of 61 /61
IN Interdisciplinarni doktorski študijski program HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE 3. stopnja Ljubljana, 2014 1

Interdisciplinarni doktorski študijski programsplosno.ff.uni-lj.si/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje... · 8. ETNOLOGIJA, KULTURNA IN SOCIALNA ANTROPOLOGIJA 9. FILOZOFIJA 10

Embed Size (px)

Text of Interdisciplinarni doktorski študijski...

  • IN

    Interdisciplinarni doktorski tudijski program

    HUMANISTIKA IN DRUBOSLOVJE

    3. stopnja

    Ljubljana, 2014

    1

  • Predstavitveni zbornik je objavljen v soglasju s Filozofsko fakulteto, Fakulteto za drubene vede, Teoloko fakulteto, Fakulteto za raunalnitvo in informatiko, Fakulteto za matematiko in fiziko, Akademijo za glasboter Akademijo za gledalile, radio, film in televizijoUniverze v Ljubljani.

    1. Podatki o tudijskem programu

    Interdisciplinarni doktorski tudijski program Humanistika in druboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za drubene vede Univerze v Ljubljani traja 3 leta in obsega 180 kreditnih tok in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. tudijske obveznosti programa so v skladu z Zakonom o visokem olstvu in Merili za akreditacijo visokoolkih zavodov in tudijskih programov, ki jih je sprejel svet RS za visoko olstvo, ovrednotene po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ETCS european Credit transfer System). S tem je omogoena direktna vkljuitev delov programa v mednarodno izmenjavo z univerzami iz drav, ki sistem ECTS uporabljajo. tudijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih tok, preostalih 120 kreditnih tok pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Doktorski program omogoa pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti na 63 znanstvenih podrojih podrojih. Podroja, ki jih koordinira Filozofska fakulteta:

    1. ANDRAGOGIKA 2. ANTINI TUDIJI, 3. APLIKATIVNE PSIHOLOKE TUDIJE 4. ARHEOLOGIJA 5. AZIJSKE IN AFRIKE TUDIJE 6. DIDAKTIKA TUJIH JEZIKOV 7. EKSPERIMENTALNA PSIHOLOGIJA 8. ETNOLOGIJA, KULTURNA IN SOCIALNA ANTROPOLOGIJA 9. FILOZOFIJA 10. GEOGRAFIJA 11. HERITOLOGIJA 12. INFORMACIJSKE VEDE 13. JEZIKOSLOVJE 14. LITERARNE VEDE 15. MUZIKOLOGIJA 16. PEDAGOGIKA 17. PREVODOSLOVJE 18. PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI 19. RAZVOJNOPSIHOLOKE TUDIJE 20. SLAVISTINI TUDIJI 21. SLOVENISTIKA 22. SOCIOLOGIJA KULTURE 23. TEORETSKA PSIHOANALIZA 24. UMETNOSTNA ZGODOVINA 25. ZGODOVINA

    Podroja, ki jih koordinira Fakulteta za drubene vede:

    1. ANALIZA POLITIK 2. DIPLOMACIJA 3. DRUBOSLOVNA INFORMATIKA 4. JAVNA UPRAVA 5. KOMUNIKOLOGIJA 6. KULTUROLOGIJA 7. MEDNARODNI ODNOSI

    2

  • 8. NOVINARSKE TUDIJE 9. OBRAMBOSLOVJE 10. ODNOSI Z JAVNOSTMI 11. OKOLJSKE IN PROSTORSKE TUDIJE 12. ORGANIZACIJSKO KADROVSKE TUDIJE 13. POLITOLOGIJA 14. PSIHOLOGIJA KOMUNICIRANJA 15. RAZVOJNE TUDIJE 16. SOCIALNA IN POLITINA ANTROPOLOGIJA 17. SOCIALNA IN POLITINA PSIHOLOGIJA 18. SOCIOLOGIJA 19. TUDIJE VSAKDANJEGA IVLJENJA 20. TUDIJE IVLJENJSKIH POTEKOV 21. TRNO KOMUNICIRANJE 22. UPRAVLJANJE IN RAZVOJ ORGANIZACIJ 23. VARNOSTNE TUDIJE 24. VOJAKE DRUBOSLOVNE TUDIJE

    Podroji, ki jih koordinira Akademija za glasbo:

    1. GLASBENA PEDAGOGIKA 2. KOMPOZICIJA IN GLASBENA TEORIJA

    Podroje, ki ga koordinira Akademija za gledalie, radio, film in televizijo:

    1. TUDIJI SCENSKIH UMETNOSTI Podroja, ki ga skupaj koordinirata Filozofska fakulteta in Fakulteta za drubene vede:

    1. AMERIKI TUDIJI 2. BALKANSKI TUDIJI 3. DRUBOSLOVNA METODOLOGIJA 4. EPISTEMOLOGIJA HUMANISTIKE IN DRUBOSLOVJA 5. ETNINI IN MIGRACIJSKI TUDIJI 6. EVROPSKE TUDIJE 7. GLOBALIZACIJSKI TUDIJI 8. MEDIJSKI TUDIJI 9. TUDIJI SPOLA

    Podroje, ki ga skupaj koordinirajo Filozofska fakulteta, Fakulteta za drubene vede in Teoloka fakulteta:

    1. RELIGIOLOGIJA Podroje, ki ga skupaj koordinirajo Filozofska fakulteta, Fakulteta za raunalnitvo in informatiko in Fakulteta za matematiko in fiziko:

    1. TEORETSKA IN APLIKATIVNA LOGIKA

    Doktorski tudijski program zdruuje vsa podroja, ki jih znanstveno in pedagoko obravnavajo sodelujoe fakultete na doktorski ravni. Raziskovalni intituti vkljuujejo habilitirane uitelje in znanstvene sodelavce, ki sodelujejo pri organiziranih oblikah pouka in mentorstvih ter nudijo doktorskim kandidatom raziskovalno infarstrukturo za izdelavo doktorskega dela

    3

  • 2. Temeljni cilji programa in splone kompetence, ki se pridobijo s programom Osnovni namen doktorskega programa Humanistika in druboslovje je zagotoviti doktorandom temeljna znanja s podroja raziskovalnega dela na razlinih podrojih humanistike in druboslovja ter razviti kompetence, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in aplikacijo znanj na mednarodno primerljivi ravni. Program je usmerjen v izoblikovanje doktoranda, ki bo sposoben opravljati najzahtevneje raziskave in aplikacije znanj na izbranem podroju humanistike in druboslovja, obenem pa bo iroko razgledan, usposobljen za izvajanje interdisciplinarnih raziskav in seveda sposoben izvrevati najbolj zahtevna strokovna dela in naloge. tudenti bodo skozi vsebine tudija, ki zdruuje teoretine in praktine prvine izbranih znanstvenih disciplin in kombinira raznolike sodobne didaktine pristope ter individualne in skupinske naine pridobivanja, uporabe in aplikacije znanja razvili naslednje kompetence:

    1. Analitinost (sposobnost samostojnega opravljanja visoko zahtevnih analitinih del, analiza drubenih fenomenov, svetovanje o raznovrstnih trendih drubenega dogajanja, razvoja, upravljanja, sinteza podronih znanj in njihova uporaba pri reevanju konkretnega problema,sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitinih dognanj);

    2. Uporaba metodolokih orodij (samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje

    raziskav, uporaba in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik, avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu);

    3. Poznavanje okolja izbranega podroja, discipline (zelo iroko, kritino in reflektivno

    razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja);

    4. Strateka naravnanost na izbranem podroju (visoka sposobnost nartovanja, evalvacije in

    gledanja v prihodnost, anticipiranje razvoja dogodkov, loevanja bistvenega od nebistvenega in iskanja trajnejih reitev temeljnih problemov);

    5. Komunikativnost (sposobnost ustrezne komunikacije raziskovalnih dosekov, odlina

    sposobnost pisnega izraanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izraanja, jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja);

    6. Timsko in skupinsko delo (vodenje tima in/ali skupine, pripravljenost na sodelovanje,

    kooperativnost, upotevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine);

    7. Strokovnost (razlenjevanje, doloitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod

    in nainov dela v skladu s standardi stroke) ;

    8. Reevanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov, sposobnost pogajanja, argumentacije in oblikovanja pogajalskih izhodi) ;

    9. Pronost obvladovanje sprememb (prono delovanje v vseh drubenih okoljih, v razlinih

    kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti) ;

    10. Mreenje (sposobnost navezovanja stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in

    neformalnih odnosov);

    11. Razvito zanstveno-raziskovalno etiko in humenistine vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih;

    12. irok humanistinodruboslovni horizont in sposobnost kakovostnega interdisciplinarnega

    raziskovalnega dela.

    4

  • 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

    Pogoji za vpis Na interdisciplinarni doktorski tudijski program Humanistika in druboslovje se lahko v skladu z zadnjim odstavkom lena 38a in 16. lena prehodnih in dokonnih dolob Zakona o visokem olstvu vpiejo diplomanti:

    tudijskih programov druge stopnje dosedanjih tudijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred

    11.6.2004, dosedanjih tudijskih programov za pridobitev specializacije, sprejetih pred 11.6.2004, ki so

    pred tem konali visokoolski strokovni program; za vpis v doktorske tudijske programe tretje stopnje ustrezni organ lanice na predlog koordinatorja podroja, odgovornega za doktorski tudij, doloi tudijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih tok

    dosedanjih tudijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po konanem tudijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004, za vpis v doktorske tudijske programe tretje stopnje ustrezni organ lanice na predlog koordinatorja podroja, odgovornega za doktorski tudij, prizna tudijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih tok.

    diplomanti drugih domaih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji kot veljajo za tudente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraevanja za nadaljevanje izobraevanja skladno s 121. lenom Statuta UL.

    Pred vpisom v program je potrebno pridobiti soglasje mentorja.

    Merila za izbiro ob omejitvi vpisa: Izbor kandidatov bo temeljil na uspehu pri zakljuenem tudiju in dosekih na znanstvenem in strokovnem podroju. Posamezni elementi za izbiro bodo vrednoteni na naslednji nain:

    uspeh pri tudiju (povprena ocena) - 50 % tee: - tudijskih programov druge stopnje - dosedanjih tudijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe - dosedanjih tudijskih programov za pridobitev specializacije po konanem visokoolskem

    strokovnem programu - dosedanjih tudijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po

    konanem tudijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe Ocena doseena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred strokovno komisijo podroja, na

    katerega se kandidat vpisuje 50% tee. Na predlog koordinatorja podroja, ustrezni organ lanice, odgovoren za doktorski tudij, odloa o primernosti kandidata.

    4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Kandidatom/-tkam za vpis v tudijske programe 3. stopnje, kjer so kot pogoj navedena dodatna znanja, se priznavajo kot opravljena obveznost tudi znanja, usposobljenost in zmonosti, pridobljene s predhodnim formalnim, neformalnim ali izkustvenim uenjem. Pri priznavanju se bodo upotevala: sprievala in druge ustrezne listine oz. dokazila o konanih teajih, poletnih olah in drugih oblikah

    5

  • izobraevanja, ocenjevali se bodo objavljeni lanki in druga avtorska dela kandidatov/-tk, upotevale se bodo nagrade in priznanja, ki jih je kandidat/-ka prejel/-a na relevantnih podrojih ter dokazila o pridobljenih delovnih izkunjah na ustreznih podrojih. Pronje za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti bo obravnaval in kreditno ovrednotil ustrezni organ lanice na predlog koordinatorja podroja, in to za vsakega posameznega kandidata/-tko posebej.

    5. Pogoji za napredovanje po programu

    Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik doktorskega tudija so opravljene tudijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih tok iz organiziranih tudijskih oblik. V 3. letnik doktorskega tudija se lahko vpiejo kandidati, ki so opravili vse tudijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobili soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani. Zadnji, 3. letnik je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

    POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

    I. LETNIK

    40 ECTS ORGANIZIRANIH OBLIK

    II. LETNIK

    II. LETNIK

    10 ECTS ORGANIZIRANIH OBLIK + SOGLASJE UNIVERZE K TEMI DISERTACIJE

    III. LETNIK

    III. LETNIK

    OPRAVLJENE OBVEZNOSTI IZ ORGANIZIRANIH TUDIJSKIH OBLIK (50 ECTS) + IZVIRNI ZNANSTVENI LANEK + JAVNA PREDSTAVITEV Z ZAGOVOROM PRED KOMISIJO

    ZAKLJUEK PROGRAMA

    tudenti, ki so zakljuili magisterij znanosti in se jim v skladu z Zakonom o visokem olstvu ob vpisu prizna 60 ECTS, se lahko v skladu z Merili za prehode med tudijskimi programi vpiejo neposredno v 2. letnik, e se jim v celoti priznajo obveznosti 1. letnika.

    6. Pogoji za dokonanje tudija Pogoj za dokonanje tudija in pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti je, da kandidat uspeno opraviti vse s programom doloene tudijske obveznosti in uspeno zagovarja doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega lanka s podroja doktorata v publikaciji, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za drubene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor lanka. Znanstveni lanek mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

    6

  • 7. Prehodi med tudijskimi programi Za prehod med programi se teje prenehanje tudentovega izobraevanja v tudijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraevanja v interdisciplinarnem doktorskem tudijskem programu Humanistika in druboslovje. Pronje kandidatov za prehod bo individualno obravnaval ustrezen organ lanice.

    8. Naini ocenjevanja V skladu s 35. in 35. a lenom Zakona o visokem olstvu se pri doktorskem programu nain ocenjevanja opredeli le po splonih smernicah:

    P obveznost je opravljena / pass

    F obveznost ni opravljena / fail Znanje tudentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih in drugih unih oblikah, kot to predvideva posamezni uni nart.

    9. Predmetnik tudijskega programa

    tudijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih tok, preostalih 120 kreditnih tok pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

    t. Predmet oz. tudijska oblika ECTS tevilo ur

    1 Temeljni predmet I 10 300 2 Temeljni predmet II 10 300 3 Doktorski seminar I 10 300 4 Doktorski seminar II 10 300 5 Zunanji izbirni predmet* 10 300

    6 Javna predstavitev rezultatov raziskovalnega dela komisiji z zagovorom doktorske disertacije

    10 300

    Druge une enote

    Izdelava dispozicije doktorske naloge Prijava teme doktorske disertacije in javna predstavitev Individualno raziskovalno delo - raziskovalno delo v skupini/projektu in delo na doktorski disertaciji Priprava znanstvenega lanka za objavo

    15

    15

    50

    40

    450

    450

    1500

    1200

    * Zunanji izbirni predmet je organizirano oblika, lahko se izvaja v obliki predavanj, seminarjev ali individualnih konzultacije, glede na izvedbo predmeta na univerzi, kjer ga bo kandidat vpisal. Interdisciplinarni doktorski tudijski program Humanistika in druboslovje obsega 5400 ur oz. 180 ECTS. Od tega je organiziranim oblikam namenjenih 1800 ur oz. 60 ECTS in 3600 ur oz. 120 ETCS individualnemu raziskovalnem delu. 1 ETCS je ovrednotena s 30 urami tudentovega dela. Organizirane oblike dela predstavljajo 33,3 %, raziskovalno delo pa 66,7% obveznosti tudenta. Predavanja praviloma ne presegajo 20% vseh organiziranih oblik organiziranega pouka. Dele seminarjev, vaj in drugih oblik tudija znaa v povpreju ve kot 80 %.

    7

  • 9. 1. Vsebinska struktura programa po letnikih Struktura izvedbe programa po letnikih je zasnovana tako, da je v zaetku prvega letnika in delno drugega veji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno veji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije. I. LETNIK: 60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 40 ECTS Temeljni predmet I - 10 ECTS Temeljni predmet II - 10 ECTS Doktorski seminar I - 10 ECTS Doktorski seminar II: 10 ECTS Raziskovalno delo (priprava dispozicije doktorske disertacije): 20 ECTS II. LETNIK: 60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS Zunanji izbirni predmet - 10 ECTS Raziskovalno delo (izdelava in prijava teme dispozicije doktorske disertacije ter javna predstavitev, delo na izvirnem znanstvenem prispevku): 50 ECTS III. LETNIK: 60 ECTS, ORGANIZIRANE OBLIKE 10 ECTS Delo na disertaciji in izvirnem znanstvenem prispevku - 50 ECTS Javna predstavitev z zagovorom pred komisijo - 10 ECTS

    8

  • 9. 2. Podatki o monostih izbirnih predmetov in mobilnosti Vsako leto bo tudentom zagotovljeno ustrezno tevilo doktorskih seminarjev na vseh podrojih programa Humanistike in druboslovja; nabor bo objavljen na zaetku tudijskega leta. V nabor bo vkljuena tudi ponudba predmetov generinih znanj, ki jih pripravlja doktorska ola UL. Seminarji bodo na voljo tudi tudentom sorodnih programov drugih fakultet UL in tudentom univerz, s katerimi ima UL sklenjene pogodbe o izmenjavi tudentov. Zunanjo izbirnost in mednarodno mobilnost omogoa zunanji izbirni predmet(-i) v obsegu 10 ECTS v II. letniku.

    10. Kratka predstavitev predmetov

    10.1. Obvezni temeljni predmeti Obvezni temeljni predmeti so temeljni metodoloki in teoretski predmeti, obvezni za vse tudente, ki vpiejo tudij na doloenem podroju programa; za zagotovitev podroja tudent vpie predmete v obsegu 20 ECTS s podroja svojega doktorskega tudija. Predmeti se izvajajo v organizirani obliki tudija, aktualna oblika izvajanja je prilagojena tevilu kandidatov. Posamezna podroja lahko po potrebi oblikujejo veje tevilo temeljnih predmetov. Sorodna podroja lahko zaradi laje izvedbe oblikujejo skupne temeljne predmete. tudent vpie 20 ECTS temeljnih predmetov v dogovoru z mentorjem. Seznam temeljnih predmetov Podroje Temeljni predmet Nosilci Ameriki tudiji Uvod v Amerike tudije red. prof. dr. Igor Maver

    Amerika etnina knjievnost in kultura red. prof. dr. Jerneja Petri Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof.

    dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    ZDA in amerike politike v primerjalni perspektivi red. prof. dr. Bogomil Ferfila Analiza politik Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof.

    dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Andragogika Temeljni koncepti in teorije izobraevanja odraslih doc. dr. Nives Lien

    Izbrane metode raziskovanja na podroju izobraevanja odraslih doc. dr. Jasna Magon

    Antini tudiji Metodologija zgodovinskih raziskav antike akad. red. prof. dr. Rajko Brato

    Tradicionalni in sodobni pristopi k antinim tudijem red. prof. dr. Marko Marini

    Aplikativne psiholoke tudije

    Teorija in prakse aplikativne psihologije doc. dr. Robert Masten

    9

  • Raziskovalna metodologija v psihologiji red. prof. dr. Valentin Bucik

    Arheologija Arheoloka spoznavna teorija in raziskovalna metodologija red. prof. dr. Boidar Slapak

    Arheoloka interpretacija red. prof. dr. Mihael Budja

    Azijske in afrike tudije Kulturna pogojenost konceptov in kategorialnih aparatov v empirinih in analitinih raziskavah neevropskih drub

    red.prof.dr. Jana Roker

    Problematika zgodovinopisja v neevropskih drubah izr. prof. dr. Mitja Saje

    Balkanski tudiji Antropologija Balkana (FF) red. prof. dr. Boidar Jezernik

    Ideologije Balkana (FDV) izr. prof. dr. Mitja Velikonja

    Didaktika tujih jezikov Teorije uenja in pouevanja tujega jezika izr. prof. dr. Ana Marija Muster

    Raziskovalna metodologija v didaktiki tujih jezikov doc. dr. Meta Lah

    Diplomacija, Druboslovna informatika,

    Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Druboslovna metodologija Raziskovalna metodologija v psihologiji (FF) red. prof. dr. Valentin Bucik

    tudije vseivljenjskega razvoja (FF) red. prof. dr. Ljubica Marjanovi Umek, red. prof. dr. Maja Zupani

    Teorija in prakse aplikativne psihologije (FF) red. prof. dr. Drago agar, izr. prof. dr. Argio Sabadin

    Osebnost (FF) red. prof. dr. Janek Musek

    Teorije in pristopi v psihologiji (FF) doc. Dr. Robert Masten

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Eksperimentalna psihologija Teorije in pristopi v psihologiji red. prof. dr. Marko Poli

    Raziskovalna metodologija v psihologiji red. prof. dr. Valentin Bucik

    Epistemologija humanistike in druboslovja

    Zgodovinska epistemologja red. prof. dr. Rastko Monik

    Epistemologija sodobne humanistike in druboslovja prof. dr. Tanja Rener

    Etnini in migracijski tudiji Prostorski vidiki narodnega vpraanja in mednarodnih migracij

    red. prof. dr. Jernej Zupani

    Teorije etnoacionalizma in globalizacije red. prof. ddr. Rudi Rizman

    Sodobni migracijski tokovi v Severni Ameriki in knjievna ustvarjalnost

    red. prof. dr. Igor Maver

    Oblikovanje etninih skupnosti in manjin red. prof. dr. Boidar Jezernik

    10

  • Medetnini odnosi izr. prof. dr. Miran Komac

    Upravljanje razlinosti in integracija red. prof. dr. Mitja agar

    Etnologija, kulturna in socialna antropologija

    Metodoloki izzivi etnolokega in antropolokega raziskovalnega dela

    izr. prof. dr. Rajko Muri

    Kulturna antropologija red. prof. dr. Boidar Jezernik

    Evropske tudije Evropa v antropoloki perspektivi (FF) red. prof. dr. Bojan Baskar

    Drubena geografija Evropske unije (FF) izr. dr. Dejan Rebernik

    Evropsko dravljanstvo in identiteta (FF) red. prof. ddr. Rudi Rizman

    Evropska knjievnost (FF) red. prof. dr. Janez Vreko

    Evropa v literarnih diskurzih (FF) red. prof. dr. Mira Miladinovi Zalaznik

    Evropski blaginjski sistemi in osnovni socialnopolitini diskurzi (FDV)

    red. prof. dr. Zinka Kolari

    Politika in vladanje v Evropski uniji (FDV) red. prof. dr. Bojko Buar, izr. prof. dr. Zlatko abi

    Javne politike EU (FDV) red. prof. dr. Danica Fink Hafner

    Filozofija Problemi in razsenosti sodobne filozofije

    red. prof.dr. Valentin Kalan

    Zgodovina filozofije, fenomenologija in hermevtika red. prof. dr. Miran Boovi

    Sistematska filozofija: humanost, refleksija, konkretnost izr. prof. dr. Borut Olaj

    Konteksti filozofske analize red. prof. dr. Matja Potr

    Socialna filozofija in psihoanaliza red. prof. dr. Slavoj iek

    red. prof. dr. Boidar Jezernik

    Geografija Sodobne metode geografskega raziskovanja doc.dr. Marko Krevs

    Sodobna teorija geografskega raziskovanja izr. prof. dr. Marijan M. Klemeni

    Glasbena pedagogika Metode analize glasbe red. prof. dr. Leon Stefanija / prof. mag. Marko Mihevc / doc. dr. Branka Rotar Pance

    Metode raziskovanja glasbe red. prof. dr. Matja Barbo / doc. dr. Andrej Misson / doc. dr. Branka Rotar Pance

    Globalizacijski tudiji Sociologija globalizacije red. prof. ddr. Rudi Rizman

    Kulturna globalizacija red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat

    Politina ekonomija globalizacije red. prof. dr. Marjan Svetlii

    Politoloki vidiki globalizacije izr. prof. dr. Jernej Pikalo

    11

  • Heritologija Konservatorstvo izr. prof. dr. Sonja Ana Hoyer, doc. dr. Jelka Pirkovi, izr. prof. dr. Vito Hazler

    Muzeologija doc. ddr. Verena Vidrih Perko

    Informacijske vede Raziskovalne metode v informacijskih vedah izr. prof. dr. Alenka auperl

    Smeri razvoja v bibliotekarstvu izr. prof. dr. Alenka auperl

    Smeri razvoja v zalonikih tudijih red. prof. dr. Miha Kova

    Smeri razvoja v informacijske znanosti red. prof. dr. Maja umer

    Javna uprava Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Jezikoslovje Metodologija jezikoslovnega raziskovanja red.prof. dr. Marija Golden

    Besediloslovje. Analiza jezikovnih praks doc. dr. Primo Vitez

    Besediloslovje. Besedilna slovnica red. prof. dr. Stojan Brai

    Besediloslovje. Stilistika red. prof. dr. Stojan Brai

    Besediloslovje. Filoloke in lingvistine metode analize besedil

    izr. prof. dr. Marina Zorman

    Jezikoslovne teorije. Minimalistina tvorbena slovnica red. prof. dr. Marija Golden

    Jezikoslovne teorije. Teorija naravnosti red. prof. dr. Janez Orenik

    Jezikoslovne teorije. Teoretini model pomen- besedilo in sodobno jezikoslovje

    red. prof. dr. Vladimir Poganik

    Jezikoslovne teorije. Pragmatika doc. dr. Primo Vitez

    Opisno jezikoslovje. Fonetika in fonologija red. prof. dr. Rastislav utari

    Opisno jezikoslovje. Morfofonologija in morfologija doc. dr. Tatjana Marvin

    Opisno jezikoslovje. Skladnja red. prof. dr. Milena Milojevi Sheppard

    Opisno jezikoslovje. Semantika red. prof. dr. Vladimir Poganik

    Teoretski temelji jezikoslovja. Antine in srednjeveke teorije jezika

    red. prof. dr. Matja Babi

    Teoretski temelji jezikoslovja. Formalizem in funkcionalizem red. prof. dr. Milena Milojevi Sheppard

    Teoretski temelji jezikoslovja. Praki strukturalizem (prispevek ekih in ruskih jezikoslovcev v jezikoslovju 20. stoletja)

    red. prof. dr. Aleksandra Derganc

    Uporabno jezikoslovje. Vidiki uporabnega jezikoslovja red. prof. dr. Albina Neak Lk

    Uporabno jezikoslovje. Kontaktno jezikoslovje red. prof. dr. Martina Obot

    12

  • Uporabno jezikoslovje. Kontrastivno jezikoslovje red. prof. dr. Duan Gabrovek

    Uporabno jezikoslovje. Leksikografija red. prof. dr. Duan Gabrovek

    Uporabno jezikoslovje. Leksikologija red. prof. dr. Duan Gabrovek

    Uporabno jezikoslovje. Besediloslovni vidiki medkulturne komunikacije

    red. prof. dr. Martina Obot

    Zgodovinsko jezikoslovje. Diahrono raziskovanja jezikov: primerjalna metoda in metoda rekonstrukcije

    red. prof. dr. Metka Furlan

    Zgodovinsko jezikoslovje. Poglavja iz primerjalne slovnice indoevropskih jezikov

    red. prof. dr. Varja Cvetko Orenik

    Zgodovinsko jezikoslovje. Poglavja iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja

    red. prof. dr. Alenka ivic-Dular

    Zgodovinsko jezikoslovje. Poglavja iz primerjalnega romanskega jezikoslovja

    red. prof. dr. Vladimir Poganik

    Zgodovinsko jezikoslovje. Teorija naravne skladnje in grina doc. dr. Jerneja Kavi

    Kompozicija in glasbena teorija

    Metode analize glasbe red. prof. dr. Leon Stefanija, prof. mag. Marko Mihevc, doc. dr. Branka Rotar Pance

    Metode raziskovanja glasbe red. prof. dr. Matja Barbo, doc. dr. Andrej Misson, doc. dr. Branka Rotar Pance

    Komunikologija, Kulturologija

    Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Literarne vede Metodologija in epistemologija literarne vede red. prof. dr. Tomo Virk

    Skupni doktorski seminar s podroja literarnih ved red. prof. dr. Tomo Virk

    Medijski tudiji Multikulturnost in evropski medijski prostor (FF) red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat

    Teorija medijev (FF) doc. dr. Joe Vogrinc

    Mediji in popularna kultura (FDV) izr. prof. dr. Breda Luthar, doc.dr. Tanja Oblak, doc. dr. Andrej kerlep

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Mednarodni odnosi Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Muzikologija Metode raziskovanja glasbe red. prof. dr. Matja Barbo, doc. dr. Andrej Misson, doc. dr. Branka Rotar Pance

    Metode analize glasbe red. prof. dr. Leon Stefanija, prof. mag. Marko Mihevc, doc. dr. Branka Rotar Pance

    Novinarske tudije, Obramboslovje, Odnosi z javnostmi,

    Teorije drube red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    13

  • Okoljske in prostorske tudije, Organizacijsko kadrovske tudije

    Metodologija in epistemologija drubenih ved red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Pedagogika Zgodovinski in sodobni vidiki vzgojno-izobraevalne teorije in prakse

    red. prof. dr. Robert Krofli, izr. prof . dr. Tadej Vidmar

    Pedagoka metodologija doc. dr. Jasna Magon

    Politologija Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Prevodoslovje Raziskovalne metode v prevodoslovju izr. prof. dr. pela Vintar

    Teorije prevajanja zahodnega sveta izr. prof. dr. Nike Kocijani Pokorn

    Psihologija komuniciranja Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Psihologija osebnosti Osebnost red. prof. dr. Janek Musek

    Raziskovalna metodologija v psihologiji red. prof. dr. Valentin Bucik

    Razvojne tudije Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Razvojnopsiholoke tudije tudije vseivljenjskega razvoja red. prof. dr. Ljubica Marjanovi Umek, red. prof. dr. Maja Zupani

    Raziskovalna metodologija v psihologiji red. prof. dr. Valentin Bucik

    Religiologija Temelji religiologije (FF, FDV in TEOF) red. prof. dr. Marko Kerevan (FF), red. prof. dr. Drago Ocvirk (TEOF), doc. dr. Ale rni (FDV)

    Svetovna verstva in kultura (FF) red. prof. dr. Marko Kerevan

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Teoloki, religioloki in psiholoko-terapevtski pogledi na loveka (TEOF)

    akad. red. prof. dr. Joe Kraovec in red. prof. dr. Ciril Sor

    Slavistini tudiji Metodologije preuevanja kultur v slovanskem svetu (poetike v nastanku in razvoju)

    red. prof. dr. Miha Javornik

    Diskurzivna praksa v slovanskih kulturah - primerjalno zgodovinski vidiki

    red. prof. dr. Alenka ivic Dular

    Slovenistika Metodologija slovenistine literarne vede red. prof. dr. Marko Juvan

    Metodologija slovenistinega jezikoslovja red. prof. dr. Marko Stabej

    Teorija in prakse literarnega zgodovinopisja doc. dr. Aleksander Bjelevi

    Jezikoslovne smeri 20. stoletja v slovenskem jezikoslovju red. prof. dr. Erika Krinik

    14

  • Didaktika slovenskega jezika in knjievnosti red. prof. dr. Boa Krakar Vogel

    Socialna in politina antropologija, Socialna in politina antropologija

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Sociologija kulture Sodobne teorije kulture red. prof. dr. Rastko Monik, red. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, doc. dr. Joe Vogrinc

    Analiza sodobne drube red. prof. ddr. Rudi Rizman

    Sociologija, tudije vsakdanjega ivljenja, tudije ivljenjskih potekov

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    tudiji spola Metodologija raziskovanja spola red. prof. dr. Tanja Rener, red. prof. dr. Marta Verginella, izr. prof. dr. Valentina Hlebec

    Teorije in epistemologija spola doc. dr. Zdenka adl, red. prof. dr. Renata Salecl; izr. prof. dr. Milica Anti Gaber

    Teoretska in aplikativna logika

    Filozofija logike in filozofska logika (FF) red. prof. dr. Andrej Ule

    Logika in temelji matematike (FMF) prof. dr. Marko Petkovek

    Logika v raunalnitvu in v umetni inteligenci (FRI) akad. prof. dr. Ivan Bratko

    Teoretska psihoanaliza Psihoanaliza in literatura red. prof. dr. Tomo Virk, red. prof. dr. Miran Boovi

    Epistemologija in psihoanaliza red. prof. dr. Eva D. Bahovec, red. prof. dr. Peter Praper, znan. sod. Valerija Vendramin

    Trno komuniciranje Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Umetnostna zgodovina Umetnostnozgodovinska metodologija: morfologija in ikonografija

    izr. prof. dr. Tine Germ

    Umetnostnozgodovinska metodologija: kontekst red. prof. ddr. Nataa Golob, izr. prof. dr. Matej Klemeni, izr. prof.. dr. Primo Lampi, doc. dr. Katja Mahni

    Upravljanje in razvoj organizacij, Varnostne tudije, Vojake druboslovne tudije

    Teorije drube (FDV) red. prof. dr. Ivan Bernik, red. prof. dr. Ale Debeljak, red. prof. dr. Igor Luki, red. prof. dr. Slavko Splichal

    Metodologija in epistemologija drubenih ved (FDV) red. prof. dr. Anuka Ferligoj, izr. prof. dr. Tina Kogovek, izr. prof. dr. Franc Mali, doc. dr. Brina Malnar

    Zgodovina Specifini problemi epistemologije zgodovinske znanosti red. prof. dr. Marta Verginella

    Izbrane teme sodobne historiografije red. prof. dr. Duan Neak

    tudij scenskih umetnosti Metodologije tudijev scenskih umetnosti doc. dr. Bla Lukan

    Teorija in zgodovina dramskega besedila in gledalia red. prof. dr. Denis Poni

    15

  • 10.2. Doktorski seminarji Doktorski seminarji omogoajo ojo usmeritev v izbrano smer tudija, ki jo doloa izbor teme doktorske disertacije. Fakulteti vsako leto sproti zagotovita pripravo in izvedbo doktorskih seminarjev, ki so prilagojeni tudentovi oji usmeritvi ali temi doktorske disertacije. Izvajajo se kot doktorski seminarji za majhne skupine tudentov iste usmeritve ali kot individualno delo s tudenti. Takna zasnova omogoa najvijo mono stopnjo fleksibilnosti, prilagajanja tudentu, temi njegovega raziskovalnega dela in aurnemu vkljuevanju najnovejih raziskovalnih spoznanj in aktualnih problemov v okviru specifike raziskovalnega podroja, s katerim se tudent ukvarja. tudent v dogovoru z mentorjem in skladno z raziskovalno temo doktorske disertacije izbere seminarje v obsegu 20 KT. Seminarji se izvajajo v organizirani obliki tudija; oblika izvajanja je prilagojena tevilu tudentov.

    10.3. Opisi podroij

    a) Podroja, ki ji koordinira Filozofska fakulteta

    Andragagogika

    Doktorski tudij na podroju Andragagogika je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija andragogike. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju andragogike.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Andragagogika vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Temeljni koncepti in teorije izobraevanja odraslih ter Izbrane metode raziskovanja na podroju izobraevanja odraslih omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monost interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja

    16

  • pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Antini tudiji Preuevanje medsebojnih vplivov antine Grije in Rima je bilo vedno v jedru klasine filologije; loena obravnava lahko prinese kvejemu delne ugotovitve in pomanjkljive, nezanesljive izide raziskave. Ne samo antino razumevanje, ampak tudi novoveka tradicija obravnava rimsko in grko kulturo kot neloljivo celoto; e se taki obravnavi odpovemo, se s tem odpovemo tudi novoveki tradiciji antinih tudij. Doktorski tudij klasine filologije, ki temelji na raziskovanju besedil v izvirniku, je na primerljivih univerzah v Evropi samoumeven. Pri tovrstnem tudiju literarnih in tudi ire kulturnih raziskav ni mogoe loiti od jezikoslovnih, jezikoslovnih pa ni mogoe izvzeti iz irega kulturnega konteksta. Literarne interpretacije v antini knjievnosti tako ni mo loiti od obravnave jezikovnih dejstev; materialna in duhovna kultura sta vedno neloljivo povezani. Preuevanja antine kulture zato ni mo loevati glede na to, ali je opredmetena v kamnu ali na papirju. Vseskozi, a e zlasti v 20. stoletju, so se v klasini filologiji odpirala podroja, ki ne spadajo niti v jezikoslovje niti v knjievnost. Najpomembneja (vendar ne edina) med njimi so papirologija, tekstna kritika, mikenologija in recepcija antike. tudij antine retorike, e bi se moral e vnaprej opredeliti za jezikovnega ali knjievnega, se prav tako nikoli ne bi mogel pribliati antini retoriki z vseh zornih kotov, ki so moni pri njenem preuevanju. Podroje Antini tudiji nadgrajuje smer Antini tudiji, ki ga Filozofska fakulteta ponuja na magistrski stopnji tudija.

    Aplikativne psiholoke tudije Z razvojem se je psiholoka znanost iz teoretine vedno bolj usmerjala tudi v uporabno smer, hotela je biti koristna. Tako so se oblikovale razline uporabne panoge psihologije, ki jih oznaujemo s skupnim izrazom uporabna oziroma aplikativna psihologija. Zaetki razvoja aplikativne psihologije segajo v zgodnja leta 20. stoletja. Leta 1917 je tako izla prva revija z naslovom Journal of Applied Psychology. Najprej so se razvejale industrijska psihologija (danes psihologija dela in organizacije), pedagoka psihologija in klinina psihologija, kasneje pa e mnoge druge: vojaka psihologija, forenzina psihologija, ekonomska psihologija, prometna psihologija, portna psihologija, okoljska psihologija itd. Danes je psihologija s svojo uporabnostjo prodrla na domala sleherno podroje lovekove dejavnosti. Doktorski tudij na podroju Aplikativne psiholoke tudije usposablja tudente za znanstvenoraziskovalno delo na razlinih podrojih aplikativne psihologije, predvsem pa na treh temeljnih in najirih podrojih: pedagoka psihologija, klinina psihologija ter psihologija dela in organizacije. Podroje Aplikativne psiholoke tudije vkljuuje dva temeljna predmeta: Teorija in prakse aplikativne psihologije in Raziskovalna metodologija v psihologiji ter posebno obliko [tudija/predmeta] Doktorski seminar. V okviru prvega temeljnega predmeta tudenti poglobljeno

    17

  • spoznavajo problematiko uenja, socialne kulture in klime ter ''teavnega'' vedenja. Poleg tega nadgrajujejo svoje znanje tudi na podrojih psiholoke diagnostike in svetovanja. Drugi temeljni predmet seznanja tudente z zahtevnejo raziskovalno metodologijo v psihologiji in s specifinimi raziskovalnimi metodami na podrojih aplikativne psihologije. Doktorski seminar pa je namenjen spoznavanju posebne problematike na razlinih podrojih psiholokih praks, ki jih tudenti izbirajo interesno. Izvajalci tudijskega programa so habilitirani uitelji na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter nekateri drugi uitelji Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Arheologija

    Doktorski tudij na podroju Arheologija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija arheologije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju arheologije. Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Arheologija vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Arheoloka spoznavna teorija in raziskovalna metodologija ter Arheoloka interpretacija omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Azijske in afrike tudije

    Doktorski tudij na podroju Azijske in afrike tudije je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev sinologije, japonologije, indologije, afrikanistike in kulture vzhodne Azije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju azijskih in afrikih tudij.

    18

  • Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Azijskih in afrikih tudij vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Kulturna pogojenost konceptov in kategorialnih aparatov v empirinih in analitinih raziskavah neevropskih drub ter Problematika zgodovinopisja v neevropskih drubah omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretskih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini, hermenevtini in/ali empirini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Didaktika tujih jezikov

    Didaktika tujih jezikov je znanstveno podroje, ki je bilo v zadnjih desetletjih deleno

    izrazitega razvoja. Gre za specifino podroje raziskovanja, ki se umea med jezikoslovje in podroja znanosti, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraevanjem, ter je po svoji naravi nujno interdisciplinarno. Didaktika tujih jezikov s svojimi izsledki pomembno vpliva na pouevanje in uenje tujih jezikov v praksi.

    Potrebo po raziskovanju utemeljuje tudi dejstvo, da se podroje obravnavanja jezikov nenehno razvija, o emer priajo sodobni evropski dokumenti, na primer Skupni evropski jezikovni okvir (2001). Prenaanje izsledkov tujih in izvajanje izvirnih raziskav prav tako narekuje razvoj kurikula tujih jezikov. V praksi se kae velika potreba po prevajanju oz. ustvarjanju ustrezne strokovne terminologije s tega podroja in po izdelavi izvirnih unih gradiv.

    Nenazadnje je treba poudariti, da je uenje tujih jezikov v Sloveniji v polnem razmahu na vseh stopnjah (od vrtcev do tretjega ivljenjskega obdobja), kar narekuje razvoj didaktike tujih jezikov kot stroke. Le ustrezno razvita stroka bo lahko namre zagotavljala ustrezno vseivljenjsko izobraevanje uiteljev, ki bodo tako izsledke teorije prenaali v prakso. Za podiplomski tudij s podroja didaktike tujih jezikov vlada velik interes tako s strani raziskovalcev kot s strani uiteljev praktikov, ki so se bili doslej prisiljeni na podiplomski ravni ukvarjati z drugimi podroji.

    Uvedba didaktike tujih jezikov kot samostojnega podroja podiplomskega tudija po bolonjski reformi je zaradi vsega navedenega upraviena in smiselna, pripravljeni program pa je v skladu z modelom doktorskega tudija, sprejetim na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v letu 2008.

    19

  • Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Didaktika tujih jezikov vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Teorija uenja in pouevanja tujega jezika ter Raziskovalna metodologija v didaktiki tujih jezikov omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Eksperimentalna psihologija Razvoj psihologije kot znanosti se je zael leta 1879, ko je Wilhelm Wundt v Leipzigu ustanovil laboratorij. Kasneje se je razvejala in razirila e na mnoga druga podroja, razvil pa se je tudi nelaboratorijski nain raziskovanja. Dananja eksperimentalna psihologija se pojmuje ire kot v Wundtovem asu. Podroje eksperimentalne psihologije v okviru doktorskega tudija tako zajema raziskovanje vseh osnovnih psihinih procesov posamino (zaznavni in kognitivni, motivacijski, ustveni) in v medsebojni interakciji ter ni omejeno zgolj na raziskovalno delo v laboratoriju. tudijsko podroje nudi usposabljanje za poglobljeno raziskovanje teh procesov, obenem pa ostaja dovolj prono, da upoteva tudi raziskovalne interese tudenta. Med temeljnima predmetoma nudi eden poglobljena teoretinovsebinska, drugi pa metodoloka znanja, ki naj bi tudenta usposobila za metodoloko zastavitev tudi najbolj zahtevnih raziskav, vkljuno z zahtevnejimi metodami in tehnikami obdelave podatkov. Doktorska seminarja tudenta po eni strani poglobljeno usmerjata v podroje raziskave, po drugi strani pa mu nudita dodatna znanja, potrebna za njeno uspeno izvedbo. Zunanji izbirni predmet omogoa bodisi pridobitev mednarodnih izkuenj bodisi raziritev znanja na podrojih, ki jih omogoa Univerza v Ljubljani. tudij poteka v kontekstu raziskovalnih programov in projektov na Oddelku za psihologijo, ki zajemajo tudi pomembne vsebine, ravni analize in metodologije eksperimentalne psihologije. Oja podroja doktorskih seminarjev se nanaajo na kognitivno psihologijo (odloanje in ekspertnost, uenje, spoznavni zemljevidi, miselni modeli, zaznavanje tveganja ipd.), kognitivno nevropsihologijo (nevronske mree, raunski modeli, pozornostne strategije, narava kognitivnih primanjkljajev, nevropsiholoki mehanizmi kognitivnih motenj, teorije samoorganizacije uma), psihofiziko (pozornost, slepota za spremembe), motivacijo, ustva ter medsebojne interakcije omenjenih procesov. Raziskave se izvajajo tako na sploni kot na klinini populaciji oz. drugih posebnih skupinah. Pri izvedbi programa sodelujejo lani Oddelka za psihologijo in drugi uitelji s Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani oz. z drugih univerz, katerih

    20

  • raziskovalni interesi in doseki se ujemajo s podrojem tudija eksperimentalne psihologije. Cilj tudija je usposobiti kandidata za raziskovalno delo na podroju psihologije ob upotevanju njegovih poklicnih ciljev in raziskovalnih interesov. Priakuje se, da bo kandidat aktivno sodeloval v raziskavah, ki potekajo na Oddelku za psihologijo. Etnologija, kulturna in socialna antropologija

    Doktorski tudij na podroju Etnologija, kulturna in socialna antropologija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija etnologije in kulturne antropologije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju etnologije, kulturne in socialne antropologije.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Etnologija, kulturna in socialna antropologija vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metodoloki izzivi etnolokega in antropolokega raziskovalnega dela ter Kulturna antropologija omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti.

    Filozofija

    Doktorski tudij na podroju Filozofija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev filozofije in filozofije kulture. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju filozofije. Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Filozofija vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Zaradi irine podroja je na voljo ve temeljnih predmetov. Za vse kandidate, ki vpiejo podroje Filozofija, je obvezen temeljni predmet Problemi in razsenosti

    21

  • sodobne filozofije. Kot drugi temeljni predmet kandidat vpie enega od sledeih tirih predmetov: Konteksti filozofske analize, Sistematska filozofija: humanost, refleksija, konkretnost, Zgodovina filozofije, fenomenologija in hermevtika ter Socialna filozofija in psihoanaliza. Oba temeljna predmeta omogoata poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Geografija

    Doktorski tudij na podroju Geografija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija geografije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju geografije. Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Geografija vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Sodobne metode geografskega raziskovanja in Sodobna teorija geografskega raziskovanja omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti in je pripravljena individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v

    22

  • praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Heritologija

    Heritologija je veda o varovanju kulturne dediine v okolju na podlagi komuniciranja vsebin v muzejih in v primarnem okolju ohranjenih spomenikov kulturne dediine. Heritologija v prvi vrsti temelji na interdisciplinarnosti, hkrati pa varovanja in muzealizacije dediine ne more biti brez znanja, ki ga zagotavlja obvladovanje muzeoloke teorije in muzeografije ter konservatorske teorije z osnovami dediinske zakonodaje.

    tudij heritologije bo potekal kot posebno, interdisciplinarno podroje v okviru dogovorjenih tudijskih oblik doktorskega tudija na FF. Tako bo obsegal dva obvezna temeljna predmeta Muzeologijo in Konservatorstvo, ki bosta pokrivala obe podroji varovanja dediine, premine in nepremine , doktorski seminar ter irok nabor izbirnih usmeritvenih in zunanjih izbirnih predmetov, ki bodo bodoim doktorandom omogoali zares interdisciplinaren tudij.

    tudij je v celoti usklajen s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega tudijskega programa Humanistika in druboslovje.

    Informacijske vede

    Doktorski tudij na podroju Informacijske vede je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev informacijske znanosti z bibliotekarstvom, bibliotekarstva in zalonikih tudijev. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju informacijskih ved.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Informacijske vede vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Zaradi irine podroja je na voljo ve temeljnih predmetov. Za vse kandidate, ki vpiejo podroje Informacijske vede, je obvezen temeljni predmet Raziskovalne metode v informacijskih vedah. Kot drugi temeljni predmet kandidat vpie enega od sledeih treh predmetov: Smeri razvoja v bibliotekarstvu, Smeri razvoja v informacijski znanosti in Smeri razvoja v zalonikih tudijih. Oba temeljna predmeta omogoata poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega

    23

  • raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Jezikoslovje Namen Doktorski tudij na podroju jezikoslovja nadgrajuje jezikovno usmerjen tudij magistrske ravni na oddelkih, ki pokrivajo posamezne sodobne in klasine jezike, literature in kulture Evrope, Azije in Afrike ter primerjalno in splono jezikoslovje. Namen tudija je usposobiti strokovnjake, sposobne za samostojno znanstveno delo na podroju jezikoslovja ter na z jezikoslovjem povezanih interdisciplinarnih podrojih tako v dravnem kot mednarodnem okviru. Posebnosti Doktorski tudij na podroju jezikoslovja na tretji stopnji nudi enoten okvir za seznanjanje s teoretskimi in metodolokimi pristopi pri znanstvenem raziskovanju jezika tako za tiste, ki se usmerjajo v delo s posameznimi jeziki, kot tudi tiste, ki jih zanima problematika v primerjalni in splonojezikoslovni perspektivi. Podroje doktorskega tudija je izredno obirno in obsega tipoloko zelo razline jezike, kot so sinitski jeziki in slovanski jeziki, ter metodoloko in teoretino tako sinhrono kot diahrono obravnavo jezikovne problematike. Zaradi obirnosti podroja, ki ga pokriva, doktorski tudij jezikoslovja po strukturi nekoliko odstopa od temeljne zasnove doktorskega programa Humanistika in druboslovje. Razlika odraa vsebinsko raznolikost podroja in se kae v tem, da je eden od temeljnih predmetov izbiren; kandidat lahko namre izbira med estimi makropredmeti. S tem predlagani doktorski tudij za podroje jezikoslovja ob zagotavljanju enovitosti obenem ohranja tudi vso pestrost in vsebinsko bogastvo podroja. Literarne vede

    Doktorski tudij na podroju Literarne vede je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev Primerjalna knjievnost in literarna teorija, Angleki jezik in knjievnost, eki jezik in knjievnost, Francoski jezik in knjievnost, Grki jezik in knjievnost, Hrvaki, srbski in makedonski jezik in knjievnosti, Italijanski jezik in knjievnost, Latinski jezik in knjievnost, Nemki jezik in knjievnost, Poljski jezik in knjievnost, Ruski jezik in knjievnost, Slovaki jezik in knjievnost, Slovenski jezik in knjievnost ter panski jezik in knjievnost. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju literarnih ved.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Literarne vede vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metodologija in epistemologija literarne vede ter Skupni doktorski seminar s podroja literarnih ved omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta prispevata k vzpostavitvi kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij, zlasti Skupni doktorski seminar s podroja literarnih ved pa ob sooanju literarnovednih teorij in metod, izhajajoih iz razlinih filolokih tradicij, razvija ut za metodoloko pluralno naravo literarnovednih diskurzov. Oba predmeta prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih (te so za literarne vede posebej pomembne in znailne) in

    24

  • znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti ,pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot dejavno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Muzikologija

    Doktorski tudij na podroju Muzikologija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija muzikologije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju muzikologije.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Zaradi sorodnosti podroja Muzikologija s podroji Glasbena pedagogika ter Kompozicija in glasbena teorija sta temeljna predmeta pri vseh treh podrojih enaka. tudent na podroju Muzikologija vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metode raziskovanja glasbe in Metode analize glasbe omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Pedagogika

    25

  • Doktorski tudij na podroju Pedagogika je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija pedagogika. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju pedagogike. Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Pedagogika vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Zgodovinski in sodobni vidiki vzgojno-izobraevalne teorije in prakse ter Pedagoka metodologija omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti in je pripravljena individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Prevodoslovje

    Doktorski tudij na podroju Prevodoslovje je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev prevajanja in tolmaenja. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju prevodoslovja.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Prevodoslovje vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Raziskovalne metode v prevodoslovju in Teorije prevajanja zahodnega sveta omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat

    26

  • skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Psihologija osebnosti Osebnost je temeljni izvor naega obnaanja in je kot eden osrednjih konceptov zahodne kulture predmet sistematinega prouevanja od antinih asov. Znanstveno raziskovanje osebnosti se je zaelo hkrati z zaetki znanstvene psihologije v 19. stoletju, njegovi pionirji pa so prav vsi "oetje" psihologije: Wundt, James, Pavlov in Freud. V nadaljnjih desetletjih so se profilirale glavne perspektive raziskovanja osebnosti: strukturno dispozicijska, psihodinamska, vedenjska, humanistina in kognitivna, v zadnjem asu pa mono napreduje raziskovanje osebnosti na biolokem podroju (vedenjska genetika osebnosti, evolucijska psihologija osebnosti in nevroznanstvena psihologija osebnosti). Po drugi strani je raziskovanje osebnosti pomembno v socialni in kulturni psihologiji in v t. i. pozitivni psihologiji. V raziskovanju osebnosti se kriajo vse pomembne teoretske paradigme psihologije, saj pomeni osebnost kot predmet raziskovanja integracijo drugih psihinih procesov in funkcij, prav tako pa se v njej povezujejo vse metodoloke paradigme psihologije: od eksperimentalne do psihometrine, od kavzalnoanalitine do socialnokonstruktivistine. Vsekakor pa psihologijo osebnosti posebno oznaujeta dva medsebojno povezana in odvisna pristopa: prvi je usmerjen k spremenljivkam ter se osredinja na raziskovanje velikih vzorcev in kompleksno multivariatno metodologijo (ta se je v znatni meri razvijala prav ob raziskovanju osebnostnih spremenljivk in medosebnih razlik), drugi pa je usmerjen k posamezniku in se osredinja na razumevanje posamezne osebe kot preseia mnogih spremenljivk. Navedena struktura poglobljenega raziskovanja osebnosti je zajeta v obeh temeljnih predmetih tretjestopenjskega tudija na podroju psihologije osebnosti; v enem so v ospredju predvsem vsebinski problemi raziskovanja osebnosti, v drugem pa metodoloki. Usmeritvene seminarske teme (Doktorski seminar I) nudijo e nadaljnje monosti poglabljanja in usmerjanja znotraj tega podroja, medtem ko izbirne seminarske teme (Doktorski seminar II in zunanji izbirni predmet) odpirajo monost interdisciplinarnih in transdisciplinarnih povezav ter poglabljanja v eventualne vsebinske in metodoloke specialnosti, ki so stvar individualiziranih interesov tudentov. Psihologija osebnosti tako na eni strani ie temeljne zakonitosti lovekovega delovanja, s katerimi je mogoe razloiti posameznikovo doivljanje in obnaanje ter medosebne razlike v doivljanju in obnaanju, na drugi strani pa je poznavanje zakonitosti osebnostnega delovanja temeljnega pomena za katerokoli pomembneje aplikativno in praktino delo v psihologiji. Temu drugemu aspektu so prav tako posveene nekatere izbirne tematike, predvsem seminarske, npr. psihodiagnostika osebnosti. Pri realizaciji programa, ki naj bi tudente usposabljal za kakovostno in samostojno raziskovalno delo (npr. na Oddelku za psihologijo in v drugih raziskovalnih ustanovah), so kot izvajalci predvideni najkompetentneji raziskovalci na podrojih osebnosti, prav tako pa je kot stalna praksa predvideno vkljuevanje ad hoc vabljenih znanstvenikov in strokovnjakov.

    Razvojnopsiholoke tudije Razvojna psihologija je preteno teoretsko usmerjena psiholoka disciplina. Temeljni predmet njenega preuevanja so razline vrste sprememb v lovekovem psihinem razvoju skozi as ter tudi nekatere

    27

  • disciplini lastne oz. specifine metode, tehnike in pristopi preuevanja; med njimi so vzdolni, vzdolno- in prenosekvenni pristop, razvojnopsiholoki eksperiment, mikrogenetski eksperiment, metode asovnega in navzkrinega zamika, vedenjsko-genetski vzdolni pristop, multivariatne vedenjsko-genetske metode, tudije primerov. Sodobna razvojna psihologija se ukvarja s temeljnimi zakonitostmi vedenja v posameznih razvojnih obdobjih (npr. otrotvo, mladostnitvo, odraslost), z razlago ter napovedovanjem razvoja, z optimizacijo ali modifikacijo vedenja v asu, s specifinostmi v razvoju, ki so rezultat ivljenja posameznikov v razlinih kontekstih, razlinih starostnonormativnih (biolokih in socialnih), zgodovinskonormativnih in nenormativnih vplivih, ter z razvojem individualnih razlik v vedenju/psiholokih znailnostih med normativnimi posamezniki v asu. Dejavnike razvoja obravnava na skupni (skupni genetski in skupni okoljski vplivi) in specifini fenotipski ravni (tradicionalni okoljski vplivi in vplivi individualnih znailnosti posameznika v doloenem asu). Sodobna razvojna psihologija se razvija tudi v smer uporabne razvojne psihologije, ki vdenja in spoznanja o lovekovem razvoju povezuje z vedenjem in uenjem v razlinih socialnih kontekstih (npr. v vrstniki skupini, vrtcu, oli, medijih, druini, domu za stareje obane) ter s specifinimi oblikami posameznikovega izraanja (npr. otroka igra, otroka risba, pripovedovanje zgodbe). Slavistini tudiji

    Namen tudija je raziskovanje] in razumevanje razvojnega loka in teoretinega ozadja filolokih ved v slavistinem svetu; pridobivanje potrebnih znanj in sposobnosti za raziskovalno in pedagoko delo, spoznavanje njegove vpetosti v vsakokratno drubeno dogajanje, v obstojee razmere in s tem omogoanje kompetentnega razvoja slavistinega komparativnega in raziskovalnega dela v slovenskem prostoru oz. spoznavanje zgodovine filolokih ved v slovanskih deelah (poseben poudarek na spletu lingvistinih in literarnovednih metodologij, ki ustvarjajo podstat sodobnemu kulturolokemu prouevanju); seznanitev z glavnimi vrstami teoretinih vidikov jezikoslovnega raziskovanja in jezikovnih sprememb, njihovimi vzroki in mehanizmi; razvijanje sposobnosti za vrednotenje jezikovnih pojavov v soodvisnosti s kognitivnimi procesi in socialnimi spremembami; sposobnost ugotavljanja, razvranja, utemeljevanja, vrednotenja in uporabe dolone znanstvene teorije; spoznavanje kontinuitete v razvoju metodologij kot temelj kontrastivno-primerjalnemu uvidu v razumevanje specifike kulturnega in literarnega razvoja pri razlinih slovanskih narodih; pridobivanje vpogleda v medsebojna vplivanja in prevzemanja v slovanskih knjievnostih; pridobivanje sposobnosti ocenjevanja ustreznosti metodolokega pristopa glede na predvidene cilje raziskovalnega procesa; razumevanje razmerja med filozofijo in literarno vedo v zgodovinski perspektivi. Doktorski tudij Slovanski tudiji je preplet obveznih slavistinih jezikoslovnih, literarnozgodovinskih in literarnoteoretinih kulturolokih predmetov ter vrste izbirnih vsebin, ki omogoajo veplastno in vejezikovno ali veliterarno perspektivo in percepcijo doloenih razvojnih obdobij in pojavov v slovanskem svetu, je v tesni povezavi s slovenistinimi in drugimi nacionalnimi tudiji ter vsebuje analitine prvine medjezikovne, medliterarne in medkulturne komunikacije.

    Zastavljen je tako, da ni namenjen le tudiju slavistov in komparativistov, usposabljanju znanstvenih, pedagokih in raziskovalnih kadrov, ki bodo omogoili nadaljnji razvoj uglednih slavistinih tudijev na Slovenskem, in njihovi primerljivosti ter kompatibilnosti s slavistinimi tudiji v tujini, temve tudi tistim, ki se s slavistinimi temami sreujejo ali ukvarjajo ob drugih dejavnostih, na podroju umetnosti, medkulturnih stikov ali na irem podroju kulture, politike in gospodarstva.

    Doktorski tudij na podroju Slavistini tudiji je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskih magistrskih tudijev primerjalno slovansko jezikoslovje, junoslovanski tudiji, slovakistika, polonistika, bohemistika, zahodnoslovanske tudije in rusistika. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za

    28

  • mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju Slavistini tudiji.

    Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Slavistini tudiji vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metodologije preuevanja kultur v slovanskem svetu (poetike v nastanku in razvoju) ter Diskurzivna praksa v slovanskih kulturah primerjalno zgodovinski vidiki omogoata tudentom poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Slovenistika

    Doktorski tudij na podroju Slovenistika je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega tudija slovenistike. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagokih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktinih problemov na podroju slovenistike. Struktura in organizacija tudija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom tudija in kreditnim vrednotenjem, kot jih doloa program Humanistika in druboslovje. Tako tudent na podroju Slovenistika vpie dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Zaradi irine podroja je na voljo ve temeljnih predmetov. Vsak kandidat, ki vpie podroje Slovenistika, izbere kot prvi temeljni predmet enega od sledeih dveh predmetov: Metodologija slovenistine literarne vede in Metodologija slovenistinega jezikoslovja. Kot drugi temeljni predmet kandidat vpie enega od sledeih treh predmetov: Jezikoslovne smeri 20. stoletja v slovenskem jezikoslovju, Teorija in prakse literarnega zgodovinopisja ter Didaktika slovenskega jezika in knjievnost. Oba temeljna predmeta omogoata poglobljeno razumevanje razlinih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem podroju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritine distance do razlinih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na monosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodolokih in teoretinih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se doloa vsako leto sproti, pripravljena je individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje

    29

  • nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitini znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v doloilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s imer dobi kandidat monost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja razlinih raziskovalnih praks. Najveji dele doktorskega tudija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splone in predmetnospecifine kompetence, predpisane s programom in unimi narti. Sociologija kulture

    Doktorski tudij na