Val III

1

Val III

2

III. gimnazija Maribor, Gosposvetska cesta 4 Ravnatelj: Janez Pastar, prof. telefon: 250 40 41 Pomočnica ravnatelja: mag. Milena Pintarič 250 40 42

nadomešča: Zdenka Fišer, prof. Tajnica: Nika Jakab 250 40 40 Šolska svetovalna služba: Branka Grošelj, prof. 250 40 44

Zvonka Krajnc, prof. Knjižnica: Aleksandra Fekonja, prof. 250 40 49 Fax: 250 40 60 Spletno mesto: http//:www.tretja.si Uradne ure za starše: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 13.00 do 14.00,

ob ponedeljkih od 13.00 do 16.00

Zvonjenje

dopoldan popoldan

1. ura 07.00 – 07.45 13.05 – 13.50 2. ura 07.50 – 08.35 13.55 – 14.40 3. ura 08.40 – 09.25 14.45 – 15.30 4. ura 09.45 – 10.30 15.45 – 16.30 5. ura 10.35 – 11.20 16.35 – 17.20 6. ura 11.25 – 12.10 17.25 – 18.10 7. ura 12.15 – 13.00 18.15 – 19.00

Val III

3

Spoštovani vsi tisti, ki boste v prihodnjem šolskem letu »naši«!

Ne glede na to, da še ne vemo, kdo ste, mnogi izmed Vas pa boste z nami v naslednjih štirih letih, se iskreno veselimo, da se lahko Vam in Vašim staršem predstavimo. Ste pred eno izmed pomembnejših odločitev v življenju; izbirate srednjo šolo in z njo pot do univerze oziroma do kvalitetne izobrazbe, ki bo v enotnem evropskem prostoru kaj veljala.

V našem glasilu in na naših spletnih straneh boste našli dovolj informacij, ki jih bomo z živo besedo in s predstavitvami na informativnih dnevih še popestrili. Pravzaprav ni omembe vrednih skrivnosti na štiriletni poti do splošne ali poklicne mature. Od Vas pričakujemo le to, da v šoli prisluhnete profesorjem pri pouku, vajah in ostalih aktivnostih ter dejavnostih in sami aktivno sodelujete, doma pa postorite še vse tisto, kar je potrebno, in to počnete samo pet dni v tednu, štiri tedne v mesecu, deset mesecev v letu in v zaporedju štirih let. Ves kolektiv III. gimnazije Maribor sistematično usmerja svojo strokovno dejavnost na vsa tista področja, ki z dobrimi metodami učenja in pouka dijakom čim bolje in čim bolj kvalitetno posredujejo znanje; prav to pa je osnova za vse tiste dejavnosti, ki bodo v 21. stoletju zahtevale od ljudi prilagodljivost, spremembe poklica, navajanje na vseživljenjsko izobraževanje. Upravičeno lahko izpostavimo dejstvo, da smo ena izmed prvih štirih slovenskih splošnih gimnazij, ki so se podale na pot posodobitve poučevanja in uvajanja novih metod in oblik dela že pred štirimi leti. V tem času so se nam vsako leto pridružile nove šole, projekt, ki se imenuje Didaktična prenova gimnazijskega izobraževanja, pa bo ob zaključku zajel vse slovenske gimnazije. Če si se odločil, da boš gimnazijec – še več, da boš to na III. gimnaziji Maribor, je dobro, da veš, v kaj se podajaš. Naj program nekoliko podrobneje predstavim. Novi zakon o gimnazijah (UL RS, št. 12/96, 59/01) predvideva dve vrsti gimnazij: splošne in strokovne. III. gimnazija Maribor je ena izmed trenutno štiriinpetdesetih splošnih gimnazij v državi. Namen gimnazijskega programa je v prvi vrsti razvijanje znanj, sposobnosti in spretnosti, potrebnih za nadaljnji študij:

Val III

4

• globalni celostni pristop v izobraževanju, ki temelji na celovitosti sveta in soodvisnosti znanj z različnih področij,

• razvijanje discipliniranosti kot pogoja za interdisciplinarno razumevanje sveta, • spodbujanje interesa za teoretična znanja, • razvijanje možnosti samostojnega, kritičnega mišljenja in presojanja, • razvijanje zavesti o pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru, • razvijanje dejavne odgovornosti do sebe, drugih ljudi in naravnega ter družbenega

okolja. Glede na dejstvo, da učenec samo z uspešno opravljeno maturo pridobi srednjo izobrazbo, seveda pa še ne poklica, je smiselno, da se za gimnazijski program odločijo učenci, ki so zavestno izbrali dolgotrajnejše šolanje in so vztrajni, imajo razvite delovne navade, imajo solidno predznanje iz osnovne šole pri "glavnih" predmetih, skratka: vsi tisti, ki so pripravljeni v šolskem letu dobršen del dneva nameniti šoli oziroma šolskim dejavnostim v najširšem pomenu besede. Vsem tistim, ki ste se odločili za sodelovanje z nami, sporočam, da bomo samo za vas organizirali začetek srednješolske poti v ponedeljek, 4. septembra 2006. Skupaj se bo z vašim uspešno zaključenim šolanjem z maturo končalo tudi prvo desetletje novega tisočletja.

Janez Pastar, prof., ravnatelj III. gimnazije Maribor

Val III

5

SPLOŠNE INFORMACIJE Program gimnazija Srednješolski izobraževalni program gimnazija traja štiri leta in se zaključi s splošno maturo. V primeru omejitve vpisa v program gimnazija za kandidate, ki bodo zaključili 9. razred osnovne šole v šolskem letu 2005/2006, se upoštevajo naslednja merila: 1. točke, pridobljene z učnimi uspehi v 9. razredu osnovne šole:

• zaključne ocene obveznih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, geografija, zgodovina, fizika, kemija, biologija ter športna vzgoja),

• boljše zaključne ocene dveh izbirnih predmetov in ocena splošnega učnega uspeha.

Z učnim uspehom kandidat lahko dobi največ 70 točk. 2. točke, pridobljene po drugih merilih: 2.1. zlata in srebrna priznanja, pridobljena iz največ treh različnih tekmovanj v 9. razredu, in sicer: Cankarjevo, Stefanovo, Preglovo, Vegovo, Proteusovo priznanje, priznanje iz zgodovine, angleškega ali nemškega jezika. Zlato priznanje šteje 5 točk, srebrno priznanje šteje 3 točke. Z drugimi merili kandidat lahko dobi skupaj največ 15 točk. 2. 2. Drugi dosežki Svet šole je lahko najkasneje do 1. septembra 2005 določil dejavnosti, ki bi jih šola upoštevala kot dodatna merila. Tega Svet šole III. gimnazije Maribor ni storil, ker meni, da so zadostna ostala merila. Merila za izbiro je določilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Predmetnik

predmet 1. letnik št. ur / teden.

2. letnik št. ur / teden.

3. letnik št. ur / teden.

4. letnik št. ur / teden.

Slovenščina 4 4 4 5 Matematika 4 4 5 5 Prvi tuji jezik (ang. / nem.)

3

3

3

4

Drugi tuji jezik (nem. / ang. /fra.)

3

3

3

3

Zgodovina 2 2 2 2 Športna vzgoja 3 3 3 3

Glasba 2 / / / Likovna umetnost 2 / / /

Geografija 2 2 3 / Biologija 2 2 2 / Kemija 2 2 2 /

Val III

6

Fizika 2 2 2 / Psihologija / / 3 / Sociologija / 3 / / Filozofija / / / 2 Informatika 2 2 / /

Obvezne izbirne vsebine

90 ur letno

90 ur letno

90 ur letno

30 ur letno

Izbirni predmeti za pripravo na maturo

predmet 4. letnik št. ur / teden.

Matematika (višja raven)

5

Prvi tuji jezik (višja raven)

2

Drugi tuji jezik (osnovna raven)

2

Drugi tuji jezik (višja raven)

2

Zgodovina

3

Geografija

3

Biologija

4

Kemija

4

Fizika

4

Psihologija

5

Sociologija

5

Filozofija

6

Informatika

2

Vsako leto oblikujemo skupine dijakov za izbirne predmete glede na njihove prijave v tretjem letniku in v skladu z normativi, ki jih predpiše MŠZŠ. Posebnost naše šole je, da bodo imeli dijaki od šolskega leta 2006 /2007 na izbiro za pripravo na maturo tudi predmet informatika.

Val III

7

Obvezne izbirne vsebine Obvezne izbirne vsebine (OIV) opredeljuje 33. člen zakona o gimnazijah. Delijo se na vsebine, obvezne za vse dijake, ter na vsebine, ki jih dijaki prosto izbirajo. Naša šola jih izvaja v dveh strnjenih sklopih, septembra in junija. Vsebine, obvezne za vse dijake vsebina

letnik termin izvedbe

število ur

Državljanska kultura

3.

junij

15

Knjižnično -informacijska znanja

1.

september, junij

15

Kulturno -umetniške vsebine

vsi

vse leto

15

Športni dnevi

vsi

vse leto

35

Zdravstvena vzgoja

1.

september

15

Vzgoja za družino, mir in nenasilje

2.

september

15

Vsebine, povezane s prosto izbiro dijakov (organizira jih III. gimnazija Maribor)

vsebina

letnik

termin izvedbe

organizator

LOGIKA 2., 3. september aktiv MAT, FIL

EKSKURZIJE 1., 2., 3.,

4. junij

september aktiv SLO, TJ

g. ravnatelj in razredniki NARAVOSLOVNI TABOR –

EKOLOGIJA

2., 3.

junij

aktiv BIO (Veronik, prof. ) NARAVOSLOVNI

TABOR - ASTRONOMIJA

2., 3.

poljuben

aktiv FIZ (Ul Može, prof.) OBVLADOVANJE TIPKOVNICE

vsi

september

aktiv INF

PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO

vsi

vse leto

PED ( Krajnc, prof. )

PRVA POMOČ 3. september zunanji izvajalec UČENJE ZA UČENJE

vsi

september

aktiv PSI

VERSTVA IN ETIKA

vsi

september

aktiv ZGO ŠOLA V NARAVI 1. junij aktiv KEM, GEO, BIO ŠPORTNI TABOR 2. junij aktiv ŠVZ FILMSKI KROŽEK vsi vse leto SLO ( Šket Fakin, prof.)

Val III

8

Vsebino izvedemo, če je dovolj prijavljenih dijakov. Vsebine, povezane s prosto izbiro (dijaki jih lahko opravljajo izven III. gimnazije Maribor):

• glasbena šola • športni in plesni treningi • pevski zbor ali druga kulturno-umetniška dejavnost • tečaji jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj • aktivna udeležba v šolskem krožku • gledališki, filmski, glasbeni abonmaji • raziskovalna naloga • tekmovanja v znanju • sodelovanje v raznih društvih ( npr. v gasilskem, naravovarstvenem … ) • druge vsebine po presoji šole.

Program predšolska vzgoja Srednješolski izobraževalni program predšolska vzgoja traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Dijaki oziroma dijakinje pridobijo strokovni naziv vzgojitelj oziroma vzgojiteljica predšolskih otrok. Za vpis v ta program je k prijavnici za vpis potrebno priložiti zdravniško potrdilo, s katerim dijak(-inja) dokazuje, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje po tem programu. Predmetnik

predmet

1. letnik št. ur / teden.

2. letnik št. ur / teden.

3. letnik št. ur / teden.

4. letnik št. ur / teden.

Slovenščina 4 4 4 4 Tuji jezik I

(ang. / nem.) 3

3

3

3

Matematika 3 3 3 2 Zgodovina 2 2 2 / Geografija 2 2 2 / Sociologija / 2 / / Informatika 2 / / / Biologija 2 2 2 /

Val III

9

Kemija 2 2 / / Fizika 2 2 / /

Športna vzgoja 2 2 2 3 Glasba z metodiko

3 2 2 2

Instrument individualno, 15 minut

individualno, 15 minut

individualno, 15 minut

individualno, 15 minut

Likovna kultura z metodiko

2

3

2

2

Ples z metodiko 2 1 1 1 Psihologija / / 2 3 Pedagogika / / 2 3 Higiena z

gospodinjstvom /

/

3

/

Tečaji s področja športa

drsanje - 1 teden v septembru

smučanje - 1 teden pozimi

plavanje - 1 teden v septembru

/

Hospitacije / 2 2 2 Praktično

pedagoško delo /

/

/

6

Delovna praksa / 1 teden na leto 1 teden na leto / Interesne dejavnosti

96 ur letno

96 ur letno

96 ur letno

64 ur letno

Interesne dejavnosti Namen interesnih dejavnosti je razbremeniti dijake. Interesne dejavnosti pomenijo razširjanje in poglabljanje splošnega znanja in posebnih znanj, povezanih s cilji programa. Naša šola jih izvaja v dveh strnjenih sklopih, septembra in junija. Vsebine, obvezne za vse dijakinje in dijake

vsebina letnik

termin izvedbe

število ur

Ogledi gledaliških, filmskih, glasbenih predstav, likovnih razstav

vsi

vse leto

18

Seznanitev s kulturnimi in z zgodovinskimi znamenitostmi okolice

1.

junij

6

Ogled UKM in seznanitev z informacijskim sistemom COBISS

1.

september

6

Športni dnevi

vsi

vse leto

18

Zdravstvena vzgoja

1.

september

18

Val III

10

Obvezne vsebine, povezane z izobraževalnim programom

vsebina letnik

termin izvedbe

število ur

Metode učenja, motivacija

2.

september

6

Naravoslovni ali ekološki dan

vsi

junij

6

Spoznavanje poklicnega področja

vsi

junij

12

Vsebine, povezane s prosto izbiro dijakinj in dijakov:

• glasbena šola • športni in plesni treningi • pevski zbor ali druga kulturno -umetniška dejavnost • tečaji jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj • aktivna udeležba v šolskem krožku • gledališki, filmski, glasbeni abonmaji • raziskovalna naloga • tekmovanja v znanju • sodelovanje v raznih društvih ( npr. v gasilskem, naravovarstvenem … )

Val III

11

Šolska knjižnica Knjižnica je odprta od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.00, v petek pa od 8.00 do 15.00. Nekaj informacij iz knjižničnega reda:

• vpis v knjižnico je brezplačen • rok izposoje gradiva je 14 dni • naenkrat si dijak lahko izposodi

največ 6 knjig • v knjižnico ni dovoljeno prinašati

hrane in pijače • garderobo in torbe je potrebno

odložiti ob vhodu v knjižnico • izgubljene knjige je potrebno

nadomestiti z novimi • za poškodovane knjige je potrebno

povrniti stroške popravila. Učencem je s pomočjo COBISS/OPAC-a omogočeno samostojno iskanje gradiva v lokalni bazi knjižnice z računalnikom, ki je v čitalnici, ali pa z domačim računalnikom (cobiss.izum.si). V knjižnici dobijo dijaki prvih letnikov dijaške izkaznice, ki hkrati služijo tudi kot knjižnične izkaznice. Trenutna cena izkaznice je 1000 tolarjev, za izdelavo izkaznice pa je potrebna priložiti tudi fotografijo. Učbeniški sklad Novo sprejeti dijaki dobijo ob vpisu na našo šolo naročilnico za učbeniški sklad. Vsa potrebna navodila so na naročilnici, zato prosimo, da jih pozorno preberete. Izpolnjeno in podpisano naročilnico je potrebno vrniti do na naročilnici navedenega datuma v šolsko knjižnico. Trenutno imamo na voljo 90 kompletov učbenikov za program gimnazija in 45 kompletov za program predšolska vzgoja. Ker je število omejeno, je z naročilom potrebno pohiteti. Ko kompleti poidejo, dijakom, ki so naročilnico oddali, vendar kompleta niso dobili, to sporočimo po pošti, tako, da lahko učbenike še pravočasno nabavijo v knjigarni.

Aleksandra Fekonja, prof.

Val III

12

Lep dijaški pozdrav! Sem Nina Kuzma, dijakinja 3. c-razreda in opravljam funkcijo predsednice Dijaške skupnosti III. gimnazije Maribor.

Zagotovo vas zanima, kaj je dijaška skupnost. To je skupnost dijakov oziroma predsednikov posameznih razredov, ki se sestaja in skrbi za dobro počutje dijakov, za dobre odnose med dijaki in profesorji itd. V dijaški skupnosti dijaki sodelujemo in zbiramo ideje. Organiziramo na primer okrogle mize, proslave in zbiramo različne ideje, ki jih posredujemo gospodu ravnatelju. Trenutno se najbolj zavzemamo za to, da bi naša šola dobila nove garderobne omarice, v katerih bi dijaki lahko shranjevali svoje

stvari. Sodelujemo tudi z Dijaško organizacijo Slovenije ali DOS-om. Kot predsednica Dijaške skupnosti III. gimnazije Maribor se redno udeležujem sestankov, ki jih prirejajo na različnih koncih Slovenije. Novega predsednika DOS-a smo volili septembra. Novi predsednik je Jernej Štromajer. Dijaška organizacija Slovenije ali krajše DOS je stanovska skupnost vseh slovenskih srednješolcev, s sedežem v Ljubljani. Je nepolitična, nestrankarska in nevladna organizacija, ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Slovenije. DOS zastopa in združuje prek 105.000 dijakov in 162 srednjih šol Slovenije. Dijaška organizacija Slovenije je polnopravna članica OBESSU-ja (Organizing Bureau of European School Student Unions) - Evropske zveze dijaških organizacij. Dijakom skušamo olajšati srednješolska leta in šolanje, in sicer tako, da izboljšujemo materialno stanje srednješolcev, izboljšujemo pogoje učenja v šolah, uveljavljamo in varujemo pravice srednješolcev, zagotavljamo delovanje srednješolcev v interesnih aktivnostih, utrjujemo vpliv dijakov na učne procese, povezujemo srednješolce doma in jih predstavljamo na tujem, poleg tega pa povečujemo kvaliteto odnosov med srednješolci in profesorji ter informiramo in povečujemo vpliv srednješolcev na dogajanje v civilni družbi. Delo v skupnosti dijakov je zanimivo in upam, da se nam boš naslednje šolsko leto pridružil tudi ti. Naj svoje besedilo zaključim z mislijo Paula Coelha iz njegove knjige Alkimist: »Če si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.«

Predsednica dijaške skupnosti III. gimnazije Maribor, Nina Kuzma

Val III

13

Predaja ključa Verjetno že veste, kaj pomeni "predaja ključa", saj ste nekaj podobnega doživeli že v osnovni šoli. Gre za različne igre oz. tekmovanje med razredi, kjer dobi zmagovalni razred za nagrado velik ključ. To prireditev pripravijo četrti letniki. Razred, ki pridobi ključ, je naslednje šolsko leto t.i. glavni razred, ki prireja razne "čage". Zmagovalni razred ob koncu šolskega leta spet priredi tekmovanje med razredi za ključ in ga preda zmagovalnemu tretjemu razredu. To tekmovanje poteka na šolskem dvorišču ali v šolskem parku. Prisotni so številni dijaki iz vseh letnikov in paralelk. Tekmovanje si ogledajo tudi naši profesorji, saj se četrti letniki takrat poslovijo od njih. Na naši šoli smo doživeli že več različnih tipov iger, kot so tekmovanje v plesu, petju, ličenju (fantje so morali naličiti dekleta), veriga iz oblačil, testi znanja ( koliko je 2+2:2) in še mnogo več. Seveda se vsako leto zgodi tudi kaj zanimivega. Včasih ne poteka vse po načrtu, spet drugič je rezultat izenačen. Letos pa imamo prav posebno situacijo. V šolskem letu 2005/2006 si je ključ prislužil 3. f-razred (sedaj 4. f-razred), vendar je ključ skrivnostno izginil in od takrat ga nihče ni videl, razen razred, ki je bil tako spreten, da je ključ uspel ukrasti. Kdo je bil to, ostaja skrivnost. Če bi 4. f -razred izvedel, kateri razred skriva ključ in bi imel za to dokaz, bi ga ta razred moral vrniti lastnikom. Take in podobne prireditve in »spletkarije« popestrijo življenje dijakinjam in dijakom na III. gimnaziji Maribor.

Sara Jane Robinson, 3. c-razred

Val III

14

PRI POUKU Pri pouku tujih jezikov

Quelqu'un

Est-ce que vous connaissez un homme qui est intelligent, courageux, gentil et souriant?

Il adore la musique et il est très sympathique et interéssant.

Il a beaucoup de qualités et il n’a pas du tout les défauts.

Je pense que cet homme n’existe pas. Qu’est-ce que vous en pensez?

S’il existe je voudrais bien le connaître.

Anja Lovrenčič, 4. c-razred

Amour

Tu est divin. Tu est mon amour. Tu m’aime. Je suis ton amour.

Et moi, je t’aime. Tu est mon amour. Nous nous aimons. Nous ne sommes que notre amour.

Maja Kerneža, 4. c-razred

Val III

15

Not having, but sharing makes you happy Once upon a time a big family lived in a small house in the suburb of an enormous city. Father John and mother Mary had two daughters, Jessica and Nicole. The didn't have much money but they were truly happy because they were together, had time for one another and helped each other with their problems. The whole family worked really hard, so they could survive from month to month. Then something amazing happened. Because of his hard work John got a rise in salary. The family had been very happy till John started to take his job more seriously. Working even harder he soon got a promotion and he became the manager of the firm where he was working. The family suddenly had a lot of money. They moved into a bigger house with a swimming pool, they bought themselves new clothes and Jessica and Nicole went back to college. But John's life became very stressful because of his job so he often vent his ill temper upon Mary. He was becoming more and more agressive and he started to drink alcohol, therefore Jessica and Nicole were often beaten up by him. His wife couldn't stand the pressure of John being an alcoholic anymore and so she decided to move away from him with their daughters. After they had moved out, John started to feel very lonely. He had a lot of money, but he didn't know, what to do with it, because his family were not there with him. For hours and hours he was sitting in his chair thinking about his life. Then one day he decided to call his wife and two daughters and beg them to come back. At first they didn't want to, because they were afraid of him, but when they saw, that he had changed, they had mercy on him. They moved back to the house and the whole family were reunited. But John had to promise Mary that every month he would give money to poor families, to bring some hope back to their lives. Since then he never forgot about people who didn't have as much money as they. By helping poor people he became happy again and his wife and two daughters forgave him everything.

Sara Kager, 3. b-razred

Val III

16

Val III

17

PROJEKTI Predstavitev projekta Čez drn in strn po Pohorju

Projekt je nastal kot nova organizacijska oblika pouka ob uvajanju didaktične prenove v gimnazijah, zajel pa je 186 dijakov prvih letnikov. Zabrisali smo meje med posameznimi predmeti, namesto po predmetih pa smo delovali v delovnih skupinah.

Namen projektnega dela je bil izvesti del vsebin in dejavnosti dijakov, ki jih sicer z dijaki izvajamo pri običajnem pouku v učilnicah, v naravi. Ker vemo, da je narava naša prva in najboljša učiteljica, smo cilje projekta naravnali na učenje za življenje. Naši dijaki so tako načrtno razvijali ustvarjalno, kritično mišljenje, so improvizirali, presojali, opazovali, eksperimentirali, se prilagajali vsakodnevnim življenjskim situacijam, delali s sodobno informacijsko tehnologijo, uporabljali vire, govorno nastopali, igrali vloge novinarjev …, vseskozi pa so razvijali spoštljiv in odgovoren odnos do narave. Od meseca marca do sredine maja 2005 smo zbirali ideje za delo, oblikovali vprašanja na temo Pohorje, izvedli bibliopedagoške delavnice in se pripravljali na terensko delo. Dijaki so v maju preživeli dan, zaposleni s številnimi nalogami, ob Radvanjskem potoku in v Pokrajinskem muzeju Maribor. Naslednjega dne so analizirali rezultate dela in ustvarjali poročila ter se skoraj dobesedno čez drn in strn prebili do ponedeljka, 30. maja 2005, ko so svoje delo tudi javno predstavili. Na tej poti so oblikovali logotip projekta, vabilo na predstavitev, informativno zgibanko, poiskali so lepe misli, izrazili svoje misli, napisali po dve seminarski nalogi, zapisali in ilustrirali bonton, izdali posebno predstavitveno brošuro, izdelali plakate, poglobljeno razmišljali o odnosu do narave ter opravili še številne druge dejavnosti. Nastal je tudi kratek film, ki smo ga zaradi pogojev nastajanja – samo trije dnevi – predvajali premierno na javni prestavitvi projekta v amfiteatru Pedagoške fakultete v Mariboru. Delo dijakov in vse, kar so ustvarili v projektnih dnevih, je odmevalo tudi v širši javnosti. O delu na terenu je kratko reportažo posnela RTV Maribor, dijaki so se javljali v živo v program Radia City, njihove vtise in doživetja pa smo lahko slišali še v radijski oddaji Radia Slovenija, Gimnazium. Zapise o delu dijakov in profesorjev mentorjev smo brali tudi v Večeru in Žurnalu. Verjamem, da so številni vtisi, doživetja, znanja in spoznanja postala in ostala del vsakega posameznega dijaka ter mentorja v projektu, ki smo ga uspešno zaključili. Dijake 1. letnikov v letošnjem šolskem letu pa podobna doživetja čakajo na njihovi poti čez drn in strn.

Jasna Ul Može, vodja projektnega dela Čez drn in strn po Pohorju v šolskem letu

2004/2005

Val III

18

Projekt o Jurčiču Projekt o Jurčiču in njegovem času je potekal od sredine septembra do konca oktobra. V tem času smo obiskali razstavišče Rotovž, kjer smo si ogledali razstavo o Mariboru v 19. stoletju. Gospod, ki nas je vodil po razstavi, nam je opisal veliko zanimivih dogodkov, ki so se zgodili v Mariboru v tem času. Obiskali smo tudi časopisno hišo Večer, kjer so nas popeljali v svet novinarstva, nam povedali, kako nastane novica in nam razkazali stavbo, v kateri nastaja časopis Večer. Originalne izdaje Slovenskega naroda, časopisa, katerega urednik je bil tudi Jurčič, smo si ogledali v Univerzitetni knjižnici Maribor. Projekt, ki so ga pripravile in izvedle vse naše profesorice slovenščine z dijaki 2. letnikov gimnazijskega programa, je bil zelo zanimiv, zato smo se dijaki nekaterih razredov, med njimi tudi 2. f-razreda odločili, da bo vsak izmed nas izdelal tudi posebno mapo, v katero smo spravljali vse učne liste, ki smo jih dobili, naše zapiske in dodatne zanimivosti, ki smo jih izbrskali. Za študente, ki so v okviru svoje prakse prišli k eni od naših ur slovenščine, smo pripravili posebej zanimivo uro. Dijaki smo se razdelili v skupine in tekmovali v kvizu o Desetem bratu, ki je bil zgrajen na podoben način kot kviz Lepo je biti milijonar. S skupno močjo se nam je uspelo prebiti skozi vseh 15 vprašanj, vmes pa smo kdaj pa kdaj uporabili polovičko, glas ljudstva in celo klic v sili. Projekt je bil zanimiv in poučen. Takih projektov si dijaki želimo tudi prihodnje.

Maša Mlakar, 2. f-razred

Val III

19

Z Jurčičem skozi Maribor Z zgoraj imenovanim projektom nas je naša profesorica slovenščine, gospa Irena Šket Fakin, seznanila že na začetku šolskega leta. Takrat smo tudi že začeli brati Jurčičev roman Deseti brat in si skrbno delati dnevniške zapiske o tem. Ogledali smo si kratek film o Josipu Jurčiču in njegovem življenju, spoznali značilnosti življenjepisa, po prebranem domačem branju pa smo si ogledali še filmsko uprizoritev Desetega brata in jo primerjali z istoimenskim literarnim delom. V zanimivem skupinskem delu smo spoznali izvor besed in se ob tem navezali na Jurčičev čas. Novico, poročilo, javno obvestilo smo se učili pisati v šoli, delno tudi doma, nekateri pa so spoznali nastajanje časopisnega članka tudi v časopisni hiši Večer. Nekateri smo imeli to srečo, da smo v mariborski UK listali po originalu Jurčičevega Slovenskega naroda, vsi pa smo v Razstavišču Rotovž spoznali zgodovino Maribora oz. predvsem čas, ko je v našem mestu bival in urejal omenjeni časnik Josip Jurčič. Počasi se je bližal dan, ko smo morali svoje delo tudi javno predstaviti, in sicer pred gospo svetovalko za slovenščino, profesorji slovenščine iz drugih slovenskih gimnazij, sodelujočih pri Didaktični prenovi gimnazijskega programa, pred gospodom ravnateljem in pred učitelji iz naše šole. Imeli smo kar nekaj treme, hkrati pa smo vedeli, da smo delo ob pomoči naše profesorice dobro opravili. V prvi uri predstavitve smo bili prijetno presenečeni: kot Krjavelj se nam je predstavil dramski igralec SNG Maribor, gospod Maroševič. Mi, "vozači", ki smo za gledališke predstave zaradi voženj pogosto prikrajšani, smo uživali ob gledališki predstavitvi. Na platnu smo si ogledali tudi nekaj znamenitih Mariborčanov in Mariborčank in spoznali njihova dela – predstavitev treh naših sosošolcev. A presenečenj še ni bilo konec; sledil je namreč kratek film Z Jurčičem skozi Maribor, ki so ga pod mentorstvom naše profesorice slovenščine ustvarili "filmarji" iz 3. letnika naše gimnazije. Z govornimi nastopi in s pomočjo folij in plakatov, tudi v stilu časnika iz 19. stoletja, smo predstavili projekt. V drugi predstavitveni uri slovenščine, uri preverjanja, pa smo se v kvizu po skupinah pomerili v znanju, pridobljenem v projektu. V ocenjevalnih komisijah so sodelovali tudi prisotni profesorji. Zmaga je bila drugotnega pomena; kot bi rekel Nejc Zaplotnik – cilj nam je bila pot, v našem primeru znanje, pridobljeno v projektu. Naša profesorica slovenščine, ki je uri vodila, nas je pohvalila – ponosni smo bili nase in nanjo. Ob delu v projektu smo uživali, saj je bilo izredno zanimivo. Všeč nam je bilo, da je potekalo tudi izven šole. Lepo bi bilo še kdaj sodelovati pri kakem podobnem projektu.

Maša Stres 2. b-razred

Val III

20

Projekt Comenius Družabne igre V okviru projekta Voda nas povezuje smo dijaki in dijakinje 2. av- in 2. bv-razreda pri predmetu likovna kultura z metodiko oblikovali družabne igre na temo Reka Drava. Združili smo moči in pod vodstvom naše profesorice, gospe Katarine Goričan Pokrivač, v skupinah po svojih zamislih izdelali družabne igre, namenjene predšolskim otrokom. Želeli bi jim namreč s pomočjo igre predstaviti pomen rek za vsa živa bitja. V prikupnih družabnih igrah smo združili domišljijo, igro in znanje.

Vesna Kuhar, 2. bv-razred Potovanje po Dravski dolini V ponedeljek, 21.11.2005, se nas je šesterica dijakov drugega letnika III. gimnazije Maribor, skupaj z razrednikom, gospodom Dušanom Rojkom, ter šoferjem odpeljala na ekskurzijo po Dravski dolini. Naša prva postaja je bila hidroelektrarna Fala, kjer smo fotografirali okolje ter si ogledali reliefne oblike. Nato smo se odpeljali do Ožbalta, kjer smo storili enako kot na prvi postojanki. Med vožnjo smo reševali delovne liste, medtem pa nas je šofer pripeljal do tretje postojanke – do Podvelke. Tudi s kamero smo posneli pobočja in vznožja ob reki Dravi. Četrta postojanka je bila pri Vuhredu, kjer smo z "digitalcem" posneli še več slik in zapolnili še več kasete v kameri. Po dolgi vožnji smo le prispeli do Dravograda, kjer smo v projekt vključili še turistične dejavnosti ter jih skupaj s storitvenimi posneli. Med vožnjo smo rešili delovni list, ki je vključeval reliefne oblike, kmetijske panoge ter probleme onesnaženosti reke Drave. Na poti domov smo se v bližnji restavraciji ogreli s sadnim čajem.

Napisali: Mateja Šlebinger in Katja Orgl, 2. b-razred Vključeni v projekt: Mateja Šlebinger, Lea Mohorič, Matej Bedenik, Mitja Valentan, Uroš Marčič in Katja Orgl, 2. b-razred

Val III

21

POUK DRUGJE Geografija Mladi geografi (maturanti) počnemo veliko različnih stvari. Ob "normalnih" urah pouka geografije izvajamo tudi terenske vaje. Kar šest jih moramo opraviti, če želimo dobiti točke za maturo. Na terenu pridno opazujemo, zapisujemo, ugotavljamo, fotografiramo, pišemo poročila … in smo 100% prisotni (naj bi bili), saj je pri vsaki terenski vaji v igri 11 točk, na katere nas naš profesor prav skrbno opozarja. 16. 9. 2005 smo se v zelo zgodnjih jutranjih urah odpravili na maturitetno strokovno ekskurzijo. Smer: proti submediteranski Sloveniji. Na poti smo se nekajkrat ustavili in si privoščili malico. Pot nas je peljala do Luke Koper, ki smo si jo natančneje ogledali. Ali ste vedeli, da je velika?! Najbolj nas je prevzel terminal za avtomobile, saj je med nami veliko novopečenih voznikov. Nadaljevali smo pot proti Portorožu, kjer smo si ogledali čudo narave. Ste vedeli, da imamo klif?! Počasi smo se odpravili proti solinam. Eni smo odšli v muzej solinarstva, drugi pa so si ogledali potek pridelave soli. V muzeju smo videli veliko različnih in zanimivih stvari. Videli smo, kako so včasih živeli solinarji in njihove družine in kakšen je bil njihov način dela. Ob simpatičnih vodičih smo se dobro počutili. Sledili sta dve prosti uri po Portorožu, kjer so se nekateri prav prijetno namakali, drugi pa preizkušali nove fotoaparate. Po zanimivih ogledih in druženju nas je pot ponovno vodila v Maribor, kjer so nas že čakale naslednje terenske vaje. Juhu, maturi naproti! Pa si oglejte nekaj naših raziskovalnih utrinkov! Nina Kranjec in Jasmina Petek, 4. d-razred

Val III

22

Ura sociologije s Petrom Janušem Jesenskega 14. oktobra se je dan začel kot vsak petek. Vsi smo komaj čakali, da se konča mučnih osem ur sedenja v šoli … Vendar je bilo teh mučnih ur le šest, saj smo zadnji dve uri, torej uri sociologije, preživeli zabavno ter sproščeno. "Vzrok" te sproščenosti in zabave je bil pevec, ki ga poznamo iz glasbene oddaje Bodi idol, kjer je zmagal in se kaj kmalu ujel v ritem slovenske estrade. Peter Januš pa ni le pevec, temveč tudi študent sociologije na mariborski Pedagoški fakulteti.

Sprva smo bili malce zadržani, a smo se v družabni igri popolnoma sprostili. V bistvu smo spoznavali snov sociologije, sebe, svojo družino in Petra. Delo je potekalo dinamično, pestro, ne pa kot dolgočasno sedenje v šolskih klopeh. Izdelali smo plakate o svojih vrednotah, igrali smo se igrico poznavanja oz. predstavitve svojih staršev v različnih situacijah, na različnih krajih in se o tem tudi pogovarjali. Predvsem smo spoznali, kaj je v življenju res pomembno, spoznavali smo sami sebe in dejstvo, da je Peter Januš preprost človek, ki je včasih utrujen od "zvezdništva" in si želi nekaj časa zase. Od koncu ur smo malo izkoristili tudi njegov glas in tako nam je nekaj malega tudi zapel.

Tak način poučevanja nam je zelo všeč in ne bi bilo prav nič narobe, če bi bil prisoten tudi pri drugih urah. Zahvala za to doživetje pa gre naši profesorici sociologije, gospe Lidiji Divjak – Mirnik, ki nam je ti dve uri omogočila.

Iva Ule, 2. b-razred Malo za šalo malo za res

VODNAR Vodnarjem prinaša srečo številka 4. Če boste v prvem letniku dobili prvo oceno 4, boste na gimnaziji uspešni. Vaš dan je sobota, zato se morate največ učiti ob sobotah, saj si boste takrat največ zapomnili. Najbolje se razumete z dvojčki in s tehtnicami. Vodnarji in ribe so na isti valovni dolžini, vendar le, če imajo vodnarji glavno besedo. Pazite torej, kako se boste obnašali do profesorjev, ki so ribe. Velike probleme boste imeli z biki in devicami.

RIBI Ribam prinašata srečo številki 3 in 7, njihov srečni dan pa je četrtek. To pomeni, da boste vsak četrtek v šoli zelo sproščeni. Najbolje se boste razumeli z raki in s škorpijoni, ki vas bodo znali pomiriti. Dvojčki in strelci pa bodo poskrbeli za to, da se prelivanje solz ne bo ustavilo.

Val III

23

OVEN Ovnova srečna številka je 9, zato se boste 9. meseca zelo dobro počutili med ljudmi, ki jih boste na novo spoznali. Vaš srečni dan je torek, zato boste večino dobrih ocen dobivali ob torkih. Za vas ni težav, saj se znajdete v vsaki situaciji. Radi ste v središču pozornosti, zato pazite, kako se boste vključili v razredno skupnost.

BIK Vaša srečna številka je 6, vaš dan je petek, zato se raje učite med tednom. Čez vikend namreč najraje lenarite in se zabavate. V razredu se boste najbolje razumeli s tistimi, ki imajo podobne interese kot vi. Sicer pa se boste v novi razredni skupnosti zelo dobro počutili.

DVOJČEK Vaša srečna številka je 5, zato ne bo treba veliko truda, da bo ta številka prevladovala v redovalnici. Vaš dan je sreda. Imate veliko želja, kar pomeni, da se morate potruditi, da se vam bodo vse tudi izpolnile. Dvojčke bodo letos imeli radi vsi, saj se bo v vaši okolici vedno nekaj dogajalo.

RAK Vaši srečni številki sta 2 in 7, vaš dan je petek, zato se ob petkih sprostite in vsaj malo pozabite na šolo. Raki ste znani po pretirani občutljivosti. Pazite, v kakšno družbo se boste vključili, da ne boste razočarani. Pogosto menjavate razpoloženje, kar lahko povzroči nezaupanje vase. Bilo bi bolje, da prisluhnete svojemu srcu.

LEV Levi želite biti vedno prvi, zato je vaša številka 1. Vaš dan je nedelja. Spogledovanja ste se naučili že v zibelki, a vam večkrat povzroči težave. Pazite, kako se boste obnašali pred profesorji, saj vam ne bodo dovolili biti vedno prvi. Ko bo prvi šolski dan, ne bodite izbirčni pri iskanju prijateljev, ker boste sicer ostali sami.

DEVICA Vaš dan je sreda, zato vam bodo takrat uspele tudi najtežje stvari. Vaša srečna številka je 5. Če boste v šoli vsaj pol tako natančni in razumni kot v življenju, bo to tudi vaša ocena v redovalnici. Verjetno boste na prvi šolski dan v šoli že 15 minut pred začetkom, saj ne prenesete zamud.

Val III

24

TEHTNICA Vaša številka je 6, srečni dan pa petek, zato boste kot večina dijakov v petek radi lenarili. V razredni skupnosti boste pomirjali druge in reševali probleme. Zelo radi govorite, kar bi vas utegnilo spraviti v nevarnost pri profesorjih. Veliko zapravite za oblačila, dobre restavracije in kino, kar vas bo pogosto privedlo v denarne težave.

ŠKORPIJON Vaša srečna številka je 9, najsrečnejši dan pa torek, zato se boste ob torkih najbolje razumeli s profesorji. Vedno hočete priti stvari do dna, kar v gimnaziji zmeraj ne bo mogoče. Če vas bo kdo užalil, se boste takoj maščevali. Pazite le, da se ne boste maščevali profesorjem, saj se vam bo večkrat zdelo, da so prave pošasti, kar pa sploh ni res. Vedno želite biti vodja, zato vas bodo najbolje razumeli raki in ribe.

STRELEC Vaša srečna številka je 3, vaš srečni dan pa četrtek. Ste zelo odkriti in se nikoli ne lažete, zato ne boste imeli težav pri navezovanju novih prijateljstev. Majhne težave bodo nastopile s šolskimi pravili, ker ne prenesete predpisov. Dobro vas sprejemajo ovni in levi, saj razumejo vašo željo po svobodi.

KOZOROG Vaša srečna številka je 8, vaš srečni dan pa sobota, zato izkoristite ta dan za učenje. Kozorogi težje navezujete stike, zato bodite na prvi šolski dan bolj pogumni. Ne prenesete, da se kdo pošali na vaš račun. Ste zelo pravični, kar pomeni, da vas bodo imeli profesorji "radi". V razredu boste prevzeli vlogo organizatorja.

Sara Jane Robinson in Ines Ledinšek, 3. c-razred

Val III

25

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE Ali slišiš, kaj mi sporočajo drugi? V petek, 18.3.2005, smo imeli na naši šoli delavnico z naslovom Jaz in drugi: Ali slišiš, kaj mi sporočajo drugi? Vodila jo je magistrica Katja Košir, naša nekdanja dijakinja, sedaj zaposlena kot asistentka na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in svetovalka za mladostniške težave pri mladinski reviji COOL. Zbralo se nas je 34 dijakinj in dijakov. Bilo je poučno in zanimivo, saj smo s pomočjo delavnice spoznavali drug drugega in se pogovarjali, kako se pravilno sporazumevamo. Mislim, da bi moralo biti še več podobnih delavnic, kajti na tak način se učimo prisluhniti drug drugemu in slišati, kaj nam drugi sporočajo in kako nas sprejemajo. Po koncu delavnice sem Katjo prosila še za kratek intervju in z veseljem je privolila. Med pogovorom mi je tudi večkrat omenila, da se rada spominja šolskih let, ki jih je preživela na naši šoli in da ji ni žal,da je pri petnajstih letih izbrala prav III. gimnazijo Maribor, kajti v njej se je vedno dobro počutila. Ker tudi sama obiskujem omenjeno šolo, vem, da šolanje na njej ni tako enostavno. Toda ti si zelo uspešno premagala vse šolske ovire in bila dejavna tudi v obšolskih dejavnostih. Ti je ostalo kaj prostega časa zase? Imela sem kar nekaj prostega časa, ki sem ga večinoma porabila zato, da sem se družila s prijatelji in sošolci. Nastopala sem tudi v dramski skupini in bila prostovoljka v Domu Toneta Kozelja, kjer sem pomagala otrokom s težavami pri učenju. Mladi imamo že od nekdaj veliko problemov. Si ti mogoče že v srednji šoli svetovala drugim? Prav svetovala nisem, razen prijateljem. Zdi pa se mi, da je najbolj pomembno biti pripravljen dobro poslušati tiste, ki imajo težave. Vidi se, da svoj poklic opravljaš z veseljem, zato me zanima, kdo te je navdušil za poklic psihologinje. Navdušila me je že šolska psihologinja na naši osnovni šoli. Poklic psihologinje sem si želela opravljati že od petega razreda osnovne šole, saj se mi je to delo zdelo že tedaj zelo zanimivo. Kdo te je pripravil, da si začela odgovarjati na vprašanja mladih v reviji COOL ? Za svetovanje me je prosila prijateljica. To delo sem sprva sprejela z odporom, saj se mi ni zdelo, da bi tako svetovanje imelo veliko korist. Sedaj mi je delo že postalo všeč in ga opravljam z veseljem. V reviji mlade predvsem obveščam, kje poiskati pomoč za svoje težave. Nikjer še nisem zasledila, da bi svetovala tudi starejšim. Si se posvetila le mladim in če, zakaj prav njim? Mladim sem se posvetila predvsem zaradi COOL-a. To delo se mi zdi zelo mikavno. Delo z mladimi se mi zdi tudi največji izziv.

Val III

26

Ker sem tudi sama najstnica, vem, da se mladi vse pogosteje srečujemo s problemi. Ti so predvsem povezani s šolo in z ljubeznijo. Katera so najpogostejša vprašanja, ki ti jih postavljajo mladi? Med najpogostejša vprašanja sodijo predvsem vprašanja, kako naj mlad človek osvoji fanta oz. dekle. Tu lahko samo svetujem, saj na žalost nimam nikakršne čarobne palčke. Vendar so se zadnje čase začele pojavljati vse resnejše težave mladih, kot so spolne zlorabe, težave s starši, s hranjenjem. To me zelo skrbi, saj so ta vprašanja vse pogostejša. Časi se spreminjajo in vsem se zdi, da je današnja mladina vse bolj divja. Kakšno je tvoje mnenje? Mislim, da to ne drži. Mladi so se starejšim vedno zdeli divji in razigrani in to so odrasli vedno grajali. Toda odrasli večkrat pozabijo, da so bili tudi oni nekoč taki. Res pa je, da na mlade preži vedno več nevarnosti, kot so droge, alkohol, mediji ... Odrasli prevečkrat pozabijo, da so mladi odraz današnje družbe. Mladi ostajajo enaki, le problemi se spreminjajo. Izvedela sem, da si bila že v srednji šoli dejavna na področju raziskovanja. Zelo uspešna si bila z raziskovalno nalogo Nekoga moraš imeti rad. Kaj si s to nalogo hotela povedati oz. odkriti? To je bilo pred približno desetimi leti. Ker sem bila najstnica, so me predvsem zanimale stvari, kot so spolnost, partnerstvo, ljubezen … S to nalogo sem s pomočjo anket hotela ugotoviti, kako mladi gledajo na te stvari. Ali tudi sedaj raziskuješ in pripravljaš kakšne raziskovalne naloge? Sedaj ustvarjam predvsem projekte. Ti so preplet učenja in raziskovanja. Drugače pa sem tudi prostovoljka v Društvu proti trgovini z ljudmi, kjer predvsem mladim dekletom svetujemo in pomagamo, da ne bi zapadle v prostitucijo. Verjamem, da imaš tako kot vsi tudi ti svoj pogled na svet. Kakšen je tvoj moto? Najbolj modra stvar v življenju je, spremeniti stvari, ki jih lahko spremenimo, in se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne moremo spremeniti, ter prepoznati razliko med stvarmi, ki jih lahko spremenimo, in tistimi, ki jih ne moremo. Hvala za pogovor in upam, da se še kdaj vidimo. Naj še omenim, da je najin pogovor potekal v zares prijetnem vzdušju. Katja je zelo komunikativna, odprta oseba, ki je res pripravljena prisluhniti drugim. Tudi jaz sem ji zaupala svoje težave in povem vam, da sem po pogovoru z njo začela gledati na svet s čisto drugačnimi očmi. Če imate kakršnekoli težave in ne veste, komu bi jih zaupali, je Katja pravi naslov za to. Pišite ji v revijo COOL in prepričana sem, da vam bo z veseljem svetovala. Za konec pa še moja misel: nihče od nas ni popoln, a vendar je vsak od nas nekaj posebnega in prav ta posebnost naj nam bo vodilo, da začnemo ljubiti in ceniti tudi sami sebe!

Melanija Šinkovec, 4. b-razred

Val III

27

OBŠOLSKE AKTIVNOSTI Sodelovanje dijakov III. gimnazije na urah spomina v Univerzitetni knjižnici Maribor Na pobudo Odbora za delo z mladimi pri ZB NOB Maribor (Muzej NO Maribor) so se dijakinje in dijaki gimnazijskega programa ter predšolske vzgoje III. gimnazije Maribor z literarno-glasbenim programom poklonili spominu na, med drugo svetovno vojno, ustreljene talce v Mariboru. Spominska ura je bila 5. oktobra 2004 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. 10. novembra 2005 je bila prav tako zelo uspešno in doživeto izvedena ura spomina na nadarjenega mladega literata, gimnazijca SLAVKA FROMA, ki mu je tragičen splet okoliščin v času vojne, leta 1943, preprečil udejaniti uspešno pisateljsko prihodnost. Dogodke iz tega obdobja je osvetlil dr. Marjan Žnidarič, Fromove literarne prispevke pa so brali in z glasbenimi točkami popestrili dijaki in dijakinje III. gimnazije Maribor. Izvajalci so bili deležni pohvale navdušenega občinstva ter organizatorjev spominskih ur.

Mentorice: Marija Lešer, prof.

Manja Potočnik, prof. Alja Šulić, prof.

Marjana Kovačec, prof. Dramska skupina III. gimnazije Maribor Gledališko delovanje na III. gimnaziji ima že precej dolgo tradicijo. Vsako leto ob kulturnem prazniku pripravi naša gledališka skupina premiero. Nato pa sledijo ponovitve predstav ob najrazličnejših priložnostih. Vendar delovanje naših gledališčnikov ni kar tako. Zaradi pouka, ki poteka v dveh izmenah, in pomanjkanja prostora so vaje v učilnicah naše gimnazije in v sejni sobi na Pedagoški fakulteti. Se čudite? Dijaki zatrjujejo, da je prijetno, sproščeno, prijazno in nadvse zabavno. Pri svojem delu spoznavajo prvine gledališke igre, zakonitosti gledališkega govora in nastopa, hkrati pa se med njimi razvijajo tanke, a trdne vezi prijateljstva. In te so gotovo enako pomembne ali celo pomembnejše od samega gledališkega delovanja, ali ne? Nastopi naših gledališčnikov so vsako leto nagrajeni z gromkim ploskanjem gledalcev. Že dve leti se ustvarjalno družimo z dramskim igralcem, gospodom Iztokom Bevkom. Komaj čakamo na premiero. Naslov igre naj ostane skrivnost! Če vas mika in če boste postali dijaki III. gimnazije, vas vabimo, da se nam pridružite.

Mentorici gledališke skupine:

Val III

28

Marija Lešer, prof. in Lidija Puklavec-Petek, prof. Kaj nam pomeni gledališče? Za nas je ogled gledališke predstave nekaj svečanega. Ob vstopu v Talijin hram, ki velja za živo umetnost, opazimo lepo in urejeno oblečene ljudi. Med njimi močno prevladuje število starejših, mladi pa si tovrstne predstave ogledajo zelo redko, kar se nam zdi škoda. Ob gledanju predstave, pa naj bo to drama, balet ali opera, se sprostimo in včasih tudi začutimo umetniško ustvarjalnost nastopajočih in avtorja dela. V gledališču lahko namreč spoznamo stvari, ki jih v vsakdanjem življenju prezremo. Mogoče je to tisto, kar nas vabi v gledališče, saj nikoli ne vemo, kaj naj pričakujemo od predstave. Če bi v gledališče zahajalo več mladih ljudi, bi se iz gledališkega dela lahko tudi kaj naučili. Kljub temu pa bo gledališče za nas ostalo kraj, ki ga bomo z veseljem obiskovali in uživali v njegovem umetniškem čaru.

Jani Glavar, Mia Novak, Branka Pohorec, 3. a-razred

Pevski zbor 5. 4. 2005, Kongresni center Habakuk, Turnerjeva dvorana, Območna revija mladinskih pevskih zborov Maribor III. gimnazijo Maribor sta zastopali dve skupini: Vokalna skupina J&Kompani in Dekliški pevski zbor

Val III

29

5. 5. 2005: letni koncert III. gimnazije v mariborski sinagogi. Naslov: Je pesem, ki jo poje življenje. Sodelovalo je okrog 55 dijakov. Pod mentorstvom profesoric Jožice Lorenci in Jasne Ranc se je predstavilo 7 dijakov, ki so recitirali svoje pesmi. Profesorice glasbe so poskrbele za glasbene točke. Prepevali so: Dekliški zbor III. gimnazije, Vokalna skupina J&Kompani, Katarina Hren, Tamara Kovačič, Darja Gajšek, Mateja Domanjko. Instrumentalisti: Anja Jug – klarinet, Marjetka Žvikart in Nina Serk – klavir, Petra Poštrak – kitara, Nina Herman – rog. 20. 10. 2005, Komorni oder SNG Maribor Vokalna skupina J&Kompani iz III. gimnazije Maribor je sodelovala v gledališki predstavi, prirejeni po romanu Miška Kranjca, Strici so mi povedali. Predstavo je pripravila amaterska skupina študentov Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, skupaj z dvema profesorjema, ki predavata na EPF UM. Predstavo je režirala Tatjana Radonjič-Kranjec, prof. Pevke vokalne skupine so bile oblečene v narodne noše in so predstavo popestrile s tremi prekmurskimi ljudskimi pesmimi.

Val III

30

Vzgojiteljada Meseca oktobra smo se odpravili na Vzgojiteljado, ki se je letos odvijala v Ljutomeru. Vzgojiteljada je srečanje slovenskih šol, ki izvajajo program vzgojitelj(-ica) predšolskih otrok. V okviru vzgojiteljade so pod budnim očesom mentorjev potekale različne delavnice – glasbena, likovna, plesna, športna in novinarska delavnica. Vsaka skupina je svoje delo predstavila na zaključni prireditvi. Dan je minil v duhu aktivnega dela, dobre volje in sklepanju novih prijateljstev.

Mateja Primožič, prof. DIJAKI POTUJEJO Beograd »Znam za jedan grad, zove se Beograd, znam za jedno ime, al ga ne spominjem … Znam za jedan grad, gde si večno mlad, znam i jedno srce, što ga proklinje.« V okviru spomladanskih obveznih izbirnih vsebin smo se odpravili v prestolnico Srbije in Črne gore, v Beograd. Tri dni smo raziskovali milijonsko mesto, ki v nekaterih še vedno budi jugonostalgijo. Izpred šole smo se odpravili v poznih večernih urah. Po dolgi vožnji smo končno prispeli na cilj. Odpravili smo se na Dedinje, si ogledali Hišo cvetja in Titov grob. V panoramski vožnji po mestu smo videli Cecino hišo, stadion JNA, Marakano in Beogradsko areno, ki je čez nekaj mesecev gostila evropsko košarkarsko prvenstvo. Kosili smo na veličastni Ulici Kneza Mihajla. Pot nas je vodila proti Kalamegdanu. Skrivnostna beograjska trdnjava nas je navdušila, tako kot tudi čudoviti pogled na sotočje Donave in Save. Ogledali smo si še razstavljeno orožje, tope in tanke. Utrujeni smo se odpravili v hotel na večerjo. Sprehodili smo se po nočnem Beogradu. Kljub temu, da smo morali biti v hotelu ob 23.00, smo zaspali v poznih urah. Po zajtrku je sledila še ena panoramska vožnja, v kateri smo si ogledali pomembne državniške in kulturne objekte, najbolj pa smo se razveselili obiska tržnice. Našli smo vse, kar smo iskali, in še veliko več, zapravljanju pa ni bilo videti konca. Odpravili smo se na jug. Na znameniti planoti Avala (vsakoletna avtomobilistična dirka!) smo si ogledali Spomenik neznanemu junaku, pot pa nadaljevali proti Oplenacu. Prevzel nas je mogočni mavzolej dinastije Karadjordjević. Peščica si nas je cerkev Svetega Djordje ogledala tudi od znotraj. Onemeli smo nad čudovitimi barvnimi mozaiki in grobnicami kraljev. Navdušila nas je tudi zbirka daril, ki so jih Karañorñevići prejeli ob različnih priložnostih in so shranjena v muzeju. Zadnji dan smo se vsak po svoje poslovili od Beograda in pripravili prtljago. V recepciji hotela nas je presenetil gospod, ki se je zelo razveselil, ko smo mu povedali, da smo Slovenci. Zapel nam je Na planincah in mi smo mu z veseljem pomagali. Odpeljali smo se

Val III

31

proti Novemu Sadu, na poti pa smo se ustavili še v Sremskih Karlovcih, baročnem mestecu. Novi Sad je veliko manjši od Beograda, zato smo si ga hitro ogledali. Nekateri smo se odpravili na burek, ki je bil precej boljši od našega. Sprehodili smo se še po Petrovaradinski trdnjavi, ki je ne imenujejo zaman tudi Gibraltar na Donavi, nato pa smo se odpravili proti Mariboru. Našo ekskurzijo je vsak doživel drugače, nekaterim je bila všeč bolj, drugim manj. A dovolj pove to, da nas je bilo veliko, ki smo si obljubili, da se še vrnemo.

Nina Podlesnik, Špela Cvilak, 3. c-razred

Krf Maturanti III. gimnazije Maribor smo na otoku Krfu preživeli čas svoje maturitetne ekskurzije. Otok leži v Jonskem morju. Meri 641 kvadratnih kilometrov in ima 113.000 prebivalcev. Je skoraj največji grški otok, znan po zgodovinskih mestih, dobri hrani in najlepših plažah na svetu. Krf je zelo razgiban otok, poln zelenja. Povsod okrog se razprostirajo sadovnjaki agrumov in oljk. Glavno mesto otoka je Krf, ki ga domačini imenujejo Corfu. Najlepši plaži na otoku sta CANAL' D AMOUR in PALEIOKASTRITSA. Od kulturnih znamenitostmi pa so med najlepšimi palača ACHILLEION, glavni trg, na katerem meščani igrajo BRIDGE, in MIŠJI OTOK, najmanjši otok v Grčiji, na katerem stoji le ena palača. Na otoku je polno diskotek, restavracij, picerij in trgovin, v katerih domačini služijo denar, saj se pretežno ukvarjajo s turizmom. Največja posebnost pa je verjetno jezik, ki ga govorijo domačini. Nekaj besed smo se celo naučili: JASAS ali KALIMERA- dober dan vsem, KALISPERA – dober večer, PARAKALO – prosim in EVHARISTUM – nasvidenje. Kdor ima vsaj malo rad morje in obožuje dobro hrano, si mora enkrat v življenju ogledati Krf, ker je res vreden ogleda.

EVHARISTUM! Tamara Fistravec, 4. bv-razred

Val III

32

Sarajevo Za kraj, kjer sem opravil OIV (obvezne izbirne vsebine), sem izbral bosansko mesto Sarajevo. Mesto sem obiskal prvič.

Pred šolo smo se zbrali pozno zvečer, pospravili potovalke in se namestili na avtobus. Pot mi je kar hitro minila. Malo sem spal, malo opazoval okolico, veliko časa pa preživel v pogovoru s sošolci. Dokaj hitro smo prispeli v Sarajevo. Vojna je mestu naredila veliko opustošenje, ljudem pa je pustila še en krvavi dogodek v njihovi zgodovini. Mesto, natančneje skoraj vsaka ulica, ima svojo džamijo. Te so se "namnožile" predvsem po vojni. Prav v tem mestu ob reki Miljacki je prišlo do povoda za I.

svetovno vojno, ko so ubili avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda.

Ob razpadu Jugoslavije je bilo Sarajevo v vojni kar pet let. Največ prostega časa smo preživeli na Baščaršiji. Veliko, res veliko je čevabdžinic, trgovin, spomenikov in golobov. V marsikateri trgovini se je našlo veliko uporabnega, nekvalitetnega blaga, vendar poceni. Ogledali smo si veliko zanimivih stvari: od pravoslavnih cerkva, kjer naj bi gorel večni ogenj, katoliško cerkev v Sarajevu, Mostar. Mostar je znan po mostu, iz katerega naj bi Mostarčani skakali. Videli smo tak skok. Že sam pogled z mostu navzdol je bil neprijeten. Na pamet mi ni padlo, da bi skočil. Zgleda, da vseeno

obstajajo izjeme – Videli smo tudi največji zvonec v Evropi. Spali smo v študentskem domu, v hotelu. Ta izlet mi je bil všeč. Videl sem veliko novega, zanimivega ter okusil zelo dobre čevapčiče. Pa naj še kdo reče, da niso v Sarajevu najboljši.

Nik Heler, 2. f-razred

Val III

33

ŠOLA IN … Ko raztegnem meh …

Moje ime je Špela Pokeržnik. Glasba me spremlja že od rojstva, tako rekoč mi je bila položena v zibelko. V mojem življenju igra veliko vlogo in si brez nje skoraj ne znam predstavljati življenja. Zgodba se je začela ob mojem 9. rojstnem dnevu, ko sta me oče in mati za darilo peljala k mojemu zdajšnjemu učitelju diatonične harmonike, h gospodu Tinetu Lesjaku. Za ta instrument me je navdušil oče, ki ga prav tako igra. Ko vzamem svojo harmoniko v roke,

raztegnem meh in moji prsti že plešejo po tipkah. Iz harmonike izvabim lepe tone, ki ugajajo mojim ušesom in moji duši. Kakšne pesmi igram, je odvisno od razpoloženja. Ni ravno običajno, da se dekle v današnjem času odloči za "frajtonar´co", a vendar ljudje gledajo name z velikim navdušenjem. Veliko nastopam, igram na rojstnih dnevih, obletnicah, za zaključene družbe, pa tudi poroka je že na seznamu. Z igranjem na diatonično harmoniko se moja glasbena pot še ne končuje. Z letošnjim letom sem namreč začela študij opernega solopetja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Vas čudi? Tudi sama se sprašujem, kakšna je povezava med narodno in klasično glasbo, a ne najdem odgovora. Oboje mi je blizu in v tem se vidim v prihodnosti. Želim uspeti v glasbi, ustanoviti svoj ansambel, se zaposliti v gledališču … Ne želim zrasti v očeh drugih ljudi, ampak uresničiti svoje želje in zadovoljiti svoje hrepenenje v tej smeri.

Špela Pokeržnik, 3. a-razred Vztrajnost, veselje, zabava in … Sem dijakinja 3. letnika III. gimnazije Maribor in med drugim šolske obveznosti usklajujem tudi s kulturnim delovanjem, in to pri zboru Carmina slovenica. To je svetovno priznani zbor, ki žanje bučne aplavze, kjerkoli nastopa, in ki je vedno znova povabljen, da nastopa na različnih koncih sveta. Avtoriteto si je omenjeni zbor ustvaril z doseženimi prvimi mesti na svetovnih pevskih tekmovanjih po vsem svetu. Spada med profesionalne ansamble – kljub temu, da je naše petje zgolj prostovoljno; opravljamo pa ga z veseljem in s srcem. Vsakdo, ki izve, da sem pevka tega zbora, me presenečeno pogleda in vpraša: le kako zmoreš vse to? Zaradi turnej in izrednih vaj, ki jih imamo z zborom, velikokrat manjkam pri pouku, vendar zame to ni velik problem, saj zamujeno hitro nadoknadim. Usklajevanje petja pri zboru in učenja za šolo ni težko; potrebni sta le volja in želja in uspeh je zagotovljen. Vendar petje pri zboru ni le petje, petje in še enkrat petje! Ne, to je nekaj več …! Je druženje, spoznavanje novih ljudi, odkrivanje novih sposobnosti, predvsem pa učenje nečesa, česar te ne naučijo doma in ne v šoli; naučimo se igrati skupno igro, dihati drug z drugim in spoznamo, kako večja skupina postane eno; zaradi tega smo tako posebne.

Val III

34

Zbor je postal del mojega življenja. Sreda brez vaj se mi zdi prazna, kot da dan ni popolnoma izkoriščen. Teh pet let, odkar je petje pri zboru skorajda zapolnilo ves moj prosti čas, je zame ena izmed najimenitnejših "dogodivščin", kar jih najstnik lahko doživi. Koncertiramo po vsem svetu in turneje so zelo zabavne, ogledi mest zanimivi. Imamo svoj način potovanj, na katerih se zmeraj zgodi nekaj novega, zabavnega in nepozabnega. Koncerti

pred polnim Cankarjevim domom ali nabito polno Unionsko dvorano v Mariboru, pomemben koncert, ki ga snema televizija, ali samo preprost koncert v majhni, a polni dvorani, vse to je nekaj posebnega. Vsaka pesem ima svoj pomen, a me vse to povežemo v celoto in vanjo pritegnemo tudi poslušalce, zato je vsak koncert ena sama, velika harmonija, ki mi polni življenje. Petje pri Carmini slovenici je dar in izziv, ki ga je vredno gojiti. Potrebno je veliko ljubezni do petja, vendar tudi veliko vztrajnosti in predanosti, da lahko deluješ v takem zboru. Pomembno pa je tudi, da se znaš vključiti v skupino, kjer smo vsi eno, da se zmoreš prilagajati vedno novim izzivom.

Katja Lipovača, 3. a-razred (Naj)pomembnejši del našega življenja … Šport, ki zaradi zanimivosti, dinamičnosti in vzdušja navdušuje milijone ljudi po celem svetu, je zelo zastopan tudi v naši deželi pod Alpami. Čeprav nimamo ekip, ki bi se lahko kosale z evropskim in s svetovnim vrhom, vseeno zelo radi igramo in gledamo nogomet. Tako je nogomet tudi nas, šest učencev zdajšnjega 1. letnika III. gimnazije Maribor, navdušil in pred približno devetimi leti smo začeli trenirati pri najuspešnejšem klubu v samostojni Sloveniji, NK Mariboru. Zagotovo se vsi spominjamo dneva, ko smo prestrašeni prišli na prvi trening, ko še nikogar nismo poznali in smo se prvič resneje srečali z okroglim usnjem. Na začetku nas je bilo sicer malo, toda z leti so začeli prihajati igralci in ekipa se je večala in dobivala svojo pravo podobo, podobo, ki je leta kasneje dosegala številne uspehe in ustrahovala vsakega, ki je z njo stopil na igrišče. Prva resnejša preizkušnja je prišla, ko smo bili stari dvanajst let. Prvič smo imeli možnost osvojiti naslov državnega prvaka in v to smo vložili veliko truda. Uspelo nam je! Že čez dve leti smo spet dobili možnost osvojiti isti naslov, le da je bila konkurenca veliko močnejša. A tudi tokrat smo se izkazali in potrdili dejstvo, da smo v Sloveniji prvi. Tak naslov smo tudi osvojili. V istem letu je za naše letnike potekal turnir, t.i. Nike Premier Cup, kjer smo se imeli možnost uvrstiti na evropsko prvenstvo. Seveda pa je bilo prej potrebno biti prvi v svoji državi. Da smo to dosegli, smo se morali pošteno potruditi in na zaključnem turnirju v Mariboru premagati štiri najboljše nogometne slovenske ekipe. Vsi smo bili presrečni, ko nam je uspelo in ko smo se na evropskem prvenstvu v Zagrebu lahko pomerili z najboljšimi ekipami Evrope. Dosegali pa smo tudi uspehe po državah kot so: Francija, Italija , Nemčija ….

Val III

35

Sedaj smo vsi prispeli do kadetske ekipe, kjer imamo v ekipi tudi starejše letnike in tudi igramo proti starejšim. Po jesenskem delu vodimo z 9 točkami prednosti pred drugouvrščeno ekipo in imamo spet sijajno možnost, da ponovno postanemo državni prvaki. Kakšna bo naša nadaljnja nogometna pot, nihče ne ve, a tudi če v prihodnosti ne bomo več aktivno trenirali nogometa, bo nogomet zaznamoval pomembni del našega življenja, saj ga bomo vedno z veseljem igrali, pa četudi samo za rekreacijo. Pripravili: Vid Belec, Jure Veber, Dorian Hojnik, Gregor Frumen, Rene Krhin, Aleksander

Majerič, vsi dijaki 1. a-razreda

Tudi mi znamo igrati … Športni način življenja je danes, v obdobju sodobne civilizacije, eden od smiselnih načinov bivanja. Tega se zavedamo tudi na III. gimnaziji Maribor. Trudimo se, da bi naši dijaki postali telesno in duhovno čim bolj močni, lepi in dobri. Za doseganje teh ciljev se poleg rednih ur šolske športne vzgoje udeležujemo tudi številnih šolskih tekmovanj v različnih športnih panogah.

Dijaki in dijakinje so moči prvič pomerili že septembra 2005, ko so se udeležili občinskega tekmovanja srednjih šol v odbojki na mivki. Poleg žepov, polnih mivke, podrgnjenih kolen in komolcev so naše dijakinje tekmovanje zapustile bogatejše za zlati pokal. Naši dijaki so na tekmovanju zasedli tretje mesto.

Rokomet je do sedaj edina športna igra, s katero smo se Slovenci uvrstili na olimpijske igre. Na šoli sledimo uspehom slovenskih rokometašev, zato smo letos hoteli dokazati, da znamo igrati tudi mi. Uspelo nam je. Na občinskem prvenstvu srednjih šol so dijakinje z borbeno igro dosegle drugo mesto in se uvrstile v nadaljnje tekmovanje.

Val III

36

Nogometaši so zaključili s prvim delom tekmovanja, kjer so s tehnično in taktično dovršeno igro zasedli prvo mesto v skupini in si tako odprli pot v nadaljnje tekmovanje. Dosežkov naših dijakov pa s temi rezultati še ni konec. Pravkar potekajo številni turnirji, na katerih se naši dijaki uspešno merijo z dijaki drugih šol, mi pa zanje držimo pesti. »Zdrav duh v zdravem telesu» ni dar, ki ga imamo ali nimamo po prednikih, v veliki meri je odvisen od našega načina življenja. Poslanstvo šolskih športnih pedagogov pa je predstaviti šport kot vrednoto, ki bo v kasnejših človekovih življenjskih obdobjih pomenila kakovosten del našega vsakdana.

Barbara Korošec, prof. Tistemu, ki hoče, ni nič težko … … ja, res je tako. Na lastni koži sem to že mnogokrat izkusila in zagotovo lahko potrdim veljavnost tega pregovora. Misel nanj mi je pomagala premagati marsikatero oviro. Nisem edina, ki ima take izkušnje.

Sem Mia in obiskujem 4. letnik III. gimnazije. Že dobrih pet let aktivno treniram atletiko. Tako kot šola mi veliko pomeni tudi šport. Nikoli nisem dopustila, da bi zaradi treningov trpela šola ali obratno, za kar sem morala vložiti veliko truda in marsikdaj stisniti zobe, a mi je vendarle uspelo. Vsekakor je bil najtežji korak, ko sem prvič prestopila prag naše gimnazije. Odtlej sem imela precej manj prostega časa kot v osnovni šoli. Nobeno stokanje mi ni

pomagalo. Edina rešitev je bila organizacija učenja, treningov in prostega časa. Hitro sem ugotovila, da se z voljo in s pozitivnim pogledom na stvari vse zmore. Kljub vsemu pa sem se včasih znašla tudi v zagati in nisem vedela, kako naprej. Iskala sem različne rešitve, vendar so mi pri problemih znali najbolje pomagati dobri prijatelji, profesorji, starši in trener. In z vztrajnostjo so prišli dobri rezultati tako na šolskem kot tudi športnem področju. Vsa tri gimnazijska leta sem opravila z odličnim učnim uspehom, letos me čaka matura … V atletiki pa sem lansko leto dosegla 6. mesto na državnem tekmovanju v teku na 800 m in 8. mesto na šolskem državnem tekmovanju v teku na 400 m. Želim, da bi mi tudi v prihodnje stvari uspevale po začrtani poti. Naj tudi vam! Kjer je volja, je tudi moč.

Mia Crnič, 4. b-razred

Val III

37

PREDSTAVLJAMO UČITELJE Tonček Piletič Na naši šoli je veliko ljudi, s tem pa tudi veliko različnih mnenj. Poskušali smo ugotoviti, kateri učitelj je najbolj priljubljen pri dijakih. Skoraj soglasno so se dijaki različnih razredov odločili, da je to profesor športne vzgoje, gospod Tonček Piletič. Je oseba, ki si v življenju ne želi skorajda nič več. Oseba, ki si je izbrala poklic, ki ga opravlja z veseljem in bi ga izbrala znova in znova, če bi se mu ponudila enaka priložnost. K njegovim uram učenci radi prihajajo.

Že od nekdaj je vedel, da je šport tisto, s čimer se želi ukvarjati vse življenje. V mladosti je že zgodaj začel trenirati gimnastiko. Za to disciplino ga je navdušil njegov učitelj športne vzgoje. Trenirati je začel s trinajstimi leti in je to počel kar osemnajst let. Ko je uvidel, da ne dosega več vidnih rezultatov, se je umaknil in posvetil drugim radostim življenja. Šport ga spremlja tudi v poklicnem smislu. Zelo rad dela z otroki, zato se je odločil, da bo postal učitelj športne vzgoje. Obiskoval je Srednjo šolo za telesno vzgojo v Mariboru. Na III. gimnaziji se je zaposlil pred trinajstimi leti.

V razredu ne favorizira nobenega učenca. Dosti mu pomeni tudi mnenje učencev o njem, zato ga je še toliko bolj razveselila novica, da so ga izbrali za najbolj priljubljenega učitelja III. gimnazije Maribor. Ne želi postati ravnatelj, ker se mu zdi, da tako zanemariš smer, ki si si jo izbral za svoj predmet poučevanja. Še manj želi postati predsednik kake države, saj imajo ti po njegovem mnenju največ težav sami s sabo. Ne glede na njegovo športno navdušenost je nekoč podlegel tudi zasvojenosti. Petnajst let je kadil cigarete, sedaj jih že deset let več ne. Tako kot vsak človek ima tudi on strast, ljubezen, ki mu daje veselje. To so stari avtomobili. Je ponosen lastnik petintrideset let starega avtomobila – "žabe". Na njenem števcu kaže veličastnih 200 km/h, vendar v resnici doseže 20 % manj. Ne glede na njeno starost pa služi svojemu namenu. Moto našega najbolj priljubljenega učitelja je: »Nasmeh nas nič ne stane, drugim pa lahko veliko pomeni.« Morda se je prav zaradi svojega iskrenega nasmeha ter prijazne besede tako usidral v srca svojih učencev.

Laura Pečanac, Tjaša Brod 2. f-razred

Val III

38

Naša razredničarka, gospa Jelka Sobotkiewizc, prof.

Naša razredničarka je nekaj posebnega, rada piše. Tega dolgo nismo vedeli, a ko smo enkrat le natančno pogledali, kdo so avtorji naših delovnih zvezkov za zgodovino, smo presenečeno ostrmeli – to je vendar naša razredničarka! Nismo mogli biti dolgo tiho, saj so se nam porajala številna vprašanja …

Kako poteka delo? Kakšne so priprave in koliko časa traja, da izide tak delovni zvezek? Moram poudariti, da sem pri vseh treh delovnih zvezkih (za 1., 3. in 4. letnik) sodelovala kot soavtorica. S prijateljico sva se trudili, da bi bil delovni zvezek napisan primerno starostni stopnji dijakov gimnazijskega programa. Cilj je bil, da dijaki predelajo potrebne vsebine prilagojeno njihovi starosti, na lažji in ne preveč suhoparen način. Predvsem prvi delovni zvezek je nastajal kar precej časa. Obe se v taki situaciji še nisva tako dobro znašli in sva veliko razmišljali o tem, kaj potrebujejo učenci, kakšen naj bi sploh bil delovni zvezek, kakšne tipe vprašanj naj bi vseboval ... Vse to so vprašanja, ki se zdijo sicer enostavna, vendar je potrebno o njih pošteno premisliti, preden se lotiš pisanja. Poleg vsebinskega dela pa je bilo venomer potrebo razmišljati tudi o tehnični izvedljivosti zamisli. Delo za posamezni delovni zvezek je trajalo približno eno šolsko leto, vsi trije delovni zvezki pa so nastajali v letih 1998, 2003 in 2005. Priprave so bile obsežne, saj je bilo potrebno pogledati vso literaturo za določeno obdobje, predvsem novejšo, in pri tem skrbeti, da so bila v nalogah zajeta tudi nova dognanja iz stroke in metodike pouka. Po prvem delovnem zvezku sva že pridobili izkušnje. Tako sva že vedeli, kako celotni proces poteka, na kaj je potrebno posebej paziti, kako določene stvari izvesti .... Mnogo manj časa sva porabili za tehnične in procesne probleme dela, zaradi česar sva preostala dva delovna zvezka napisali hitreje. Kako so delovni zvezki napisani? Delovni zvezki so napisani v skladu z učnim načrtom za pouk zgodovine v gimnaziji in s katalogom znanj za maturo. Poskrbljeno je tudi za to, da so naloge povezane z drugimi predmeti in znanji, ki jih dijaki pridobijo pri predmetih, kot npr. : pri slovenščini, likovni vzgoji, geografiji, sociologiji. V omenjenih delovnih zvezkih so zajeta različna področja: pomembni politični dogodki, gospodarsko-socialne razmere, razvoj znanosti in tehnike, kulturna dogajanja in vsakdanje življenje ljudi v določenih obdobjih iz preteklosti. Delovne zvezke lahko dijaki uporabljajo za utrjevanje, ponavljanje, pisanje domačih nalog, kot pomoč pri testih ipd. Navajajo jih na individualno, skupinsko delo in delo v dvojicah. Naloge niso namenjene samo utrjevanju vsebin, ampak urijo tudi dijakove sposobnosti dela z zgodovinskimi viri, s slikovnim gradivom, z zemljevidi. V njih so raznolike naloge, ki

Val III

39

zahtevajo razmišljanje, ločevanje bistvenega od nebistvenega, primerjanje, povezovanje informacij, oceno, aktualizacijo, abstrakcijo, dopolnjevanja, pojasnjevanja, primerjave … Koliko časa traja od oddaje rokopisa do izida v knjigarni? Ko je bil tekst napisan, so ga pregledali še strokovni in jezikovni recenzenti. Vsebino je nato potrdil še Strokovni svet Republike Slovenije za šolstvo. Po strokovni reviziji in potrditvi pristojnih organov je bil delovni zvezek oddan v tisk. Navedeni proces je trajal približno tri mesece. Ko nam je prijazno, kakor vedno to zmore le ona, pripovedovala, se nam je utrnila misel: le kako to zmore?

Tjaša Brod, Maša Mlakar, 2. f-razred DIJAKI (SE) PREDSTAVLJAJO Intervju s Tonetom Partljičem, bivšim dijakom naše šole

Včasih učitelj in poslanec, danes predvsem dramaturg in ustvarjalec del, ki jih uvrščamo med satirična in humorna. To je gospod Tone Partljič, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja obiskoval našo gimnazijo, takratno učiteljišče. Za intervju z njim je bil potreben le telefonski klic in že smo se sestali v gledališki kavarni. Najprej sva imeli malo treme pred intervjuvancem, nato pa sva ugotovili, da je nepotrebna in intervju z njim sva opravili suvereno in hitro.

Zakaj ste se vpisali na učiteljišče? Imam starejšo sestro, ki je že pred mano hodila na učiteljišče. Postati učitelj je bilo za tiste čase največ, kar si v življenju lahko dosegel. Učitelje sem sprejemal kot bogove. V tistem času je učiteljev primanjkovalo in zdelo se je, da če bi se dobro učil, bi lahko dobil štipendijo. Šel sem delat sprejemne izpite iz matematike, slovenščine in preizkusa posluha. Slovenščino sem naredil s 5, matematiko s 4, na preizkusu posluha pa sem padel. Vendar so me vseeno sprejeli. Tako sem se leta 1955 začel šolati na učiteljišču. Pred izbiro te šole je sicer padla beseda, da bi šel na srednjo tehnično šolo, za kar pa sem bil »anti«. Ste bili zadovoljni z izbiro šole? Ne, nisem. V razredu smo bili bolj umetniška, boemska druščina. To so bila leta prvih pijančevanj, nesrečnih ljubezni. Ves čas sem vedel, da ne bom vedno opravljal delo učitelja, da bom nekaj drugega, da se bom približal umetnosti. Kje ste se po pouku ali po večerih zbirali? Ker sem se v šolo vozil z vlakom, po pouku nisem imel časa za to. Da bi hodili po lokalih, ni bilo niti mogoče niti lokalov še ni bilo. Če pa bi te profesor videl ponoči, bi bil najverjetneje kaznovan.

Val III

40

Ste kaj "ušpičili"? Sam niti ne. Se pa spomnim, da sem včasih prišel tudi ob petih zjutraj v šolo, če me je le hišnik spustil v stavbo. Moral bi imeti klavir, ker pa ga doma nismo imeli, sem hodil zjutraj v šolo vadit. In tako je tudi eden izmed sošolcev, ko profesorice pol leta ni bilo, ker je odšla na dopust in je zato na hitro zaključevala in pri tem vedno vprašala: »Tebi sem že zaključila? Ti si že bil vprašan?«, zjutraj prišel v šolo in ji vpisal ocene. Meni pet, pa njemu pet. Ste v času Vašega šolanja že imeli maturo? Imeli smo celo dve maturi. Vendar sem bil eden izmed tistih boljših dijakov, ki jim ni bilo treba opravljati mature. Imeli smo maturo po četrtem in petem letniku. V prvem letniku sem imel še težave z risanjem ali pa sem matematiko pisal dve. Po tretjem letniku pa sem se učil kot kak »grebator«, zato sem sedel zmeraj v prvi klopi in napeto poslušal. V šoli sem vse sprejemal kot senzacijo. Starši so bili zelo zaskrbljeni, ker se doma nisem nikoli učil. Celo šolo sem sprejemal kot zgodbo. Se je šola kaj spremenila? Po zunanjosti nič. Na zunaj je samo izgubila. Pred petdesetimi leti je kraljevala proti Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Na videz je šola bolj neugledna. Notranjost šole je prav tako starinska in turobna. Smo pa tedanji dijaki zgradili novo, sijajno igrišče za šolo, ki pa je, kolikor vidim, danes zapuščeno. Upam, da je šola pridobila po vsebini. Vaše ustvarjanje v času srednje šole? Napisal sem nekaj pesmic in prve humoreske o profesorjih in tudi o dijakih. Literarno udejstvovanje se mi je zdelo zelo pomembno, saj sem že takrat videl, da mi "zajebancija laufa", čeprav so bila to leta, ko misliš, da moraš biti poet, ker te je ljubljena zapustila. Se z bivšimi sošolci še srečujete? Se, vsako leto, kar se mi zdi prepogosto. Kot učitelj ste poučevali. Učil sem angleščino in slovenščino. Angleščino sem učil bolj slabo. Če so znale učenke povedati: »I love you«, sem mislil, ta se bo že znašla. Pri slovenščini pa sem bil neusmiljen, dal sem tudi osem popravnih izpitov v osnovni šoli. Slovenščino sem po mojem mnenju učil kvalitetno in mislim, da sem učence nekaj naučil. Učil sem rad, bil sem zagrizen, užival sem v razredu. Recimo za Soči sem se pripravljal dva dni, to je bil zame praznik in želel sem, da bi otroci nekaj odnesli od tega. Še kakšna misel za prihodnje dijake? Zelo spoštujem mlado generacijo! Spoštujem, kaj vse bodo morali narediti za nami. Svet gotovo ne bo nič slabši, kvečjemu boljši ali pa enak, slabši zagotovo ne. Zdite se mi generacija, ki je veliko bolj samozavestna in veliko bolj informirana o svetu. Šola je pomembna posredovalka znanja in tega se zaveda tudi gospod Tone Partljič. Meniva, da je pomembno, katero vzgojno-izobraževalno ustanovo izbereš, saj te le-ta spremlja vse življenje. Upava, da bo vaša izbira prava, taka, da se je boste spominjali in vam bo ostala v lepem spominu, tako kot nama.

Branka Pohorec in Mia Novak, 3. a-razred

Val III

41

Šola☺ V svoji sobi sedim in se učim. Delam nalogo in trpim! Občudujem knjige in zaspim! Se prebudim, ravnilo v roki držim. Gledam v zvezke, a nič ne znam. Kmalu postanem ves zaspan. Sanjam, kako vse razumem. Sanjam, kako brez problemov vse rešujem. Naenkrat me nekaj zbudi. Nad mano mama resno se drži, s prstom žuga mi in kriči: »Kaj te za šolo nič ne skrbi?!« O moj Bog, spet sem zaspal, pa mi zopet ni nič žal. Jutri v šoli nič ne bom znal! Profesorji me bodo grdo gledali, vsi me bodo oblegali. Kaj, če bom vprašan informatiko ali matematiko? Mislim, da pišem biologijo in tretjo uro preverjamo kemijo. Ah, kaj me to skrbi, pa še glava me boli. Raje grem gledat televizijo, kot pa da sedim in buljim v to bedarijo. Šola je težka stvar in nadležna kot komar, zato kupite si antisprej, ker življenje gre naprej! Zato, prijatelji, ne obupajte in v šoli poslušajte. Čeprav to težko se zdi, z voljo lahko vse se zgodi! J. Le ☺

Val III

42

ZLATI IN USPEŠNI Poklicna matura – spomladanski rok 2004/2005

8. julija 2005 je bila na naši šoli slavnostna podelitev spričeval poklicne mature. Vse dijakinje programa predšolska vzgoja so poklicno maturo uspešno opravile. Imeli pa smo tudi osem dijakinj, ki so prejele spričevalo s pohvalo: Teja Kračun, Petra Markuš, Tadeja Dervarič, Katarina Kline, Aleksandra Križanič, Polona Ornik, Gordana Počič in Mateja Zupanič.

Tajnica poklicne mature Maja Čelan

Naši filmarji Dokazali smo, da nimamo samo uspešnih športnikov, maturantov, ampak tudi uspešne kulturnike. Eni izmed najbolj ustvarjalnih kulturnikov prihajajo iz tretjih letnikov: Mitja Mlakar, 3. f-razred, Mojca Pernat, 3. d-razred, Robi Ribič, 3. f-razred, Miha Šubic, 3. f-razred. Imajo zelo nenavadno dejavnost, saj se ukvarjajo s snemanjem in z montažo filmov. Do zdaj so jih posneli kar deset. V šoli smo jim dali vzdevek »filmarji«. O čem govorijo vaši filmi? Mitja: Na začetku smo želeli posneti grozljivko, vendar nam to ni uspelo. Nastala je komedija. Sedaj pa se komedije in enostavni filmi kar vrstijo, saj jih je najlažje narediti. Govorijo o različnih temah, vmes pa se najde tudi kaj poučnega, kot je naš najbolj uspešni film oziroma najbolj uspešna risanka – Hitrost ubija.

Val III

43

Kaj vas je navdihnilo za ustvarjanje filmov in od kot črpate ideje? Miha: Prvi film je nastal spontano. Bili smo na sprehodu, pa smo se spomnili, da bi lahko ustvarili kak film. Ker pa nismo imeli kamere, je nastal s pomočjo digitalne fotografije. Ideje pa dobivamo iz vsakdanjega življenja. Se na primer šalimo drug iz drugega. Kako narediti risanko, sem videl na internetu. Vsak je napisal nekaj zgodb, pa smo izbrali najboljšo in jo posneli. To je bilo narejeno za sodelovanje za šolsko Prešernovo nagrado, zato smo naredili film s poučno temo, da bi bil všeč profesorjem. Vendar se je izkazalo, da ni všeč samo njim, ampak tudi marsikomu drugemu, saj smo za ta film prejeli že pet nagrad oziroma smo bili že petkrat visoko uvrščeni. Kako ste sodelovali med snemanjem filmov, kako ste si porazdelili delo? Mojca: Že prej smo bili prijatelji, s snemanjem filmov smo se še bolj zbližali. Dela si ne porazdelimo, ampak vsak dela vse (vsi montiramo, vsi snemamo …). Mitja: Vsak posameznik ima kako idejo. Si na primer Miha kaj izmisli in potem to idejo vsi razvijamo in se pri tem dopolnjujemo. En ima občutek za eno, drugi za drugo, potem pa se poskušamo usklajevati in se učiti drug od drugega. Kako pa veste, kaj je najboljše? Mitja in Mojca: Če ima kdo idejo, se skušamo pogovoriti o njej. Na koncu prevlada zamisel tistega, ki je najbolj prepričljiv. Kje so nastajala vaša dela? Robi: Prvo delo je nastalo na Pekrski gorci, naslednji film pa je nastajal na večih lokacijah (pri meni doma, pri Mihu in Mitju, v gozdu). Risanka Hitrost ubija pa je bila posneta pri Mihu v dnevni sobi, kjer smo sestavili maketo iz lego kock. Koliko časa potrebujete za film? Različno. Risanka je nastajala približno dva tedna. En teden smo potrebovali za poslikavo, en teden za montažo. Drugače je s kratkimi filmi. Ne nastajajo dolgo. Vendar je za triminutni film potrebno kar nekaj časa in vanj vložimo veliko skupnega dela.

Val III

44

Dosežki in nagrade: 1. Prešernova nagrada za risanko. 2. Videomanija (1. festival slovenskega mladinskega filma, kjer smo se uvrstili med

prvih 10 od 76 poslanih filmov). 3. Grosmanov natečaj (festival slovenskega filma ob 100-letnici slovenskega

digitalnega filma, kjer smo se od približno nekaj čez 100 poslanih filmov uvrstili med prvih 19).

4. Go Europa go (natečaj za ustvarjalnost v Dresdnu). 5. Digič (Planetov natečaj, kjer smo dobili tudi denarno nagrado).

Kaj nameravate narediti z denarjem? Že prej smo dobili denarna sredstva, ki smo jih sproti porabili. Denarno nagrado smo najprej nameravali hraniti, vendar smo potem začeli razmišljati, da bomo denar potrebovali za naše naslednje projekte. Tako ga bomo vložili v naš naslednji film, ki naj bi bil spet komedija, vmes pa naj bi posneli tudi videospot za skupino EveilEye. O kakšnih fakultetah razmišljate? Mitja, Mojca in Miha: AGRFT. Robi: Biotehnična.

Ines Ledinšek, Nina Kuzma, 3. c-razred

Val III

45

PROGRAM INFORMATIVNEGA DNE PETEK, 10. 2. 2006 Splošna predstavitev programa GIMNAZIJA 09.00 / 15.00 Pritličje, učilnica 4: B. Grošelj, prof. Pritličje, učilnica 5: M. Lešer, prof. 1. nadstropje, učilnica 9: A. Petan, prof. 1. nadstropje, učilnica 11: D. Golob Malenšek, prof. 2. nadstropje, učilnica 22: P. Kosar, prof. 3. nadstropje, učilnica 35: M. Topolnik Rajšek, prof. Splošna predstavitev programa PREDŠOLSKA VZGOJA 09.00 / 15.00 2. nadstropje, učilnica 30: Z. Krajnc, prof. 3. nadstropje, učilnica 44: M. Potočnik, prof. Predstavitev predmetov (po splošnem delu za oba programa) Tuji jeziki: 1. nadstropje, učilnica 20 Geografija in zgodovina: 2. nadstropje, učilnica 23 Biologija: 3. nadstropje, učilnica 37 Matematika: 3. nadstropje, učilnica 36 Fizika: 2. nadstropje, učilnica 25 Kemija: 2. nadstropje, učilnica 26 Slovenščina: pritličje, učilnica 3 Informatika: pritličje, učilnica 2 SOBOTA, 11.2.2006 Splošna predstavitev programa GIMNAZIJA 09.00 Pritličje, učilnica 4: M. Lešer, prof. Pritličje, učilnica 5: P. Kosar, prof. 1. nadstropje, učilnica 9: D. Golob Malenšek, prof. 1. nadstropje, učilnica 11: B. Grošelj, prof. 2. nadstropje, učilnica 30: M. Topolnik Rajšek, prof. Splošna predstavitev programa PREDŠOLSKA VZGOJA 09.00 3. nadstropje, učilnica 44: Z. Krajnc, prof. Predstavitev predmetov (po splošnem delu za oba programa)

Tuji jeziki: 1. nadstropje, učilnica 20 Geografija in zgodovina: 2. nadstropje, učilnica 23 Biologija: 3. nadstropje, učilnica 37 Matematika: 3. nadstropje, učilnica 36 Fizika: 2. nadstropje, učilnica 25

Val III

46

Kemija: 2. nadstropje, učilnica 26 Slovenščina: pritličje, učilnica 3 Informatika: pritličje, učilnica 2 9. 50 – 10. 10 Dijakinje in dijaki predstavijo dejavnosti (npr. instrument, zbor, gledališka igra)

Posebna izdaja šolskega glasila Val III, izšla ob informativnem dnevu. Izdala: III. gimnazija Maribor Za izdajatelja: Janez Pastar, prof. Uredili: Darija Golob Malenšek, prof., Katarina Goričan Pokrivač, prof., Zdenka Fišer, prof., Žilbert Tivadar, univ. dipl. ekon. Novinarji: Laura Pečanac, Tjaša Brod, Maša Mlakar, Branka Pohorec, Mia Novak, Sara Jane Robinson, Ines Ledinšek in Nina Kuzma Mentorstvo novinarjem: Darija Golob Malenšek, prof. Lektorirala: Irena Šket Fakin, prof. Oblikovanje in likovna podoba glasila: Katarina Goričan Pokrivač, prof Računalniška priprava gradiva: Žilbert Tivadar, univ. dipl. ekon. Tisk: Unigrafika d.o.o. Maribor Naklada: 900 izvodov V Mariboru, februarja 2006