Izpitna pola 1

Dr`avni i z p i tn i cente r

[ i f r a k a n d i d a t a :

*M05241111*

Petek, 2. september 2005 / 90 minut

Ta pola ima 16 strani.

C

Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~ki: kandidat prinese s seboj nalivno pero ali kemi~ni svin~nik, svin~nik HB ali B, plasti~no radirko, {il~ek,

`epni ra~unalnik in geometrijsko orodje. Kandidat dobi list za odgovore.

NAVODILA KANDIDATU

Pazljivo preberite ta navodila. Ne obra~ajte strani in ne re{ujte nalog, dokler vam nadzorni u~itelj tega ne dovoli.

Prilepite kodo oziroma vpi{ite svojo {ifro v okvir~ek desno zgoraj na tej strani in na list za odgovore.

Pri re{evanju nalog izberite en odgovor, ker je samo en pravilen, in sicer tako, da obkro`ite ~rko pred njim. Naloge, kjer bo izbranih ve~ odgovorov, bodo to~kovane z ni~ to~kami.

Zaupajte vase in v svoje sposobnosti.

@elimo vam veliko uspeha.

Odgovore v izpitni poli obkro`ujte z nalivnim peresom ali kemi~nim svin~nikom. Na list za odgovore jih vna{ajte sproti. Pri tem upo{tevajte navodila, ki so na njem.

Pri ra~unanju uporabite podatke iz periodnega sistema na ~etrti strani izpitne pole.

SPLO[NA MATURA

RIC 2005

FIZIKA

2 M052-411-1-1

KONSTANTE IN ENAČBE, KI VAM BODO V POMOČ

težni pospešek 29, 81 m sg

�

�

hitrost svetlobe 8 13, 00 10 m sc

�

� �

osnovni naboj 19

01,60 10 A se

�

� �

atomska enota mase 27 21,66 10 kg 938 MeV cu� �

� � �

Avogadrovo število 26 1

A6, 02 10 kmolN

�

� �

splošna plinska konstanta 3 1 18, 31 10 J kmol KR� �

� �

gravitacijska konstanta 11 2 26,67 10 N m kgG� �

� �

influenčna konstanta 12 1 1

08, 85 10 A s V m�

� � �

� �

indukcijska konstanta 7 1 1

04 10 V s A m�

� � �

� � �

Boltzmannova konstanta 23 11, 38 10 J Kk

� �

� �

Planckova konstanta 34 156,63 10 J s 4,14 10 eV sh

� �

� � � �

Stefanova konstanta 8 2 45,67 10 W m K�

� � �

� �

2

0

0

22

0

0

2

0

0

2

0

GIBANJE

2

2

12 2

sin

cos

sin

r

s vt

s vt

at

s v t

v v at

v v as

t

v r

a r

s s t

v s t

a s t

� �

�

�

�

� �

� �

�

�

� �

� �

� �

� � � �

�

�

�

�

� �

1 2

2

2

0

3

nt

SILA

konst.

m mF G

r

t

r

F ks

F pS

F k F

F gV

F ma

G mv

F t G

M r F

p gh

�

�

� �

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� �

�

�

�

��

� �

� �

�

2

k

p

2

pr

p prk

2

ENERGIJA

2

2

konst.2

v

A F s

mvW

W mgh

ksW

AP

t

A W W W

A p V

p gh�

�

� � �

�

� �

�

�

�

�

� � �

�

� � �

�

�

M052-411-1-1 3

0

0

0

0

1 2

2

2

2

ELEKTRIKA

4

2

2

2

e

e

e

e

e

e

e

eI

t

e eF

r

F eE

AU E s

e

e

S

E

e CU

SC

l

CUW

Ww

V

Ew

U RI

lR

S

P UI

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� � �

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� �

�

�

0

0

0

0

2

2

2

MAGNETIZEM

sin

2

sin

cos

sin

2

2

F I l B

F IlB

F ev B

I

Br

NI

Bl

M NISB

B S BS

U lvB

U SB t

Ut

LI

N S

Ll

LI

W

Bw

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� �

�

� �

�

�

�

�

� � �

�

�

�

�

�

�

�

i

i

i

m

m

� � �

� �

�

� �

0

0

0

0 0

2

0 0

0

0

(1 )

1

NIHANJE IN VALOVANJE

2

2

2

sin

1

2

cos

mt

k

lt

g

t LC

c

N

d

Pj

S

E cB

j E c

j j

v

c

v

c

��

�

�

�

�

� �

��

� �

�

� �

� �

� �

�

�

�

�

�

� �

�

0

4

TOPLOTA

3

2

mn

M

pV nRT

l l T

V V T

A Q W

Q cm T

Q qm

W kT

TP S

l

j T

�

�

�

�

� �

� �

�

�

�

�

�

�

�

�

� �

�

�

�

�

�

0

1 2

2 1

OPTIKA

sin

sin

1 1 1

c

nc

c n

c n

f a b

�

�

�

� �

� �

1 2

f

f i k

f n

min

2

0 0

1 2

MODERNA FIZIKA

2

ln2

t

t t

W h

W A W

W W

hc

eU

W mc

N N N e

A Nt

�

�

�

�

�

�

� � �

�

� �

�

�

� �

�

4 M052-411-1-1

relativna atomska masa

simbol

vrstno število

ime elementa

PE

RIO

DN

I S

IST

EM

EL

EM

EN

TO

V

I

VIII

1,01

1

II

III

IV

V

VI

VII

4,00

2

6,94

3

9,01

4

10,8

5

12,0

6

14,0

7

16,0

8

19,0

9

20,2

10

23,0

11

24,3

12

27,0

13

28,1

14

31,0

15

32,1

16

35,5

17

40,0

18

39,1

19

40,1

20

45,0

21

47,9

22

50,9

23

52,0

24

54,9

25

55,9

26

58,9

27

58,7

28

63,6

29

65,4

30

69,7

31

72,6

32

74,9

33

79,0

34

79,9

35

83,8

36

85,5

37

87,6

38

88,9

39

91,2

40

92,9

41

95,9

42

(97)

43

101

44

103

45

106

46

108

112

48

115

49

119

50

122

51

128

52

127

53

131

54

133

55

137

56

139

57

179

72

181

73

184

74

186

75

190

76

192

77

195

78

197

79

201

80

204

81

207

82

209

83

(209)

84

(210)

85

(222)

86

(223)

87

(226)

88

(227)

89

(261)

104

(262)

105

(266)

106

(264)

107

(269)

108

(268)

109

140

58

141

59

144

60

(145)

61

150

62

152

63

157

64

159

65

163

66

165

67

167

68

169

69

173

70

175

71

232

90

(231)

91

238

92

(237)

93

(244)

94

(243)

95

(247)

96

(247)

97

(251)

98

(254)

99

(257)

100

(258)

101

(259)

102

(260)

103

47

vodik

H

He

Li

Be

B

C

N

O

F

Ne

Na

Mg

Al

Si

P

S

Cl

Ar

K

Ca

Sc

Ti

V

Cr

Mn

Fe

Co

Ni

Cu

Zn

Ga

Ge

As

Se

Br

Kr

Rb

Sr

Y

Zr

Nb

Mo

Tc

Ru

Rh

Pd

Ag

Cd

In

Sn

Sb

Te

I

Xe

Cs

Ba

La

Hf

Ta

W

Re

Os

Ir

Pt

Au

Hg

Tl

Pb

Bi

Po

At

Rn

Fr

Ra

Ac

Rf

Db

Sg

Bh

Hs

Mt

Lantanoidi

Ce

Pr

Nd

Pm

Sm

Eu

Gd

Tb

Dy

Ho

Er

Tm

Yb

Lu

Aktinoidi

Th

Pa

U

Np

Pu

Am

Cm

Bk

Cf

Es

Fm

Md

No

Lr

litij

natrij

kalij

rubidij

cezij

francij

berilij

magnezij

kalcij

stroncij

barij

radij

skandij

itrij

lantan

aktinij

titan

cirkonij

hafnij

rutherfordij

vanadij

niobij

tantal

dubnij

krom

molibden

volfram

seaborgij

mangan

tehnecij

renij

bohrij

železo

rutenij

osmij

hassij

kobalt

rodij

iridij

meitnerij

nikelj

paladij

platina

baker

srebro

zlato

cink

kadmij

živo srebro

bor

aluminij

galij

indij

talij

ogljik

silicij

germanij

kositer

svinec

dušik

fosfor

arzen

antimon

bizmut

kisik

žveplo

selen

telur

polonij

fluor

klor

brom

jod

astat

helij

neon

argon

kripton

ksenon

radon

cerij

torij

prazeodim

protaktinij

neodim

uran

prometij

neptunij

samarij

plutonij

evropij

americij

gadolinij

kirij

terbij

berkelij

disprozij

kalifornij

holmij

ajnštajnij

erbij

fermij

tulij

mendelevij

iterbij

nobelij

lutecij

lavrencij

M052-411-1-1 5

1. Hitrost telesa je vektorska količina. Kaj to pomeni?

A Hitrost ima samo velikost.

B Hitrost ima samo smer.

C Hitrost ima lahko ali samo velikost ali samo smer.

D Hitrost ima velikost in smer hkrati.

2. Tabela kaže odvisnost lege od časa. Kateri graf pravilno kaže odvisnost hitrosti od časa za to gibanje?

� � st 0 1 2 3 4 � � mx 0 5 10 15 20

v

t

v

t

v

t

v

t A B C D

3. Človek sedi na konju. Opazovani sistem sta jezdec in konj. Katera od naštetih sil je notranja sila?

A Teža konja.

B Sila podlage na konja.

C Teža jezdeca.

D Sila jezdeca na konja.

4. Med padanjem delujeta na padalca teža gF in sila upora

uF . Kako izračunamo pospešek

padalca?

A u

m

gF F

a�

�

B u

m

gF F

a�

�

C m

gF

a �

D u

m

Fa �

6 M052-411-1-1

5. Zemlja privlači človeka s silo, ki jo imenujemo teža. Tretji Newtonov zakon pravi, da med

Zemljo in človekom deluje sila, ki je teži nasprotno enaka. Na kaj deluje ta sila?

A Na človeka.

B Na Zemljo.

C Na Zemljo in na človeka.

D Na težo.

6. Katera trditev velja za rezultanto zunanjih sil, ki delujejo na enakomerno krožeče telo?

A Rezultanta sil je nič, saj je gibanje enakomerno.

B Rezultanta sil je nič, saj se velikost hitrosti ne spreminja.

C Rezultanta sil ni nič, saj se velikost kotne hitrosti spreminja.

D Rezultanta sil ni nič, saj se smer hitrosti spreminja.

7. Na opazovano telo delujejo tri sile, ki ležijo v isti ravnini. Na kateri sliki so sile v

ravnovesju?

1F���

2F���

3F���

1F���

2F���

3F���

1F���

2F���

3F���

1F���

2F���

3F���

A B C D

8. Kaj velja za težo in kaj za maso kamna, ko ga astronavti prinesejo z Lune na Zemljo?

A Teža in masa ostaneta nespremenjeni.

B Teža se zmanjša, masa se ne spremeni.

C Teža se ne spremeni, masa se zmanjša.

D Teža se poveča, masa se ne spremeni.

9. Katera od spodaj zapisanih enačb predstavlja definicijo gibalne količine telesa?

A 11 2 26,67 10 Nm kgG� �

� �

B 2

1 2

FrG

m m�

C G mv�

��

�

D G F t� � ��� ��

M052-411-1-1 7

10. Telo z maso m trči s hitrostjo v�

ob steno in se od nje odbije z enako veliko hitrostjo.

Kolikšna je velikost spremembe gibalne količine telesa?

A 0

B 1

2mv

C mv

D 2mv

v�

v��

pred trkom po trku

11. V kolikšnem času opravimo delo A , če ga opravljamo s stalno močjo P ?

A t AP�

B 1

tPA

�

C P

tA

�

D A

tP

�

12. Telo z maso m vržemo navpično navzgor z začetno hitrostjo v�. Zračni upor zanemarimo.

Kateri od spodnjih grafov pravilno kaže odvisnost potencialne energije telesa od njegove

kinetične energije?

kW

pW

kW

pW

kW

pW

kW

pW

A B C D

8 M052-411-1-1

13. V posodi z vodo položimo enako veliki kocki s prostornino 3100 cmV � . Prva kocka je iz

snovi z gostoto 3

12, 0 g cm�

�

� , druga pa iz snovi z gostoto 3

20,5 g cm�

�

� . V obeh

primerih kocki izpodrineta nekaj vode. Katera od spodnjih izjav je pravilna?

A Prva kocka izpodrine dvakrat toliko vode

kakor druga kocka.

B Druga kocka izpodrine dvakrat toliko vode

kakor prva kocka.

C Obe kocki izpodrineta enako količino vode.

D Vodo izpodrine samo prva kocka, ker druga

kocka plava.

1�

2�

14. Idealni plin je zaprt v posodi s prostornino V . Temperatura plina je T , tlak plina je p .

Kolikšen je tlak tega plina, ko plin stisnemo na prostornino 0, 5V in ga pri tej prostornini

segrejemo na temperaturo 2T ?

A p

B 2p

C 4p

D 8p

15. V posodi s stalno prostornino je idealni plin s temperaturo T . Molekule plina imajo

povprečno velikost hitrosti v . Temperaturo plina v posodi povečamo na vrednost 2T .

Kolikšna je sedaj povprečna velikost hitrosti molekul?

A 2v

B 3v

C 2v

D 4v

M052-411-1-1 9

16. S katerim od spodnjih izrazov je definirana specifična toplota plina pri stalnem tlaku?

A n

p

Wc

m T

��

�

B p

Qc

m T�

�

C p

A Qc

m T

��

�

D p

p Vc

m T

� ��

�

17. Stena ima debelino d in površino S . Narejena je iz snovi s toplotno prevodnostjo � . Pri stalni temperaturni razliki T� teče skoznjo toplotni tok P . Želimo jo izolirati tako, da bo toplotni tok skozi steno pri enaki temperaturni razliki za polovico manjši. S katero od spodnjih možnosti lahko to dosežemo?

d

2

��

d

4��

2

dd

2��

2

dd

2

��

2

dd

A B C D

18. Kaj je elektronvolt?

A Osnovni naboj.

B Enota za napetost.

C Enota za naboj.

D Enota za energijo.

10 M052-411-1-1

19. Med ploščama kondenzatorja je homogeno električno polje z jakostjo 11000 V m

� . Razmik

med ploščama je 3, 0 cm . Kolikšna je napetost med eno od plošč in točko, ki je točno v

sredini med ploščama?

A 0 V

B 15 V

C 30 V

D 500 V

20. Kapaciteti kondenzatorjev na sliki sta 2, 0 F� in 4, 0 F� . Kolikšna je skupna kapaciteta

kondenzatorjev v takšni vezavi?

A 0, 75 F�

B 1, 33 F�

C 3, 0 F�

D 6, 0 F�

1C 2

C

U

21. Na sliki je vezje, v katerem so štirje enaki uporniki. Na katerem od upornikov je največja

napetost?

A Na uporniku 1.

B Na uporniku 2.

C Na uporniku 3.

D Na uporniku 4.

2

4 3

1

22. Kolikšno povprečno moč troši električna peč z uporom 22 � , če jo priključimo na vir

izmenične napetosti z amplitudo 311 V ?

A 2200 W

B 3110 W

C 3420 W

D 4840 W

M052-411-1-1 11

23. Na kateri sliki so pravilno narisane ekvipotencialne črte v ravnini, na kateri ležita enako

velika naboja z nasprotnima predznakoma?

A B

C D

24. Gostota magnetnega polja je na mestu A dvakrat večja kakor na mestu B. Katera izjava

velja za gostoto energije magnetnega polja na mestih A in B ?

A Gostota energije magnetnega polja je v A štirikrat večja kakor v B.

B Gostota energije magnetnega polja je v A dvakrat večja kakor v B.

C Gostota energije magnetnega polja je v A enaka kakor v B.

D Gostota energije magnetnega polja je v A osemkrat večja kakor v B.

25. Primarna tuljava idealnega transformatorja je priključena na izmenično napetost 120 V .

Sekundarna tuljava ima 500 ovojev, na njej pa izmerimo napetost 15 V . Koliko ovojev

ima primarna tuljava?

A 8

B 750

C 1800

D 4000

12 M052-411-1-1

26. Po treh dolgih žicah tečejo tokovi 1

1, 0 AI � , 2

2, 0 AI � in 3

2, 0 AI � . Kam je

usmerjena magnetna sila na žico, po kateri teče tok 2

I ? Razdalje med žicami in smeri

tokov so označene na sliki.

A Sila je usmerjena proti žici s tokom 1

I .

B Sila je usmerjena proti žici s tokom 3

I .

C Sila je usmerjena pravokotno na ravnino,

v kateri ležijo žice.

D Magnetna sila je enaka nič.

1I

2I

3I

a 1

2a

27. Graf kaže hitrost težnega nihala v odvisnosti od časa. Kaj velja v trenutku 1t , ki je označen

na sliki?

A Nihalo je v ravnovesni legi.

B Nihalo ima največjo kinetično energijo.

C Nihalo je najbolj odmaknjeno od

ravnovesne lege.

D Nihalo ima najmanjšo potencialno energijo.

v

t

1t

0

28. Nitno nihalo sestavlja dolga vrvica, na koncu katere je privezana majhna plastenka, iz

katere kaplja voda. Nihalo izmaknemo iz ravnovesne lege in merimo frekvenco nihanja. Na

začetku, ko je plastenka še polna vode, niha nihalo s frekvenco ��

. Kolikšna je frekvenca

nihanja, ko izteče četrtina vode (maso plastenke lahko zanemarimo)?

A ��

B 2��

C 4

3��

D 3

4��

M052-411-1-1 13

29. Dva različna nihajna kroga imata enaki tuljavi in različna kondenzatorja. Nihajni čas v

krogu s kondenzatorjem 1

C je dvakrat daljši od nihajnega časa v krogu s kondenzatorjem

2C � �01 02

2t t� . Kolikšno je razmerje med kapacitetama kondenzatorjev 1

C in 2

C ?

A 1

2

1

4

C

C�

B 1

2

1

2

C

C�

C 1

2

2C

C�

D 1

2

4C

C�

30. Po vrvi potuje transverzalno valovanje, ki ga kaže slika. V kateri smeri se giblje delec vrvi

v točki A ?

A Gor.

B Levo.

C Dol.

D Desno. A

smer potovanja valovanja

31. Kateri pojav kaže slika?

A Interferenco valovanja.

B Dopplerjev pojav.

C Lom valovanja.

D Uklon valovanja.

14 M052-411-1-1

32. Uklonsko mrežico lahko uporabimo za določanje valovnih dolžin svetlobe. Kateri od

naštetih pojavov to omogoča?

A Odboj svetlobe.

B Interferenca svetlobe.

C Odvisnost lomnega kvocienta od valovne dolžine svetlobe.

D Odvisnost absorpcije od valovne dolžina svetlobe.

33. Svetloba pada pod kotom 30� na mejo med prozorno snovjo in zrakom. Svetloba se po

prehodu meje širi pod lomnim kotom 60� . Kolikšen je lomni količnik te prozorne snovi?

A 1, 33

B 1, 52

C 1, 73

D 2, 0

30�

60�

snov

zrak

34. Predmet postavimo pred lečo. Slika je pomanjšana in bliže leči kakor predmet. Katera od

spodnjih slik pravilno kaže nastanek slike?

F Fp s

F Fp s

A B

F Fp s

F Fp s

C D

M052-411-1-1 15

35. Vodikov atom preide iz drugega vzbujenega stanja v prvo vzbujeno stanje. Energijska

razlika med stanjema je 1,9 eV . V kateri del spektra elektromagnetnih valovanj uvrščamo

svetlobo, ki jo odda pri tem prehodu?

A Infrardeče sevanje.

B Vidna, rdeča svetloba.

C Ultravijolično sevanje.

D Rentgensko sevanje.

36. S svetilko svetimo na fotokatodo in merimo odvisnost toka skozi fotocelico od napetosti na

fotocelici. Meritev ponovimo pri treh različnih vrednostih osvetljenosti fotokatode

� �f1 f2 f 3j j j� � . Valovna dolžina svetlobe je v vseh primerih enaka. Kateri od grafov

pravilno kaže odvisnost toka skozi fotocelico od napetosti?

fI

U

f 3j

f 2j

f 1j

fI

U

f 1j

f 2j

f 3j

A B

fI

U

f 1j

f 2j

f 3j

fI

U

f 1 f 2 f 3; ;j j j

C D

37. Elektrone v katodni cevi televizije pospešimo z napetostjo 15000 V . Kolikšno najmanjšo

valovno dolžino imajo lahko fotoni, ki nastanejo z zavornim sevanjem elektronov v steklu

zaslona?

A 8, 0 nm

B 0, 80 nm

C 28, 0 10 nm

�

�

D 38, 0 10 nm

�

�

16 M052-411-1-1

38. Katera od navedenih trditev je pravilna?

A Delci alfa zlahka prodrejo skozi 1, 0 cm debelo plast svinca.

B Delce beta lahko odklanjamo z električnim poljem.

C Delci gama so jedra vodikovega atoma.

D Delce gama lahko odklanjamo z magnetnim poljem.

39. Vzorec A ima trikrat daljši razpolovni čas kakor vzorec B. Koliko atomov vzorca A ima

enako aktivnost kakor 202, 0 10� atomov vzorca B?

A 201, 0 10�

B 202, 0 10�

C 206, 0 10�

D 208, 0 10�

40. V nekem planetarnem sistemu okrog zvezde krožita planeta X in Y . Planet Y je od

zvezde dvakrat bolj oddaljen kakor planet X . Planet X za en obhod porabi eno leto.

Koliko časa porabi za en obhod planet Y ?

A 0, 5 leta.

B 2, 0 leta.

C 2, 8 leta.

D 8, 0 leta.

1r

2 12r r�

zvezda X

Y