investitor: E3 d.o.o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica HSE

podjetje za inženiring , geodezijo, urbanizem in projektiranje Kidričeva ulica 9a, 5000 Nova Gorica, Slovenija tel.: +386 (0)5 338 0000 fax: +386 (0)5 302 4493 e-mail: [email protected]

investitor: E3 d.o.o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica HSE d. o.o., Koprska ulica 92, Ljubljana objekt: KABLOVOD 110 kV OD RTP 110/20 kV DEKANI DO SLOVENSKO-ITALIJANSKE MEJE PRI MMP ŠKOFIJE vrsta projektne dokumentacije: Idejne rešitve

vrsta načrta: TEHNIČNI DEL

št. načrta:

13376-00

št. projekta:

13376

datum: Julij 2015

mailto:[email protected]�

13376_IdejneResitve_TP_20151109.doc 3

SODELAVCI

Bogdan Ravnikar, univ.dipl.inž.el.

Simon Skalič, univ.dipl.inž.el.

mag. Toni Dropulić, univ.dipl.inž.el.

Dean Božič, univ.dipl.inž.el.

Miha Koder, dipl.inž.el.

Igor Vuga, univ.dipl.inž.str.

Tadej Cigut, abs.univ.dipl.inž.grad.

2 – KAZALO VSEBINE NAČRTA


2 KAZALO VSEBINE NAČRTA ŠT. 13376-00 1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU

SODELAVCI

2 KAZALO VSEBINE NAČRTA

4 TEHNIČNO POROČILO

5 RISBE




Kazalo tehničnega poročila:

1. UVOD .................................................................................................................................... 6

1.1. PREDMET PROJEKTA IN NAMEN ...................................................................................... 6

1.2. RAZLOGI ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENEGA KABLOVODA ........................................ 6

2. UMEŠČANJE V PROSTOR .................................................................................................. 7

2.1. Tehnični elementi in drugi tehnični pogoji prostorske ureditve ............................................. 7

2.2. Tehnični elementi 110kV kablovoda ..................................................................................... 7

2.3. Opis poteka koridorja 110kV kablovoda ................................................................................ 7

2.4. Tehnične zahteve za umeščanje v prostor ............................................................................ 8

2.5. Približevanja in križanja ......................................................................................................... 8

3. TEHNIČNI PODATKI KABLOVODA 110kV ........................................................................ 9

3.1. Osnovni podatki ..................................................................................................................... 9

3.2. Kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena .......................................................................... 9

3.3. Parametri kateri vplivajo na zmogljivost prenosa ................................................................ 10

3.4. Parametri kateri vplivajo na kratkostično tokovno zmogljivost ............................................ 10

3.5. Načini polaganja kabla ........................................................................................................ 11

3.6. Polaganje kablovoda z vkopom ........................................................................................... 11

3.7. Določitev preseka in tipa kabla ............................................................................................ 14

3.8. Izvedba ozemljitve ............................................................................................................... 14

4. GRADBENI DEL ................................................................................................................. 15

4.1. Gradbena montažna dela za kablovod ............................................................................... 15

4.2. Način gradnje kablovoda ..................................................................................................... 15

4.3. Približevanja in križanja ....................................................................................................... 15

5. PREDVIDENA OCENA INVESTICIJE ................................................................................ 16



1. UVOD

1.1. PREDMET PROJEKTA IN NAMEN Projekt obravnava izvedbo 110 KV kablovoda na odseku od državne meje z Republiko

Italijo (v nadaljnjem besedilu: RI) pri mednarodnem mejnem prehodu Škofije (v nadaljnjem

besedilu: MMP Škofije) do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu:

RTP) 110/20 kV Dekani.

Novi povezovalni 110 kV kablovod bo potekal med RTP Žavlje (Zaule) v Republiki Italiji in

RTP Dekani, dolžine približno 11 km, od tega približno 4,6 km na slovenskem ozemlju. S

kablovodom se bo vzpostavila nova 110 kV povezava za izmenični tok med sosednjima

sistemskima operaterjema.

1.2. RAZLOGI ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENEGA KABLOVODA V nadaljevanju so navedeni bistveni cilji naložbe v obravnavani 110 kV kablovod:

- povečanje integracije notranjega trga z električno energijo v Evropski uniji sorazmerno

velikosti nove povezave. S povečanjem neto čezmejnih prenosnih zmogljivosti (NTC)

se v večji meri omogoča nastop na slovenskem in italijanskem trgu uporabnikom tega

voda,

- dostop do cenejših virov električne energije tako na slovenski kot italijanski strani in s

tem povečanje konkurenčnosti na notranjem trgu z električno energijo v Evropski uniji.

S predvidenimi ojačitvami v prenosnih omrežjih italijanskega in slovenskega sistemskega

operaterja bodo omogočene razpoložljive prenosne zmogljivosti na novem povezovalnem

vodu v smeri Slovenija–Italija v višini 90 MW skozi vse ure dneva v času zimskega

obdobja (od oktobra do marca) oziroma v poletnem času 95 MW v času konic (peak

hours) ter 90 MW v času izven konic (off peak). V smeri iz Italije v Slovenijo pa je za novi

povezovalni vod v zimskem in poletnem obdobju največja razpoložljiva prenosna

zmogljivost 10 MW.

S pomočjo novega povezovalnega voda bo možno izvažati v Italijo približno 600 GWh

električne energije letno (za moč prenosa 91 MW v 6.500 ekvivalentnih urah) in uvažati v

Slovenijo približno 65 GWh letno (za moč prenosa 10 MW v 6.500 ekvivalentnih urah).

Dodatne razpoložljive zmogljivosti novega povezovalnega voda bodo povečale obstoječe

razpoložljive zmogljivosti na prenosnem omrežju med slovenskim in italijanskim

sistemskim operaterjem za več kot 18 %.



2. UMEŠČANJE V PROSTOR

2.1. Tehnični elementi in drugi tehnični pogoji prostorske ureditve Področje projektiranja ureja Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 17/2014) in Pravilnik o pogojih

in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega

pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1)

2.2. Tehnični elementi 110kV kablovoda Načrtovani visokonapetostni kablovod obsega gradnjo novega 110 kV kablovoda od RTP

Dekani do državne meje, dolžine približno 4600 m.

Kabli bodo predvidoma vkopani v zemljo, na globini približno 1,50 m (dno kabla).

Tehnične značilnosti predvidenega kablovoda so:

- kabelska podzemna povezava 1 x 110 kV ( število sistemov: 1) vključno s podzemnimi

jaški,

- dolžina: 4600 m,

- sistem vodnikov: 3x XLPE kabel, ca.1000 mm2,

- kabelska kanalizacija za optični kabel (trojček) vključno s podzemnimi jaški,

- ozemljitveni vodnik.

2.3. Opis poteka koridorja 110kV kablovoda Trasa 110kV kablovoda od RTP 110/20 KV Dekani do Slovensko – Italijanske meje se

začne na območju RTP Dekani, katera je locirana na zahodnem delu naselja Dekani.

Predviden koridor poteka od RTP Dekani proti severozahodu vzporedno s potekom

regionalne ceste Dekani-Koper. Trasa poteka po desni strani ceste vse do krožišča, kjer

se preusmeri proti severu. Koridor se nato nadaljuje vzporedno s cesto Dekani-Škofije

mimo avtocestnega priključka Dekani, kjer se usmeri proti severozahodu do krožišča, kjer

je tudi avtocestni priključek Škofije. Trasa nato prečka krožišče in se čez ca. 50 m preko

nadvoza nadaljuje po regionalni cesti Škofije-Dekani vse do cestnega odcepa Elerji. Tu se

koridor preusmeri na cesto proti Elerjem, kjer čez ca. 250 m nad predorom prečka hitro

cesto. Trasa se nato nadaljuje v območju regionalne ceste proti severovzhodu ob hitri

cesti vse do meje z Republiko Italijo. Tik pred mejo se koridor usmeri proti vzhodu in

prečka hitro cesto. Po prečkanju se trasa usmeri proti severu do državne meje. Od

državne meje naprej je potek predvidenega koridorja 110kV kablovoda v domeni

italijanskih načrtovalcev in ni predmet tega projekta.



2.4. Tehnične zahteve za umeščanje v prostor Varnostni odmiki Zemljišča v območju varovalnega pasu podzemnega voda nazivne napetosti 110 kV

spadajo skladno s predpisi v območje I. varnostne stopnje.

Omejitveni pasovi

Varovalni pas sistemov elektrike je skladno s predpisi zemljiški pas ob elektroenergetskih

vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi

lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti

od vodov in objektov tega omrežja.

Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi

elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske

postaje in znaša 3m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV. Širina

varovalnega pasu kablovoda znaša 6 m (2 x 3 m levo in desno od osi kablovoda).

Pogoji, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov

elektrike, in pogoji, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov

sistemov elektrike, so določeni s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe

objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih

omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

2.5. Približevanja in križanja Koridor predvidenega visokonapetostnega kablovoda 110 kV bo pri umeščanju v prostor

segal v varovalne pasove različnih komunalnih vodov ter infrastrukturnih objektov.

Vsa prečkanja omenjenih vodov se bodo praviloma izvedla pod kotom 90° oziroma bodo

izvedena skladno s soglasji upravljavcev s poudarkom na primerih dobre prakse.

Prečkanja brez prekopa Prečkanja objektov (kot npr. AC/HC) pri katerih se bo izkazalo, da zahtevajo poseben

način obravnave se bo prehod izvedlo s tehnologijo podvrtavanja v zaščitni cevi.



3. TEHNIČNI PODATKI KABLOVODA 110kV

3.1. Osnovni podatki Predvidena skupna dolžina trase kablovoda med RTP Dekani in RTP Žavlje (Zaule) v

Republiki Italiji znaša ca. 11.000 m. Od tega poteka približno 4.600 m po območju

Republike Slovenije katera je tudi predmet tega projekta.

Predvideni so enofazni kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE) in vodnika iz

Aluminija preseka ca. 1000 mm2. Nazivna napetost kablov znaša: 123 kV.

Pri načrtovanju predvidenega koridorja kablovoda so bili upoštevani različni predpisi ter

priporočila s poudarkom na primerih dobre prakse z gradnjo tovrstnih objektov.

3.2. Kabli z izolacijo iz zamreženega polietilena Primerjalna prednost predvidenih kablov z izolacijo iz zamreženega polietilena pred

drugimi tipi kablov (kot npr. oljni) imajo naslednje lastnosti ki jih štejemo v našem primeru

kot prednost:

- večji prenos električne moči zahvaljujoč večji dovoljeni temperaturi vodnika,

- so lažji, manjšega preseka in manjšega radija krivljenja kar bistveno olajša gradnjo

oziroma polaganje,

- trda mehansko odporna zunanja izolacija nudi prednost pri zahtevnih terenih,

- ne vsebuje tekočin (kot npr. olja) kar poenostavlja tehnologijo spajanj ter zmanjšuje

vplive na okolje,

- v primeru popravil so ta hitrejša in enostavnejša.

Podatki o lastnosti kablov z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE):

- trajna dovoljena temperatura vodnika 90 °C

- dovoljena kratkotrajna temperaturna preobremenitev 105 °C

- dovoljena temperatura vodnika v primeru kratkega stika 250 °C

- gostota toka v času kratkega stika za čas trajanja 1s (Al vodnik) 144 A/mm2

- gostota toka v času kratkega stika za čas trajanja 1s (Cu vodnik) 93 A/mm2

- relativna dielektrična permeabilnost Ɛ pri 20 °C 2,5

- izgube v dielektriku tgδ pri 20 °C 0,001



Tehnični podatki kabla z izolacijo iz zamreženega polietilena (XLPE) Al vodnik nazivnega

preseka 1000 mm2:

- Nazivni premer vodnika 1000 mm2

- Nazivni presek ekrana 35 mm2

- Debelina izolacije 15 mm

- Zunanji premer kabla 85 mm

- Ocena mase Alu vodnika 7.316 kg/km (Cu 13.699 kg/km)

- Minimalni radij krivljenja 128 cm

- Maksimalna dovoljena vlečna sila za Alu 30,0 kN (Cu 50,0 kN)

- Trajno dovoljeni tok pri vkopu (trikot) za Alu 935 A (Cu 1121 A)

Zgradba zemeljskega visokonapetostnega kabla 110 kV

- Vodnik Alu ali Cu

- Polprevodniški sloj

- Izolacija iz zamreženega polietilena

- Polprevodniški sloj nad izolacijo

- Polprevodniški trak

- Ekran iz bakrenih žic in bakrenega traku

- Polprevodniški trak

- PEHD ali PVC plašč

3.3. Parametri kateri vplivajo na zmogljivost prenosa Na sposobnost prenosa količine energije kabla pri prevajanju električnega toka ima

največji vpliv prevajanje toplote kabla v okolico. To pomeni, da morajo imeti zasipni

material ter ostala okoliška zemljina čim večjo toplotno prevodnost.

Trajne in kratkotrajne temperaturne obremenitve kablov so podane pri podatkih kablov.

3.4. Parametri kateri vplivajo na kratkostično tokovno zmogljivost Na sposobnost premagovanja kratkostične obremenitve kabla pripomore največ dovoljena

temperatura vodnika v primeru kratkega stika. Ta je povezana tako s časom trajanja

kratkega stika kot tudi s temperaturo kabla pred kratkim stikom.



3.5. Načini polaganja kabla Kablovodi se v največji meri polagajo z vkopom v zemljo le izjemoma se jih polaga vidno.

Način polaganja je odvisen predvsem od prostorskih omejitev pri katerih ima velik vpliv

gostota poseljenosti tangiranega območja.

Kabli (enofazni) se polagajo v zemljo na dva znana načina:

- Trikotna formacija kablov

- Ravninska formacija kablov

Trikotna formacija Trikotna formacija je zaželena predvsem zaradi

majhne potrebne širine gradbenega jarka,

kjer se nam v primeru večje gostote različnih komunalnih vodov

izkaže kot edini primerni način.

Ravninska formacija Ravninska formacija je zažele predvsem zaradi enonivojske

razporeditve kablov ter boljšega odvajanja toplote v okolico

s čimer povečamo sposobnost prenosa električne energije.

3.6. Polaganje kablovoda z vkopom Kablovodi se na urbaniziranih območjih polagajo predvsem v trikotni formaciji, katera se

predlaga tudi v našem primeru.



V nadaljevanju je prikazan karakteristični prerez:

Za trajno delovanje kablovoda s predvideno oziroma projektirano zmogljivostjo je

ključnega pomena, da se kablovod vgradi strokovno pravilno ter da se predvidi učinkovito

zaščito proti posegom tretjih oseb v varovalni pas kablovoda.

Sestavni del kablovoda in z njim povezanih naprav so tudi podzemni jaški zaključeni s

povoznim pokrovom za prehod težke mehanizacije.

Globina vkopa Z globino vkopa zagotovimo mehansko varnost kablovoda pri prehodih težke

mehanizacije nad sistemom kablov. Priporočena minimalna globina dna gradbenega jarka

pri vkopu kablovoda znaša 1,5 m merjeno od zgornje kote končnega terena.

Globino jarka bo potrebno prilagajati pri prečkanjih drugih komunalnih vodov tako, da bo

svetli odmik med obstoječim komunalnim vodom in kablom visokonapetostnega

kablovoda vsaj 0,5 m.

V primeru prehoda kablovoda pod dnom struge vodotoka je potrebno uskladiti globino

oziroma detajl prečkanja skladno z razredom vodotoka.



Material za obsip Pri polaganju kablov je potrebno poskrbeti, da zunanji zaščitni plašč ne pride v kontakt z

ostrimi predmeti. V izogib temu se kable položi v jarek na posteljico izdelano in plasti

peska zrnatosti 0-4 mm. Z enakim materialaom se vse kable po položitvi obsuje tako, da

znaša plast obsutja vsaj 10 cm.

Obsipni material ima tudi nalogo čimhitreje odvesti akumulirano topoto, ki nastane v kablih

pri prenosu električne energije. Zato mora imeti obsipni material čimvečji faktor toplotne

prevodnosti.

Optična kanalizacija Ob kablovodu se polaga tudi zaščitne PEHD cevi nazivnega premera DN50 za vpihovanje

optičnega vlakna. V sklopu optične kanalizacije sodijo tudi podzemni jaški kateri se

zaključijo s cestnim pokrovom odpornim za prehode težke mehanizacije. Jaški optične

kanalizacije so osno napram kablovodu zamaknjeni toliko, da znaša medsebojna svetla

razdalja vsaj 50 cm.

Pasivni zaščitno opozorilni varnostni ukrepi Kablovod ima za namen opozarjanja tretjih oseb na poseg v območje varovalnega pasu

visokonapetostnega kablovoda na površini značilne vidne oznake o visokonapetosnem

kablu vsaj vsakih 50 m ter dodatno na vsaki spremembi smeri.

Vkopan kablovod ima ca. 70 cm pod zgornjo koto terena v celotni tlorisni širini opozorilni

trak značilne barve.

Približno 15 cm nad cevmi optične kanalizacije so položene še predfabricirane AB plošče

dimenzije ca. 100x40x8 cm, ki s tlorisnim prekritjem dodatno varujejo kablovod pred

tretjimi osebami, ki bi posegali na območje visokonapetostnega kablovoda.



3.7. Določitev preseka in tipa kabla V nadaljevanju so našteti dejavniki na osnovi katerih se optimira izbor kabla ter način

polaganja:

- temperatura okolice (zemlja),

- specifična toplotna upornost zemlje vključno z zasipnim materialom,

- število kablov ter njihova razporeditev in medsebojna oddaljenost,

- globina vkopa kablov,

- polaganje kablov v zaščitnih ceveh,

- dimenzioniranje kablov:

o Predviden nazivni električni tok,

o Določitev materiala vodnika aluminij ali baker,

- cena kabla na tržišču.

3.8. Izvedba ozemljitve Pri krajših kabelskih povezavah se ekran ozemlji dvostransko. Pri daljših povezavah pa se

izvede transpozicija ekranov ter kablov.

Podrobno se ozemljitev obdela v kasnejši fazi izdelave projektne dokumentacije.



4. GRADBENI DEL

4.1. Gradbena montažna dela za kablovod Gradnja visokonapetostnega kablovoda in vse aktivnosti z njo povezane se izvaja skladno

z izdelano projektno dokumentacijo z upoštevanjem vseh veljavnih predpisov ter skladno

z zahtevami pridobljenih soglasij.

4.2. Način gradnje kablovoda Gradnja kablovoda je predvidena z načinom izvedbe gradbenega jarka v katerega se

položi kablovod z vsemi pripadajočimi elementi povsod kjer nam teren to dopušča.

Sestavni del kablovoda in z njim povezanih naprav so tudi podzemni jaški zaključeni s

povoznim pokrovom za prehod težke mehanizacije.

Na lokacijah prečkanj z zahtevnim infrastrukturnim objektom (kot npr. AC/HC) se

izgradnja izvede brez prekopa s postopkom vodenega-usmerjenega vrtanja.

Natančna opredelitev bo podana v kasnejših fazah projektiranja.

4.3. Približevanja in križanja Trasa koridorja visokonapetostnega kablovoda bo prečkala številne komunalne vode ter

gradbeno-inženirske objekte. V naslednjih fazah projektiranja bodo vsi ti objekti geodetsko

posneti in na podlagi teh podatkov bodo izdelani podrobni načrti prečkanj.



5. PREDVIDENA OCENA INVESTICIJE

Predvideni investicijski stroški so ocenjeni na 4,03 milijonov EUR, od tega 2,65 milijonov

EUR za gradnjo kablovoda, 0,07 milijonov EUR za optični kabel in 1,3 milijonov EUR za

objekte.

Vrednost investicije je izdelana na podlagi projektantske ocene.

5.5 – RISBE


5.5 RISBE

List Opis Merilo

1 Situacija

Documents

investitor: E3 d.o.o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica HSE