , najslabše p a o d p r e b i v a l s t v a , k j e r j e b i l p o l l e t n i p l a n dosežen l e 6 9 % . T a k o do l gu j e j o k m e t j e n a račun d a v k o v še 1,239.831 d i n , o b r t n i k i p a 455.554 d i n . P o l ­l e t n i p l a n i z d a t k o v p a j e b i l izkoriščen 9 9 % .

S s p r o s t i t v i j o t r g o v i n e j e močno n a r a s e l p r ome t v t r g o v s k i mreži, t a k o v g a r a n -

igrišče za o d b o j k o ; plavači p a že p r i d n o t r e n i r a j o p l a v a n j e v o b l e k i .

P a n e s a m o to. T u d i n a ideološko de lo n iso p o z a b i l i . K študiju o s n u t k a n o v e g a finančnega p o s l o v a n j a pod je t i j so p r i t e g n i l i 8 0 % d e l a v s t v a . T a k o s k r b i j o , d a se d e l a v c i vzga ja jo n e samo p r i d e l u , temveč v z p o ­r edno z d e l o m napredu j e j o t u d i n a i d eo l o ­škem p o l j u .

T U D I „PROJEKT" T E K M U J E . . .

V P r o j e k t u j e doseg la najboljše uspehe z i d a r s k a b r i g a d a „Pol janec" . k i dosega d n e v n o n o r m o s 144%, za n jo j e z i d a r s k a b r i g a d a „Mohor iča" s 1 4 3 % , t r e t j a p a je težaška b r i g a d a „Ratajc" , k i presega d n e v ­no n o r m o za 3 4 % . V c e lo t i t e k m u j e 31 različnih b r i g a d , k i vse presega jo d n e v n o n o r m o . S k u p n o je vključenih v b r i g a d n i s i s t em d e l a 98 .5% članstva, i n d i v i d u a l n o p a j e sp re j e l o t e k m o v a l n e obveze 476 čla­nov k o l e k t i v a . P o l e g vsega d e l a p a se v i d i t u d i pospešek n a k u l t u r n o p r o s v e t n e m i n ide jno polit ičnem torišču.

V Tržiču s« začeli z g r a d n j o p i l a r n e . Že več ko t d v e l e t i j e v e l i k a b o r b a o k o l i g r a d ­n je „P i larne - T r i g l a v " v Tržiču i n vse je k a z a l o , d a še do lgo n e bo nič. P o p o n o v n i h p r e d e l a n i h načrtih i n proračunu pa je u s p e ­lo p r o j e k t a n t u tov. M i h u K u m i k u , d a se je v ponede l j ek 16. t. m . začelo z g radn jo . Z a r a d i p o m a n j k a n j a d e l o v n e s i l e p a bo p o t r e b n a l u d i pomoč v p r o s t o v o l j n e m d e l u .

t i r a n i p r e s k r b i k o t v p r o s t i t r g o v i n i . B l a ­g o v n i p r o m e t v p r v e m p o l l e t j u znaša 313 m i l i j o n o v 103.209 d i n , k a r j e mnogo več ko t l a n i v i s t e m r a z d o b j u . V začetku so b i l e težave v p r e s k r b i p r e b i v a l s t v a z m e ­som, k e r j e b i l o p r e d r a g o : v t e m o z i r u je danes že m n o g o bo l je . V p r e s k r b i z m l e ­k o m j e s tan j e mnogo zadovolj ivejše, saj se j G od p r v o t n i h 23 d i n za l i t e r znižala cena n a 20 d i n i n m l e k a je d o v o l j . Z uspešno i n t e r v e n c i j o socialističnega s e k t o r j a j e t u ­d i p r i d r u g i h p r i d e l k i h p a d l a cena , t a k o d a j e v i d n o izboljšanje v p r e s k r b i d e l o v ­nega človeka. O b v e z n i o d k u p i z a o s t a n k o v i z prejšnjega l e t a so b i l i v g l a v n e m v s i i z p o l n j e n i .

P o p o d r o b n i razložitvi o s t a l i h p r o b l e ­mov , šolstva, soc i a lnega s k r b s t v a i n z d r a v ­s t va , k j e r j e s tan je še k a r zadovo l j i v o , j e re f e r en t o m e n i l u s t a n o v i t e v novega a m b u -l a n t o r i j a v z g r a d b i sedan je t o v a r n e O b u t v e , k i se bo p r e s e l i l a v n o v o s tavbo „P lanin­k e " . z!a K r a n j b r r t a v e l i k n a p r e d e k v p o ­g l edu z d r a v s t v a , k e r s edan j i a m b u l a t o r i j n e zados tu je več v s e m p o t r e b a m močno r a z ­vijajočega se mes ta .

P o t e m poročilu je sode l ova l o v d e b a t i več l j u d s k i h o d b o r n i k o v , k i so n a k a z a l i i n kritično p r e t r e s l i več važnih p r o b l e m o v , t a k o g lede p r a v i l n e o d m e r e d a v k o v , k o m u ­n a l n e p o l i t i k e t e r s o d e l o v a n j a s ve tov d r ­žavljanov. Tov . B a l d e r m a n p a j e g o v o r i l o poglabljanju l j u d s k e d e m o k r a c i j e , k i m o ­r a h o d i t i v p r a v i l n o pot, a n e popuščati p r e d r e a k c i j o , k i m i s l i , da j e prišel n j e n čas. V v s e m našem h o t e n j u m o r a m o o h r a ­n i t i i n ojačati svo jo r e v o l u c i o n a r n o s t i n s t o ­r i t i vse, k a r n a m n a l a g a naša dolžnost p r i g r a d i t v i socialistične d o m o v i ne.

N a k o n c u zasedan ja so b i l i sp r e j e t i važ ­n i o d l o k i : O d l o k o s p o j i t v i ho t e l a E v r o p e i n mes tnega gos t i n s t va v pod je t j e G o s t i n ­s t vo K r a n j . O d l o k o j a v n e m r e d u in m i r u t e r P r a v i l n i k o d e l u I O M L O . I z v o l j e n i so b i l i t u d i n o v i s odn ik i - po ro t n i k i t e r s p r e ­j e t i d e l o v n i Sk l ep i , v k a r je za je ta t u d i dos to jna p r o s l a v i t e v našega državnega p r a z n i k a — 22. j u l i j a . S t e m j e b i l o to zasedanje M e s t n e g a l j u d s k e g a o d b o r a v K r a n j u končano.

M a j d a D o v g a n :

P O N O Č I Č E Z BISTRICO P r i nas j e b i l a k u r i r s k a pos ta ja , k a r a u l a ,

k a k o r smo r e k l i t a k r a t . P o z n o v noč so se m e n j a v a l i k u r i r j i , p o b i r a l i pošto, p a r t i z a n ­s k e časopise, l e t a k e i n z a v i t k e s s a n i t e t n i m m a t e r i a l o m . V s a k o noč j e p a t r u l i r a l a po vas i nemška žandarmerija, k i j e b u d n o p a -l i g M v s a k o ma l enkos t , t a k o d a j e b i l a n a l o g a k u r i r j e v težka i n n e v a r n a . T o d a k u ­rirje j e po vseh n e v a r n o s t i h v v a s i čakala n o v a nep r i j e tnos t — p r e b n rti precej d e r o ­čo B i s t r i c o . Včasih, k a d a r je b i l a t e m n a i n deževna noč, so šli p r e k o m o s t u , a l e r e d k o , k e r so g a stražili N e m c i .

S p o m l a d i l e t a 1942. sneg do lgo n i s k o p -n e l , m r z l i v e t e r je g n a l težke o b l a k e p r o t i s e v e ru . Sočni d n e v i so b i l i r e d k i . B i s t r i c a j e b i l a n a r a s t l a i n k a l n a o d tajajočega se snega v Kamniških p l a n i n a h .

Bližal se j e p r v i ma j i n N e m c i so p o ­s t a l i i e bo l j čuječni, d a b i t a k o o n e m o ­gočili svečano p r o s l a v i t e v t ega p r a z n i k a . Za k u r i r j e j e n a s t o p i l težek čas.

Prejšnji d a n s m o z v e d e l i , d a so u b i l i N e m c i k u r i r j a P e t r a , k i je b i l domačin i n

je d o b r o p o z n a l pot. k i j o j e t o l i k o k r a t p r e h o d i l . Z a m e n j a l ga je m l a d , p o g u m e n p a r t i z a n , k i p a n i p o z n a l t eh kra j e v , k e r je b i l d o m a n e k j e i z Štajerskega. V s i smo se b a l i z an j , posebno v začetku, pozne j e b i se j e že n a v a d i l po t i .

T i s t i večer, k o s m o pričakoval i n o v e g a k u r i r j a , s e m b i l a s a m a d o m a , oče i n m a t i s t a b i l a n a n e k e m s e s t a n k u . N e s t r p n o s em čakala, u r a j e šla n a enajs to , a k u r i r j a o d n i k o d e r . Čuden s t r a h m i s t i sne srce, go to ­vo so ga d o b i l i , si m i s l i m , k a r se zasliši l a h n o t r k a n j e ob po lk niče. H i t r o se o g r n e m i n stečem v e n p r o t i k o z o l c u , k j e r smo s p r a v l j a l i pošto. T a m je že s t a l k u r i r . O b r a ­za v t e m i n i s e m razločila, le t o l i k o s em v i d e l a , d a n i V e l i k o večji o d mene . „ P r o -Itl(.'to, d a n e s so same zasede " , s i k n e j e zno i n l e odha j a . V e s e l a , d a je šlo vsa j do se ­daj vse po sreči, se s p r a v l j a m spat , k a r m e p r e d r a m i p o n o v n o t r k a n j e . T i h o o d ­p r e m o k n o i n n e k d o zašepeta: „Punčka, a l i m e hočeš p e l j a t i čez, n a s t a r e m k r a ­ju so zasede . " I s t i g l as k o t p i v i, k u r i r se je v r n i l . H i t r o se o b u j e m i n oblečem, z a ­k l e n e m hišo i n že se t i h o p l a z i v a m i m o speč ih hiš. „ d a v n o , d a s v a čez cesto, p o ­t e m pa p r e k o z a t v o r n i c e k B i s t r i c i " , s i

m i s l i m . Široko odpr t e zen ice prodirajo go ­sto temo, n o g a p r e v i d n o t i p a , d a ne za­dene ofe kamen ali suho ve jo — v s a k šum n a j u u t e gne i z d a t i . Še z a d n j a hiša, že - A a >b / a t v o r n i c i . K u r i r m i tesno sled) i n n i t i

d i h a t i s i n o u p a v a preveč g lasno. Šumenj-' vode povzroča tesen občutek nego tovos t i , k e r se nič ne sliši. L a h k o t n o s e p o v z p n o m n a d e s k e z a l v o r n i c e . t i p i j em ob v e r i g i i n se t a k o m a l o z a v e d a m n e v a r n o s t i , d a še danes ne r a z u m e m , k a k o s em m o g l a v i d e t i v l e m nekaj pus t o l o v skega m prijetne,! ' ; ! , podobnega o d l o m k o m i z K a r i M a y a i n S h e r l o c k H o l m e s a . T u n i b i lo k a k e p a ­triotske zaves t i , da »rvm v neva rnos t z a d o m o v i n o in svobodo, ne, to je b i l o p o ­vsem novo doživet je d v a n a j s t l e t n e g a d e ­k l e t ca , k i je b r a l o preveč p u s t o l o v s k i h k n j i g i n se m u uresničujejo predstave n " k o l i k o preveč ž ive domišlji je.

T o d a to je k m a l u m i n i l o . '7,e s v a se o d ­d a l j i l a , d a n a j u n i več m o t i l šum vode in m i s l i l a s em, d a s va n a v a r n e m , k a r ::<• S8 eu|e oster nemški „Ha.lt!" T i s t i rezek, z n a n i i ' ,las, da se streseš in otrpneš, k a k o r pes oh žvižgu biča. Vržem se n a t l a in s t i s n e m v g rmov j e K o r a k i ,e bližajo, ozek t rak s v e t ­l obe žepne ba t e r i j o d r s i po g r m o v j u i n

t l eh . Zadržujem d i h , s rce m i b i j e tako s i l no , da i m a m občutek, da m e bo i zda l o to g lasno bi t je . N e čutim vlage, k i m i p r o n i c a skoz i obleko, i n žel im s i b i t i m a j h n a i n neopazna , d a m e n e b i d o b i l i . T r a k s v e t ­l obe se bliža, zdaj zdaj bo z d r k n i l p r e k o n a j u , i n p o t e m . . . Z a h i p m i pos tane v s e -i n o . „Da l e ne b i tako j s t r e l j a l , po t om b i s e že rešila." P r e d očmi se m i z b l a z n o naglic«) v r t i j o s l i k e o mučenju i n t r p l j e ­n j u v z a p o r i h . Z v so k r u t o s t j o se z a v e d a m n e v a r n e resničnosti. T u n i nič več p u s t o ­l o v skega , oklepaš se ene same želje: O s t a t i živ, os ta t i živ z a v s a k o ceno . " S e k u n d a je k a k o r večnost; o d p r e m oči in v i d i m , d a se k o r a k i odda l ju j e j o , s ve t l oba ba te r i j e po je­m a . . . l e , , , | ; | s v a " , zašepetam srečna i n že hitiva k BiatrlcL Fan t m i s t i sne roko , p r a v i „hva la" in že je čez.

D o m o v sem s (- vračala k a k o r v san jab , nič n i s e m paz i l a in v e n d a r s e m prišla s r e č ­n o . Se vedno se ni .> ni u m i r i l a , b o k e SO se mi tresle , da n i s e m mog la v t a k n i t i ključa v ključavnico, p r o d očmi so se m i u t r i n : > 1 * i s k r i c e od pres tane živčne n a p e t o s l i , šele S(*1aj m e j e posta ja lo s t r ah in v edno i r

t a k o . Šele fx>tem k o je že vse m i m o , s « Eaveš n e v a r n o s t i , k i so j o pres ta l

Page 3: i^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_29_L.pdf · t\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri

Štev. 29. G O R E N J S K I G L A S Stran 3

Pred dnevom vstaje Po drznih poteh skozi smela dejanja junaških Cankarjevcev

Pričela se j e j esen. B i l a je h l a d n a . L i s t j e j e pričelo že zgodaj odpada t i . O b e t a l a se j e m r z l a m d o l g a z i m a . N a n j o se bo t r e b a p r i ­p r a v i t i . T a m i s e l j e bo rce C a n k a r j e v e čete na jbo l j g l oda la , še bol j p a j e o t e m r a z m i ­šljal izkušeni k o m a n d i r Jože Gregorčič i n pope l j a l zato četo p r e k o J e l o v i c e n a Sv . M c h o r n a d Selško do l ino .

K o n c e m o k t o b r a je z apad l o s k o r o 60 c m snega . Četa j e t a k r a t t a b o r i l a n a Vodiški p l a n i n i n a d K r o p o , o z i r o m a j e b i l a p r a v ­z a p r a v v gos t ih čete „ I l i j e Gregorčiča". T o četo je v o d i l Jože B e r n a r d , po r o d u B l e j e c . Ježe B e r n a r d se j e že ob k a p i t u l a c i j i bivše j u g o s l o v a n s k e v o j ske u m a k n i l v gozd. N j e ­govo četo so t v o r i l i f an t j e i n možje i z P o ­l j a n s k e i n Selške do l i n e , z B l e d a , L e s c i n n e k a t e r i t u d i i z K r a n j a . C a n k a r j e v a četa p a je b i l a z b r a n a večinoma i z f a n t o v z g'ornjega d e l a G o r e n j s k e .

Števi lo b o r c e v v taborišču je na ras l o . P o ­j a v i l o se je pereče vprašanje: k j e j e m a t i h r a n o ? Z a s i l o so nas s i cer p r e s k r b e l i a k t i ­v i s t i , t oda t o n i zados tova lo .

B e r n a r d je našel rešitev. P r i p r a v i l j e n a ­črt z a večjo akc i j o .

11. n o v e m b r a se je p o m i k a l a do l ga k o ­l o n a p a r t i z a n o v obeh čet p r e k o M o h o r j a . T i s t i , k i so p a r t i z a n e srečali, so j i h p o ­z d r a v l j a l i : V boj za svobodo ! T a k j e b i l t a k r a t po zd rav . P r e k o S t . Jošta s ta se četi pod v o d s t v o m B e r n a r d a i n Gregorčiča p o ­m i k a l i v do l i no p r o t i S a v i , k j e r na j b i čolnar p r e p e l j a l p a r t i z a n e p r e k o r eke . Z a ­r a d i n a r a s l e v ode pa * j e b i l o to nemogoče. M o r a l i so u b r a t i d r u g o pot. T a pot p a je b i l a t a k r a t ze lo n e v a r n a .

E d i n i c a se j e n a p o t i l a k a r po cest i . Prv ič je z a k o r a k a l g o r e j n s k i p a r t i z a n po n j e j . C e l o s l o v e n s k a pe s em je z ape l a i z g r l . N i -nče r a z e n p a r t i z a n o v j e n i slišal, v e n d a r je k a r v r e l a i z s r ca z zavest jo , d a N e m c i le n i so p o p o l n i gospodar j i .

P a r t i z a n i so se šele u s t a v i l i v G o r n j i S a v i — v p r e d m e s t j u K r a n j a . T u je t u d i p e s e m u t i h n i l a . M o r a l i so se r a v n a t i zopet Po p a r t i z a n s k o .

Počasi, d r u g za d r u g i m so se b o r c i p o ­m i k a l i p r o t i z i d u „Jugobrune", na t o p a t i k ob n j e m do tržiškega železniškega m o s t u . T u so se n a m e n i l i prekoračiti Savo . V o d j a

pa t r o l e je k l i c a l z g e s l o m „kava-ča j " p r e d ­hodn i co , k i p a se je z a k a s n i l a i n b o r c i so se zato t ako j začeli p o m i k a t i p r e k o mos ta . B i l o j e n e v a r n o . O k o v a n i čevlj i so i z d a j a l ­sko u d a r j a l i ob most . K l j u b t e m u p a se j e p r e h o d posrečil. V s i p a r t i z a n i so b i h n a l e ­v e m b r e g u Save .

N a ces t i je borce že čakal m o b i l i z i r a n k a m i o n i z n e k e v a s i v bližini K r a n j a . Šo­fer j e m o r a l t a čas o s t a t i p e d stražo. V o v -k o v I v a n je z n e k a t e r i m i tovariši p o s k r b e l , d a je m o b i l i z a c i j a k a m i o n a o s t a l a n e o p a -žena. T u d i to je b i l o ze lo n e v a r n o , k e r so se t i tovariši l a h k o v r n i l i v taborišče m n o ­go pozne je k o t o s t a l i . N e k a j m i n u t n a t o so se p a r t i z a n i že p e l j a l i p r o t i Zapužam. Zapuže so b i l e n j i h o v c i l j . D e l b o r c e v se ie po neka j k i l o m e t r i h vožnje ločil c d o s t a ­l i h i n z a v i l peš p r o t i D u p l j a m . Večja s k u ­p i n a p a je b i l a s k a m i o n o m k m a l u v Z a -pužah v R e s m a n o v e m m l i n u , t M l i n je b i l dobro založen. M l e l je m o k o

za p r e s k r b o nemške vo j ske . P a r t i z a n i j i m jo bodo o d p e l j a l i p r e d nosom. D a pa b i j o

Nemci so napadali Dražgoše v množičnih naletih z vseh strani

l a h k o o d p e l j a l i še več, so m o b i l i z i r a l i še nemški državni k a m i o n , k i je b i l n a r a z p o ­l ago m l i n u .

A k c i j a je uspe l a . P a r t i z a n i so naložili 80 vreč m o k e . Z a v s a k slučaj so p r e t r g a l i še t e l e f onsko zvezo, na to p a sta s ed l a za v o l a n tovariša F r a n c B e n i g a r i n F r a n c B i -ček. P o t e m p a so se s p r a v i l i n a k a m i o n še p a r t i z a n i i n se o d p e l j a l i . K a m i o n a s ta se m e d po t jo l e t o l i k o u s t a v i l a , d a s ta n a l o ­žila s k u p i n o , k i je prišla i z D u p e l j s p o l n i m i

n a h r b t n i k i m a s t i i n m e s a t e r n a d a l j e v a l a pot p r o t i K r a n j u .

K a m i o n a sta v o z i l a sko z i z a t e m n j e n i K r a n j . B o r c e m je b i l o n e k o l i k o tesno p r i s r cu , k o se p e l j a l i p r o t i z a s i l n e m u l e se ­n e m u m o s t u . N a m o s t u j e s ta l nemški s t r a ­žar. M i s l i l je, d a so N e m c i i n s t r u m n o j e p o z d r a v i l , k o s ta k a m i o n a v o z i l a m i m o n jega . O s t a l a je še ena neva rnos t . B i l o je t r e b a p e l j a t i p r e k o dvorišča „Jugočeške" i n m i m o postaje . T u d i m i m o t e n e v a r n o s t i so srečno p r e p e l j a l i . Tovariša Biček i n B e n i ­g a r s t a p o g n a l a p r o t i B e s n i c i .

Ves čas, k o j e a k c i j a t r a j a l a , je l i l dež p o ­mešan s snegom. B o r c i so prišli do kože premočeni n a c i l j . K l j u b t e m u pa so m o r a l i m o k o p r e n e s t i n a v a r n o mesto . K sreči je pa da l vso noč sneg i n z a b r i s a l i z da j a l sko s led k a m i o n o v .

K a m i o n a s ta se v r n i l a . P r v e g a so v r n i l i šoferju, d rugega , k i je b i l l as t v e l i k e g a nemškega ra j ha , p a so zažgali n a p r o g i p r i S t . Joštu. A k c i j o , k i j e o nje j g o v o r i l a n a ­s l edn j i d a n v s a G o r e n j s k a , so p a r t i z a n i z a ­ključili s k r e s c v a n j e m .

N i m i n i l n i t i d o b e r t eden , k o s ta se četi p r i p r a v l j a l i n a novo akc i j o . Oborožitev b o r ­cev je b i l a n e z a d o s t n a i n s l a b a . V Cešnjici v Selški d o l i n i p a se je že do lgo košatil dobro oboroženi v o d nemških t e l e f on i s tov z v o d o m po l i c i s t o v .

19. n o v e m b r a 1941 j e šla n a pe t p r o t i Cešnjici manjša ed in i ca , s e s tav l j ena i z b o r ­cev o b e h čet. E d i n i c a je s k l e n i l a , d a m o r a posta t i nemško orožje p a r t i z a n s k o . O k r o g osme u r e zvečer j e b i l a p r e d h o d n i c a že n a mes tu . U g o t o v i l a je , d a bo t r e b a p r v o t n i načrt n e k o l i k o s p r e m e n i t i . Nemški v o j a k i so namreč že odšli v gorn je pros tore ; k j e r so spa l i . P a r t i z a n i p a so j i h m i s l i l i za j e t i v obedn i c i , k i je b i l a v pritličju. Z a r a d i n e ­p r e d v i d e n e o k o l n o s t i p a j i h je b i l o t r e b a n a p a s t i v g o r n j i h p r o s t o r i h , če so p a r t i z a n i ho t e l i p r i t i d o orožja.

P a r t i z a n i so se o d p r a v i l i v gorn je p r o ­store. O s k a r z B l e d a j e z a k l i c a l N e m c e m , naj se vda jo . Nemški k o m a n d i r p a m u je n e k o l i k o p o s m e h l j i v o odgovo r i l , d a naj se p a r t i z a n i u m a k n e j o n a dvorišče, k a m o r b o ­do na to N e m c i p r i n e s l i orožje. T o p a se je p a r t i z a n o m zde lo l e n e k o l i k o otročje, zato so tovariši F r a n c e Biček, Tonček Prežel j — poznan pozne je i z dražgoške borbe , S t a n e

K e r s n i k , J a k a B e r n a r d i n o s t a l i n a v a l i l i n a v r a t a . Teda j p a se j e začelo.

P r a v tako , k o t se j e znašel nemški k o ­m a n d i r , so se znašli t u d i n j e g o v i v o j a k i . Pričel i so s t r e l j a t i s k o z i v r a t a , na t o p a j e pričelo p o k a t i vse križem. O z e k h o d n i k n i

V Rudnem je bila skladovnica padlih Nemcev, k i so jih vozili s sanmi iz Dražgoš

n u d i l p a r t i z a n o m p r a v e g a z a k l o n a , dočim so s i nemški v o j a k i l a h k o p o m a g a l i v v e ­l i k i h sobah . Z a t o so se m o r a l i p a r t i z a n i u m a k n i t i , k a j t i že po p r v i h s t r e l i h s ta b i l a tovariša K e r s n i k i n J u g , d o m a n e k j e s P r i ­mo r skega , r a n j e n a . P r v i je d o b i l lažjo p o ­škodbo, dočim je tov. J u g z a r a d i težke r a ­ne s k o z i p r s i že po neka j u r a h i z d i h n i l .

U m i k je p o t e k e l v r e d u . N e m c i s i n i s o u p a l i i z hiše. I z s t r e l i l i so l e t u p a t a m k a k s t r e l s k o z i o k n o n a posamezne pa r t i z ane . P o k a l o p a je še ze lo do lgo v noč, s čimer so s i N e m c i p r e g a n j a l i s t r a h .

Res , d a o p i s a n a a k c i j a n i i m e l a večjega uspeha , k l j u b t e m u p a j e o n je j g o v o r i l a v sa Selška i n P o l j a n s k a d o l i n a . T u d i n e m ­ški v o j a k i so p o s t a l i m a n j ob j e s tn i . S t r a h j i m je z l e ze l v k o s t i . Z a v e d l i so se, d a v tej deželi n i so v a r n i i n d a n i s o n j e n i n e ­ome j en i gospodar j i .

Četi n i s t a p r e n e h a l i . 24. n o v e m b r a se je poda l a manjša e d i n i c a , s e s t a v l j ena i z obeh čet p r o t i Škofji L o k i . Z a s p r e m e m b o so se b o r c i t o k r a t o d p e l j a l i s k o l e s i . N j i h o v a n a ­loga je b i l a , d a zap l en i j o v t o v a r n i S a v n i k vse p l e t ene jbp ice , n a m e n j e n e nemški v o j ­s k i . A k c i j a j e u s p e l a . O n je j so N e m c i

(Nadal jevanje na 4. str.)

F I L M I „PLES N A V O D I "

j e a m e r i k a n s k i r e v i j a l e n f i l m , k i m u ne g r e ne za v seb ino , ne za idejo , temveč za o b l i k o , v k a t e r o j e s t i s ­n j e n o pet je , p les , p l a van j e , o rkes te r , so l i s t e i t d . , k i so v s a k zase n a r a v ­nost čudoviti u m e t n i k i . J e tore j n e ­kakšen m o z a i k r e v i j a l n i h nas topov , k i j i h r a h l o veže nelogična i n n e ­v e r j e tna zgodba , k i pa r e v i j a l n o m u z a s n u t k u ne škodi, k e r j e l e o k v i r , v k a t e r e g a soi položeni p r i z o r i za p r i ­z o r o m , s t va rce , k i j i h m o r a u s t v a r i t i l e v e l i k p roducen t , k i se ne straši nikakršnih stroškov. I n t a k o n a j d e ­j o v f i l m u najboljše o rkes t r e , p r i k a t e r i h se o d l i k u j e s v e t o vno z n a n i "nojster t robente , ba l e tne p r i z o r e , i z ­de lane z v e l i k i m o k u s o m i n d o g n a -n o s t j o , s o l i s t ko n a h a r m o n i j , k i p r e d -naša s k l a d b e s popo lno v i r t u o z n o ­st jot, ba l e t ob v o d i i n v v o d i z n a j -r azkošnejšo o p r e m o . . . s k r a t k a vse, k ^ r m o r e d a t i d o b r a r e v i j a . N e n a j ­demo p a u m e t n o s t i , k e r je površna l n P l i t k a z godba v sa r a z d r o b l j e n a v neštete r e v i j a l n e točke, p a t u d i ne d u h o v i t o s t i , čeprav igra g l a v n o v l o -j>° eden najboljših ameriških k o m i -k ° v . P o g o v o r i so b rez s oka , k a r pa *}aJ b i b i l h u m o r , j e bana lnos t i n duhovna p l i t v i n a . K o t r e v i j o p a je

u m v r e d n o pog l eda t i , k e r so n j e gov i P ° S a mozn i drobčki res pos t a v l j en i do / ) n e a Izdelano i n dognano . S e v e d a ^ m o r a m o i t i m i m o VSCga, k a r žali p 5 e s t e t sk i čut. I n t u d i tega n i m a -

• Z d i se, d a j e f i l m n a r e j e n bo l j " " " ad i dobička, k a k o r z a r a d i u m e t n o -* '* m t u d i s l o v e n s k a p u b l i k a jo ž. \\

0 h l a s t n i l a po p o c u k r a n i v a b i .

UJ Zam, kjer sonce z a h a j a . . .

G O R E N J S K I V E S E L I T E A T E R l*reš>rnovem gledališču v Kranju

v s redo 25. j u l i j a ob 18. u r i : Ve -e 1 ' večer, p r e m i e r a . O b 20.30 p r v a

jv>novitev. v četrtek, petek, ponede -J J k i « v torek reprize ob 20.30. — . ° z i i a : V l a d i m i r ( V g n a r . P r e d p r o d a -

i t V V s t o p n i c v C e g n a r j e v i t r a f i k i i n ' <u° U r o T>rod p r e d s t a v o p r i g l e d a l i -

k l a l a ga jn i .

„Da. B i l s e m t u pre j k o v b o j . P r e d šestimi l e t i s e m odšel v T e x a s , k j e r s e m težko d e l a l , t oda z u s p e h o m . P r a v danes s em se v r n i l i n S o l , k i s e m g a t a k o j o b i s k a l , m e je p r o s i l , na j čuvam n jegovo p r oda j a lno , k e r je m i s l i l , d a n i k o g a r več ne bo. T o b i v a m m o r a l seveda t a k o j po v eda t i , mesto d a s e m t u p l e sa l o k r o g vas . O p r o s t i t e m i — t oda k o n e c k o n c e v j e k r i v S o l . "

„Nič se ne opravičujte, gospod Ročk ! " je tolažeče o d g o v e r i l a . „Saj n i šlo v nič ničesa r r a z e n perišča riža."

„Nc r e c i t e t ega — jaz s e m več i z g u b i l . " Z d a j , k o j e s ne l m a s k o , j e b i l spet o n sam. „Bi b i l i t a k o l j u b e z n i v i i n m i z a v i l i te s t v a r i ? " , ga je vprašala,

ne d a b i g a pog l eda la . V e s v o g n j u se j e s p r a v i l T r u e m a n k d e l u . „ In zapišite vse n a i m e : T h e a P r e s t o n . " P o i s k a l je svinčnik i n p a p i r i n je p o b a r a l : „Gospodična T h e a P r e s t o n ? " „Da — : gospodična." „Thea — p r i j a z n o i m e . . . S T h — p r o s i m ? " „Da: T — h — e — a !" T r u e m a n je z b r a l vso svojo umetnos t p i s an j a , d a b i n a p r a v i l

čim večj i v t i s nan j o . „ In kakšen j e spoštovani n a s l o v ? " „Sedlo Sončnega z a h o d a — to zadošča!" „Ka j — od t a m s t e ? " P o l n začudenja j e g l e d a l van jo . „Do

t a m je v e n d a r čez šestdeset m i l j ! O, j a z p o z n a m vaš k r a j n a t a n k o — v s a k o vod ico , v s a k k a m e n , v s a k k a k t u s o v g r m i n v s a k o zajčjo l u k n j o ! "

P r v i k r a t se je z a s m e j a l a čisto sproščeno — s m e h , d a je u b o g i Ročk k a r ponor* 1.

„Zdi se, d a ste v i g o r i k a k o r d o m a . " „Pa še k a k o ! . . . Sa j s e m t u d i za to prišel naza j , d a o b n o v i m

s tara po znans t va . D a pa b o m k a r p r v i d a n n a p r a v i l t a k o p r i k u p n o novo , m i n i n i t i v s a n j a h prišlo n a m i s e l ! "

I n že j e gospodična P r e s t o n spet u m a k n i l a pog led . „Ka j p a bo zdaj s to r o b o ? " j e vprašal Ročk.

„S seboj j o b o m v z e l a . " „Ka j p a v e n d a r m i s l i t e ? Sa j t eh ta r o p o t i j a n a j m a n j t r ideset

f u n t o v ! " „ T o nič n e s t r i — s e m prenašala že težja b r e m e n a . " „ K a k o daleč p a boste v l e k l i vse t o ? " „Ah , l e d o t i s tega le obz idanega pros to ra , k j e r m e čaka naš

v o z . . . S p l o h p a m o r a m poh i t e t i — strašno pozno je že."

Brž j e p o g r a b i l a n e k a t e r e lažje zavo j e i n s t op i l a k d r u g i p r o ­d a j n i m i z i , k j e r so b i l a naložena živila v v e l i k i h vrečah. T o d a Ročk j o j e p r e h i t e l . „ To v a m b o m nese l j a z ! "

„Hva la — n e t r u d i t e se! P r a v l a h k o b o m z m o g l a s a m a . "

„ Ze v e r j a m e m — toda k l j u b t e m u ne o d n e h a m ! "

„Saj v e n d a r ne smete z a p u s t i t i p r o d a j a l n e ! " m u je o p o r e k a l a .

T o d a n a srečo se j e p r a v v t e m t r e n u t k u sopihajoč v r n i l S o l W i n t e r .

„Žal m i je, gospodična T h e a ! " je d e j a l i n se široka m u z a l . „Da V a s j e m o r a l a do l e t e t i t a k a nesreča i n ste m o r a l i čakati n a m e ! "

„N i č V a s n i s e m pogrešala, gospod W i n t e r ! " m u j e vese lo o d ­v r n i l a . „Vaš n o v i pomočnik je b i l ze lo l j u b e z n i v i n n a d vse p r i ­ročen — seveda se m o r a od j ema l e c spozna t i v vaši p r o d a j a l n i . "

„Lahko s i m i s l i m , k a k o se j e obnašal k o t k o m i . . S p l o h p a dovo l i t e , d a v a j u s e z n a n i m ; T r u e Ročk, s i j a j en j ezdec i n mo j d o b r i , s t a r i p r i j a t e l j ! "

„Ah , sedaj se s p o m i n j a m . A l i n i gospod Ročk nekoč rešil ž i v ­l j en j e vašemu s i n u ? "

„Tako je, gospodična, on je b i l ! " je o d g o v o r i l W i n t e r i n se o b r n i l k R o c k u ! T a m l a d a d a m a , mo j d r a g i , j e gospodična T h e a P r e s t o n , k a t e r i g re z a h v a l a , d a s e m l a h k o p r e s t a l m a r s i k a t e r o težko u r o . "

»Ne izmerno se v e s e l i m , d a s em vas spozna l , gospodična P r e ­s t o n ! " j e d e j a l Ročk i n se je g l o b o k o p r i k l o n i l k l j u b težkim z a ­v o j e m , k i j i h j e že držal v r o k a h .

„Kakor m e n e ! " j e o d v r n i l a T h e a s hudomušnim s m e h l j a j e m v s i n j i h očeh.

„ K e r s em že i g r a l v l o go pomočnika, m o r a m seveda p r e v z e t i t u d i službo hišnega h l a p c a ! " j e m e n i l sme j e Ročk. »Tako j b o m naza j , S o l ! "

»Pozabi l si v e n d a r svoj k l o b u k ! " „Rcs j e — t a m l e n e k j e za p r o d a j a l n o m i z o leži . "

W i n t e r ga j e p o i s k a l i n ga, p o m e n l j i v o se režeč, n a t a k n i l R o c k u n a g lavo . „Obesiti se d a m , če ga n i s i n a m e n o m a s k r i l ! "

„Samo ob seb i u m e v n o ! "

T h e a se je s m e j a l a n a ves g las. „S s o m b r e r o m b i v as težko i m e l a za t r g o v s k e g a pomočnika!"

S k u p a j s t a s t o p i l a i z t e m n e p r o d a j a l n e v bleščeči sončni sv i t . T r u e m a n j e i m e l občutek, k o t b i m o g e l z l e te t i v svetleče m o d r o nebo, t a k o l a h k o m u je b i l o p r i s r c u . Z a v o j i so i z g u b i l i težo, še več, n i t i teže svo jega te l esa n i čutil več.

T u d i ona se m u j e z d e l a v s a spremenjena.«Zdaj, k o j o j e m o ­ge l še bo l j e opa zo va t i , se m u j e zde lo , d a v r e s n i c i še n i v ž iv l j e ­n j u v i d e l ka j t a k o l j u b k e g a . K r a t k o m a l o : n i b i l sposoben, d a b i v r t e l j e z i k o r a z n i h n e p o m e m b n i h v s a k d a n j i h s t v a r e h , k o t o vročini, o p r a h u a l i k a j podobnega . Z a v e d a l se j e l e po t rebe , d a jo g l e d a . . .

Page 4: i^ odločne enotnosti in povezanosti z osta-arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/55092224_1951_29_L.pdf · t\ni komite, ki sta mu bila sekretarja tov. Vodopivec in Tone Brejc. Ta je pri

TEDENSKA K R O N I K O Praznovanje oborožene vstaje v Kranju

M E S T N I L J U D S K I O D B O R K R A N J sk l i ­cuje slavnostno zasedanje dne 21. julija 1951 ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora Kranj .

O B N O V I L I S M O P O M E M B E N Z G O D O V I N S K I S P O M E N I K IZ N O B N A M A R T I N J V R H U V začetku j u n i j a j e d e l o v n i k o l e k t i v t o ­

v a r n e „Sava " v K r a n j u p r e v z e l o d g o v o r ­nost, d a bo do p r a z n i k a vs ta j e 22. j u l i j a o b n o v i l t e h n i k o škofjeloškega o d r e d a p e d šolsko k l e t j o v M a r t i n j v r h u . I n k a r so s k l e n i l i , so t u d i s t o r i l i . Dos l e j so i z v o z i l i i z p o d Blegaša o k o l i 30 k u b . m p e s k a i n k a m e n j a , p r i p e l j a l i n a mesto 5.700 k g ce ­m e n t a , 200 k g železa i t d . P r i vožnjah i n o s t a l e m d e l u j i m vne t o pomaga j o d o m a ­čini, čeprav i m a j o v t e m času dos t i o p r a v ­k a n a p o l j u . O p r a v i l i so n a d 120 voženj , za k a r j i m g re v s a p o h v a l a . P i o n i r B i r t o v J a n e z i n m l a d i n e c Cemšišarjev P o l d e s ta b i l a p r i p r e v o z u na jbo l j požrtvovalna.

K o j e b i l p r i p r a v l j e n ves m a t e r i a l , so m l a d i n c i g u m a r s k e šole pričeli z i z k o p o m stare t e h n i k e . N a pomoč so prišli še d e ­l a v c i i z t o v a r n e S a v a , k i so d e l a l i v d v e h i z m e n a h i n p o d v o d s t v o m tov . D o r n i k a v k r a t k e m času z a b e t o n i r a l i vse stene v t e h ­n i k i . O b n o v a je dos le j z a h t e v a l a n a d 1000 d e l o v n i h u r .

O b n o v l j e n o t e h n i k o bodo svečano o d p r l : n a D a n vs ta j e k o t z g o d o v i n s k i s p o m e n i k i z N O B . O k o l i tega s l a v j a se bodo znašli s k u p a j b o r c i bivšega škofjeloškega o d r e d a , domačini i n d e l a v c i i z t o v a r n e S a v a , k i p r i p r a v l j a j o t u d i v e s tno naštudiran k u l t u r -no-umetniški p r o g r a m .

K I N O P R O J E K T O R J I „ ISKRE" SO N A Š L I P O T V I N O Z E M S T V O V k r a n j s k i t o v a r n i f i n e m e h a n i k e i n

e l e k t r o t e h n i k e „ I skr i " i zde lu j e j o že več let k v a l i t e t n o d o b r e k i n o p r o j e k t o r j e domače p ro i z vodn j e , s k a t e r i m i so v v e l i k i m e r i že z a d o v o l j i l i naše n o t r a n j e pot rebe . T u b i b i lo odveč vnovič p i s a t i o t e m p o m e m b n e m p r o i z v o d u , s k a t e r i m so z a d o v o l j n i v s i . k i so g a dos le j d o b i l i v u p o r a b o , p i s a t i , v čem je n j e g o v a p rednos t p r e d n j e g o v i m i i n o ­z e m s k i m i v r s t n i k i . T e d n i se je i z A v s t r i j e j a v i l p r v i k u p e c , k i j e naročil p r i naši t o ­v a r n i p r v i h deset k i n o p r o j e k t o r j e v , k a r j e d o k a z o k v a l i t e t n i moči naše domače i n d u ­s t r i j e k i n o p r o j e k t o r j e v . Naroč i lo p a p r a v i , d a j i h bodo v z e l i v s a k n a d a l j n i mesec po 100. S t e m se o d p i r a j o I s k r i široka v r a t a v sve t z našim domačim p r o i z v o d o m k i n o ­p r o j e k t o r j a , k a t e r e g a k a k o v o s t so p r a v i l ­no o c e n i l i t u d i v i n o z e m s t v u .

20. T . M. B O O D P R T O B N O V L J E N I K I N O „STORZIČ" V K R A N J U P o u s p e h u z o t v o r i t v i j o n o v e g a l e tnega

k i n a v Straheči d o l i n i , si j e d e l a v s k i svet k i n o p o d j e t j a v K r a n j u z a d a l n o v o častno na logo . S k l e n i l j e o b n o v i t i že s taro , e d i n o r e p r e z e n t a t i v n o d v o r a n o , k j e r j e k i n o „Storžič" , d a bo res p r i k u p n a i n u d o b n a v s e m l j u d e m . V k r a t k e m r o k u 14 d n i so v e l i k o d v o r a n o p o p o l n o m a p r c p l e s k a l i z u k u s n o rožno b a r v o , p r e v l e k l i v s a v r a t a z rdečim t a p e t n i m p l a t n o m i n o p r e m i l i z z a v e s a m i . K e r so m n o g o p r i s p e v a l i s p r o ­s t o v o l j n i m d e l o m , bodo znašali stroški z a

Partizanske patrulje, k i bodo prenesle bojno zastavo so že na potu. Kranjski bor­ci pomagajo pri .patrolah Kranju-okolici . V petek 20. julija ob 20. uri bo sprejel na Titovem trgu v Kranju bojno zastavo od partizanske patrulje, k i se bo morala pre­biti skozi zasede okrog mesta, tov. Brovč Andrej, sekretar M K K P S Kran j in nosi­lec „spomenice 1941" , ter jo izročil tov. Štucinu, nosilcu „spomenice 1941" , da jo ponese s patrolo naprej in jo odda nasled­nji patroli v Pirničah, pred rojstno hišo padlega narodnega heroja Franca Rozma­na-Staneta.

Na pedvečer Dneva vstaje bodo na P r im -skovem, Planini, Struževem, Rupi in Stra­žišču partizanski mitingi in zabave. Pode­ljena bodo vojaška odlikovanja nekaterim borcem in spomenice svojcem padlih bor­cev.

obnov l j eno d v o r a n o , k i jo bodo o d p r l i 20. t. m . l e n e k a j n a d 100.000 d i n .

Požar uničil kovačijo. V noči od 10. do 11. t. m . j e n a V i s o k e m p r i K r a n j u n e n a ­d o m a zago re l a domačija F r a n c a S i r c a , po domače F l o r j a n a . Ogen j se j e h i t r o razširil i n j e n a v z l i c v e l i k i požrtvovalnosti k r a n j ­ske g a s i l s k e čete i n še pet vaških čet p o ­p o l n o m a u p e p e l j i l pod , šupo i n kovači jo p r i F l o r j a n c v i h . S u m i j o , d a je povzroči lo požar v n e t o ogl je . G a s i l c i so rešili s t a n o ­v a n j s k o hišo Sirčevih i n preprečil i n a -da l jno nesrečo v v a s i .

Brezsrčna mati odvrgla otroka. V goz ­diču n a d G o r e n j o S a v o p r i K r a n j u so n a ­šli 7 d n i s ta rega o t r o k a , k i so ga o d d a l i v D I D v Stražišče. O r g a n o m L M je uspe l o i z s l e d i t i brezsrčno ma t e r , k i je t u n a m e r n o o d v r g l a o t r o k a , d a se ga i zneb i . V s a j t a k o j e i z j a v i l a n a zasliševanju. To je V i d m a r P a v l a i z Hotemož, d e l o m r z n a ženska, o b ­so jena že z a r a d i t a t v i n e i n po l eg tega ze lo d v o m l j i v i h m o r a l n i h k v a l i t e t . O t r o k a je r o d i l a v b o l n i c i , deček j e z d r a v , t oda k l j u b t e m u j e n a p r a v i l a sk l ep , d a se g a z n e b i n a kakršen k o l i način. K sreči so ga l j u d j e pravočasno našli i n o d d a l i v p r a v i l n o o s k r ­bo. N a sodišču se bo v k r a t k e m m o r a l a z a ­gova r j a t i .

Žalostna vest. — Iz Poreča, k j e r se m u d e n a k r a t k e m l e t n e m o d m o r u nogometaši k r a n j s k e g a K o r o t a n a j e prišla vest , da se j e s m r t n o ponesrečil m l a d i , v s e m dobro p o z n a n i športnik Saša Gramatčikov.

. * sPominsKi

19. i n 20. j u l i j a 1944. V I I U B „France P r e ­šerna" m o b i l i z i r a v d e l a v s k i h taboriščih n a G o r e n j s k e m o k r o g l o 400 mož.

I: DEŽURNO SLU2BR O d 21. j u l i j a da l j e s k o z i ves t eden i m a

dežurno službo p r i (Svetu z a z d r a v s t v o mes t a K r a n j a i n K r a n j - o k o l i c e d r . H r i b c r -n i k I v a n , t e l . 553. O b i s k i n a d o m na j se j a v i j o n a j k a s n e j e do 18. ure . P o tej u r i bo dežurni z d r a v n i k o b i s k o v a l l e b o l n i k e s težjimi poškodbami i n močnimi k r v a v i t ­v a m i .

Na sam praznik bodo odšli izpred Put­nika avtomobili v partizanske kraje, kjer bodo partizani obujali spomine v krogu do­mačinov, k i so prispevali k zmagi naše re­volucije.

Delovni kolektivi bodo priredili part i ­zanske mitinge v partizanskih krajih: Farji potok, Podlomk, v Rovtah, Savodnju, D ra -žgošah in v Martinj vrhu.

Teren Rupa in Primskovo pripravljata na Dan oborožene vstaje popoldan parti ­zansko zabavo na Ilovki, teren Primskovo in Center v gozdičku za Novim domom in teren Struževo na strelišču.

GovenjsHa muha

K i n o L e t n i k i n o „Part i zan" K r a n j : 20. do 31.

ameriški f i l m „P les n a v o d i " . „Storž ič" K r a n j : 20. do 31. ameriški f i l m

„Ples n a v o d i " . »Svoboda" K r a n j - Stražišče: 20. do 23.

angleški f i l m „Moja d r a g a K l e m e n t i n a " . Škofja Loka : 20. do 22. ameriški f i l m

. .Zmajevo s eme " . I. de l . Trž ič : 20. do 22. ameriški f i l m »Neves ta " ;

25. i n 26. ameriški f i l m »L jubavni s e n " .

P r e b i v a l s t v o m e s t a K r a n j a obveščamo, d a se da je jo sledeči z n a k i z a l a r m n i m i n a p r a ­v a m i :

1. Z n a k požar", k i se da je samo s s i r e ­n a m i pod je t i j i n G a s i l s k e čete Stražišče i n P r i m s k o v o z enoličnim n e p r e k i n j e n i m t o ­n o m v t r a j a n j u t r e h m i n u t .

2. Z n a k »zračni a l a r m " , k i se daje z v s e ­m i s i r e n a m i m e s t a K r a n j a z zavijajočim t o n o m v d o b i ene m i n u t e .

3. Z n a k »prekinitev a l a r m a " , k i se da je z enoličnim t o n e m v d o b i ene m i n u t e .

M e s t n i odbo r P A Z - a

CIZKU-TURIU SpORT K R A N J S K I ŽELEZNIČAR SE Z U S P E H O M U V E L J A V L J A V S L O V E N S K I P L A V A L N I L I G I Železničar (Kranj) premagal Prešerna (Radovljica) s 112 : 56 P r e t e k l o nede l j o je b i l v K r a n j u p l a ­

v a l n i d vobo j v o k v i r u s l o v enske p l a v a l n o l i g e B s k u p i n e , v k a t e r e m je Železničar i z K r a n j a p r e m a g a l Prešerna i z R a d o v l j i c e s 112:56. Kranjčani so z m a g a l i v v s e h d i s c i ­p l i n a h p l a v a n j a , s k o k o v i n w a t e r p o l a .

Moški: 100 m h r b t n o : T r e f a l t (Z) 1:33.8; 100 m pros t o : Petrič (2) 1:14.8; 200 m p r s n o : Košnik (Z) 3:09.8; 400 m pres t o : R e b o l j (2) 6:33.0; štafeta 4 X 100 m pros to : 2clezničar 5:09.0; 4 X 100 m mešano: 2elezničar 5:51.0.

Ženske: 100 m pros to : Ješc 1:48.8; 100 m p r s n o : H r i b a r 1:39.7; 100 m h r b t n o : K o n -c i l i j a 1:51.3.

Skoki z deske — moški: 1. Šink (2), 2. Šareč (P) ; ženske: š turm (2). V waterpolu pa je 2elczničar p r e m a g a l Prešerna z 8:3 (3:2).

Z a t a k škandal — je ena „strofa" p a p r e m a 1!

Z a sedemna js t p r o f nič se g r e — d a ne boste „uganval " .

P ro t e s t i m a m o i z Korcške — z a r a d i i m e n a »Ko ro tan " !

(Ce lumpaš v „Evrop i " — s i d r u g d a n z b i t , zaspan. )

P o m a g a l n i ne g o l m a n , ne Cene , M i t o , K i t o ,

t u d ' 6 k a m i o n o v „drukar jev" držalo se j e s k r i t o .

D a naši p a Koroški n e b i l o b i k a j v k v a r , p r e d l a g a m n o v o f i r m o : „Ta k r a j n s k i

z ipcenar , , L

D i r e k t o r J . Volovšek, T e p r o s i m : B o d i f i n t Čimprej n a p i s o d t r a n i : »Okrajni m a g a z i n " (2e hiša s a m a zase, j e t r g u l e v k v a r ) Šiling z l o j t r o ! Štefan s f a rbo ! — p a b o

z g i n i l „čar " .

M o j r e d p a ta re j o s k r b i , k a k o bo zdaj s p r e h r a n o !

Smetišč je še dovo l j , to res n i nič z l a gano . C e j i h posp rav i j o , smo uboge m u h e „fuč", l j u b l j a n s k i »Dnevn ik " i n h i g i e n a s t a d a l a

n a m po buč!

Mihelčič n a m s k r b i za p r i s t n o p i t n o v odo , v » K o t u " v »kevdru" ima jo p a ne rodo U p r a v n i k b i l n a b r i t je, je v o d i d v i g n i l

c eno , n a 190 — za l i t e r ! Z a t o d o b i l je —

„smeno" .

»Vodeni v a l " z a j e l j e t u d ' okoliške gos t i l n e

so v i n a b i l a » tanka" o d vode p r eob i l ne . Državni s ek to r v t e m zav z e l j e p r v o mes to , p r i v a t n i so p a čuvali l e k v a l i t e t o zvesto .

S k o r a j b i že p o z a b i l a i n k r i v i c o k o m u s t o r i l a , d a k o m ' d r u g ' m u ne bo v k v a r , — o n i P a j e r n i k l e p a r !

G o r e n j s k a muha.

Proglašam za n e v e l j a v n a v s a v ze ta d o ­k u m e n t a n a i m e R i b n l k a r Jože, Sebenje .

J u v a n A n d r e j , kovač i z Češnjevka p r o ­glašam, d a b re z mo j e ga d o v o l j e n j a z a b r a ­n j u j e m kakršnokoli sečnjo v m o j i h go ­z d o v i h t e r d a n i s e m nobeden plačnik d o l ­gov za svo jo ženo J c h a n o J u v a n .

P o z i v a se l a s t n i k moškega k v o k o l e s a tov-štev. 1428705, ka t e r e ga og rod j e je b i l o n a j ' dno v P o d r c b r o m p r i O k r o g l e m , da *e zg las i n a P N Z K r a n j - o k o l i c a , soba št. 78-

K m e t i j s k a z a d r u g a N a k l o p r i K r a n j u s p r e j m e k n j i g o v o d j o t a k o j . Plača po d o ­g o v o r u .

P r o d a m m l a d o k o z o - m l e k a r i c o , r a d i s e ­l i t v e . N a s l o v v u p r a v i l i s t a .

A l i si ie poravnal naročnin* %a „ G o r e n j s k i g l a s " ?

Po drznih poteh skozi smela dejanja junaških Cankarjevcev ( N a d a l j e v a n j e s 3. s t ran i . )

z v ede l i šele z j u t r a j . T e l e f o n je b i l namreč o d k l o p l j e n . Šest p a r t i z a n o v s k u p n o z G r e ­gorčičem se j e k o b a l i l o p r e k o škofjeloških p lotov , k i se raz teza jo ob v s a k i hiši p r o t i g r a d u , n a k a t e r e m je b i l a ce lo nemška p o ­s a d k a . P a r t i z a n i s k u p n o z Gregorčičem so n o s i l i v e l i k e zavo je j op i c . T a a k c i j a j e p r i ­nes l a škofjeloškemu G e s t a p u u k o r k o m a n ­de z B l e d a .

T o d a t u d i o s t a l i čas m e d p o s a m e z n i m ; a k c i j a m i četi n i s t a s p a l i . S t a n e Žagar j e s k r b e l , d a so b o r c i s p o z n a v a l i c i l j e n a r o d -n o - a s v o b o d i l n e bo rbe i n se s e z n a n j a l i z m a r k s i z m o m i t d . Žagar s i c e r n i b i l v se­s t a v u čete, pač p a je b i l k o t inštruktor C K K P S l e gost taborišča o b e h čet. L e t a 1942 je žrtvoval za svobodo svo jega l j u d s t v a ž iv l jenje n a C r n g r o b u p r i Škofji L o k i .

B o r c i p a so p r i h a j a l i t u d i v v a s i . I z n j i ­h o v i h besed so l j u d j e s p o z n a v a l i p o m e n n a r o d n o - o s v o b o d i l n e g a g i b a n j a i n bo ja . K e r so i m e l i l j u d j e bo r c e r a d i " i n k e r so v i d e l i v n j i h osvobod i t e l j e , so j i h ze lo r a d i s p r e j e m a l i .

Četi s ta pričeli z n o v i m i p r e h r a n j e v a l ­n i m i a k c i j a m i . Večina t eh a k c i j so b i l e r e ­k v i z i c i j e p r i n e k a t e r i h sovra fcn ih i n i z d a ­j a l s k i h k m e t i h . Z n e k a t e r i m l - i a k i m i k m e t i j e b i l o t r e b a ce lo obračunati.

P r a v t a k o k o t p a r t i z a n i , n i s o počivali t u ­d i N e m c i . O r g a n i z i r a l i so večjo h a j k o p r o t i M o h o r j u , a b r e z k a k e g a uspeha " N e m c i p a r ­t i z a n o v n i s o n i t i v i d e l i , še m a n j p a so mog l i s t o p i t i z n j i m i v d i r e k t n o borbo . T u d i p a r t i z a n i n i so i m e l i n a m e n a , d a b i se v m e t e r g l o b o k e m snegu spuščali z n j i m i v borbo . Z a t o so se m o r a l i N e m c i po v s a k i t a k i h a j k i v r n i t i b r e z u s p e h a .

T o d a v »pametnih" možganih G e s t a p a n a B l e d u so se r e d i l i n o v i načrti: G o r e n j s k o bo t r eba i z s e l i t i i n n a ta način bodo u n i ­čeni t u d i p a r t i z a n i . T o d a G e s t a p o je d e l a l načrte b r e z krčmarja.

N a m e s t o z i m s k e g a počitka s ta četi d o ­b i l i v e l i k e i n važne na loge . M o r a l i s t a N e m c e m prekrižati n j i h o v e načrte. I z ves t i so m o r a l i široko m o b i l i z i c i j o o d K r a n j a do K r a n j s k e gore, od Škofje L o k e do J e s e n i c od J e s e n i c do B o h i n j a .

Načrte so d e l a l i n a B l e d u , d e l a l i p a so j ih t u d i n a Sv . M o h o r j u . R a z l i k a je* b i l a le ta , da so n a M o h o r j u v e d e l i z a oboje, n a B l e d u pa l e z a svoje .

P r v e d n i d e c e m b r a se j e vračala d v a n a j -s t o r i c a p r e k o J e l o v i c e . G a z i t i j e b i l o t r e b a v celo. N o b e n o pot i n i b i l o n i k j e i \ S k u p i n o

s ta v o d i l a P o l d e Stražišar i n S t a n e B o k a l . U s t a v i l i so se p r i Matevžu n a S l a m n i k i h . M o b i l i z i r a n c c je b i l o namreč t r eba p r e s k r -b t i z ode j am i . T a s k u p i n a j e s pomočjo g o r j a n s k i h f an tov - i l e ga l c e v n a p r a v i l a a k ­c i jo n a koče i n v i k na P o k l j u k i , k j e r j e b i l o dos t i te robe . N i se b i l o b a t i , d a b i l a s t n i k e zeb lo . A k c i j a je u s p e l a i n t ako j e b i l o p o s k r b l j e n o t u d i z a odeje.

Z g o d o v i n a d e c e m b r s k e mobilizacije 1941 n i b i l a s t e m zaključena. N e m c i so se p o ­časi o sves t i l i . Pričel i so h a j k a t i n a P o ­k l j u k i , p o d S t o l o m i n v P o l j a n s k i d o l i n i .

S n e g a j e b i l o več ko t mete r . N e m c i so z b r a l i n a G o r e n j s k e m vso razpoložl j ivo vo jno s i lo . Pričela se j e os t ra b o r b a m e d n e e n a k i m i s i l a m i — m e d tisoči dobro

! n taljenimi i n oboroženimi N e m c i i n m e d 600 p a r t i z a n i , m e d k a t e r i m i so b i l i m n o g i šele p r e d k r a t k i m m o b i l i z i r a n i i n s l abo oboroženi. N e k a j m e d n j i m i se j i h j e v r ­n i l o d o m o v žo p r v e d n i , večina p a j e s p r e ­j e l a n e enako bo rbo z N e m c i . B o r b e so b i l e t e ž k e in t u d i n e k a t e r i so p a d l i . N a P o ­k l j u k i so v t i s t i h d n e h žrtvoval i s vo j a ž i v ­l j e n j a za svobodo l j u d s l v a tovariši: S t a n e B o k a l , F r a n c K r a v s i n Jakopič.

N a t o so prišle n a v r s t o Dražgoše. P o b i t i h je b i l o več sto N e m c e v , dočim so p a r t i z a n i i m e l i l e manjše Izgube. C a n k a r j e v a četa je l a k o n a r a s l a , d a so j e r a z v i l a v b a t a ­

l j on . P r v a in d r u g a četa s t a o p e r i r a l i pod S t o l o m , g o r j a n s k a četa p a je o s t a l a na P o k l j u k i .

D e c e m b r s k a m o b i l i z a c i j a je u s p e l a . N e m ­ci m SO b i l i računi prekrižani. M o r a l i s ( 7

o p u s t i t i m i s e l , d a b i i z s e l i l i vse S l o v e n c i Z l epe g o r en j ske zeml j e . C a n k a r j e v ba t a ­l j on — n a s l e d n i k m a l e C a n k a r j e v e čet* je n a d a l j e v a l bo rbene a k c i j e i n d o k a z a l da je vrečk ti i m e n a največjega s l o v enske - ' 1

p i s a t e i j a - r e v o l u c i o n a r j a I v a n a C a n k a r j a .

C a n k a r j e v b a t a l j o n je l e t a 1942 i n 194 J dosegal nove zmage . N e p o z a b n a bodo osta­l a i m e n a n j e gov ih p r v i h borcev , k i več» ' n o m a počivajo v g r o b o v i h n a J e s e n i c a h , * R a d o v l j i c i , n a B l e d u i n d r u g o d . Siraži i n 2vani , B o k a l , Prežcl j , Kejžar, Potočni^ Šmid, B e r n a r d , Gregorčič i n 2agar, k i J b i l i duša tega upora so p o v e d a l i vsem, je G o r e n j s k a d e l s l o v e n s k e d o m o v i n e , r a z b l i n i l i načrte in i z jave p r v ega gau l c j ' t e r j a K u t s c h c r c , k i je d e j a l , d a j e Goref lJ ska p r e l e p a za S l ovence . O b r n i l o pa >(>

drUga6 ; - v o h o d e l j u b n o go ren j sko IjudstV se jo po l e t i h težke in neenako borbe S r*1 j im z a v o j e v a l c e m osvobod i l o in danes * g r o b o v i nemških v o j a k o v v K r a n j u i ' 1 " J e s e n i c a h m me priče, da jo go r en j sk i p**j l i z a n o p r a v l j a l svo jo na logo ves tno in bro že v prvem letu narocbao-osvobo^1

m ga h o j a .

Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Telatko Marijan. — Naslov uredništva in uprave: Kranj , Ljubljanska cesta l/II. Stev. ček. položnice 624-90200-7. — Tiska Gorenjska tiskarna, Kranj 291 \ 51

Telefon št. 475. Izhaja vsak Četrt*