171

Angelina PoPovskA

IDENTIFIKACIJA NA NESTRU^NITE

INTERVENCII I KONZERVATORSKI

TRETMAN NA CARSKITE DVERI

OD [OPSKO RUDARE

UDk. 7.025:75.046(497.723)

KONZERVATORSKI ASPEKT

Carskite dveri od crkvata sv. Nikola vo s. [opsko Rudare - kratovsko, datiraat od pe-riodot na 16 i po£etokot na 17 vek.1 Poradi procentot na visoka o{tetenost se prezeme-ni itni preventivno - konzervatorski merki, koi go obezbedija bezbolniot transport na ovie ikoni vo laboratorijata za konzervaci-ja i restavracija na ikoni pri NkC-skopje, kade {to be{e primenet konzervatorsko-re-stavratorskiot tretman.so istra`uva£kite raboti e konstatira-no deka vrz Carskite dveri bile prezemeni odredeni nestru£no izvedeni intervencii, koi bile izvr{eni vo intervalot od krajot na 19-ot i po£etokot na 20-ot vek.Nizata korekcii prezemeni na predelot na ikonopisot, so koi bile korigirani i po-polneti o{tetenite mesta, prethodele na nizata od drveni dodavki, koi gi popolnile o{tetenite i otpadnati delovi od degradira-nite drveni nosa£i (crt.3). Na toj na£in se determiniraat dva vida in-tervencii, koi me|usebno go diferenciraat: periodot na nivnoto sozdavawe, na£inot na koj e izvr{ena intervencijata, stilot, kori-steniot materijal, procentot na izvr{enata destruktivnost vrz originalot, kako i stepe-not na o{tetnost na ikonata vo procesot na nivnoto aplicirawe.

ovie intervenci bile izvr{eni so edin-stvena namena za korekcija, prikrivawe ili mo`nost za sanacija na zateknatite o{tetuvawata na ikonata. site bile vo funk-cija na vozobnovuvawe na celosnata sodr`ina na Carskite dveri kako oltarni, ikonostasni vrati.

Vidovi intervencii

1. Prvoizvr{enite intervencii se prepozna-tlivi kako grundni intervencii i ne zavisele od podredenosta na sistemskite sloevi, tuku od zafatenata o{tetena ili otpadnata origi-nalna masa od povr{inski ili dlabinski raz-meri. so prvata intervencija site zateknati o{tetuvawa bile sanirani so grunden, cvrst nanos: a). o{tetuvawata od vidot otpa|awe na boe-niot sloj i podlogata bile sanirani so tenok grunden sloj {to gi popolnuval o{tetuvawata na predelot na ikonopisot. Prekriena e otvo-renata drvena povr{ina so nova gruba podlo-ga vo crvena boja. b). o{tetuvawata od vidot degradiranost na drvnata masa so otpa|awe na delovi od drve-niot nosa£ bile sanirani so podebeli grun-dni podlogi, koi ja popolnuvale i zamenuvale otpadnatata drvna masa i bile tonirani vo dve boi: crvena i `olta.2. vo periodot na 20 vek i ma{inskata obra-botka na drvoto, primeneta e vtorata inter-vencija vrz Carskite dveri so koja bile zame-neti site o{teteni delovi od drveniot nosa£ na predelot na ramot i dvata gorni ku{aka od zadnata strana so novi, ma{insko obraboteni letvi.

1 M. M. Ma{ni}, Carskite dveri (1580/81) od yi-daniot ikonostas na crkvata Sv. Nikola [op-sko Rudare - osvrt na umetni~kite vrednosti na deloto i na negovata za{tita, Muzejski glasnik 4, Kratovo 2007, 131-144.

172

Prvi intervencii - grundni oboeni plombi

se razlikuvaat dva vida grundovi, po svojata mestopolo`ba, oboenost, debelina i cvrsti-na na slojot:a.) Rozenikaviot grund e vo tenok sloj pozi-cioniran na mestata na predelot na ikono-pisot i gi popolnuva o{tetuvawata, odnosno otpa|aweto na ikonopisot zaedno so podloga-ta. Ima kalcium karbonaten sostav - CaCO32 (sl.4).

2 Primerok - rozev grund - Me{avina od kalcitna faza (CaCo3) i K/Na. Al2O3. 6 SiO2) kako osnovni komponenti kako i amfibioli (alkidni silika-ti) i ne pove}e od 5-10% amorfna faza na SiO2, kako primesi. vo sostavot na navedenite glavni mineralni komponenti i mineralni primesi se vklopuvaat sodr`inite na SiO2, Al2O3, CaO, MgO, K2O i Na2O, a voedno se sovpa|aat hemiskata i

Sl. 1. Carskite Dveri na ikonostasot vo crkvataFig. 1. The Royal Doors on the iconostasis, in side the church

rentgenostrukturnata analiza. koli~inata na navedenite 5-10%SiO2, koi se detektirani vo he-miskata analiza i pri toa ne pripa|aat na navede-nite mineralni fazi, a istite ne se doka`ani so rentgenostrukturalnata analiza kako kristalna mineralna faza, uka`uva na postoewe na amorfna faza na SiO2 vo navedenata koli~ina. sulfatite se minorna primesa, najverojatno kako posledi-ca na sekundarni procesi na hemiska reakcija na kalcitot vo prisustvo na sulfurni gasovi i niv-na rekristalizacija vo oblik na sulfati. Zagu-bata na `arewe na 600*s iznesuva 7,97% i istata pretstavuva sodr`ina na organska materija. vi-dot na organskata materija e od nepoznatao pote-klo i za nejzino determinirawe se potrebni drug vid na analizi. Zagubata na `arewe na 1000*s e integralna, {to zna~i deka vo nea se sodr`ani organskite materii, kako i SO2 od kalcitna-ta faza. sodr`inata na 0,87% Fe2O3 uka`uva na nezna~itelno prisustvo na pigment.

Silikatna hemiska analiza na primerokot

SiO2 Al2O3 Fe2O3 CaO MgO Na2O K2O SO3 z.`. z.`. Σ(%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 600*C 1000*C (%) (%) (%) 23.03 5.55 0.87 34.52 1.60 1.65 1.32 0.75 7.97 30.54 99.83

Analizite se izraboteni vo Tehni~ko - metalur{ki fakultet - skopje od prof. d-r slo-bodan Bogoevski i pom.asis. Bo{ko Bo{kovski

173

Grundnite intervencii {to se evidenti-rani na predelot na ikonopisot, vsu{nost, pretstavuvaat markirani, lokalni mesta, koi vo odreden period bile zateknati kako o£igledni otpa|awa na podlogata i ikonopi-sot i ja naru{ile celokupnosta na ikonograf-skata sodr`ina. Novaneseniot grunden nanos nema pravilna nivelacija na povr{inskiot sloj, {to govori za odredeni otstapki vo od-nos na negovoto nanesuvawe: osven na lokalno o{tetenite mesta, toj preo|a i vrz delovi od ikonopisot, so {to e naru{ena ramnomerno-sta na negoviot povr{inski sloj. b.) so tekot na vremeto, odredeni tekovni o{tetuvawa evoluirale vo procentot na za-fatenata povr{ina, {to bilo pri£ina za nastanatite intervencii od pojak karakter, koi se evidentirani kako podebeli naneseni sloevi. vo nivniot sostav e identifikuvan kalcium karbonat, a po na£inot na negovoto slojno nanesuvawe karakterizira fizi£ki svojstva karakteristi£ni za fresko-malte-rite. Dlabinskite o{tetuvawa, koi go opfa}ale ne samo povr{insiot sloj, tuku i del od volumenot na drveniot nosa£, bile sanirani so malterni podlogi. (sl.5,1 i 5,2), koi bile naneseni vo dupkite i sozdale takanare£eni ,,grundni plombi,, koi so svojata cvrstina ovozmo`ile zatnuvawe na site otpadnati ili o{teteni mesta od drvnata masa. sanacijata (6,1) se odvivala ne samo na zagrozenite drve-ni podlogi, mehani£ki o{teteni ili napadna-ti od crvojadina, tuku i na otpadnatite drvni glu`dovi, koi sozdale otvor od prednata i od zadnata strana. Dlabinskite o{tetuvawa naj-prvin bile popolnuvani so sodr`ina od kono-peni vlakna (sl.6,2) i mali kam£iwa, koi dej-stvuvale kako ,,armaturna podloga,,(sl.6,3)

za gorenanesenata pofina grundna masa (sl. 6,4). ovoj vid na redewe na grundnite sloevi e tipi£en za malternite fresko-podlogi.3 Vtora intervencija - drveni dodavki na ori-ginalniot drven nosa£

Intervenciite vrz predelot na drveniot nosa£ se izvr{eni vo periodot me|u dvete svetski vojni i se posledni vo redot na evi-dentirani nestru£ni intervencii na Carski-te dveri. Intervenirano e so otstranuvawe na degra-diranite delovi preku zasekuvawa na gnilite mesta do ,,zdravoto drvo,, pod prav agol. ot-stranuvaweto na delovi od originalnata masa govori za odredena destrukcija vrz origi-nalnata povr{ina. Ma{inski obrabotenite

Sl. 2. Detaq, ikonopisFig. 2. Detail, iconostasis

Sl. 3. Crte` so pretstava na intervenciiteFig. 3. The drawing showing the interventions

3 Fresko-malteri - vo tri sloja na nanesuvawe, se diferenciraat kako prv sloj na malter, koj e najgrub po sostav, vtor sloj i tret sloj na mazna podloga ,,Prv Erusalemski rakopis ili Erminija na Dionisij od Furna (M. Medi}, Stari slikar-ski priru~nici, Beograd 1999, 149); Tajna `ivopi-sawa, - prevod sa ruskog Neboj{a kova~evi}, 49; M. k. Hozo, Slikarstvo, metode slikawa, mate-rijali, saraevo 1991, 617; N. Brki}, Tehnologija slikarstva, vajarstva i ikonografija, 17.

174

Sl. 4. Rozenikav grund od intervenciiteFig. 4. Rose-tinted gesso used in the interventions

Sl. 5,1. i 5,2 Dvobojna grundna plomba(avers/revers)

Fig. 5,1. and 5,2. Two colored gesso filing(obverse/reverse)

Sl. 6,1. Tenok bel malter `olto oboenFig. 6,1. Thin white mortar colored in yellow

Sl. 6,2; 6,3; 6,4. Tri sloja na bel malter(konopeni vlakna, pesok i fin povr{inski sloj

`olto oboen)Fig. 6, 2; 6, 3; 6, 4. Three layers of white mortar (rope

fibers, sand, and fine yellow colored upper layer)

Sl. 7,1. i 7,2. Drveni dodavkiFig. 7, 1 and 7, 2 wooden supplements

175

novi lajsni se vmetnuvale na zase£enite me-sta i na toj na£in se postignala prividna re-konstrukcija na delovite {to nedostigale od profiliraniot ram (sl.7,1 i 7,2). o£igledni se i odredenite kosi zasekuvawa, koi slu`ele za povtorno vra}awe i prikovuvawe na metal-nite klamfi vo novonapravenite le`i{ta. od zadnata strana se smeneti gornite ku{aci od dvete krila na dverite, a na istite mesta se prikovani novi, so golemi `elezni kli-novi. severnata dvera ve}e bila otcepena vo gorniot del na dva dela, a prikovaniot goren ku{ak gi soedinil dvata dela. so tek na vre-meto nastanala diletacija na drvenite otce-penite delovi, koja e regulirana so primene-tiot konzervatorski tretman.Ma{inski lesno obrabotlivoto lipovo drvo e koristeno za site drveni dodavki vo vto-rata intervencija. kako posledica na ovoj posovremen tretman, drveniot nosa£ na Car-skite dveri gi integrira site ovie drveni dodavki vo svojata sodr`ina, oddavaj}i eden eklekti£en izgled na poedine£no tretirani drveni delovi.Na grundnite, isto kako i na drvenite do-davki, ne e evidentiran nikakov za{titen sloj na lak ili za{titen premaz za drvo.

Destrukcii od intervenciite

vo odnos na stepenot na izvr{enata de-strukcija vrz originalot, dvete nestru£no izvr{eni intervencii mo`e da gi klasifi-cirame vo dve kategorii:- Grundni intervencii - Iako fizi£ki cvr-sti po svojot kompakten sostav, ovie grundni sloevi od prvata intervencija ne predizvika-le nikakvi posledovni o{tetuvawa na origi-nalnite okolni sistemski sloevi od ikonata, do koi ili vrz koi bile postaveni.

- Drveni intervencii koi vo procesot na podgotvitelnata faza otstranile del od de-gradiranata masa na drvenite nosa£i ili prepokrile del od ikonopisnata povr{ina, pozicioniraj}i novi drveni delovi i so toa go o{tetile originalot.

Oboenosta na intervenciite

site grundni i drveni dodavki bile obo-juvani so limon `olta4 i crvena boja (sl.8), so koi bilo intervenirano direktno na site novoprikovani letvi. Na severnoto krilo: prikovanata nadol`na letva vrz ikonopisot od profiliraniot ram na vnatre{nata spoj-ka i gornata letva na del od lakot; kako i na ju`noto krilo: gornata i dolnata strani£no prikovana letva na spojkata, go dooblikuvaat krajniot izgled na Carskite dveri, vra}aj}i ja formata na drvenite nosa£i. ovaa dvobojnost e nanesena i na site grun-dni fragmenti {to oslikuvaat odredena geo-metriska podredenost. Crveno oboeniot krst (sl.9) na hitonot na arhangel Gavril najvero-jatno prodol`uval vo horizontalna i verti-kalna pozicioniranost, a so toa go oddeluval gornoto od dolnoto pano. Crvenata oboenost na severanata dvera e vo vid na borduri£ni crveni lenti, koi gi ograni£uvale `olto oboenite povr{ini.Za da se postigne ovaa oboenost, bez razlika dali se protegala na drvena ili grundna pod-loga, pridodadena e edna profilirana lajsna nad vnatre{no izdignatiot ram {to go pret-stavuva kov£e`ecot. Prikovanata letva-bi-nija na severnoto krilo (sl.10) po celata ver-tikalna dol`ina, bezmilosno go prepokrila krajniot del na ikonopisot. Taa e oboena vo `olta boja i crvena borduri£na lenta na spojkata na vratite. Dvete pridodadeni letvi

Sl. 8 . Fragment od dvobojna intervencijaFig. 8. Fragment of a two colored intervention

Sl. 9. Krstovidna postavenost narozenikaviot grund

Fig. 9. Cross shape layout of the rose-tinted gesso

176

Sl. 10. Binija -sredi{no prikovanai oboena drvenaintervencijaFig. 10 Binding- thewooden coloredintervention, nailed inthe middle

Sl. 11. Crte` za mo`na rekonstrukcija naoboenosta na intervenciite

Fig. 11. Drawing for the possible reconstruction ofthe colored interventions

Sl. 12. Detaq od zadnata strana -siv grundkako za{titen sloj na drveniot nosa£

Fig. 12. Detail from the back side- grey gesso as aprotective coating for the wooden support

Sl. 13. Mikro snimka na siviot grund inegoviot sostav

Fig. 13. Micro snapshot of the grey gesso and itscontent

Sl. 14. Detaq odsevernata dvera/pozicija na zelenooboenata zadninaFig. 14. Detail from thenorth door/ green coloredbackdrop

Sl. 15. Vo tek na konzervatorski tretman -prilepuvawena kov£exeto

Fig. 15. During the conservation treatment-affixingthe casket

Sl. 16. Le`i{ta na tokarenite pioni,strani£no na lakot

Fig. 16. Holes for inserting the lathe made pins,arch side

177

na gorniot i na dolniot del od vnatre{nata spojka na ju`nata dvera se oboeni vo crvena boja. vakvata dvobojnost ja zateknuvame i na grun-dnite plombi od pojak karakter, vrz koi e nanesen premaz na `olta boja ili crveno pi-gmentiran sloj. Ne mo`eme konkretno da gi pozicionirame oboenite predeli i formata na povr{inata {to ja zazemale, bidej}i nastanala odredena torzija na platnoto, no mo`e da se pretpo-stavi deka ovaa dvobojna igra gi presekuvala gornite slikani partii od dolnite so hori-zontalna lenta i deka so prekrstuvaweto na edna vertikalna i edna horizontalna crvena linija, koja{to e evidentirana na severnoto krilo, vo vid na krstovi se podeleni dvete krila (sl.11). Preku vizuelnata rekonstrukcija od zatekna-tite fragmeni na oboenite grundovi e dobie-na mo`nata geometriska postavenost, koja so `oltata boja ja odlikuva severnata dvera, vo £ija centralnost e postaven crveniot krst i kontrasno na nea crveno oboenata ju`na dve-ra, vo £ija centralnost e postaven `oltiot krst.

obojuvaweto na grundovite so prvata inter-vencija, posledovno go nalo`ila i obojuvawe-to na drvenite dodavki na vtorata interven-cija.

Originalen ikonopis, sistemski sloevi

originalniot ikonopis i negovite sistemski sloevi se karakteristi£ni po izborot na kru-pno i grubo tkaenoto leneno platno, grundna-ta siva podloga od prednata i od zadnata stra-na (sl.12), kako i osnovnata paleta na kori-stenite tonovi. Celosnata slikarska izvedba e izvedena ve{to, a od tehni£ko-tehnolo{ki aspekt se odlikuva so odredena reduciranost vo izborot na poekskluzivni slikarski ma-terijali. Alternativnata primena na oker bojata za tonirawe na zadninata, kako i `ol-tata boja za oreolite na svetcite, vo zamena za karakteristi£niot zlaten fon, e edna od isklu£itelnostite na ovoj ikonopis.Grubo izrabotenite, masivni drveni talpi otkrivaat lo{ izbor na glu`dovita drvena povr{ina i neve{ta obrabotka na drveni-ot nosa£. Celata monolitna tabla najprvin bila koso profilirana so ram od site stra-ni, a potoa prese£ena na dva dela, koi gi di-menzionirale dvete krila na dverite. Bidej}i so presekuvaweto po sredinata e sozdadena vnatre{nata spojka na dverite, posledovno se prikovani drveni letvi od istorodno drvo, so koi e postignata visinata i {iro~inata na profiliraniot ram i celosniot konti-nuitet na formiranoto kov£e`e. Debelite

Sl. 17,1; 17,2; 17,3. Detaq od fresko`ivopisotvo crkvata so boeni intervencii vo crvena,bela, `olta i sina bojaFig. 17., 1; 17, 2; 17, 3. Detail from the frescopaintings inside the church with red, white, yellow, andblue color interventions

178

`elezni klinovi {to slu`ele za nivnoto prikovuvawe od prednata strana, predizvi-kale otpa|awe na posledovno nanesenite si-stemski sloevi od podlogata i ikonopisot.Isklu£itelno siviot grund slu`el za osnovna podloga nad prilepenoto platno od prednata strana, kako i za za{titen sloj na drvenata povr{ina od zadnata strana. Siviot grund so krupnozrnesta struktura, dosta krut, vo svo-jot sostav identifikuva kalcium karbonat, a negovata oboenost e postignata preku prime-site na mali par£iwa jaglen so £esti£ki od crven oker (sl.13), koi prirodno se koristele vo podgotovkata za obezmastuvawe na drvena-ta tabla, no i kako armaturen dodatok vo pr-vonaneseniot sloj od podlogata.4 Za oslikuvawe na ikonopisot se koristeni pigmenti od mineralno poteklo i toa: crveniot oker (Fe2O3) i jaglen crnata boja za postignuvawe na maslinestata boja na arhitekturata, crveniot oker za zadninata, auripigmentot (As2S3) za `oltite oreoli, ultramarinot (Na2Al6Si4O24) za sinata ode`da na car solomon, olovno belata boja 2PbCO3 Pb(OH)2 za o`ivkite, cinoberot za pla{tot i dr.5 originalniot ikonopis karakteristi£en vo sistemskite sloevi se razlikuva od tra-dicionalno koristenata bela podloga, bo-lus, i zlatnata zadnina, koi pretstavuvaat specifi£na majstorija na ikonopiscite kaj ikonite.6 ovaa odlika e odraz na skudnosta vo koristeweto poskapi slikarski materijali,

koja nastanala kako posledica na odredenata ekonomskata mo} vo periodot ili regionot.Nezabele`itelno e i edno fragmentarno obojuvawe vo zelena boja, evidentirano na vnatre{niot ram na severnata dvera. Toa zapo£nuva od dolnata polovina na ikona-ta. Nanesena e boja so krupnozrnest zelen pigment, koja najverojatno simboli£no go ozna£uva zemniot element vo odnos na ne-besniot, koj e pretstaven so oker zadninata (sl.14).

Konzervatorski tretman

konzervatorskiot tretman gi opfati site konzervatorski postapki za konsolidacija na drvenite nosa£i i na originalnite slikarski sloevi. Procesot za otstranuvawe na inter-venciite be{e reduciran do nivo na otvo-rawe i za{tita na originalniot ikonopis, a del od drvenite intervencii se ostaveni kako svedo{tvo za dooformuvawe na celinata i sev-kupniot integritet na drvenite nosa£i. Pri-menet e kombiniraniot metod po mehani£ki i hemiski pat vo odnos na otstranuvaweto na intervenciite, £isteweto na stariot lak i zacvrstuvaweto na drvnoto tkivo.Za podobro pasuvawe na dvata otcepeni dela od severnata dvera, otkovani se zadnite dva gorni ku{aci samo od ednata strana, so {to e ovozmo`eno podobro pasuvawe i nivno prile-puvaweto. Prilepeni se i site novoprikovani {ti~ki {to bea izmrdani od le`i{tata (sl.15).Zacvrstuvaweto na degradiraniot drven nosa£ e vr{eno po pat na injektirawe i to-pewe so paraloiden rastvor (B-72 vo 3,5,8 i 10% ksilol i toluol-1:1)7 od zadnata strana,

Sl. 18. Mikro snimka - sino obojuvawe/identifikacija na proteinsko vrzivo

Fig. 18. Micro snapshot of blue coloring/identifiedprotein bondage

Sl. 19. Mikro snimka - rozenikav grund/oboen po celata visina na slojot

Fig. 19. Micro snapshot of pinkish gesso/ painted onthe entire layer

4 M. K. Hozo, Slikarstvo, Metode slikanja, Materijali, Svjetlost, Sarajevo, 1991, 116.5 Hemiski analizi: svetlana Mamu£evska -Miqkovi}, biohemi£ar pri NkC - skopje 6 sistemski sloevi - Milorad Medi},, stari slikarski priru£nici II, Beograd 2002. Erminija porodice Zografski, 1728 -115; Prvi Jerusalimski rukopis Dionisije iz Furne 20, 21, 493-495.

7 Injektiraweto se vr{e{e postepeno so odredeno vremetrawe na su{livost na injektiraniot sloj i novo injektiraniot pojak rastvor

179

a od prednata strana preku injektirawe tut-kalen rastvor (od 5, 8 i 12%). so ja£inata na paraloidnata smola od zadnata strana e anu-lirana nastanatata konveksnost na vratite od prednata strana. Poroznoto i dosta rastresito leneno platno e zateknato vo zna£itelno potklobo£ena so-stojba, vo koja nastanale odredeni distorzii (previtkuvawa, izvitkuvawa) na oslikaniot ikonopis, poradi oslabenite potki i nit-ki. Zatoa se pristapi kon podolgotrajno na-topuvawe so tutkalno lepilo (5-8%), koe ovozmo`i dovolno vreme za pozicionirawe i prilepuvawe na ikonopisot, a vo isto vreme, so ova natopuvawe e ovozmo`eno zacvrstu-vawe i inpregnirawe na drvenata povr{ina vrz koja se prilepuva{e platnoto. site osla-beni potki i nitki od platnoto se zategnati i prilepeni na kraevite.Poradi visokiot stepen na ispostenost, vr-zovnata mo} na starata podloga se revita-lizira so natopuvawe na 5 do 8 % tutkalen rastvor vrz predelot na ikonopisot, a site potklobo£ni delovi se vrateni preku injekti-rawe na 10% tutkalen rastvor. Natalo`enata ne£istotija i preostanatiot degradiran lak se otstraneti po hemiski pat so pulpi od etil alkohol i terpentin (1:1).Grundnite intervencii se otstranuvani po mehani£ki pat, a od drvenite dodavki e ot-straneta edinstveno dol`inskata lajsna, koja pokriva{e del od ikonopisot na profilira-niot ram od severnoto krilo.starata, preostanata podloga e koristena za izvr{eniot retu{, koj nalikuva na delumno tonska rekonstrukcija i gi dooblikuva mono-hromatskite o{teteni partii od ikonopisot.

Drvenata povr{ina od dolnata polovina na ikonata, na koja e otpadnat ikonopisot, e fiksirana i sanirana od crvojadnite izletni otvori preku injektirawe na 10-12% tutkalen rastvor. Dvata £epa od grundnite interven-cii, so koi bile popolneti glu`dovite dupki od drvoto se otstraneti vo povr{inskiot sloj, a dlabinskiot del e ostaven vo vid na zatvore-na plomba. Celata predna strana e za{titena so prirodnosmolen za{titen lak.konzervatorsko-restavratorskiot tretman ja zaokru`i i analognata rekonstrukcija na ne-kolku tokareni pion£iwa, koi se postaveni selektivno na odredeni le`i{ta, strani£no vo gornite laci. (sl.16). Izvedeni se vo lipo-vo drvo i tonirani vo nijansa bliska do ori-ginalniot ton na drveniot nosa~ .

Zaklu£ok

vo periodot na intervenciite Carskite dve-ri od s.[opsko Rudare, koi pretstavuvale edinstvena ikonografska celina vo stara-ta crkva na sv.Nikola, se tretirani zaedno so preostanatiot ansambl, koj se sostoi od slikani freski i oslikani ikoni na yidani-ot ikonostas. Poradi toa i tretmanot {to e izvr{en vrz niv, vo odnos na zateknatite o{tetuvawa e izvr{en vo stilot na fresko-podlogite.so malterni intervencii e intervenirano i na o{tetuvawata na fresko sodr`inite, na popre~nite (horizontalni) napuknuvawa-ta predizvikani od tektonskite vlijanija i na mehani~kite o{tetuvawa vo predelot na o~ite i glavite na svetcite. sporedbeno so grundnite intervencii izvr{eni na Car-

Sl. 20. Detaq od nadvore{nata fasada na staratacrkva Sv. Nikola od [.Rudare (opalska bre£a)

Fig. 20. Detail from the façade of the old church St. Nicholasat Shopsko Rudare (opal breccia)

Sl. 21. Pogled na dvete crkvi vo [.Rudare,nadvore{ni fasadi

Fig. 21. View of the two churches at Shopsko Rudare,facades

180

Sl. 22,1 i 22,2. Izvr{en konzervatorsko-restavratorski tretman (predna i zadna stranaFig. 22, 1 and 22, 2. The accomplished conservation – restoration treatment (obverse/reverse)

skite dveri mo`e da se pretpostavi deka tie bile izvr{eni ednovremeno, vo ist period i so ist materijal.Limon `oltata i rozenikavata boja prisutni na intervenciite vrz fresko`ivopisot vo istata crkva ni dava za pravo da pretposta-vime deka se koristeni i na intervenciite na Carskite dveri, a toa uka`uva na pretpo-stavkata deka: za nastanatite ,,osve`uvawa,, na starite i o{tetni crkovni sodr`ini,8 najve-rojatno bile anga`irani istite majstori {to gi vr{ele popravkite na o{tetnite yidni i ikonski povr{ini (sl.17,1, sl.17,2 i sl.17,3).skudniot stil na prvata i na vtorata in-tervencija ja namaluva nivnata umetni£ka vrednost, no go diferencira nivoto na tehnolo{ka stru£na podgotovka. vo periodot me|u dvete svetski vojni e istaknata ulogata na krpa£ite i zanaet£iite, koi naj£esto rabo-tele kako najmena, sanira£ka sila vo starite crkovni objekti.9

vo takov sklop rabotele i majstorite na sto-larskata ve{tina, koi intervenirale na Car-skite dveri so prikovuvawe novi drveni do-davki {to ja zaokru`ile formata na lacite i nekoi otpadnati delovi od drveniot nosa~.

Fizi~ko-hemiski osobini i sostav na pi-gmentiranite grundovi

Najkarektiristi~nite grundovi koristeni na ikonata se dvata pigmentirani grunda i beliot malter. vo sostavot na ovie karbonat-ni grundovi e identifikuvano proteinsko vrzivo10(tab.1 i sl.18).

8 Preoden period - A. Nikolovski, Makedonskite zografi od krajot na 19 i po~etokot na 20 vek (Andonov, Zografski, vangelovi}), 1984, 25.

9 k. Balabanov, Ikonite vo Makedonija, Taberna-kul 1995, 176; A. Nikolovski, Makedonskite zo-grafi, 1984, 28; k. Balabanov, Galerija na ikoni vo [tip, (katalog), 1988, 18; s. Radoj~i}, Zograf 1.10 Сo transformirawe na masniot udel vo vo-lumenski se otkriva deka varta dominira nad sodr`inata od pesokot. Na eden del pesok e do-davano pove}e od 6 dela var, a napraveno e i sino obojuvawe so koe se konstatira proteinskoto vr-zilo -napraveni hemiski analizi od strana na M-r Lidija ^ukovska - dipl. hemi£ar pri NkC -skopje

181

- Sivata karbonatna podloga pod original-niot ikonopis e nanesena vo dva podebeli sloja vrz grubo tkaenoto konopeno platno. Po celata visina na slojot se identifikuva-ni ~esti~ki od jaglen i crveni ~esti~ki od `elezen oksid (Fe2O3).- Grundnata karbonatna intervencija vo rozenikava boja pretstavuva samostoen pi-gmentiran sloj (od 1-2mm), bez razlika dali e nanesen kako edinstven sloj na ikonopisnata povr{ina ili vrz malternite plombi, oboj-uvani vo `olta i rozenikava nijansa (sl.19).- Beliot malter poslu`il za popolnuvawe na podlabokite o{tetuvawa na drveniot nosa~ i e karakteristi~en so svoite tri slo-ja (prv sloj so pesok, vtor sloj so konopeni vlakna i tret, fin sloj za zaramnuvawe na povr{inata).karakteristi£nata rozenikava nijansa na prviot grund ima primesi od krupnozrnesti ~esti~ki vo varova komponenta i spored ne-govite fizi~ki osobenosti nî vodi kon pret-postavkata deka e koristen vulkanskiot tuf. sitno droben ili tol~en, toj e dlaboko pe-netriran po celiot sloj i poslu`il kako pi-gmentirano polnilo.vo reonot na isto£na Makedonija, vo kratov-sko, mineralnata karta obiluva so andenzit-ski kalcifizirani tufovi vo pove}e boi i nijansi: crven, crn, bel, zelen, `olt, rozeni-kav, svetlozelen. ovoj kamen go identifiku-vame i vizuelno na nadvore{nata fasada na arhitekturata na starata, kako i novata cr-kva sv. Nikola vo seloto [opsko Rudare i e karakteristi£en skoro za celiot kratovski reon (sl. 20). Fizi~ko-hemiskite karakteristiki na vul-kanskiot tuf (po hem. sostav pretstavuva alumosilikat), koj so tek na vremeto e modi-ficiran i pove}e ili pomalku stvrdnat, so vekovi bil prirodno koristen vo kumanov-sko-kratovskiot region. Golem del od crkvi-te vo ovoj region se izgradeni od obrabote-ni dacitsko-andenzitski tufovi vo razni formi. vo zavisnost od toa vo koj predel se nao|a crkvata, za nejzinata izgradba se kori-steni tufovi od najbliskata okolina i zatoa boite na kamenot {to e koristen za izgradba na crkvite e razli~en (starata i novata cr-kva sv.Nikola vo s. [.Rudare - crvena(sl.21); starata crkva vo s. Zabel - rozova; starata cr-kva sv.\or|i vo s. staro Nagori~ane - rozova; starata crkva sv.Nikola -sv.\or|i vo s.orah - siva; crkvata vo s. kowuh - zelena). Pigmentite dobieni od niv se od redot na

neorganski pigmenti od mineralno poteklo (zemjenite pigmenti i metalnite oksidi) i prirodno se poka`ale kako pootporni vo re-akcijata {to nastanuva so varta. vo procesot na praveweto na malterite se koristeni pro-teinskite vrziva (jajce, gumiarabika, tutka-lo, kazein). opalskata bre~a pripa|a vo redot na vulkan-ski tufovi i e iskoristena na fresko inter-venciite, kako i na grundnite intervencii na ikonata Carski dveri, a nejzinite osobenosti se doka`ani kako postojan materijal, koj vo procesot na su{ewe na malterite i negovoto isparuvawe ne sozdava nikakva reakcija so originalniot ikonopis. Toa zna~i deka osven za obojuvaweto, ovoj materijal ne slu~ajno bil koristen i poradi negovite fizi~ki oso-bini, koi se u{te neiscrpno se koristat kako sovremen grade`en materijal.Opalskata bre~a11 se u{te se koristi vo so-vrementite fasadni malteri, kako dodatok za obojuvawe na malterite i e so izrazito crvena boja. so melewe na istata se dobivaat fini granulacii i toa: - Dvapati melena opalska bre~a ( > od 90 mi-krona12), koja se upotrebuva kako dodatok na hidrocementi, hidromalteri, kiselootporni podovi i dr. - opalska bre~a - drobena i granulirana (od 0 do 2mm), koja se koristi za fasadni malteri.- opalska bre~a - drobena i granulirana (od 2-4mm; 4-8mm i 8-16mm), koja se koristi za izrabotka na teraco (podovi, yidovi i teraco plo~ki).ogromnoto bogatstvo na vulkanski nanosi od pepel (tuf), so koj obiluva kratovskiot reon, im bilo ostaveno vo nasledstvo na starite i novite, sovremeni majstori vo domenot na grade`ni{tvoto.

11 Crvena tula - BRE^A (hemiski sostav: SiO2 -64,37; Al2O3 -13,58;Fe2O3 -3,55; TiO2 - 0,51; MgO-0,18; Na2O -0,82; gubitok pri `arewe - G@-4,91); (vlaga-0,71%; CaO-0,25-pr`ewe; so3-0,43; H2o-0,96 - isparlivost); (mineralen sostav: kvarc -32,70%; ortoklas - 30,58%; andenzit -3,06%; Al2O3 -5%, kako i Mg, Na, Ti -0,91%); (fizi~ki osobini: higroskopnost -0,8%; Ph -7,1%; nasipnost -3%, vlaga -1,25%; Mt-5,10%; Hy-7,12%) - analizite se napraveni vo REPUBLI^kIoT ZAvoD ZA IsPITUvAWE NA MATERIJALI -QUBQA-NA, pobarani od strana na ,,sileks Nemetali,, - kratovo)- Zdravko Tom~evski - dipl.rudarski in`ewer vo ,,sileks,,12 Finosta na melewe do - 90 mikroni i e ista kako i goleminata na zrnoto na cementot

182

Angelina POPOvSKA

IDENTIFICATION OF THE UNPROFESSIONAL INTERVENTIONS AND CONSERVATIONTREATMENT ON THE ROYAL DOORS FROM SHOPSKO RUDARE

Summary

The Royal Doors from Shopsko Rudare are icons that have been severely damaged, which has altered in to-tal lost of larger portions of their painting. As result of the ongoing process of deterioration these doors also represent an example of works that have been treated unprofessionally.The unknowledgeable interventions that the sanctu-ary doors acquired through the course of time are displayed by distinct mortar fillings used to seal the

damaged parts of the painting, as well as the woodensupplements.In accordance to the historical aspect the conserva-tion treatment was directed in removing parts these previous interventions and presenting the original icon painting with minimal tone retouching.The Royal Doors after the conservation were movedfrom their original location and became exhibits in the NI Museum of Kratovo.

vo ovoj slu~aj go potvrduvame negovoto kori-stewe kako lokalen segment i vo slikarijata ili majstorijata na lokalnite rabotilnici, koi neizbe`no go koristele vo svoite sli-karski podlogi ili malterni intervencii.

* * *

Eklekti£niot izgled vo kombinacija na pre-ostanat star ikonopis i neotstraneti drveni dodavki, ja prezentira ikonata Carski dveri

kako ikona vo postvizantiski stil, nadopol-neta i dooformena so drvni intervencii od ponov period. konzervatorsko-restavrator-skiot tretman go respektira{e svedo{tvoto na dvata perioda {to go poddr`uvaat celosni-ot integritet na ikonata (sl. 22,1 i sl. 22,2). Carskite Dveri od [opsko Rudare go dobi-vaat statusot na muzejski ekponati od visoka va`nost i denes pretstavuvaat del od galeri-skata zbirka vo NU Muzej - Galerija vo kra-tovo.