Drage bralke in bralci,avstrijsko predsedovanje se začenja v pomembnem trenutku razvoja Unije. Ko je Avstrija nazadnje pred-sedovala Svetu, je bila med državami pristopni-cami tedanje širitve prva,

ki je prevzela predsedstvo. Prepričana sem, da bo moja domovina zopet kos takšnemu izzi-vu, in tu ne gre samo za nacionalni ponos.

V prvi polovici leta 2006 čaka Evropsko unijo kar nekaj zelo pomembnih dogod-kov. Najpomembnejše bo morda zaseda-nje Evropskega sveta junija 2006 in njegovi sklepi o prihodnosti evropskega integracij-skega procesa. Konferenca na visoki ravni v Salzburgu konec januarja 2006 se mi zdi pri-meren uvod v ta nujen postopek odločanja. Še zlasti me veseli, da bo EESO soorganizator tega pomembnega dogodka.

Že od začetka svojega mandata poudarjam predanost »seznanjanju z Evropo«. Prispevek Odbora v procesu razpravljanja in posveto-vanja na bruseljski ravni je pomemben. Med avstrijskim predsedovanjem si bo Odbor pri-zadeval za spodbujanje podobnih procesov v državah članicah, zlasti tako, da bo orga-niziral več decentraliziranih »posvetovalnih forumov«.

Odbor si bo še posebej prizadeval opravljati nalogo, ki mu jo je Evropski svet dodelil na spomladanskem zasedanju 2005: spodbuja-ti izvajanje lizbonske strategije in v ta pro-ces vključevati organizirano civilno družbo. Marčno zasedanje Evropskega sveta in poro-čilo EESO o doseženem napredku bosta torej za Odbor pomemben mejnik in, upajmo, da tudi pomemben korak naprej pri izvajanju strategije.

Izpostavila sem le tri večje izzive. Seveda obstajajo še mnogi drugi. Predsedovati evropski instituciji, medtem ko lastna država predseduje Svetu – to se zgodi samo enkrat v življenju. Zato se osebno izredno veselim priložnosti za sodelovanje v obdobju, polnem izzivov, ki bodo zahtevali veliko mero odloč-nosti in skupnega dela.

Anne-Marie Sigmund,

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

UVODNIK

• Raziskovanje vpliva preseljevanja znotraj EU: kako lahko izkoristimo naše talente? Stran 2

• Odgovor Odbora na Načrt D (poročilo Jillian van Turnhout) Stran 3

• Vsi morajo sodelovati v družbi znanja (poročilo Jana Olssona) Stran 3

• Leto pred pristopom – rezultati sodelovanja z Romunijo in Bolgarijo Stran 4

V TEJ ŠTEVILKI KOLEDAR DOGODKOV

Januar 2006 / EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR – MOST MED EVROPO IN ORGANIZIRANO CIVILNO DRUŽBO WWW.ESC.EU.INT

EESOINFO

ISSN 1830-5164

• 27. in 28. januar 2006: Konferenca »Sound of Europe« o evropski identiteti v Salzburgu.

• 6. in 7. februar 2006: Skupna konferenca EESO in ukrajinske organizirane civilne družbe v Kijevu o skup-nih izzivih in priložnostih v Evropi.

Glas civilne družbe v Turčiji mora biti odmeven in vklju-čen v proces pristopnih pogajanj; posvetiti se je treba tudi sindikalnim pravicam. Pomen krepitve dialoga in sodelovanja med različnimi gospodarskimi in socialnimi interesnimi skupinami v EU in Turčiji je bil glavna tema 20. seje skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija, ki je potekala 28. in 29. novembra 2005 na sedežu EESO v Bruslju.

Kljub pogostim nesporazumom in celo napetostim na politični ravni si je skupni posvetovalni odbor EU-Turčija neprestano prizadeval za zagotovitev konstruktivnega dialoga med predstavniki organizirane civilne družbe Turčije in EU. 20. seja ni bila nobena izjema: skupni posve-tovalni odbor si zelo prizadeva za poenostavitev procesa

vzpostavljanja institucij in utrjevanja organizacij civilne družbe za 70 milijonov turških državljanov.

Ker krepitev dialoga in zagotovitev tesnejšega sodelo-vanja nista mogoči brez pogostih stikov, izmenjave in rednih obiskov, skupni posvetovalni odbor poziva k spre-membam sedanjega sistema vizumov v EU, da bi olajšali izmenjave poslovnežev, predstavnikov sindikatov, aka-demikov in zaposlenih na področju kulture ali v medi-jih. »Enostavno moramo se srečevati,« je dejal Corrado Rossitto, predsednik italijanskega združenja kadrov viš-jega in srednjega managementa. Konkreten predlog bo skupni posvetovalni odbor predložil na naslednji seji.

Velik napredek, ki ga je Turčija dosegla pri prilagaja-nju pravnega reda Skupnosti, ne sme biti omejen le na Istanbul, Ankaro in večja turška mesta. Drugič, v Turčiji in EU je še vedno veliko predsodkov. Sopredsednik skupne-ga posvetovalnega odbora Joost Lagendijk je dejal, da »je treba izboljšati podobo Turčije v Evropi«. Organizacije civilne družbe bi prav tako morale igrati ključno vlogo v informacijskih kampanjah za pristop Turčije. Čeprav je verjetno še vedno več vprašanj kot odgovorov, je skupni posvetovalni odbor na pravi poti, ko »poziva h konkret-nemu izvajanju reform, sprejetih v duhu skupnih demo-kratičnih vrednot, pravne države in človekovih pravic,« je dejal komisar za širitev Olli Rehn.Člani SPO EU-Turčija.

20. seja skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija

EESO praznuje 10 let dialoga s Turčijo

65. seja strokovne skupine TEN je bila 24. novembra 2005 v raziskovalnem centru JET (Joint European Torus, Skupni evropski projekt Torus) v mestu Culham v Angliji, kjer je doma zelo obetavna veja tehnologije, ki naj bi uspešno odgovorila na velike energetske izzive, ki nas čakajo. EESO pripravlja celovito mnenje, v katerem bodo dolo-čena pomembna načela energetske politike in na kate-rem bi lahko temeljile izvedljive in dejanske izbire glede prihodnje kombinacije virov energije. Med že opravljena dela spada tudi mnenje o fuzijski energiji, sprejeto leta 2004, kjer je Odbor podprl tehnologijo in nadaljnji razvoj jedrske fuzije.

Seja strokovne skupine TEN v raziskovalnem centru JET

Jedrska fuzija – rešitev energetske krize?

Člani strokovne skupine TEN na obisku raziskovalnega centra.

(nadaljevanje na strani 3)

EESO-INFO / Januar 2006 /

Britanski kulturni večer v EESOBritanski člani Odbora so 14. decembra 2005 v EESO orga-nizirali britanski kulturni večer, ki ga je odprl škotski dudaš. Med večerom so obiskovalci lahko na primer poskusili škot-ski viski, britanski sir, tradicio-nalne kolače in angleško vino.

Med najbolj priljubljenimi pijačami je bilo pivo, ki ga je ponujala angleška pivnica. K sodelovanju je bilo povabljenih nekaj gledaliških in glasbenih skupin, na primer bruseljski pevci madrigalov in bruseljsko društvo Shakespeare, ki so predstavili delo »Pastime with Good Company«. Angleško gledališče in Ameriška gledališka skupina iz Bruslja sta uprizorila nekaj izvlečkov iz muzikala »Oliver!« in požela velik uspeh pri gledalcih, ki so lahko skupaj z izvajalci tudi zaplesali škotske plese in zapeli tradicionalne božič-ne pesmi.

Novice o naših članihRaziskovanje vpliva preseljevanja znotraj EU:

kako lahko izkoristimo naše talente?Priseljevanje niti približno ni vir težav za Evropo, pač pa je lahko priložnost, da izkoristimo talente. To je glavno spo-ročilo konference, ki je potekala od 27. do 29. novembra 2005 v Dunblanu na Škotskem in je osrednji dogodek, ki sta ga v času britanskega predsedovanja organizirala EESO in škotska vlada na temo priseljevanja. Konferenca se je osredotočila na dve povezani temi: demografijo inpriseljevanje.

Henri Malosse, predsednik strokovne skupine za zapo-slovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) pri EESO, je odprl konferenco in ob tem opomnil udeležence, da »se mora prava politika vključevanja opirati na sodelova-nje med organizacijami civilne družbe in organi oblasti na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni«. Tudi Pariza Castaños je poudaril, da morajo evropske politike vključevanja spoštovati in upoštevati potrebe priseljen-cev in družb gostiteljic: »Priseljenci niso le delovna sila, temveč so to predvsem ljudje, katerih človekove pravice in osnovne potrebe je treba spoštovati.«

Prebivalstvo Evrope se stara, v nekaterih državah tudi upada. To bo imelo neizogibne posledice na pokojninske sisteme in trg delovne sile. Preseljevanje državljanov iz

tretjih držav lahko zmanjša de-mografsko vrzel, toda ne more je povsem zapolniti. Dobro vo-deno priseljevanje pa vendar lahko pomembno prispeva h gospodarstvu naše starajoče se družbe. Zdaj bi bilo treba ustvariti situacijo, kjer bi pri-dobili vsi: države gostiteljice in države izvora, na primer s spodbujanjem »kroženja« pri-seljencev, ki le-tem omogoča, da pridobijo izkušnje in se po-tem vrnejo domov.

Kot je poudaril g. Pariza Castaños, je potrebna prava poli-tika vključevanja, ki bo državljanom tretjih držav, nasta-njenim v EU, zagotovila enake socialne, državljanske in politične pravice kot drugim državljanom. Evropsko dr-žavljanstvo je ne glede na nacionalno poreklo sredstvo, ki priseljencem omogoča, da postanejo enakopravni in integrirani člani naših skupnosti. Organizacije civilne družbe pa imajo najpomembnejšo vlogo pri razvoju tega »civilnega državljanstva«.

Dobrodošlica novim članom

Jean-François Pons od leta 2002 zastopa Fédération Bancaire Française (FBF) kot direktor za evropske in mednarodne zadeve. Delal je v več francoskih ministr-stvih, na francoskem vele-poslaništvu v Washingtonu in v kabinetu nekdanjega ministra za gospodarstvo in

finance Pierra Bérégovoya. Leta 1989 je v Evropskikomisiji postal direktor za monetarne zadeve pri Generalnem direktoratu za gospodarstvo in finan-ce in kasneje pomočnik generalnega direktorja v Generalnem direktoratu za konkurenco. V Odboru je član skupine delodajalcev.

Ga. Le Nouail Marlière, poročevalka Odbora za področje priseljevanja, je sodelovala v razpravi.

Evropska kulturna dediščina kot gospodarski dejavnik v turističnem sektorju

Evropa je s stališča zgodovine, umetnosti, kulture in tra-dicije eno najbogatejših območij na svetu: zaradi svoje bogate dediščine je najbolj priljubljen cilj za milijone tu-ristov. Vendar pa bo po navajanju najnovejše raziskave Svetovne turistične organizacije naša celina izgubila svoj sedanji položaj svetovne velesile na področju turizma zaradi območij, kot sta Azija in Pacifiško območje, ki stacenovno bolj konkurenčna. Da bi lahko kljubovala temu gibanju in okrepila svojo konkurenčno prednost, mora Evropa nujno sprejeti usklajene politike in ukrepe za ob-novitev in spodbujanje turizma z uveljavljanjem svojega kulturnega bogastva.

EESO bi zato želel dati Komisiji in Evropskemu parlamen-tu nekaj uporabnih predlogov za spodbujanje kulturnega turizma v Evropi. Patrizio Pesci trenutno pripravlja mne-nje na lastno pobudo o turizmu in kulturi: dveh dejavni-kih rasti. Kot dodatni prispevek k oblikovanju mnenja je 18. novembra v Paestumu (Salerno, Italija) potekal javni posvet vzporedno z 8. sredozemskim sejmom o arheolo-škem turizmu.

Italijanski državni podsekretar za kulturno dediščino in kulturne dejavnosti Nicola Bono je poudaril pomemb-nost evropskega bogastva in različnosti ter pozval k uskladitvi davčne politike na evropski ravni na področju turizma in kulture. Evropski poslanec Alfonso Andria je pozval k hitremu sprejetju ustave, saj bi tako turizem po-stal ena od pristojnosti EU.

Turizem in kultura sta lahko dva pomembna dejavnika rasti, vendar ju je treba vključiti v poenoten sistem zago-tavljanja storitev in se osredotočiti na lokalno in regional-no identiteto ter bogato kulturno dediščino.

Samostan Dos Jerónimos v Lizboni – evropska kulturna dediščina je postala gospodarski dejavnik.

Nastop Dane Stechove v Evropskem parlamentuPHOTO E 29. novembra je Dana Stechová, poro-čevalka mnenja EESO o Evropskem inštitutu za enakost spolov, predstavi-

la mnenje Odboru Evropskega parlamenta za pravi-ce žensk in enakost spolov. Člane parlamentarnega odbora je zaprosila, naj podprejo močnejšo vključe-nost socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v prihodnjem upravnem odboru inštituta.

Kenneth Fraser je član I. sku-pine (delodajalci) EESO. G. Fraser že 30 let vodi svoje podjetje za storitve manage-menta za srednje velika pod-jetja na Škotskem in v celo-tni Veliki Britaniji. V zadnjih desetih letih je bil predsed-nik podjetij, ki so doživljala procese prestrukturiranja,

združevanja ali prevzema. Zastopal je tudi enega največjih britanskih skladov rizičnega kapitala. G. Fraser bo član strokovnih skupin ECO in NAT.

NA KRATKOTesnejše sodelovanje z ILO

Predsednica EESO Anne-Marie Sigmund in generalni di-rektor Mednarodne organizacije dela (ILO) Juan Somavia sta 1. decembra v Ženevi podpisala skupno izjavo o

krepitvi odnosov med institucijama. V izjavi obe organizaciji izražata skupno željo po krepitvi stikov in sodelovanja, močnejšem upoštevanju socialne razsežnosti glo-balizacije, zagotavljanju spoštovanja temeljnih

pravic in spodbujanju socialnega dialoga ter participativ-ne demokracije nasploh.

Evropski socialni model: mit ali izziv?

Predsednik strokovne skupine SOC pri EESO Henri Malosse se je udeležil konference Evropski socialni model: mit ali izziv?, ki jo je 24. novembra v Varšavi pri-pravilo Združenje poljskih delodajalcev. V ospredju razprav so bila vprašanja trajnosti sistemov socialnega varstva, demografskih sprememb in konkurenčnosti. G. Malosse je poudaril, da Evropska unija v svetovni zgo-dovini nima primere, saj je milijonom Evropejcev pri-nesla mir in demokracijo.

EESRK

Komisarka za konkurenco Neelie Kroes je 14. decembra 2005 na plenar-nem zasedanju Odbora spregovorila o »Reformi državnih pomoči za liz-bonsko strategijo: primer inovacij«. Njenemu govoru je sledila razprava o mnenju EESO o reformi državnih pomoči (poročevalec: g. Pezzini).

Ga. Kroes je pozitivno sprejela mnenje EESO in dejala: »Lizbonska stra-tegija še nikoli ni bila tako aktualna. Glede na počasno gospodarsko rast, stalni proračunski primanjkljaj, visoko brezposelnost, slabo pro-

duktivnost in starajoče se prebivalstvo je treba Evropo nujno vrniti na pot dinamičnega gospodarstva. Državna pomoč ni čudežno zdravilo, lahko pa ob pravilni in previdni uporabi ponudi potrebno spodbudo, ki bi ponovno prebudila gospodarstvo,« je pojasnila.

Člane EESO je povabila k širitvi idej in zbiranju odgovorov ter k izgradnji resničnih partnerstev med EESO in pristojnimi akterji, da bi prilagodili okvir državnih pomoči lizbonski strategiji.

EESO-INFO / Januar 2006 /

Odgovor Odbora na Načrt D (poročilo Jillian van Turnhout)

Evropska komisija je 13. oktobra sprejela sporočilo z na-slovom Prispevek Komisije k obdobju razmisleka in za vnaprej: Načrt D za demokracijo, dialog in debato. To je bil drugi od treh korakov nove strategije Komisije. Prvega je storila 20. julija z notranjim akcijskim načrtom za izbolj-šanje komunikacijskih dejavnosti. Tretji korak pa bo bela

Odbor predlaga selitev razprave o Evropi v države članice.

knjiga o komunikacijski strategiji EU, ki jo pričakujemo januarja 2006. EESO je svoj odgovor na Načrt D prejel 14. decembra.

Odbor je v mnenju Evropskemu parlamentu o času za razmislek z dne 26. oktobra že pripravil vrsto podrobnih priporočil in se tako glede Načrta D namerno odločil za kratek in popolnoma operativni odgovor na sporočilo Evropske komisije. Navaja nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi meni, da bi lahko sam in v sodelovanju z dru-gimi institucijami bistveno prispeval k širši razpravi med obdobjem za razmislek in po njem.

Naj participativna demokracija postane realnost še danes!

Glavni sporočili sta: prvič, s pomočjo obeh stebrov civil-nega dialoga in okrepljenega evropskega socialnega dia-loga že sedaj izvajati participativno demokracijo in tako vnaprej uresničevati določbe ustavne pogodbe o demo-

kratičnem življenju Unije. In drugič, zagotoviti, da se bo v široki razpravi slišal glas organizirane civilne družbe in njenih predstavnikov.

Naša podrobnejša priporočila vključujejo krepitev pove-zovalne vloge članov Odbora (npr. vsesplošna uporaba »elektronskih vizitk« – individualno oblikovani bilteni) in boljši izkoristek strokovnega znanja članov in njihovih mrež. Poleg bolj običajnih posvetovalnih mehanizmov bomo razširili novosti, kot je oblika foruma interesnih skupin, da bi konceptu civilnega dialoga dali več življe-nja.

Komisijo pozivamo, da pripravi operativne predloge, kako uresničevati določbe ustavne pogodbe o partici-pativni demokraciji, ter da vztraja pri tesnejšem vključe-vanju Odbora v dejavnosti Komisije v državah članicah, vključno z možno skupno uporabo sredstev, ki so na vo-ljo v proračunu Unije, namenjenih za prednostne infor-macijske kampanje.

Vsi morajo sodelovati v družbi znanja (poročilo Jana Olssona)

Na zahtevo prihodnjega avstrijskega predsedstva sem s kolegico Belabed in kolegom van Ierselom pripravil razis-kovalno mnenje o poti k družbi znanja. Mnenje, ki spada v okvir naših nalog o lizbonski strategiji, je bilo z veliko večino sprejeto 14. decembra 2005.

V mnenju smo predlagali uvedbo enotnega evropskega prostora znanja na podlagi jasno določenih ciljev, krite-rijev ocenjevanja, časovnih razporedov in odgovornosti. Družba znanja je bistven element lizbonske strategije in prihodnosti Evrope. Evropa lahko upa na ohranitev svo-jega mesta med gospodarstvi z visoko tehnologijo v 21. stoletju samo, če ji bo uspelo mobilizirati ves potencial na področju znanja, raziskav in inovacij.

Vse državljane, regije in sektorje je treba spodbujati k so-delovanju v družbi znanja in od tega morajo imeti korist. S tem bo nastala enkratna priložnost za zmanjšanje se-danjih razlik.

V mnenju predlagamo sprejem celega niza ukrepov. Predvsem je treba čim prej umakniti ovire za notranji trg, Bistvo za uspeh lizbonske strategije: evropski prostor znanja.

ki preprečujejo prehod v ekonomijo znanja. Prosti pretok delavcev, raziskovalcev in študentov je treba spodbujati in ga dopolniti s primernimi plačami in delovnimi po-goji. EU, države članice in regije morajo javna sredstva preusmeriti v investicije, ki spodbujajo gospodarsko rast.

Države članice morajo skupaj z zasebnimi akterji izdelati »nacionalni program za spodbujanje znanja«, ki bi ga fi-nančno podprla Unija.

Evropska komisija bi morala imeti več pristojnosti za določanje političnih smernic in ocenjevanje napredka. Podjetja, finančne institucije in zasebni skladi pa bi mo-rali več investirati v ekonomijo znanja in biti zato upravi-čeni do davčnih olajšav.

Tudi usposabljanje je zelo pomembno: izvajati bi bilo treba listino vseživljenjskega učenja in to podpreti z jav-nimi in zasebnimi investicijami ter strukturnimi skladi. Spodbujati bi bilo treba industrijske regije, tehnološke parke in druga inovacijam prijazna okolja.

V mnenju se zavzemamo še za uvedbo stalnega in struk-turiranega dialoga, da bi povečali motivacijo oblikovalcev politike na vseh ravneh in spodbujali dialog z javnostjo. Izziv prehoda na družbo znanja mora biti prisoten v vseh razpravah in v mislih vseh državljanov.

Neelie Kroes se je zahvalila Odboru za njegovo podporo in predloge.

Direktor centra Jérôme Pamela je na kratko predstavil tehnologijo. JET je dejansko paradni projekt Fuzijskega programa EU, pri katerem sodeluje več kot 300 znanstve-nikov. Fuzijska energija prihodnjim generacijam ponuja možnost skoraj neomejenega vira energije, vendar je po-vezana z nekaterimi ogromnimi znanstvenimi in inženir-skimi izzivi. Imenujemo jo fuzija oz. zlivanje, ker temelji na zlitju lahkih jeder, kot so vodikovi izotopi, pri čemer se sprošča energija. Postopek je podoben tistemu, pri katerem nastaja energija sonca in zvezd. Najnovejša od-ločitev za izgradnjo mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER, International Thermonuclear

(nadaljevanje s strani 1)

Jedrska fuzija: vir energije prihodnosti?

Experimental Reactor) v mestu Cardarache v Franciji je pomemben korak naprej, za katerega se je močno zavze-mal tudi EESO. ITER bo dva- ali trikrat večji kot JET in bo po vsej verjetnosti zgrajen v 10 letih.

Med sejo strokovne skupine je z mladimi in zelo motivi-ranimi znanstveniki iz centra potekala tudi živahna izme-njava mnenj o potrebnih kvalifikacijah, poklicnih možno-stih, izzivih, povezanih z mobilnostjo, in o zadovoljstvu pri delu. Obisk raziskovalne infrastrukture je dopolnil to zelo zanimivo srečanje v središču tehnološkega mesta, ki bo po prepričanju številnih znanstvenikov zelo obetaven vir energije v prihodnosti. Obisk je ponazoril praktične vi-

dike dela EESO, ki je bilo v tem primeru uspešno, in ustre-za razvoju, kot ga je Odbor predvidel in podprl v svojih mnenjih.

Državne pomoči: primer inovacij

EESO-INFO / Januar 2006 /

QE

-AA

-06-

001-

SL-

N

Intervju z g. Varfalvijem, sopredsednikom SPO EU-Romunija

Leto pred pristopom – rezultati sodelovanja z Romunijo in Bolgarijo

EESO-Info / Januar 2006 /

Glavni urednik • Karel Govaert

Pomočniki urednika • Christian Weger • Agata Berdys • Veronika Cvejnová • Agnieszka Nyka

Naslov • Evropski ekonomsko-socialni odbor Rue Belliard 99, B-1040 Bruselj, Belgija Tel. (32-2) 546 93 96 ali 546 95 86 Faks (32-2) 546 97 64 E-pošta: press@esc.eu.int Internet: http://www.esc.eu.intBilten je v formatu PDF dostopen na spletni strani EESO na naslovu:http://www.esc.eu.int/press/eescinfo/index_fr.asp

EESO-Info lahko dobite brezplačno v tiskani ali elektronski obliki pri službi za stike z javnostjo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Na voljo je v dvajsetih jezikih. Izide devetkrat letno.

EESO-Info ni uradno poročilo o delu EESO. Tega lahko najdete v Uradnem listu Evropske unije in v drugih publikacijah Odbora.

Dovoljen je ponatis z navedbo vira (en izvod je treba poslati uredniku).

Naklada: 42 000 izvodov

Naslednja številka bo izšla februarja 2006.

Postopek pridružitve Evropski uniji prinaša vaši državi veliko sprememb. Katere so po vašem mnenju največ-je spremembe za organizirano civilno družbo?

Za sindikate in združenja delodajalcev lahko rečemo, da so trenutno organizirani. Pri tem naj dodam, da je mogoče te organizacije še izboljšati. Kar zadeva »dru-ge dejavnosti« pa položaj v Romuniji še ni dovolj dobro urejen. Še vedno obstajajo težave z iskanjem partner-jev, ki bi zamenjali predstavnike vlade v ekonomsko-socialnem svetu. Velik problem, s katerim se je morala Romunija spopadati v zadnjih 15 letih, je pravna ne-stabilnost. S pristopnimi pogajanji pa se je ta položaj bistveno izboljšal. Po drugi strani je pomembnost ci-vilne družbe v Evropski uniji dobro vplivala na socialni dialog. Pristopni postopek prav tako dobro vpliva na boljšo obveščenost. Lahko rečemo, da so učinki spod-budni.

Kakšna je bila udeležba organizirane civilne družbe v pogajanjih za pristop k EU in na splošno v političnih procesih v vaši državi.

Na žalost civilna družba skoraj ni bila vključena v pri-stopna pogajanja. Edina stvar, ki smo jo lahko naredi-li, je bila, da smo pokazali popolno predanost temu procesu in si prizadevali predstaviti pravo podobo Romunije, da bi tako prepričali člane EU, da želimo in da smo sposobni ravnati tako, da bomo primerni za sprejem v EU. Vse stranke, ki so pridobile potreb-no število glasov za članstvo v Parlamentu, so podprle pristop k EU.

S katerimi izzivi se še vedno soočate?

Romunija ima za seboj 50 let diktature, kar je močno vplivalo na naš način razmišljanja in na naše znanje. Navajanje na svobodo in demokracijo ter pravo doje-manje tržne ekonomije so stvari, ki so povzročile veliko več težav, kot smo pričakovali. Za pretežni del ljudstva še vedno niso del vsakdanjega življenja. Po drugi strani pojem vladanja še ni obravnavan kot storitev za ljudi in tisti, ki imajo vodilni položaj, še vedno verjamejo, da je s pridobitvijo oblasti le njihova resnica absolutna. Zato menim, da je največji izziv za civilno družbo spre-meniti način razmišljanja.

Kakšen je bil učinek sodelovanja z EESO?

Vstop v EU bo pomenil rabo evropske zakonodaje in instrumentov in s tem se bo pokazalo, kako primerni smo za evropski način delovanja. Sodelovanje z EESO nam odpira vrata v Unijo in zaradi tega smo morali iz-vesti spremembe v našem delovanju. Zaradi razprav v skupnem odboru smo lažje in bolj praktično ocenili stopnjo razvoja, ki smo jo dosegli, in lahko rečem, da nam je to dalo občutek, da nas Evropa hoče. Verjetno nam bo funkcija opazovalcev delovanja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v prihajajočem obdo-bju pomagala pri izboljšanju naših dejavnosti.

Zaradi vašega sodelovanja v Skupnem posvetovalnem odboru ste strokovnjak na področju Evrope. V kakšni vlogi se vidite po pristopu k EU?

Kot predstavnik Ekonomsko-socialnega sveta v Romuniji menim, da bo zelo pomembno sodelovati po pristopu in vključiti naše izkušnje s podpiranjem položaja evropske civilne družbe ter predstaviti dobre izkušnje članov. EESO je govorniški oder, kjer civilna družba izraža svoja mnenja in poskuša vplivati na poli-tike EU. Zato menim, da je ob upoštevanju udeležbe prihodnjih romunskih članov v EESO zelo pomembno, da strokovno izrazijo svoja stališča. Osebno menim, da nisem strokovnjak na področju evropskih vprašanj, vendar pa mi sama udeležba pri delovanju EESO po-nuja možnost pridobivanja znanja na tem področju in to s pridom uporabljam tako v svoji državi kot v EESO.

pobude, kar za nas pomeni obvezo, da smo bolj »pro-aktivni« v izvajanju informacijskih kampanj in pripravi resnične komunikacijske strategije za našo pridružitev EU.

Kakšna je bila udeležba organizirane civilne družbe v pogajanjih za pristop k EU in na splošno v političnih pro-cesih v vaši državi?

Organizacije civilne družbe so imele predstavni-ke v različnih strukturah, kot so delovne skupine za različne dele pogajanj, ad-hoc skupine, European Communication Council, nadzorni odbori programov PHARE in SAPARD, pa tudi v strukturah za pripravo nacionalnega razvojnega načrta in področnih strate-gij ter v posvetovalnih odborih svetov za regionalni razvoj šestih načrtovanih regij. Na splošno se njihovo mnenje posluša, vendar le redko tudi upošteva. Po mojem bo pristop k EU uspešen le, če bo vlada imela dejavno podporo civilne družbe.

S katerimi izzivi se še vedno soočate?

Na ravni bolgarske družbe gre za področja, kot so ko-rupcija, boj proti organiziranemu kriminalu, reforme pravnega sistema, izboljšanje ekoloških standardov in dokončanje dela na področju skupne kmetijske poli-tike z EU. Delavci, uslužbenci in sindikati se soočajo z izzivi, ki bodo po pristopu k EU še večji. Žal bo v ne-katerih sektorjih prišlo do zmanjševanja števila zapo-slenih, zlasti tam, kjer standardi EU zahtevajo dodat-ne naložbe, in to bo vodilo v prestrukturiranje zapo-slovanja. Dejavnosti sindikatov bodo osredotočene predvsem na izvajanje lizbonske strategije in uvedbo sistemov za obveščanje in posvetovanje na delovnem mestu ter vključitev v evropski socialni dialog in v dia-log z evropsko civilno družbo.

Kakšen je bil učinek sodelovanja z EESO?

Po mojem mnenju je to sodelovanje dalo izjemne re-zultate. Prek dela skupnega posvetovalnega odbora EU in Bolgarije so se predstavniki bolgarske civilne družbe seznanili z delom EESO. Poleg tega je skupni odbor oblikoval in zavzel stališča o številnih vpraša-njih glede naše pridružitve EU. Kot rezultat nekaterih stališč, ki jih je izrazil skupni posvetovalni odbor, lahko opazimo precejšen napredek, tudi v odnosu vlade do civilne družbe. Omeniti moram, da II. skupina EESO od leta 2003 redno vabi predstavnike Konfederacije ne-odvisnih sindikatov Bolgarije (CITUB) in CL »Podkrepa« in da smo bili po ustanovitvi bolgarskega ekonom-sko-socialnega sveta deležni močne podpore EESO. Hvaležen sem za možnost, da smo se lahko seznanili s to pomembno strukturo znotraj EU in spoznali meha-nizme dela civilnih družb držav članic EU in Skupnosti kot celote.

Zaradi vašega sodelovanja v Skupnem posvetovalnem odboru ste strokovnjak na področju Evrope. V kakšni vlogi se vidite po pristopu k EU?

Morda bo zvenelo neskromno, toda kot predsednik največjega sindikata in največje organizacije civilne družbe v Bolgariji menim, da sem prispeval k ponovni integraciji Bolgarije v Evropo, saj je zame to resnično povratek domov. Po pridružitvi EU se bo vloga sindika-tov povečala, saj smo že zgradili most z EU; na nacio-nalni ravni – predstavniki sindikatov so člani Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) od leta 1995 – in s tem, da so naši predstavniki že sodelovali (čeprav ne dovolj) v evropskem socialnem dialogu. Sodelujemo tudi v različnih strukturah EU, v katerih imajo nevlad-ne organizacije vlogo opazovalk. Naš odnos z EESO pa tvori še eno vez: sindikati bodo v EESO imeli štiri pred-stavnike. Poleg tega vzdržujemo zelo dobre delovne odnose s številnimi sindikati v državah članicah.

Intervju z g. Jeliazkom Hristovom, sopredsednikom SPO EU-Bolgarija

Postopek pridružitve Evropski uniji prinaša vaši državi veliko sprememb. Katere so po vašem mnenju največje spremembe za organizirano civilno družbo?

Predvsem je država začela posvečati večjo pozornost organizirani civilni družbi. Prvi znak je bila ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora leta 1998. Leta smo si prizadevali za ustanovitev bolgarskega ekonomsko-socialnega sveta, toda delovati je začel šele leta 2003. Kljub temu menim, da vloga organizirane civilne druž-be še vedno ni priznana v polni meri. Prejšnje vlade so se le malo posvetovale z nevladnimi organizacija-mi in na žalost se ta omejeni pristop še kar nadaljuje. Pripravljalni proces za našo pridružitev EU pa je vendar spodbudil organizacije civilne družbe in podprl nove