International trade ingoods/sl Statistics Explained

Source : Statistics Explained (https://ec.europa.eu/eurostat/statisticsexplained/) - 17/04/2019 1

Mednarodna blagovna menjavaPodatki, pridobljeni septembra 2017 (del „Glavni svetovni akterji za mednarodno blagovno menjavo“) in marca

2018 (preostali del članka). Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovnazbirka . Predvidena posodobitev članka: julija 2019. Angleška različica je novejša.

Ta članek obravnava razvoj Evropske unije mednarodne blagovne menjave. Prikazani so deleži EU na svetovnihuvoznih in izvoznih trgih, trgovina znotraj EU (trgovina med državami članicami EU), glavni trgovinski part-nerji EU in kategorije izdelkov, s katerimi EU največ trguje.

EU-28 opravi približno 15 % svetovne blagovne menjave. Vrednost mednarodne blagovne menjave močnopresega trgovino s storitvami (za približno trikrat), saj je z nekaterimi storitvami zaradi njihove narave težjetrgovati čez meje.

Glavne statisticne ugotovitveGlavni svetovni akterji za mednarodno blagovno menjavoEU-28, Kitajska in Združene države Amerike so bile od leta 2004, ko je Kitajska prehitela Japonsko, največjesvetovne akterke za mednarodno trgovino (glej Sliko 1). Leta 2016 je bila skupna raven blagovne menjave (izvozin uvoz), zajeta za EU-28, Kitajsko in Združene države, skoraj enaka, pri čemer je bila najvišja vrednost, insicer 3 457 milijard EUR, dosežena v EU-28 (pri čemer podatek ne vključuje trgovine znotraj EU), to pa je112 milijard EUR več kot za Kitajsko in 127 milijard EUR nad ravnjo, zajeto za Združene države; Japonska jedosegla četrto najvišjo raven blagovne menjave v višini 1 131 milijard EUR.

Slika 1: Glavni akterji za mednarodno trgovino v letu 2016(v milijardah EUR)Vir: Eurostat(ext_lt_introle) in (ext_lt_intercc)

Delež izvoza v primerjavi z uvozom (stopnja pokritja) je bil leta 2016 za Rusijo, Brazilijo in Kitajsko posebejvisok v korist izvoza (glej Sliko 2), Kitajska in Rusija pa sta imeli od leta 2006 največje letne trgovinske presežkev absolutnem smislu; leta 2016 so imele Združene države Amerike največji primanjkljaj (glej Sliko 3), pri čemerse je nadaljeval vzorec, ki je bil očiten v celotnem prejšnjem desetletju, za katero so na voljo podatki.

International trade in goods/sl 2

Slika 2: Stopnja pokritja za mednarodno blagovno menjavo, 2006 in 2016(%)Vir: Eurostat(ext_lt_introle) in (ext_lt_intercc)

International trade in goods/sl 3

Slika 3: Trgovinska bilanca za mednarodno blagovno menjavo, 2006 in 2016(v milijardahEUR)Vir: Eurostat (ext_lt_introle) in (ext_lt_intercc)

Kar zadeva izvozne in uvozne tokove, je imela EU-28 leta 2016 drugi največji delež svetovnega izvoza in uvozablaga (glej Sliki 4 in 5): izvoz blaga EU-28 je predstavljal 15,6 % celotnega svetovnega izvoza blaga, leta 2014pa je bil prvič po ustanovitvi EU presežen, saj ga je prekosil izvoz blaga s Kitajske (16,1 % leta 2014, z dvigomna 17,0 % v letu 2016), še vedno pa je bil večji od izvoza iz Združenih držav Amerike (11,8 %); Združene državeAmerike so imele večji delež svetovnega uvoza (17,6 %) kot EU-28 (14,8 %) ali Kitajska (12,4 %).

International trade in goods/sl 4

Slika 4: Deleži na svetovnih izvoznih trgih blaga v letu 2016(% delež svetovnega izvoza)Vir:Eurostat (ext_lt_introle)

International trade in goods/sl 5

Slika 5: Deleži na svetovnih uvoznih trgih blaga v letu 2016(% delež svetovnega uvoza)Vir:Eurostat (ext_lt_introle)

Blagovna menjava zunaj EUMednarodna blagovna menjava EU-28 s preostalim svetom (vsota izvoza in uvoza zunaj EU) je bila leta 2017ocenjena na 3 735 milijard EUR (glej Sliko 6). Uvoz in izvoz sta bila v primerjavi z letom 2016 večja, pri čemerse je izvoz (134 milijard EUR) povečal nekoliko manj kot uvoz (143 milijard EUR). Trgovinski presežek EU-28je zato ostal pozitiven, vendar se je znižal z 32 milijard EUR leta 2016 na 23 milijard EUR leta 2017.

Po močnem upadu izvoza in uvoza leta 2009 se je izvoz EU-28 v štirih letih povečal za 58,7 % in leta 2013dosegel 1 737 milijard EUR. Izvoz je med letoma 2013 in 2016 ostal razmeroma stabilen, vendar se je leta2017 povečal za 7,7 % v primerjavi z letom 2016. Uvoz se je gibal podobno kot izvoz, vendar se je v obdobju2016–2017 celo nekoliko bolj povečal, in sicer za 8,4 %. Od leta 2013 je imela EU-28 majhen, vendar stabilentrgovinski presežek.

International trade in goods/sl 6

Slika 6: Razvoj mednarodne blagovne menjave, EU-28, 2006–2017(v milijardah EUR)Vir: Euro-stat (ext_lt_intertrd)

Med državami članicami EU je imela Nemčija leta 2017 daleč največji delež v trgovini zunaj EU-28, saj jeprispevala 28,3 % izvoza blaga EU-28 v države nečlanice in skoraj eno petino (18,9 %) uvoza EU-28 (glej Sliko7). Naslednje tri največje izvoznice, tj. Združeno kraljestvo (10,9 %), Italija (10,6 %) in Francija (10,4 %),so dosegle enake ravni kot leta 2016 in so bile edine druge države članice EU z dvomestnim deležem izvozaEU-28. Združeno kraljestvo (14,8 %), Nizozemska (14,7 %), Francija (9,0 %) in Italija (8,6 %) so bili leta 2017za Nemčijo največji uvozniki blaga iz držav nečlanic. Razmeroma velik delež Nizozemske je mogoče vsaj delnopojasniti s precejšnjo količino blaga, ki prispe v EU prek Rotterdama, vodilnega morskega pristanišča EU.

International trade in goods/sl 7

Slika 7: Blagovna menjava zunaj EU-28, 2017(delež izvoza/uvoza EU-28 v %)Vir: Eurostat(ext_lt_intratrd)

Nemčija je leta 2017 prikazala največji trgovinski presežek pri blagovni menjavi zunaj EU-28, ocenjen na 181,4milijarde EUR, sledili pa sta ji Italija (39,2 milijarde EUR) in Irska (32,6 milijarde EUR). Največja trgovinskaprimanjkljaja pri blagovni menjavi zunaj EU sta bila primanjkljaj Nizozemske v višini 129,4 milijarde EUR inprimanjkljaj Združenega kraljestva v višini 69,2 milijarde EUR (glej tabelo B v spodaj priloženi datoteki Excel).

Blagovna menjava znotraj EUBlagovna menjava med državami članicami EU (trgovina znotraj EU) je bila leta 2017 glede na izvoz ocenjenana 3 347 milijard EUR. To je 78 % nad ravnjo izvoza iz EU-28 v države nečlanice (trgovina zunaj EU), ki jeznašala 1 879 milijard EUR.

Trgovina znotraj EU-28 – tudi ta se meri glede na izvoz – se je med letoma 2016 in 2017 v EU-28 povečala za7,4 %. Glede na izvoz je bila za Finsko (16,7 %), Slovenijo (14,8 %), Litvo (12,2 %), Poljsko (11,9 %), Bolgarijo(10,8 %), Hrvaško (10,7 %), Nizozemsko (10,6 %) in Romunijo (10,2 %) med letoma 2016 in 2017 ugotovljenadvomestna stopnja rasti, medtem ko sta samo Latvija (–18,3 %) in Madžarska (–0,6 %) zabeležili zmanjšanjeizvoza znotraj EU. Kar zadeva uvoz, je bila za Litvo (15,1 %), Poljsko (13,1 %), Latvijo (12,8 %), Slovenijo(12,8 %), Hrvaško (11,7 %), Bolgarijo (11,2 %), Finsko (10,7 %), Portugalsko (10,3 %) in Romunijo (10,2 %)ugotovljena dvomestna stopnja rasti, medtem ko je samo Malta zabeležila 1,0-odstotno zmanjšanje uvoza.

Kot pri trgovini zunaj EU-28 je imela Nemčija leta 2017 tudi največji delež pri trgovanju znotraj EU-28,saj je prispevala 22,4 % izvoza blaga EU-28 v druge države članice in nekaj več kot eno petino (20,8 %) uvozablaga EU-28 iz drugih držav članic (glej Sliko 8). Nizozemska (13,0 %) je bila edina druga država članica, kije prispevala več kot eno desetino izvoza znotraj EU, kar je prav tako mogoče pojasniti z učinkom pristanišča

International trade in goods/sl 8

v Rotterdamu, medtem ko sta Francija (11,8 %) in Združeno kraljestvo (9,0 %) zabeležila približno desetinouvoza znotraj EU-28.

Slika 8: Blagovna menjava v EU-28, 2017(delež izvoza/uvoza EU-28 v %)Vir: Eurostat(ext_lt_intratrd)

Pomembnost notranjega trga EU je podkrepljena z dejstvom, da je bila blagovna menjava znotraj EU (izvozin uvoz skupaj) v vseh državah članicah EU večja kot trgovina zunaj EU (izvoz in uvoz skupaj) (glej Sliko9). Delež celotne blagovne menjave, ki jo zajemata tokova blaga v okviru EU in zunaj nje, se je po državahčlanicah precej razlikoval ter deloma izražal zgodovinske vezi in zemljepisni položaj. Največji delež trgovineznotraj EU (približno 80 % celotne trgovine) je bil prikazan v Estoniji, na Madžarskem, Češkem in Slovaškemter v Luksemburgu, v Združenem kraljestvu pa se je zmanjšal na 50,2 %.

International trade in goods/sl 9

Slika 9: Blagovna menjava v EU-28 in zunaj nje, 2017(uvoz in izvoz, delež celotne trgovine v%)Vir: Eurostat (ext_lt_intratrd)

Analiza glavnih blagovnih trgovskih partnerjevMed letoma 2007 in 2017 se je izvoz blaga EU-28 glede na glavne trgovinske partnerje znatno razlikoval. Medglavnimi trgovinskimi partnerji je bila najvišja stopnja rasti zabeležena za izvoz na Kitajsko, ki se je skorajpotrojil, izvoz v Južno Korejo pa se je več kot podvojil (glej Sliko 10). Izvoz na Norveško in Japonsko je naraščalpočasneje in je bil leta 2017 za 17 % oziroma 38 % večji kot leta 2007, medtem ko se je izvoz EU-28 v Rusijo vnavedenem obdobju zmanjšal za 3 %.

EU-28 je med letoma 2007 in 2017 zabeležila zmanjšanje vrednosti uvoza blaga iz Japonske (za –13 %), Rusijein Norveške (pri vsaki za –2 %); za slednji so te spremembe vsaj delno posledica sprememb cen nafte in plina.Največji porast je bil prikazan za uvoz iz Kitajske (+60 %) in Indije (+66 %).

International trade in goods/sl 10

Slika 10: Blagovna menjava zunaj EU-28 glede na glavne trgovinske partnerje, EU-28, 2007 in2017(v milijardah EUR)Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Združene države Amerike so tudi leta 2017 ostale daleč najpomembnejša namembna država za blago, izvoženoiz EU-28 (glej Sliko 11). Njen 20-odstotni delež je bil večji od skupnega deleža naslednjih dveh držav. Kitajskaje bila leta 2016 drugi najpomembnejši izvozni trg za EU-28 (10,5 % celotnega izvoza EU-28), sledila pa ji jeŠvica (8,0 %). Kot v preteklih letih sta imeli Rusija (4,6 %) in Turčija (4,5 %) skoraj enaka deleža. Več kotpolovica (53,6 %) celotnega izvoza blaga EU-28 je bila namenjena na sedem najpomembnejših izvoznih trgovza blago, izvoženo iz EU-28, tj. v Združene države Amerike, na Kitajsko, v Švico, Rusijo, Turčijo, Japonsko inna Norveško.

International trade in goods/sl 11

Slika 11: Glavni trgovinski partnerji za izvoz blaga, EU-28, 2017(delež izvoza zunaj EU-28 v%)Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Sedem največjih dobaviteljic blaga, uvoženega v EU-28, je istih sedem držav, ki so največji namembni trgiza izvoz EU-28, vendar je bilo njihovo zaporedje nekoliko drugačno (primerjaj Sliki 11 in 12). Za teh sedemdržav je bil zajet večji delež uvoza blaga EU-28 kot delež izvoza blaga EU-28, saj je dobre tri petine (59,4 %)celotnega uvoza blaga v EU-28 prišlo iz teh sedmih držav. Kitajska je bila leta 2017 država porekla več kotene petine (20,2 %) celotnega uvoza v EU-28 in največja dobaviteljica blaga, uvoženega v EU-28. Delež uvozablaga iz Združenih držav Amerike v EU-28 je znašal 13,8 %, kar je enako dvema tretjinama uvoza s Kitajske.Med sedmimi državami z največjimi deleži uvoza so bile tudi Rusija (7,8 %), Švica (5,9 %), Norveška (4,2 %),Turčija (3,8 %) in Japonska (3,7 %).

International trade in goods/sl 12

Slika 12: Glavni trgovinski partnerji za uvoz blaga, EU-28, 2017(delež uvoza zunaj EU-28 v%)Vir: Eurostat (ext_lt_maineu)

Analiza glavnih skupin izdelkovVrednost izvoza EU-28 zunaj EU se je med letoma 2012 in 2017 povečala pri večini skupin izdelkov na Sliki13, razen pri izvozu mineralnih goriv in maziv, ki se je zmanjšal za 21,7 %. Najbolj se je povečal izvoz hrane,pijače in tobaka, za katere je bilo zajeto 22,9-odstotno povečanje, hkrati se je razmeroma hitro zvišala ravenizvoza kemikalij in sorodnih izdelkov iz EU (za 20,8 %), dvomestne stopnje rasti pa so bile zajete tudi za strojein prevozno opremo (12,2 %) ter za druge izdelke (11,8 %).

Tudi pri uvozu je bilo opaziti podoben vzorec, in sicer razmeroma veliko skupno znižanje ravni uvoza min-eralnih goriv in maziv (–38,2 %) iz držav zunaj EU med letoma 2012 in 2017, pa tudi majhno znižanje ravniuvoza surovin (–3,3 %); nekatere izgube je mogoče pripisati spremembam cen in/ali spremembam menjalnegatečaja valute, saj so cene številnih primarnih surovin in nafte na svetovnih trgih v ameriških dolarjih. Za razlikood tega se je uvoz strojev in prevozne opreme iz držav zunaj EU med letoma 2012 in 2017 povečal za skupno31,3 %, razmeroma visoke stopnje rasti pa so bile zajete tudi za druge izdelke (22,1 %), za hrano, pijačo intobak (20,3 %) ter za kemikalije in sorodne izdelke (18,8 %).

Leta 2017 je bil trgovinski presežek EU-28 zunaj EU za blago v višini 37,7 milijarde EUR rezultat pozitivnetrgovinske bilance za stroje in prevozno opremo, ki je znašala 200,1 milijarde EUR, ter kemikalije in sorodneizdelke (138,9 milijarde EUR). Med letoma 2012 in 2017 je EU-28 zajela povečanje trgovinskega presežka zakemikalije in sorodne izdelke, presežek za stroje in prevozno opremo pa se je nekoliko zmanjšal. Največji tr-govinski primanjkljaj je bil leta 2017 zajet pri mineralnih gorivih in mazivih, katerih uvoz je za 240,0 milijardEUR presegal izvoz, vendar je bil bistveno manjši kot leta 2012, ko je znašal 421,5 milijarde EUR. Nasprotnopa se je trgovinski primanjkljaj EU-28 za druge izdelke z 10,5 milijarde EUR leta 2012 povečal na 51,4 milijardeEUR leta 2017, kar pomeni skoraj petkratno povečanje.

International trade in goods/sl 13

Slika 13: Trgovina zunaj EU-28 po glavnih izdelkih, EU-28, 2012 in 2017(v milijardah EUR)Vir:Eurostat (ext_lt_intertrd)

Struktura izvoza blaga EU-28 se med letoma 2012 in 2017 ni bistveno spremenila (glej Sliko 14), razen primineralnih gorivih in mazivih, katerih delež se je zmanjšal za 2,3 odstotne točke, in sicer s 7,5 % leta 2012 na5,2 % leta 2017.

International trade in goods/sl 14

Slika 14: Glavni izvoz po izdelkih, EU-28, 2012 in 2017(delež izvoza zunaj EU-28 v %)Vir:Eurostat (ext_lt_intratrd)

Med letoma 2012 in 2017 se je struktura uvoza EU-28 pri treh največjih skupinah izdelkov spremenila. Največjasprememba je bila zajeta za mineralna goriva in maziva, katerih delež se je zmanjšal s 30,4 % na 18,2 % (glejSliko 15). Nasprotno se je delež drugih izdelkov v istem obdobju povečal z 21,7 % na 25,6 %, delež strojev inprevozne opreme pa se je povečal s 25,1 % na 31,9 %.

International trade in goods/sl 15

Slika 15: Glavni uvoz po izdelkih, EU-28, 2012 in 2017(delež uvoza zunaj EU-28 v %)Vir: Eurostat(ext_lt_intratrd)

Slika 16 prikazuje primerjavo med strukturo uvoza in izvoza EU-28 leta 2017: upoštevati je treba, da je bilaskupna raven izvoza približno 1,2 % višja od ravni uvoza. Najbolj opazna je razlika med uvozom in izvozommineralnih goriv in maziv, saj je bil delež uvoza 3,5-krat večji od deleža izvoza. To je bilo uravnoteženo zmanjšima deležema uvoza strojev in prevozne opreme ter kemikalij in sorodnih izdelkov.

International trade in goods/sl 16

Slika 16: Glavni izvoz in uvoz po izdelkih, EU-28, 2017(delež izvoza/uvoza zunaj EU-28 v %)Vir:Eurostat (ext_lt_intratrd)

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkovStatistika mednarodne blagovne menjave meri vrednost in količino blaga, s katerim države članice EU trgujejomed seboj (trgovina znotraj EU), in blaga, s katerim države članice trgujejo z državami nečlanicami (trgovinazunaj EU). Ta statistika je uradni vir informacij o uvozu, izvozu in trgovinski bilanci v EU, njenih državahčlanicah in euroobmočju .

Statistični podatki se objavijo za vsako državo prijaviteljico v povezavi z vsako partnersko državo za nekajklasifikacij izdelkov. Ena od najpogosteje uporabljenih klasifikacij izdelkov je Standardna mednarodna trgovin-ska klasifikacija (SITC Rev. 4) Združenih narodov (ZN) , ki omogoča primerjanje statističnih podatkov omednarodni trgovini na svetovni ravni.

V statistiki trgovine zunaj EU je iz podatkov za EU-28 razvidno, da je ta subjekt enoten trgovinski blok.To pomeni, da se podatki o izvozu nanašajo le na izvoz iz EU-28, ki zapušča trgovinski blok in je namenjen vpreostale dele sveta, uvoz zunaj EU pa se nanaša na uvoz iz preostalih delov sveta (držav nečlanic) v EU-28.Nasprotno so pri sporočanju podatkov za posamezne države članice EU mednarodni trgovinski tokovi na splošnopredstavljeni glede na svetovne trgovinske tokove (vključno s partnerji znotraj in zunaj EU). Statistika trgovinemed državami članicami EU (trgovina znotraj EU) zajema uvoz in izvoz blaga, ki ju prikaže posamezna državačlanica.

Statistične vrednosti trgovine zunaj in znotraj EU se zajamejo po vrednosti na osnovi franko na ladijski krov(FOB) za izvoz ter vrednosti stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) za uvoz. Sporočene vrednosti vključujejosamo tiste pomožne stroške (prevoznino in zavarovanje), ki so pri izvozu povezani s potjo na ozemlju državečlanice EU, iz katere je bilo blago izvoženo, pri uvozu pa s potjo zunaj ozemlja države članice, v katero je bilo

International trade in goods/sl 17

blago uvoženo.

Podatki za EU so iz podatkovne zbirke Eurostata COMEXT , ki je referenčna podatkovna zbirka za mednarodnoblagovno menjavo. Omogoča dostop do novejših in preteklih podatkov iz držav članic EU, pa tudi do statistikeza znatno število držav nečlanic. COMEXT vsak mesec pripravi agregirano in podrobno statistiko mednarodneblagovne menjave, kakršna je objavljena na Eurostatovem spletišču. Zaradi vsakodnevne posodobitve zbirkeCOMEXT se lahko podatki, objavljeni na spletišču, razlikujejo od podatkov v zbirki COMEXT (v primerunovejših sprememb).

OzadjeStatistiko o mednarodni blagovni menjavi pogosto uporabljajo nosilci odločanja na mednarodni in nacionalniravni ter na ravni EU. Podjetja lahko podatke o mednarodni trgovini uporabijo za tržne raziskave in oblikovanjesvoje poslovne strategije. Statistiko mednarodne blagovne menjave uporabljajo tudi institucije EU pri pripravivečstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj, opredeljevanju in izvajanju protidampinške politike, ocen-jevanju napredka enotnega trga ali integraciji evropskih gospodarstev, pa tudi za namene makroekonomske inmonetarne politike.

Razvoj trgovine je lahko priložnost za gospodarsko rast. EU ima skupno trgovinsko politiko, v okviru katere seEvropska komisija pogaja o trgovinskih sporazumih in zastopa interese EU v imenu 28 držav članic. Evropskakomisija se z državami članicami EU posvetuje v svetovalnem odboru, v katerem obravnava številna vprašanjatrgovinske politike, ki vplivajo na EU, vključno z večstranskimi, dvostranskimi in enostranskimi instrumenti.Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU, kar pomeni, da lahko le EU, ne pa posamezne države član-ice, sprejema trgovinsko zakonodajo in sklepa mednarodne trgovinske sporazume. V zadnjem času je bilo topodročje razširjeno na več kot le blagovno menjavo, tako da zajema tudi trgovino s storitvami , intelektualnolastnino in neposredne tuje naložbe (v poglavju 4) .

Na svetovni ravni se mednarodna trgovinska vprašanja obravnavajo pod okriljem Svetovne trgovinske orga-nizacije (STO) . Ta ima od marca 2017 164 članic, v postopku pristopa pa je več držav kandidatk. STO nasvetovni ravni določa trgovinska pravila ter zagotavlja forum za trgovinska pogajanja in reševanje sporov medčlanicami. Evropska komisija se pogaja s svojimi partnerji STO, sodelovala pa je tudi v zadnjem krogu večs-transkih trgovinskih pogajanj STO, znanih kot razvojna agenda iz Dohe.

Glej tudiPregled vseh člankov na spletni strani Statistics Explained o mednarodni blagovni menjavi (v angleščini)

Druge informacije EurostataPrikaz podatkov

• Top 5 partners for trade in goods (v angleščini)

• My country in a bubble (v angleščini)

Glavne tabele• International trade in goods (t_ext_go) (v angleščini), glej:

International trade in goods - long-term indicators (t_ext_go_lti)

International trade in goods - short-term indicators (t_ext_go_sti)

International trade in goods/sl 18

Podatkovna zbirka• International trade in goods (ext_go) (v angleščini), glej:

International trade in goods - aggregated data (ext_go_agg)

International trade in goods - long-term indicators (ext_go_lti)

International trade in goods - short-term indicators (ext_go_sti)

International trade in goods - detailed data (detail)

Posebni razdelek• International trade in goods (v angleščini)

Metodologija/metapodatki• International trade in goods statistics — background (v angleščini)

• International trade in goods (ESMS metadata file — ext_go_agg_esms) (v angleščini)

• User guide on European statistics on international trade in goods (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)• International trade in goods: tables and figures (v angleščini)

Druge informacije – pravni okvir• Uredba (ES) št. 471/2009 z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami

nečlanicami.

• Uredba (EU) št. 92/2010 z dne 2. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 v zvezi z izmenjavopodatkov med carinskimi organi in nacionalnimi statističnimi organi, pripravo statistik ter oceno kakovosti.

• Uredba (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 471/2009 v zvezi z zajetjemtrgovanja, opredelitvijo podatkov, pripravo statistike blagovne menjave glede na značilnosti podjetij inglede na valuto računa ter posebnim blagom ali gibanji.

• Uredba (ES) št. 638/2004 z dne 31. marca 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovnomenjavo med državami članicami in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3330/91.

• Uredba Komisije (ES) št. 1982/2004 z dne 18. novembra 2004 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamentain Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državamičlanicami in o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 1901/2000 in (EGS) št. 3590/92.

Zunanje povezave• European Commission — Trade (v angleščini)

• European Commission — Globalisation (v angleščini)

• European Commission — Single market for goods (v angleščini)

Ta članek si lahko ogledate na spletnem mestu http: // ec. europa. eu/ eurostat/ statistics-explained/index. php? title= International_ trade_ in_ goods/ sl

International trade in goods/sl 19