Upload
hbrnas
View
239
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
1/47
D519 - 3E/02 1/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
TEHNINO POROILO
VSEBINA
1. UVOD ..........................................................................................................................................2
2. OPIS POTEKA TRASE PODZEMNEGA KABLA......................................................................3
2.1 POTEKI POSAMEZNIH ODCEPOV TRAS.................................................................................4
3. OSNOVNI TEHNINI PARAMETRI KABELSKE ZVEZE........................................................27
3.1 VRSTE VN KABLOV .................................................................................................................27
3.2 POLAGANJE KABLA ................................................................................................................30
3.3 POGOJI POLAGANJA KABLOV IN NJIHOV VPLIV NA KAPACITETO PRENOSA................33
3.4 PREPLETANJE KABLOV .........................................................................................................35
3.5 TEVILO SPOJK.......................................................................................................................38
4. KRIANJA ................................................................................................................................42
4.1 MINIMALNI TEHNINI POGOJI ZA KRIANJA.......................................................................42
5. OCENA STROKOV ................................................................................................................43
6. ZAKLJUEK.............................................................................................................................45
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
2/47
D519 - 3E/02 2/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
1. UVOD
Kranjska Gora je v zadnjih letih postala zelo priljubljeno letovie, tako v zimskem kot poletnemasu. Posledino so se poveale zahteve po potrebi elektrine energije. Osnovno napajanjeKranjski gori trenutno zagotovljajo:
35 kV daljnovod iz RTP Ukova 20 kV daljnovod (z izoliranimi vodniki) in pred kratkim izvedena 20 kV kabelska povezava, katere trasa poteka po levi strani stare
eleznike proge.
Predmet idejnega projekta, pa bo dvojna 110 kV kabelska trasa med 110 kV DV stojnimmestom SM77 (SM77 je lociran pred Gozdom Martuljek) in RTP Kranjska Gora. To je na DVpovezavi DV 2x 110(20) kV RTP Jesenice TP Predor.
Zaradi prevelikega posega v prostor s postavitvijo dvosistemskega 110 kV daljnovoda je bilo sstrani Elektro Gorenjska sklenjeno, da se pred Gozdom Martuljek na desni strani ceste postavikonni steber (stojno mesto 77), nato pa izvede povezavo z RTP Kranjska Gora z dvema 110kV kabloma.
Dimenzije 110 kV kabla so preraunane na 645 A, kar ob 8.0cos = znese kapaciteta prenosa100 MVA. Celotna trasa je dolga cca. 5616 m in poteka ob desni strani stare eleznike proge.
V nadaljevanju je opisana celotna 110 kV kabelska trasa
Ob podzemnem kablu bo poloena tudi kabelska kanalizacija za optine kable.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
3/47
D519 - 3E/02 3/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
2. OPIS POTEKA TRASE PODZEMNEGA KABLA
Potek kabelske trase je razdeljen na 4 odseke, zaradi lajega sledenja po celotni trasi.Pri natannem trasiranju 2 x 110 kV kabla smo morali paziti na gostoto vseh komunalnih vodov,TK povezav in obstojeega 20 kV kabla, ki sicer poteka po levi strani stare elenike proge,vendar v doloenih delih preka progo in preide na desno stran.Pri trasiranju nove 2 x 110 kV kabelske trase smo pazili na im manje posege v prostor, ki bikazili izgled okolice. Traso smo poskuali postaviti im blije robu stare elenike postaje,vendar je ob njej veliko dreves in grmievja, katerim smo se poskuali v im vejem obseguogniti. Pri prekanjih lokalnih cesti in kmetijskih poti smo predvideli kable uvleene v cevi,tako smo kable e dodatno mehansko zaitili.Pri nekaterih krianjih hudorunikih voda, reke in ostale infrastrukture je najprimerneje
spodvrtavanje. Na ta nain kabelska trasa poteka pod reko, ne da bi pri polaganju omejevali tokreke.
a) odsek trase A Stojno mesto 17 toka T1:
Kabelska trasa se zane pri zadnjem stebru (stojno mesto 77), nato preka (s podvrtavanjem)glavno cestno povezavo Jesenice-Kranjska Gora. Potek trase se nadaljuje tik ob desnem robukolesarske poti (biva eleznika proga), vse do toke T1.
b) odsek trase B (potek ob robu gozda) toka T1 toak T2:
Kabelska trasa poteka med gozdno mejo in kmetijskimi zemljii. Na tem odseku nam posekdreves ni potreben.
c) odsek trase C toka T2 toka T3:
Kabelska trasa poteka od toke T2 do toke T3 delno ob kolesarski stezi, delno pod nasipom.Zaradi prevelikih gradbenih posegov v nasip je ceneja varianta polaganja kabla ob nasip.
d) odsek trase D toka T3 TP Kranjska Gora:
Kabelska trasa poteka od toke T3 in pred naseljem zavije proti kmetiji, ter ob gozdni meji pod20 kV daljnovodom do TP Kranjska Gora.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
4/47
D519 - 3E/02 4/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
2.1 POTEKI POSAMEZNIH ODCEPOV TRAS
opomba : smer trase od stojnega mesta 77 (SM-77) proti TP Kranjska Gora
2.1.1 Potek trase odcepa A:
Slika 1:Ortofoto posnetek odcepa trase A SM77 toka T1
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
5/47
D519 - 3E/02 5/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 2:Odsek A potek kabelske trase od stojnega mesta SM77 do odcepa T1
Slika 2:Odsek A prekanje regionalne ceste Jesenice Kranjska Gora
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
6/47
D519 - 3E/02 6/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 3:Odsek A potek kabelske trase ob kolesarski stezi
Slika 4:Odsek A prekanje komunalne kanalizacije
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
7/47
D519 - 3E/02 7/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 5:Odsek A del trase ob kolesarski stezi
Pri polaganju kabla ob kolesarsko pot bo potreben posek doloenega tevila dreves.
Slika 6:Odsek A del trase ob kolesarski stezi
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
8/47
D519 - 3E/02 8/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 7:Odsek A potek kabelske trase ob kolesarski stezi
Slika 8:Odsek A potek kabelske trase proti toki T1
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
9/47
D519 - 3E/02 9/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 9:Odsek A prekanje hudournikega korita s podvrtavanjem
Slika 10:Odsek A potek kabelske trase ob nasipu elenike proge
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
10/47
D519 - 3E/02 10/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 11:Odsek A podvrtavanje pod reko Savo
Slika 12:Odsek A ortofoto posnetek dela trase s podvrtavanjem pod Savo
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
11/47
D519 - 3E/02 11/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 13:Odsek A potek kabelske trase mimo stare elenike postaje
Slika 14:Odsek A potek kabelske trase proti toki T1
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
12/47
D519 - 3E/02 12/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 15:Odsek A toka T1
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
13/47
D519 - 3E/02 13/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
2.1.2 Potek trase odcepa B:
Slika 16:Odsek B potek odcepa B od toke T1 do toke T2
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
14/47
D519 - 3E/02 14/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Odsek B je nadaljevanje kabelske trase ob kolesarski stezi.
V izogib poseku dreves na desni strani kolesarske steze, trasa B poteka pod gozdno mejo.
Polaganje kabla je v odcepu B laje, ker se izognemo koreninam in klanini, ki je na delih trasedokaj strma. Dostop za nemoteno polaganje kabla je na tem odcepu nemoten. Pri vsakemprekanju kolovoznih poti, bo kabel poloen v cevi, kot dodatna mehanska zaita.
Slika 17:Odsek B potek kablovoda ob gozdni meji pod kolesarsko stezo
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
15/47
D519 - 3E/02 15/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 18:Odsek B potek kablovoda ob gozdni meji pod kolesarsko stezo
Slika 19:Odsek B toka T2 pri prekanju smuia
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
16/47
D519 - 3E/02 16/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
2.1.3 Potek trase odcepa C:
Trasa C poteka od toke T2 in preka smuie ob robu gozdne meje pod kolesarsko stezo do
toke T3.
Slika 20:Ortofoto posnetek kabelskega odseka C, med tokama T2 in T3
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
17/47
D519 - 3E/02 17/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 21:Odsek C potek kablovoda preko smuia ob kolesarski stezi
Slika 22 prikazuje ortofotoposnetek poteka kabelske trase 2 x 110 kV (vijolna barva) obobstojeem TK kablu (zelena barva). Razdalja med njima mora biti minimalno 1 meter.
Slika 22:Odsek C ortofotoposnetek poteka 110kV kabla ob TK kablu
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
18/47
D519 - 3E/02 18/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 23:Odsek C potek kablovoda ob nasipu kolesarske steze
Slika 24:Odsek C potek kablovoda ob nasipu kolesarske steze
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
19/47
D519 - 3E/02 19/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 25:Odsek C potek kablovoda ob gozdni meji
Slika 26:Odsek C potek kablovoda ob kolesarski stezi po zunanji strani gozdne meje
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
20/47
D519 - 3E/02 20/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 27:Odsek C potek kablovoda pod hudournikim koritom
Slika 28:Odsek C potek kablovoda nad TK kablom
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
21/47
D519 - 3E/02 21/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 29:Odsek C prekanje kolesarke ceste s podvrtavnjem
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
22/47
D519 - 3E/02 22/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
2.1.4 Potek trase odcepa D:
V izogib edalje gosteje naseljenih zaselkov pred Kranjsko Goro, se kablovod poloi ob gozduin pod delom obstojeega 20 kV daljnovoda. Trasa se ogne pokopalia in do TP KranjskaGora poteka ob gozdu.
Slika 30:Odsek D Ortofoto posnetek kabelskega odseka D
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
23/47
D519 - 3E/02 23/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 31:Odsek D potek kablovoda proti TP Kranjska Gora
Slika 32:Odsek D potek kablovoda mimo kmetije proti TP Kranjska Gora
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
24/47
D519 - 3E/02 24/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 33:Odsek D potek kablovoda pod 20 kV daljnovodom
Slika 35:Odsek D potek kablovoda mimo parkiria pred pokopaliem
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
25/47
D519 - 3E/02 25/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 36:Odsek D potek kablovoda mimo pokopalia
Slika 37:Odsek D potek kablovoda mimo pokopalia
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
26/47
D519 - 3E/02 26/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Slika 38:Odsek D potek kablovoda do TP Kranjska Gora
Dolina celotne trase je:
Dolina trase = 5616 m
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
27/47
D519 - 3E/02 27/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3. OSNOVNI TEHNINI PARAMETRI KABELSKE ZVEZE
3.1 VRSTE VN KABLOV
Poznamo razline tipe kablov za uporabo na srednji ali visoki napetosti. Za napetosti okoli 123kV obstajajo naslednje vrste kablov:
oljni kabli (self-contained oil filled cables - SCOF),
visokotlani oljni kabli (high pressure oil filled cables - HPOF),
s plinom izolirani kabli,
kabli s plastino etilen-propilensko izolacijo (PE),
kabli s plastino izolacijo iz omreenega polietilena (XLPE).
V preteklosti so se najveuporabljali z oljem izolirani kabli, ki so bili manj obutljivi na prodorvlage in so bili zato razmeroma zanesljivi. Tehnologija proizvodnje plastinih kablov je v zadnjihdesetletjih mono napredovala, tako da je penetracija vlage (water treeing) praktino povsemprepreena. Ker imajo plastini kabli v primerjavi z oljnim mnoge prednosti, so v zadnjih letihpraktino povsem izpodrinili uporabo drugih vrst kablov.
3.1.1 Kabli iz omreenega polietilena
V primerjavi s konvencionalnimi vrstami kablov imajo kabli, izolirani z omreenim polietilenom,naslednje prednosti:
nizka tea,
enostavna montaa,
visoka zdrljivost kratkostinih tokov,
ker ni potrebno vzdrevati nadtlaka v kablu za zagotavljanje stabilizacije dielektrika, nipomonih naprav,
zaradi tipa izolacije in nizke tee so primerni za polaganje na velike viinske razlike, brezposebnih dodatnih naprav,
ne obstaja nevarnost onesnaevanja okolja zaradi izgubljanja izolacijskega medija,
nizki faktorji izgub,
niji obratovalni stroki zaradi manjih dielektrinih izgub in nijih polnilnih moi.
PE in XLPE imajo primerljive dielektrine sposobnosti in elektrino prebojnost, ki je seveda
odvisna od debeline izolacije. Pri visokonapetostnih vodnikih igrajo odloilno vlogo tudi terminesposobnosti, ki se med PE in XLPE mono razlikujejo.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
28/47
D519 - 3E/02 28/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Polietilen se pridobi iz etilena s polimerizacijo (prisotnost primernega okolja, ki ga predstavljakatalizator, ustrezen pritisk in temperatura).
Verige polietilena v molekularni strukturi obiajnega PE lahko s pomojo peroksida (keminamrea) ali visokoenergijskega sevanja (sevalna mrea) medsebojno poveemo v mreastomolekularno strukturo.
S takno povezavo linearnih molekularnih verig dobimo polietilensko mreo z gumi-elastinimilastnostmi nad mejo taljenja kristalne strukture. Pod to temperaturo so razlike med PE in XLPEminimalne.Karakteristike omrenega polietilena so naslednje:
max. temperatura vodnika (C) 90 max. temperatura vodnika v KS (C) 250 tan pri 20C 4 x 10 -4 spec. upornost pri 20C .cm) 1016 natezna trdnost pri 20C (N/mm 2) 12,5 raztegljivost pri 20C (%) 200
3.1.2 Zgradba plastinega kabla za visoke napetosti
Danes so poznane v svetu razline tehnologije za izdelavo kabla oziroma kabelskega jedra.Bistveno za kvaliteto kabla je izdelava njegovega jedra, to je vodnika z notranjo polprevodno,izolirno in zunanjo polprevodno plastjo.
Kabli za napetosti nad 36 kV se izdelujejo veinoma kot enofazni. Izjema so podvodni kabli,uporaba trifaznih kablov ekonomineja, velika tea pa ne predstavlja teave, ker se zatransport in polaganje uporabljajo plovila.
Vodniki so lahko aluminijasti ali bakreni, sestavljeni iz vejega tevila ic ali pa iz homogenegavodnika. Preseki nad 1000 mm2se obiajno izdelujejo kot segmentni. Segmenti so med sebojizolirani. S tem se proizvajalci izogibajo prekomernim izgubam kabla zaradi izriva toka (skin
efekta).
Na vodnikih je nameen (ekstrudiran) tanek sloj polprevodnega polietilena, katerega funkcija jepribliati povrino vodnika idealni okrogli obliki in tako homogenizirati elektrino polje. Prviekstrudirani polprevodniki sloj se imenuje ekran vodnika (conductor screening), preko njega jenameen celotni izolacijski sloj XLPE-ja. Preko izolacijskega sloja je ekstrudiran e enpolprevodniki sloj, ki ima enako vlogo kot ekran vodnika, to je oblikovanje im boljhomogenega elektrinega polja. Ta sloj se imenuje ekran jedra (core screening). Jedro kabla jetako vodnik z dvema ekranoma iz polprevodnikega XLPE ter z vmesno izolacijo.Vsi trije sloji se ekstrudirajo na vodnik istoasno. Okoli jedra kabla se povije prevodni trak, ki na
vlagi ekspandira. Vloga tega sloja je prepreevanje vdora vlage v vzdolni smeri, e pride dopokodbe kabla.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
29/47
D519 - 3E/02 29/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Nad ekspandirajoim slojem je naneen kovinski ekran - obiajno sestavljen iz okroglih bakrenihic in v nasprotni smeri spiralasto povitega bakrenega traku. Vloga ekrana je naeloma
odvajanje dielektrinih polnilnih tokov in izgubnih tokov ter tako zagotavljanje ninegapotenciala na zunanjem polprevodnikem sloju. esto je ekran dimenzioniran e zazemljostine tokove.
Preko ekrana je obiajno navleen e metalni oklop, ki iti kabel pred vdorom vlage. Ti oklopiso veinoma aluminijski, lahko pa svinena obloga nadomesti ekran in predstavlja e vodnozaporo.
Zunanjo zaitno plast predstavlja plaiz polietilena ali PVC.
Tipini prerez zemeljskega VN kabela za napetosti 72,5 - 245 kV
1. vodnik - kompaktirani aluminij ali baker
2. notranji polprevodniki sloj
3. izolacija - XLPE najvije istoe
4. zunanji polprevodniki sloj
5/6. ekspandirajoi prevodni trak
7. ekran iz bakrenih ic, s spiralasto navitim Cu trakomv nasprotni smeri
8.
PE zunanji pla
7a.opcija:ekstrudirani svineni oklop
Alu folija - radialna zapora proti vdoru vlage
9.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
30/47
D519 - 3E/02 30/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3.1.3 Pogoji, ki vplivajo na kapaciteto prenosa
Kapaciteto prenosa naeloma omejuje koliina toplote, ki se razvija pri prehodu elektrinega
toka in ki jo je mono odvajati v okolje pri najmanj ugodnih pogojih namestitve kabla (to je namestu, kjer je odvajanje toplote najbolj ovirano). Uspenost odvajanja toplote je povezana polegsamih karakteristik kabla tudi s specifino toplotno upornostjo okolja in z njegovo temperaturo.
3.1.4 Kratkostina tokovna zmogljivost
Kratkostina tokovna zmogljivost je povezana z:
dovoljeno temperaturo vodnika in metalnega ekrana v primeru kratkega stika, predhodno temperaturo vodnika in metalnega ekrana,
asom trajanja kratkega stika.
3.2 POLAGANJE KABLA
Energetski kabli se nameajo v zemljo ali po zraku. Najpogosteje se namea kable zneposrednim polaganjem v zemljo in sicer v globino okoli enega metra. V urbanih okoljih jekable pogosto potrebno nameati v dodatno mehansko zaiteno okolje (zaitne cevi, kinete,ipd.). Zaradi teav, povezanih s polaganjem kablov v urbanem okolju se na krajih sektorjihuporablja tudi tehnika horizontalnega vrtanja, pri kateri povrina zemlji, po katerih potekatrasa, ni motena.
Kabelske instalacije se lahko nameajo tudi po zraku in to v zaprtih prostorih ali na prostem.Kabelske instalacije v kinetah in ceveh se smatrajo kot notranje v zraku poloene instalacije.
Enofazni kabli se lahko namestijo v dve tipini formaciji:
trikotna (trefoil) formacija in
ravninska (flat) formacija.
Kabli, nameeni v ravnini, nudijo bolje odvajanje toplote, zato je njihova prenosna kapacitetavija kot v primeru polaganja v trikot.
d
RAVNINSKA FORMACIJA
2d2d
TRIKOTNA FORMACIJA
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
31/47
D519 - 3E/02 31/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Trikotna formacija polaganja kablov potrebuje oji kabelski kanal, izgube so manje in manja jetudi intenzivnost magnetnega polja s katerim motijo okolje. Zato se polaganje v trikot uporabljavein zlasti v urbanih naseljih.
3.2.1 Polaganje kabla pod zemljo
Polaganje v odprti jarek globine ca. 1,50 m in irine ob dnu 1.30 m. Kabli so zaiteni predstikom z ostrorobim materialom, ki bi jih med gradnjo ali eventualno kasneje lahko pokodoval speeno blazino granulacije 0 - 4 mm. Nad blazino so poloene zaitne betonske ploe teropozorilni trakovi, ki poloeni v zasutje jarka nekoliko vije nad ploami, opozorijo eventualnokasnejega kopaa, da se nahaja v nevarnem obmoju VN kabla. Utrjevanje zasutja se izvedeprevidno v plasteh od 15 do 20 cm z lajo mehanizacijo tako, da ne pride do pokodovanjazaitnih betonskih plo.
V isto traso se lahko namea e cevi za optine vodnike.
Na mestih krianja obstojeih podzemnih komunalnih vodov, cest in poti je predvidena zaitakablov s PEHD cevmi.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
32/47
D519 - 3E/02 32/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Na delu trase, kjer 110 kV kabli potekajo vzporedno z obstojeo traso TK kabla, je predvidenminimalni odmik 2,00 m osno.
3.2.2 Horizontalno vrtanje
Ne mestih kjer povrinski izkop jarka za nameanje kablov oz. cevne kanalizacij ne boprimeren, bo uporabljena ena od monih tehnik horizontalnega vrtanja za nameanje cevnekanalizacija za kable.Ta nain polaganja bo uporabljen pri prekanju 20 kV kablovoda pred naseljem. Po namestitvikablov se bodo cevi zapolnile z bentonitom ali drugim primernim materialom.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
33/47
D519 - 3E/02 33/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3.3 POGOJI POLAGANJA KABLOV IN NJIHOV VPLIV NA KAPACITETOPRENOSA
3.3.1 Zemeljski kabli
Nain polaganja kablov mono vpliva na prenosno kapaciteto kablov. Pomembneji dejavniki, kivplivajo na sposobnost oz. velikost kapacitete prenosa so naslednji:
3.3.2 Prenosna kapaciteta kablov
Polaganje kablov v zemljo oziroma v zrak ima moan vpliv na obremenljivost kablov. Tipinevrednosti za polaganje kablov v zemljo ali po zraku, pri standardnih vrednostih temperature
okolja, globine vkopa, ter specifine temperaturne upornosti zemlje kae spodnja tabela.Vrednosti se nanaajo na kable z Al vodno zaporo in z bakrenim ekranom preseka 70 mm2.Spodnja tabela velja za kable z bakrenim vodnikom, izolirane z omreenim polietilenom, zekranom iz bakrenih vodnikov in z zunanjim PEHD plaem - 64/110 (max. 123) kV.
Nazivni tok [A]trikotna formacija
Nazivni presekvodnika (mm2)
Aluminij95 mm2 plaa
Baker95 mm2 plaa
300 465 600
400 535 680500 610 770630 695 865800 785 9601000 875 10501200 940 12151400 1000 13001600 1050 13752000 1135 1490
2500 / 16053000 / 1695
Podani tokovi veljajo ob naslednjih pogojih: Temperatura zemlje: 20C Spec. temp. upornost zemlje: 1C.m/W Globina polaganja: 1,3 m Temperatura zraka: 30C Vzporedno polagane: Ekran enostransko ozemljen ali prepleten
Kabli razmaknjeni za premer kabla Trikotna formacija* Dvostransko ozemljen ekran za kable do preseka 630 mm2
Ekran enostransko ozemljen ali prepleten za kable preseka 630 mm 2in ve
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
34/47
D519 - 3E/02 34/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3.3.3 Vpliv temperature okolja (zemlje) na prenosne kapacitete
Padanje kapacitete prenosa z naraanjem temperature v zemlji prikazuje spodnja tabela.
Predpostavka je, da je pri temperaturi zemlja 20C prenosna kapaciteta 100 %-na.
Temperatura zemlje - C 5 10 15 20 25 30 35 40Redukcijski faktor 1,1 1,07 1,03 1,00 0,96 0,92 0,88 0,84
3.3.4 Vpliv specifine toplotne upornosti zemlje
Prenosna kapaciteta je mono odvisna od sposobnosti okolja (zemlje), da odvaja proizvedenotoploto. Sposobnost odvajanje toplote izraamo s specifino toplotno upornostjo zemlje.
Korelacije med spec. topl. upornostjo in obremenljivostjo prikazuje spodnja razpredelnica.
Redukcijski faktorji za razlinespecifine toplotne upornosti zemlje
Spec. topl. upornost zemlje -C.m/W
1 1,20 1,50 2,00 2,50
Redukcijski faktor 1 0,93 0,85 0,75 0,69
3.3.5 Vpliv tevila tokokrogov in razdalje med njimi
Zaradi slabega odvajanja toplote se obremenljivost kablov s tevilom vzporedno potekajoihtokokrogov manja. e je razdalja med tokokrogi veja, je vpliv paralelnih tokokrogov manji.
Redukcijski faktorji za razlina tevila vzporednih tokokrogov
Razdalja med simetralamitokokrogov
tevilo tokokrogov
mm 2 3 4400 0,79 0,71 0,65600 0,85 0,76 0,72
800 0,88 0,79 0,761000 0,89 0,81 0,79
3.3.6 Vpliv temperature zraka na v zraku poloene kable
Kapaciteta oz. prenosna zmogljivost kablov pada s porastom temperature tudi v zraku.Povezave prikazuje spodnja tabela.
Redukcijski faktorji za razline temperature zraka
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
35/47
D519 - 3E/02 35/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Temperatura zraka C 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50Redukcijski faktor 1,2 1,17 1,13 1,09 1,04 1 0,95 0,9 0,85 0,8
3.3.7 Globina vkopa kablov
Obremenljivost kabla pada s poveevanjem globine vkopa (zaradi slabega hlajenja). Navadnose kabli nap. nivoja 110 kV polagajo v globino 1,2 do 1,5 m, kar je dovolj da niso preve izpostavljeni pokodbam pri prekopavanju terena.
Redukcijski faktorji za razline globine vkopa
Globina vkopa - m 1 1,3 1,5 2 2,5 3
Redukcijski faktor 1,03 1 0,98 0,95 0,93 0,91
Gornja tabela kae odvisnost obremenljivosti kabla od globine vkopa. e je kabel pri obiajniglobini vkopa obremenljiv 100 %-no, je pri dveh metrih globine njegova obremenljivost le 95 %-na, pri treh metrih pa le e 91 %-na itd.Vsi navedeni podatki veljajo le naelno in sicer za kable, trajno obremenjene z nazivnim tokom.e obremenjenost ni konstantna, je kapaciteta kabla veja. Pri povprenem dnevnem ciklumeane potronje (gospodinjstva, gospodarstvo) se predvideva da je kabel v povprejuobremenjen 70 %-no (faktor obremenitve 0,7). Tone podatke o dovoljenih tokovih dajejoproizvajalci za vsak tip kabla posebej. Pri tem igra pomembno vlogo tudi presek ekrana kabla.
3.4 PREPLETANJE KABLOV
S prepletanjem elimo odpraviti tokove in s tem izgube, ki se pojavijo v kabelskem opletu. Tokpo vodnikih povzroi nastanek magnetnega polja. Magnetno polje inducira napetost, katerapoene po opletu tok. Reitev problema je vidna na spodnji sliki. S prepletanjem elimo dosei,da je absolutna vrednost vseh treh tokov enaka, medtem ko je njihova rezultanta enaka ni(dolina vseh kablov mora biti enaka prav tako tudi razdalja med njimi (trikotna formacija)).Teoretina reitev prepletanja je ta, da se po opletu kabla ne pojavijo nobeni tokovi in zato tudi
ni izgub.Doline posameznih odsekov kablov so odvisne od naina prepletanja in pa od doline trase(doline kablov).
Prepletanje treh enofaznih kablov
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
36/47
D519 - 3E/02 36/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
To je osnovni nain prepletanja, kjer se prepletajo samo opleti, medtem ko kabli ostanejoneprepleteni. Konci kablov, oplet iz bakrenih ic (opcija: ekstrudiran svinen oklop), so ponavadiozemljeni na obeh koncih. Lahko pa so ozemljeni samo na enem koncu, medtem ko na drugem
vstavimo katodni odvodnik.V primeru, ko so doline odsekov kablov in razdalje med njimi razline, se zaradi nesimetrijepojavijo tokovi in s tem izgube. Pri znani geometriji, dolini in preseku kablov, lahko izraunamopriakovane izgube.IEC predpisuje dovoljene izgube v ekranu kabla in sicer:
3% izgube kabla poloenega brez cevi 5% izgube kabla poloenega v cevi
Prepletanje kablov se lahko vri na sledee naine:
a) Tik pred spojem se prepletajo le opletib) Kirke-Searingova metoda predstavlja prepletanje tako opleta kot kabla in ozemljevanje vsak
tretji kabelski spoj.
Kirke-Searingova vezava
V primerjavi s prvo metodo, Kirke-Searingova ponuja izenaevanje reaktance v razlinih fazahvzdol kabelske trase in zmanjevanje inducirane napetosti v telekomunikacijskih kablih (e la tileijo vzporedno z energetskim kablom).Omeniti je potrebno e izpeljanko Kirke-Searingove metode in sicer je razlika v tem:
da je oplet spojen in ozemljen na vsakem drugem (in ne tretjem) spoju da je kabel imvekrat prepleten, kajti s tem se odpravi razlika v dolini kablov. da je nadzor toka v opletu laji pri dveh spojih.
Preprosteje metode so prikazane v spodnji sliki. Opleti posameznih faz so spojeni in ozemljeni
skupaj na enem koncu.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
37/47
D519 - 3E/02 37/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Nespojeni konci opleta pa so prikljueni na katodne odvodnike. Za meritve je koristnaozemljitev opleta preko ozemljilne loilke.
Povezava opleta
V primeru ko je upornost zemlje na enem koncu kabla veliko nija kot na drugem, jepriporoljivo ozemljiti kabel na strani nije upornosti. Pri odvodniku je iz varnostnih razlogov(eksplozija) bolje, e je lociran znotraj postaje.
Postavitev odvodnikov pri prepletanju kablov se ponavadi izvede po naslednji shemi. Na shemividimo omarico v kateri se nahajo odvodniki in povezave opletov kabla. Razdalja le teh ne smebiti dalja od 10 m od spojev kabla.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
38/47
D519 - 3E/02 38/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Primer ozemljevanja
V primeru ko imamo sicer dovolj dolge kable , vendar pa ni mono kabel deliti na tri dele (spoje),moramo uporabiti kombinacijo obeh metod. In sicer ozemljevanje z odprtim koncem inobojestranskim. Primer takega povezovanja je viden na spodnji sliki
Mean nain ozemljevanja
3.5 TEVILO SPOJK
Dolina posameznega kabla je omejena z velikostjo kabelskega bobna oziroma s transportnimiomejitvami. Velikost kabelskega bobna je obiajno do 3,6 m, kar omogoa kabelske doline dookoli 1200 m - odvisno od preseka vodnika. Kot reeno je najveja dolina definirana spresekom kabla. Ob tem se sooimo z naslednjo dilemo:
Prenosna kapaciteta, ki jo elimo je mono odvisna tudi od ekonominosti. Lahko vzamemomanji presek kabla, tako bo tevilo spojev manje, transport bo ceneji, celotna investicija bonija. Izgube ob obratovanju bodo veje in ekonominost kablovoda v obratovanju nija.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
39/47
D519 - 3E/02 39/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3.5.1 Vrste kabelskih spojk
Danes se uporabljajo dve vrsti spojk za 110 kV kabel:
Klasine spojke, pri katerih se izolacija izvede s samovulkanizirajoim plastinim trakom.Nameanje spojk zahteva veliko higieno in izkuenost. Zato vsi proizvajalci zahtevajomontao izkljuno z lastnim osebjem.
Predfabricirane spojke. Za te spojke se vsi bistveni elementi izdelajo v tovarni in se tudipreizkusijo. Izolacija je v tem primeru izdelana v obliki tulca iz silikonske gume, v njem pa sotudi polprevodni elementi za oblikovanje potenciala. Te spojke so enostavneje za montao,zahtevajo pa specialna orodja in so prav tako domena izvebanih montaerjev dobaviteljev.
Oba tipa spojk sta v konni obliki zalita v dvokomponentno smolo in se lahko nameataneposredno v zemljo.
Za napetosti 110 kV sta dovolj zanesljiva oba tipa spojk, medtem ko je za vije napetostizanesljiveja izvedba s predfabriciranimi elementi.
Izgled kabelske spojke
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
40/47
D519 - 3E/02 40/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
3.5.2 Dimenzioniranje kabla
Dokonne potrebne dimenzije kabla bodo doloene po detaljnih meritvah razmer na trasi in po
podatkih proizvajalcev ob razpisu.
Nazivni tok
Prenosna kapaciteta kablov bo:
P1= 100 MVA in Pri 110 kV napetosti to pomeni tok:
I1=1103
100 = 525 A
Kabli morajo biti sposobni omogoati prenos gornjega toka v realnih pogojih namestitve.Nameanje kablov v izkopan rov, zasut s peskom in zemljoPredpostavka:
kabelska trasa bo potekala tako, da bo najveja globina vkopa priblino 1,5 m, temp. zemlje ne bo presegala 25C v globini 1,5 m. kabli bodo nameeni v trikotni formaciji, kabli se bodo nameali v peeno posteljico, nad njo bodo nameeni betonski zaitni
plohi.
Specifina toplotna upornost zemlje je 1,5 Km/W
V naem primeru bo obremenljivost kabla potrebno korigirati s faktorjem
fk= fgx fTx fnx fx fL(skupni faktor je produkt faktorja globine, temperature, tevila tokokrogov, spec. topl. upornostizemlje in obremenjenosti)
Za namestitev v globini 1,5 m:
fk3= 0,98 x 0,96 x 1 x 0,85 x 1 = 0,799
Nameanje kablov v PE cevi, poloene s tehniko horizontalnega vrtanja
Predpostavka:
kabelska trasa bo potekala tako, da bo povprena globina vkopa priblino 3 m, temp. zemlje ne bo presegala 15C v globini 3 m. Kabli bodo nameeni v trikotni formaciji,
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
41/47
D519 - 3E/02 41/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
kabli se bodo nameali v PE cevi. Po konani montai kablov se bo zrana rea v cevehzapolnila z bentonitom. V tem primeru je toplotna specifina prevodnost odvisna od trehkomponent:
Specifina toplotna upornost zemlje je 1,5 Km/W
T= T1+ T2+ T3
kjer pomeni:
T - specifina toplotna upornost kombiniranega okoljaT1- spec. topl. upornost bentonita v PE ceviT2- spec. topl. upornost PE ceviT3- spec. topl. upornost okolja (zemlje)
Korekcijski faktor za takno namestitev ocenjujemo na 0,9.V naem primeru bo obremenljivost kabla potrebno korigirati s faktorjem
fk= f9x fTx fnx fpex fx fL(skupni faktor je produkt faktorja globine, temperature, tevila tokokrogov, spec. topl. upornostiokolja in obremenjenosti)
Za namestitev v globini 3 m:
fk3= 0,91 x 0,96 x 1 x 0,85 x 1 = 0,743
Priakovani najbolj kritini deli bodo na najveji globini vkopa kablov, zato presek doloamoglede na pogoje vkopa pri 3 m. Izberemo kable za normalne pogoje ob korigiranem toku:
I1k =743,0
1I =743,0
525= 706 A
Navedena prenosna kapaciteta je dosegljiva z Cu kablom preseka 500mm2ali z Al kablom
preseka 800mm2
. Pri tem je miljena namestitev s transpozicijo kabla z ekranom in dvostranskoozemljitvijo.
Zaradi monosti kratkotrajnih preobremenitev kabla, je pri izbiri kabla smotrno preiti na vijipresek in sicer: pri Cu na 630 mm2in pri Al na 1000 mm2.
Toen izraun kabla sledi pri naroanju le tega.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
42/47
D519 - 3E/02 42/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
4. KRIANJA
4.1 MINIMALNI TEHNINI POGOJI ZA KRIANJA
Slovenija nima posebnih predpisov za krianja 110 kV kablov z drugimi infrastrukturnimi objektioz. napeljavami. V grobem predlagamo uporabo "Navodil za izbiro, polaganje in prevzemelektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV", ki jih je pripravi EIMV (Ref. 1260).
Vertikalne razdalje naj bi se nekoliko poveale (med razlinimi napeljavami in 110 kV kabli oz.cevmi v katere so priloena) in naj bi bile vsaj 0,5 m.
Koti krianj naj se v splonem pribliujejo 90.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
43/47
D519 - 3E/02 43/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
5. OCENA STROKOV
Zap.t.
Opis Enota Koliina Cena na enotoEURO
Skupna cenaEURO
A KabelA.1 110 kV kabel z XLPE izolacijo,
z ekranom Cu 95 mm2
m 33696 250 8.424.000
A.2 Kabelski konnik za XLPE 110 kV
kabel
kos 12 5.000 60.000
A.3 Kabelska spojka za XLPE 110 kV
kabel
kos 24 6.000 144.000
A.4 Omarica za preplet ekrana, s
prenapetostnimi odvodniki,
kompletno opremljena
kos 8 8.000 64.000
A.5 Ostala oprema Kpl. 1 6.000
A.6 Polaganje kabla % 9 782.820
SKUPAJ A: 9.480.820
B Gradbena dela kabelB.1 Polaganje 110kV kabla v zemljo m 5474 200 1.094.800
B.2 Horizontalno podvrtavanje m 142 300 42.600
SKUPAJ B: 1.137.400
SKUPAJ: 10.618.220
Ocena strokov v idejnem projektu je v primerjavi z oceno strokov v idejnih zasnovah naraslana raun svetovnega vianja cen bakra. Cene kabla so se v zadnjem asu zviale iz prvotnih
cca. 110 Eurov/m na sedanjih 250 Eurov/m.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
44/47
D519 - 3E/02 44/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
Spodnji diagram prikazuje stanje bakra na svetovnem trgu za leto 2007
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
45/47
D519 - 3E/02 45/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
6. ZAKLJUEK
Trasa 2 x 110 kV kablovoda poteka po desni strani stare eleznike proge (kolesarski stezi).Trasa se v doloenih delih razlikuje od trase, ki je bila predstavljena v idejnih zasnovah.Odstopanja so posledica varnostnega odmika od obstojee infrastrukture vzdol eleznikepoti. Predvsem pa smo se v doloenih delih poskuali popolnoma ogniti senji dreves, tako najbi bil poseg polaganja kabla im manj viden.
Opis posameznih odsekov:
potek ob desni strani kolesarske steze (odsek A) Trasa poteka v zaetku e ob
regionalni cesti Jesenice Kranjska gora in se po dobrih 150 m s podvrtavanjemnadaljuje ob stari eleniki progi. Os kopa je od cestia odmaknjena minimalno 2 m.Predvsem je potrebno paziti na obstojeo infrastrukturo, kajti polaganje dvosistemskega110 kV kablovoda zahteva irok pas (irina je odvisna od sestavine tal). Pri celotnemodseku, smo se tam kjer je bilo le mogoe, ognili senji dreves in grmovja in za to cenovasih uporabili tudi sosednjo katastersko parcelo. V delu trase kjer je gozda vepa smoza senjo predvideli le pas ki je nujno potreben za polaganje kabla. Pri odseku Aproblema z dovoznimi potmi ni. Vsa prekanja kolovoznih poti so izvedena z uvlaenjemkablov v PEHD cevi.
Pri prekanju reke Save in pri rpaliu bo polaganje kablov potekalo s podvrtavanjem.Polaganje uvlaenje kablov v vrtino = 0,40 m izvedeno z uporabo tehnologijehorizontalnega vrtanja v globini od 3,00 do 4,00 m.Kabli se bodo polagali z uporabo tehnologije horizontalnega vrtanja tal, primerne
zacevitve vrtine, uvlaenja kablov v cevi in po konani montai, zapolnitve cevi zbentonitom oziroma druganim tekoim medijem, ki bi lahko zagotavljal boljekarakteristike toplotne povodnosti. Bentonit sicer v asu vrtanja zagotavlja tudi lajedelo, kasneje pa slui kot primeren medij za odvajanje toplote iz kabla v okolico. (glejtipien prerez spodaj).
PEHD cevi 3 x 160 mm za energetske kable +PEHD cevi 2 x 50 mm za telekomunikacijskekable;
PEHD cevi 3 x 160 mm za energetske kable +PEHD cevi 2 x 50 mm za telekomunikacijske
kable;
vrtina = 400 mm,
zapolnjena zbentonitom
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
46/47
D519 - 3E/02 46/47
Datoteka: D519---3E1001 tehnino poroilo.doc Revizija: -
Objekt: DV 2x 110 kV RTP Jesenice (Predor) RTP Kranjska Gora Datum: 01.2008
potek ob gozdni meji (odsek B) Ta varianta ponuja reitev polaganja kabla na mejimed kmetijskimi zemljii in gozdno mejo. Tu posek ni potreben, je pa problempridobivanja soglasij in dovoljenj za izkop kabelske jame.
Odsek C - zaradi visokega in strmega nasipa kolesarske steze je polaganje kabla obstezo nemogoe. Problem nastane pri izkopu kabelske trase, kajti da zagotovimoustrezno globino vkopa cca. 1.5 m je potrebno prekopati praktino celotni nasip. S tem jepraktino nemogoe zagotoviti varnost na preostalem delu cestia (kolikor ga epreostane). Zaradi e poloenih TK kablov in 0.4 kV kablov v kolesarsko stezo takareitev ne pride v potev. Spodnja slika nam prikazuje problematiko polaganja kabla vnasip.
7/25/2019 idejni projekt_ KABELSKI DEL_optimi
47/47
D519 - 3E/02 47/47
Odsek D - kabelska trasa od toke T3 zavije proti kmetiji in ob kolovozu se trasanadaljuje pod 20 kV daljnovodom. V najveji moni meri smo izrabljali traso 20 kVdaljnovoda, zaradi e obstojeega DV koridorja. Zaradi bodoe iritve pokopalia smotraso speljali ob gozdni meji.
Poleg tega pa bi bilo potrebno na doloenih mestih prekati ostalo infrastrukturo, karmono podrai celotno investicijo.
Zaradi doline kabelske trase, je potrebno na tirih delih zgraditi kabelske jake za spajanje inpreplet opletov kablov.