253
1 Ivan Tavãar Mrtva srca BESeDA E L E K T R O N S K A K N J I G A O M N I B U S

Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

  • Upload
    lamphuc

  • View
    218

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

Ivan Tavãar

Mrtva srca

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

Page 2: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

BESeDA

Ivan TavãarMRTVA SRCA

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-082-0

[email protected]

www.omnibus.se/beseda

Page 3: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

VSEBINA

Prvo poglavje 4Drugo poglavje 10Tretje poglavje 20âetrto poglavje 30Peto poglavje 38·esto poglavje 46Sedmo poglavje 52Osmo poglavje 62Deveto poglavje 71Deseto poglavje 80Enajsto poglavje 85Dvanajsto poglavje 94Trinajsto poglavje 102·tirinajsto poglavje 119Petnajsto poglavje 133·estnajsto poglavje 138Sedemnajsto poglavje 153Osemnajsto poglavje 170Devetnajsto poglavje 188Dvajseto poglavje 208Enaindvajseto poglavje 221Dvaindvajseto poglavje 224Triindvajseto poglavje 240

Page 4: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

PRVO POGLAVJE

Popotnik pridem ãez goro,in kamor se oko ozre,povsod se mu nov svet odpre.

J. Strel

Na mehkih blazinah v kupeju drugega razreda jesedel gosposki ãlovek ter se oãitno bojeval z dol-

gim ãasom. Primaknil se je bil k oknu in zrl je v krajino,nad katero se je kroÏilo tedaj toÏno jesensko nebo.

Ali da ustreÏem takoj svoji bralki, ãe mi katero pri-vo‰ãijo dobri bogovi, povem, da je ta na‰ junak mladãlovek, in, kar je veliko veãjega pomena, lep, mlad inneoÏenjen ãlovek!

V tem trenutku pa, ko smo se mi se‰li z njim, se pravdolgoãasi. Ko v prirodi ne najde iskane tolaÏbe, odmak-ne se k sredi blazine, izvleãe poãasi cigaro ter si jo zdi-hujé zapali. Potem izpu‰ãa dim proti stropu ter si pogla-di tu in tam mehke priãetke prve brade, ki mu je obda-jala bledi obraz.

»Stra‰en ãas!« reãe konãno, vzem‰i uro iz Ïepa. »Îedve! A ‰e zdaj ni te ãudne Grãave! Prav kakor bi se ãlo-vek v veãnost peljal!« Zopet se zavije v dim ter zatisne

Page 5: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

oãi. Tedaj pa se ustavi vlak. »Grãava!« zaãuje se glas hri-pa vega kondukterja. Bila je to majhna Ïelezni‰ka posta-ja, v ozki dolini leÏeãa in okrog in okrog obdana z goz-di. V‰tric Ïelezne ceste je tekla precej mogoãna vodamed tesnimi travniki, po katerih se je tedaj pasla Ïivina.Tu in tam je ãepela koãa, z vinsko trto prepreÏena, sla-bo zidana, z raztrganim ostre‰jem ali pa ‰e celo nevar-no v stran nagnjena.

Vtis tega kraja je bil ãuden, nevesel, in to tem bolj, kerse je iz gozdov ogla‰al rog, z melanholiãno zavitimi gla-sovi, zbirajoã ãredo okrog pastirja. V sredi te pustinje pase je ti‰ãalo ‰tacijsko moderno poslopje, kakor da bi bilakultura prav hitro stopala tod mimo ter v hitrici pustilato svoje znamenje za seboj!

ÎviÏg — in hlapon oddrdra dalje po dolini. Na‰ zna-nec ostane sam na peronu in pri srcu mu je, kakor da jetu zapu‰ãen v samotni pu‰ãavi. Nekaj ãasa zre predse. Vprvem trenutku v istini ni vedel, kaj bi poãel.

»Dalje moram!« reãe polglasno. »Svoje reãi pustim tu,dokler ne zvem, kako se mi uravna usoda!«

Prekoraãi vratca nizke ograje. Po slabi, blatni cestistopa med njivami, po katerih je takrat zorela ajda. Po-ãasi dospe do mesta, kjer se pot navzdol proti strugi za-vije ter se odpre pogled na reko. Na‰ potnik opazi takojstar brod ob bregu in nad njim v melini ãepeão brodni-kovo koão. Pred njo sedita postarni Ïenski. K njima pri-

Page 6: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

stopi na‰ znanec ter ju vpra‰a, kod naj gre, ãe hoãe naVi‰avo. Vpra‰ana ãutita potrebo, omehãati si srce medseboj.

»Katra,« vpra‰a prva tiho, nagniv‰i se proti drugi,»kdo je ta ãlovek?«

»Bog ve, kdo je?« vpra‰a le-ta.»Jaz ga ne poznam.«»Jaz tudi ne!«»Na Vi‰avo bi rad!« pravi pri‰lec znova.»Na Vi‰avo?« zaãudi se Katra. »Pa zakaj ne na NiÏa-

vo?«»Ali Vi‰ave ni?« vpra‰a tujec.»Vi‰ava, se ve, da je! — pa tam ni vse, kakor bi moralo

biti!«In vaÏno obrne veli obraz proti njemu. »Tam, reãem

vam, pa ne da bi se ‰alila, tam so strahovi in duhovimrtva‰ki, reãem vam, odkar se je storila tista groznasmrt!«

Lahno se je zasmejal, a vendar mu je bilo tesno prisrcu, ko je odgovoril: »Strahov se ne bojim. Pota ne po-znam.«

»âez vodo morate in ãez hrib navzgor!«»âez vodo? In kdo me prepelje?«Namesto odgovora priãne Katra prav silno kriãati:

»Miha! Miha!«Miha kmalu prikoraãi iz veÏe.

Page 7: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

»Bo Ïe spet treba ãez vodo!« pristavi jezno, opaziv‰itujca. »Da ga ni miru, da bi ãlovek le eno uro v miru pre-spal!« Potem gre ter priãne pri brodu z verigo roÏljati.Bojazen pre‰ine potnika, videãega okornega brodnika.Konãno poloÏi plaãilo pred starki na mizo ter stopi vda-no na ladjo. Miha poprime kolec ter odriva od brega.

»Ali bo‰ mogel?« povpra‰a oni bojeãe.»Mogel?« in Miha se raztegne od samega srda in z

roko si ‰ine med puste lase na glavi. »Mogel?« in zaniã-ljivo zavleãe usta. »Mogel? Le tega nikar ne vpra‰ajte! Pasem prepeljal samega ,gospoda’, pa je bila voda velika,rjava, kalna, pa je nosil Boga na rokah in sveto obhaji-lo; pa sem vendar prepeljal! Pa bi vas ne?«

In res priveslata sreãno na drugo stran. Tu se je takojpri bregu vzdigovalo hribovje, da je bilo v vznoÏju ko-maj prostora za ozko cesto. Po tej cesti se odpravi na‰junak.

Pod njim v strugi se vleãe voda poãasi in brez ‰ume-nja. Tu in tam se kaÏejo oãem umazani, pe‰ãeni prodi inbele povodne lastovice se vzdigujejo z njih ter letajookrog valov, topeãe se zdaj skoraj v vodi, zdaj pa zopetpobliskavo kvi‰ku ‰vigajoãe.

Nad cesto po rebri se razprostirajo veliãastni gozd,gozd samega kostanja, s starimi, iz zemlje moleãimi ko-reninami. Îolne potrkavajo po deblih in ogla‰ajo se dru-ge ptice.

Page 8: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

Na‰ potnik poãasi koraka. Saj se mu ne mudi nika-mor. Sonce pluje ‰e visoko na nebu in jesen ‰e ni takopozna, da bi noã hitro in zgodaj nastopila. Hipoma semu napolni srce s tisto preãudno slastjo, ki veje v starihgozdih ter objema potnika, pod njih senco hiteãega.

»Saj je vendar krasno v domovini!« vzklikne sreãno.Zdaj se zavije dolina bolj proti jugu in odkrije se ãistonov razgled. Dolina se vleãe daleã proti jugu in po njejreka, enaka srebrni kaãi. Ob vodi se vije cesta kakor sivtrak, ki se zdaj skrije med zelenjem, zdaj pa zopet pri-kaÏe. Na tej strani se ‰irijo kostanjevi logi po bregovih,na oni pa se vijejo okrog hribovja vinogradi s hramovi inbelimi hi‰icami.

Na‰ prijatelj dospe do razpotja. Cesta vodi dalje obvodi, stranska pot pa se odcepi navpik v goro. Velika le-sena roka z napisom: »Na NiÏavo!« govorila je jasno, dase po tej poti dospe tudi na Vi‰avo, o kateri je na‰ zna-nec vedel, da je NiÏavi soseda. Po poti navpik odpravi setorej. Zdaj stopi ‰ele v gozd, ob katerega robu je hodilpoprej. Sam ni vedel, kako se mu je vsiljevala treznost vdu‰o. Nehote se zamisli v preteklo svoje Ïivljenje inspomni se tudi ukaza, ki ga je privabil v kraje, v krajedomovinske, a njemu do zdaj neznane. Od juga je vleklasapa tedaj, in vrhovi v gozdu so ‰umeli, kakor bi samisebi nekaj skrivnostnega pripovedovali.

Page 9: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

»Kaj ‰ume? Kaj si pripovedujejo?« vpra‰a na‰ potniksamega sebe. »Mislim, da je ãas in da sem na pravemmestu.«

Ravno tik pota razprostira ‰iroke svoje veje star ko-stanj, pod katerim je rastlo mehko mahovje, mehko ink poãitku vabeãe. Tu sem sede, podpre glavo in zre v ze-leni gozd. Jesenska buãelica brenãi okrog njega in zdajpa zdaj pade nanj rumeni list. Ali vse to ga ne moti. Ta-koj privleãe na dan zavitek listin, odveÏe rdeã trak, s ka-terim so bile prevezane, ter priãne brati.

Jesenska buãelica ga brenãe obletava in rumeno listjepada nanj — ali on bere in bere.

Page 10: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

10 

DRUGO POGLAVJE

Ljubezen te je pogubila,mladosti zamorila cvet…

Boris Miran

Sin moj! Obljuboval sem ti veãkrat, da tedaj, ko bodopoãivale moje kosti v zemlji in bom jaz, trudni pot-

nik tega Ïivljenja, vzel od tebe za vselej slovo, da se ti botedaj odkrilo, kar je leÏalo temno in teÏko nad menoj!LeÏalo ves ãas, kar sva ga skupaj preÏivela! Ali moja Ïe-lja je bila, da se ti to vse odkrije v krajih, kateri so megledali otroka, Ïivljenja radostnega.

Sin moj, ko to bere‰, vr‰é nad teboj stari kostanji, ka-terih se je veselil tvoj oãe v mladosti, ko so tudi vr‰alinad njim, od sape premikovani. In letal sem med njimi,pulil stari mah od debel ter sesal vase divno Ïivljenje,katero klije v teh veãnih gozdih. In kako sem Ïivel! Kajsem se menil sveta tam zunaj! Na mehkih tratinah sempolegal in gledal skozi vejevje do jasnega neba. Ali sempa hitel po stezah, ‰tel znance svoje, stare kostanje, inbil radosten, da sem Ïivel v sredi njihovi.

Page 11: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

11 

Vse se ti odkrije! Kadar pride‰ po beli cesti navzgor,do vrha, tedaj se ti odpre kostanjev gozd in ravnina serazprostira pred radostnim tvojim pogledom. V tej rav-nini opazi‰ takoj malo kmeãko vas z belimi koãami, vozadju pa mesto — Lukovec. Ravno pod nogo ti leÏi boljgosposko poslopje. To je Vi‰ava. Ni gra‰ãina. Podobnoje prostorni pristavi. Tam zdolaj skoraj pri vasi pa je ‰edrugo gosposko poslopje. Gra‰ãina je skoraj. In to je Ni-Ïava!

Bogomir, tu se je rodil tvoj oãe. Tedaj je bil gospodarna NiÏavi in tudi na Vi‰avi Gregor Lesovéj — oãe moj.Osoren moÏ, ãuden moÏ. Posestnik veã hi‰ v Lukovcu sije bil pridobil s sreãno vinsko in drugo kupãijo za svojerazmere velikansko premoÏenje. Iz malo olikane rodo-vine je bil sam takisto v sredi med kmeãkim veljakom inolikanim me‰ãanom. Na svetu je ljubil le dve reãi — de-nar in pa svojega Ernesta. Le-ta je bil sin njegove sestre.V siroma‰tvu je bila umrla nekje tam doli na Hrva‰kemin zapustila tega otroka. Po to siroto je ‰el moj oãe ter jopripeljal domov na NiÏavo. Ravno isti ãas mu je bilaÏena — moja mati — umrla. Ali leto ga ni prehudo zade-lo. âudno pa je bilo, kako je ljubil sina svoje sestre! Me-ne je pu‰ãal letati ves boÏji dan po kostanjevih gozdihin, ãe sem bil bolan, malokdaj je pri‰el k postelji. Erne-sta pa je nosil na rokah, gladil mu mehke lase ter ga imelvedno na svoji strani. In tako je ostalo do tedaj, ko sva

Page 12: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

12 

z Ernestom dorasla in pri‰la v ‰olo, na gimnazijo v Lu-kovec.

Kar je pisal, pisal je le Ernestu in po meni je samo po-vpra‰eval. Pri takih razmerah ni bilo ãuda, ãe mi je protimojemu oãetu okamenelo srce. Bil sem tihega, podane-ga znaãaja. Pa saj je bil ta Ernest ãlovek, ki ga je moralvsakdo rad imeti. Preãudne mo‰ke krasote, imel je tudizmoÏnost, priljubiti in prisladkati se v srce, da malokdotako.

Pri‰la je Gregorju Lesovéju nekdaj zadnja ura. In te-daj sva stala z Ernestom pri postelji njegovi. Tega je pri-jel za roko in jemal slovo od njega. Ali mene, sin moj,mene je komaj videl! Milo se mi je storilo in sklonil semse pri vznoÏju njegovega leÏi‰ãa ter priãel glasno plakati.Poãasi se je vzdignil bolnik.

»Vid!« dejal je. »UboÏec!«Tako mi je govoril oãe na smrtni postelji.»UboÏec! Zakaj tudi ti nisi tak, kakor je moj Ernest!«In ko sem le plakal, pristavil je ‰e: »Jokati nikar! Saj

sem mislil naté v svojem testamentu!«·e je govoril z Ernestom, potem je pa umrl — in name

je mislil v svojem testamentu!Gregor Lesovéj je umrl in, ko so odpeãatili oporoko

njegovo — bil je Ernest gospodar bogate NiÏave, z njiva-mi, vinogradi in s hi‰ami v Lukovcu. Jaz pa sem dobilVi‰avo in vse prekrasne gozde starega kostanja krog in

Page 13: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

13 

okrog nje. Priãel sem takoj ãediti svojo posest, prodalsem nekaj lesa, nekaj vina. Kmalu sem si bil v sreãnih‰pekulacijah namnoÏil svoje imetje. Ernest pa je bil naj-veãji gospod. Jezdaril je konje in se vozil v koãijah, igrals kvartami in Ïivel je sploh lahkomi‰ljeno. âasih je pri‰elk meni na Vi‰avo ali sem pa jaz ‰el dol na NiÏavo. Pilasva vino in rada se imela. Kazal mi je svoje konje, vozovein drugo ropotijo, vlekel me tudi v Lukovec, in ondi svahodila od hi‰e do hi‰e. Ernest se je sladkal okrog mladihdeklet, jaz pa sem tiãal pri materah, pil z njimi kavo ingovoril resne reãi. Saj je moralo tako biti pri tem mla-dem ãloveku, ki je pil Ïivljenje z radostnimi poÏirki. Ne-kdaj sva ‰la pe‰ iz Lukovca domov proti Vi‰avi. Pri ne-kem sorodniku — Sodarju (morda ‰e pride‰ z njim v do-tiko) sva bila in Ernest je bil ukazal prinesti francoske-ga vina. In ko sva ‰la proti domu, omamile so ga bilevinske moãi. In tedaj je bilo, da sem mu dejal: »Ernest,jaz se bom Ïenil!«

»Îenil!«Obstal je in malo je pogladil svojo brado ter z biãem,

ki ga je vedno nosil pri sebi, ‰vignil ãez zrak.»Le se, ãe se hoãe‰!«In ‰la sva molãe dalje.»Le se!« dejal je ‰e potem, »ali Ïivljenje bo‰ imel

slab‰e, to ti pravim!«

Page 14: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

14 

Zopet je obstal. V dolu se je videl Lukovec s svojimihi‰ami.

»Tale Lukovec,« pristavil je, »ima ãudne reãi v sebi,dragi moj Vid! In omoÏena Ïenska, pravim ti, ãudnaÏenska, reãem ti! Pa ãe te je volja, le se!«

In ‰el je dalje in tiho je pel:

»Tri ljubce ljubiti,so ãudne reãi:vsem trem se lagati,me niã ne skrbi!«

Jaz pa sem se bil res oÏenil.Ti je nisi poznal, svoje matere, sin moj, in ne spomin-

ja‰ se obraza njenega.Nekdaj v Lukovcu, ko sem ‰e ondi ‰tudiral, seznanil

sem se bil z njo. Hãi je bila precej premoÏnega kupca.Krasna Ïenska, cvetoãa in polna Ïivljenja. Bil sem se jiujel v mreÏe in pripeljal jo na Vi‰avo. Poãasi jo je zapu-‰ãal dolgãas, ki jo je sprva moril s spomini na mesto.Ljubil sem jo, sin, ljubil ‰e potem, ko me ona ni veã in koso Ïe davno bile pretrgane vezi med nama! Moja natu-ra se je bila v njeni raztopila in preÏivel sem v sreãimnogo dni. In ãasih se me je z grozo polastila misel, kajbi bilo, ko bi je veã ne imel, te Ïenske. Porodil si se ti nasvet. Moje veselje je bilo neskonãno, in neskonãna mojaljubezen do Klare, tvoje matere. Preteklo je potem eno

Page 15: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

15 

leto. Klara je bila sreãna in Ïiveli smo idiliãno. Skorajvsak dan je prijezdaril k nam bratranec Ernest. Bil jejako dobre volje v na‰i druÏbi in popustil je poãasi pi-janãevanje tam doli v Lukovcu. Upal sem, da odloÏi sla-be svoje navade in da pripelje morda tudi Ïeno na NiÏa-vo in da bomo potem ‰ele sreãno skupaj Ïiveli.

Tako sta pretekli dve leti. — To so mi bili sreãni tre-nutki! Sam nisem vedel, kako bi se radostil Ïivljenja inbodoãnosti. S pu‰ko sem lazil po kostanjevih gozdih,imel svoje misli ter gojil nade prihodnje!

Od Vi‰ave v gozd, daleã tja v gozd, dal sem bil ‰irokopot izsekati in jo s peskom posuti. Po tej poti smo se na-vadno sprehajali zveãer. Nad nami so dvigali stari ko-stanji stare vrhove in, ãe je pi‰ majal njihove veje, bilo jespodaj prekrasno poslu‰ati vr‰anje nad glavo.

Lep veãer je bil. Sonce ni veã sijalo in skoraj mrak jebil Ïe legel na gozd. Slonel sem pri starem deblu in po-slu‰al razgovore, katere je imela sapa z vejami in listinad menoj. Ozrem se po pe‰ãeni poti proti Vi‰avi. Pri-hajala sta bratranec Ernest in Klara v Ïivem razgovoru.Ne vem, kako mi je pri‰la ta misel iz pekla — in skril semse za deblo, da bi poslu‰al, kar sta govorila med seboj,hoteã potem med njiju stopiti ter ju prijazno iznenadi-ti. Pri‰la sta in skoraj ravno pred deblom obstala.

»Klara,« rekel je Ernest, »koliko ãasa naj ‰e ãakam po-ljuba tvojih ust?«

Page 16: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

16 

»Ernest!« vzdihnila je ona ter ga pogledala ljubezni-vo.

»Le poljub, Klara! In potem bom vzel slovo in ‰el vdaljni svet, in videla me nikdar veã ne bo‰ in Bog ve, kjebom poginil!«

In leÏala mu je na prsih in solze je toãila.»Ernest,« ihtela je, »ti ne sme‰ od mene! Kako naj

potlej Ïivim, kako prena‰am Ïivljenje na strani slabot-nega moÏa! Jeli, da ne pojde‰, jeli, da ne?«

In on je trgal roÏe njenih ust.»Kje je Vid danes?« rekla je Klara potem in se mu iz-

vila iz naroãja.»Svojo glavo bi stavil,« odgovoril je Ernest, »da je Ïe

doma in da z najveãjo skrbljivostjo preiskuje hleve injasli svojih volov ter se s svojimi oãmi prepriãuje, so lioãenjeni konji in nasiãeni svinjaka poetiãni prebivalci.Potem pa, potem pa seve, bo pri‰el k svoji Klari in bopovpra‰al, kako se poãuti od Boga mu dana soproga!Ha, ha!«

Lahno se je smejal.Veãer se je bil naredil in noã se pripravljala, zaviti

okolico v temni svoj pla‰ã. Ta dva sta od‰la proti Vi‰aviin po pesku so se ãuli njiju lahni koraki.

O, da ju ni tedaj zadelo in razdrobilo neba preklet-stvo!

Page 17: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

17 

Meni pa sta poteptala v srcu mlado cvetje in pustinjonaredila v njem.

Vpra‰al bo‰, kaj sem poãel v tistem trenutku.Zemlja se je zasukala okrog mene in stara drevesa so

se lomila nad menoj in vulkan mi je razsajal po moÏga-nih. Na dan so hotele srca moãi — a niso mogle, in pe-klenske teÏave vse so me ob‰le! Prva beseda, katera semi je izrila izmed zob — bila je kletev. Stra‰na kletev jemorala to biti, vzeta peklu iz najglobokej‰ega brezna!Naposled sem padel na zemljo in pri tej priãi z vroãimãelom dotaknil se mrzle dvocevne pu‰ke, katera mi jebila poprej odpadla. In misel mi pre‰ine tedaj goreãemoÏgane, misel, ki mi je tako rahlo objela koprneãe srcein, vgnezdiv‰i se v nje, hladila mi skeleão rano. Bog tevaruj, dragi moj Bogomir, stra‰nih tistih trenutkov bo-doãnosti, v katerih nesreãnem ãrvu skoraj ne ostaja dru-gega kakor s svojo roko vreãi od sebe to ubo‰tvo, ki gaimenujemo Ïivljenje.

In Ïe sem bil vzel slovo od sveta, kar mi je stopila preddu‰o tvoja podoba, Bogomir. In vrgel sem od sebe mo-rilno oroÏje in tok solza se mi je udrl iz oãi in srce je izjo-kalo svoje gorje!

Na nebu pa so migljale zvezde, in tisti, ki za njimi kra-ljuje, zrl je tedaj z usmiljenjem na to ubogo stvar, kate-ra je ãrni noãi toãila tisoãere svoje bridkosti in katera je

Page 18: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

18 

bila vendar tudi ustvarjena kakor druge vse, da se veseliin radosti svoje bodoãnosti.

Pozno v noãi sem pri‰el domov. Hlapec, ãakajoã mo-jega prihoda, pove mi, da je ‰la gospa Ïe davno k poãit-ku. Tisto noã nisem zatisnil oãesa. Svoje reãi sem dejalv red, proti jutru pa sem se poslovil od svoje domaãijein tebe, Bogomir, sem vzel s seboj. Zbudil sem te iz ne-dolÏnega spanja, ko se je za gorami delal dan. Za sebojpa sem pustil pismo, v katerem je bilo povedano vse, vsez mrtvimi ãrkami in brez srda, ki se mi je kuhal v du‰i.

Tedaj sem vzel slovo tudi pri kostanjevih gozdih.Mrzlo jutro je bilo, ko sem se peljal s teboj navzdol protiLukovcu. Tebe sem bil zavil tesno v pla‰ã in te pritiskalna svoje kipeãe srce, kjer si bil z mirno du‰o zopet za-spal. Tedaj si bil moja edina tolaÏba in, ãe si kdaj mor-da opazil neizreãeno ljubezen, ki je vezala potrtega tvo-jega oãeta s teboj, bili so gotovo tisti trenutki, kateri sonajbolj zasejali to ãutje v moje srce! Daleã v tujini semsi napravil s teboj drugo domaãijo. Ali smejoãega si mevidel malokdaj, malokdaj so se mi razvlekle megle s ãelain v srcu se mi ni nikdar zacelila rana globoka. To srceje bilo mrtvo, umorjeno!

Niãesar mi ni bilo ostalo po moji domaãiji kot grenakspomin. Ali tebe sem vestno s trudom sam nauãil jezi-ka, kateri se govori v rojstnih krajih. Dosegel sem, ãevidi‰ kdaj prijazno Vi‰avo, da govori‰ z domaãimi kakor

Page 19: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

19 

gospodar, med njimi vzgojen. In gospodar si na Vi‰aviin narejena so pota, po katerih pride‰ v posest svoje last-nine.

In zdaj ‰e malo besed! Ko to bere‰, mrtev sem in prostÏivljenja okov. In ãe me vpra‰a‰, ãe sem odpustil, predensem izroãil svojo du‰o stvarniku — povedati ti moram,da nisem. Nisem mogel! Pri odprti smrtni gomili semobrnil pogled nazaj na svoje preteklo Ïivljenje. In stra‰-ne sem gledal razvaline, podrtine, in bodeãe trnje jepoganjalo med njimi! Spomnil sem se tedaj, kako bi mibila lahko spremenila ta Ïenska Ïivljenje v cvetoãi vrt, inumirajoãe srce je ‰e vzkipelo in se zgrudilo v grob —brez odpu‰ãanja! Veãni Bog pa naj sodi med nama, ka-dar bova stala pred prestolom njegovim!

Pojdi na Vi‰avo! In kadar si v sredi med kostanjevimigozdi, beri te vrste in spominjaj se oãeta, ki je nekdaj bilsreãen, a zopet tako nesreãen med njimi. Enega ãlove-ka sovraÏi na svetu — Ernesta Malca, ki je bil nekdajbratranec moj!

Bogomir, do danes ‰e nisi vedel, da ima‰ domovino.Ljubi jo, kajti ona ni kriva pregrehe, meni storjene. Ljubidomovino!

Ali na svetu sem neizreãeno trpel! —

Page 20: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

20 

TRETJE POGLAVJE

âito sam u starih knjiga’,da je Ïena prava napasti najljuda svijetom briga,‰to mu‰karca moÏe zapast:stvor prevejan, pecav, mitljiv,srcem varav, licem blag,lukav, laÏan, nenasitljiv,rijeãju: da je Ïena vrat.

A. ·enoa

Lesovéj Bogomir je prebral. âudne misli mu rojijo pomladi du‰i. —

Lepa cvetlica si, materina ljubezen! Kadar je srceprazno in pusto, kadar je du‰a potrta in od blagih ãutovzapu‰ãena, tedaj se zateãe vselej k tebi, vzorna ljubezen!In ti jo napolni‰ z nebe‰kimi darovi in kakor mavricazlata se razpne‰ ãez njo. Ali kdor te ne pozna, temu jehotel Bog hudo Ïe pri zibelki, in peklenskim erinijam jepri‰el v Ïrtev!

To je obãutil tedaj Bogomir Lesovéj in neskonãnagrenkoba se mu je polastila srca. Otemnel je zrak okrognjega in, ko je pogled obrnil na zeleni log, zdelo se muje vse mrtvo in brez Ïivljenja. Dolgo ãasa je sedel na

-

Page 21: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

21 

mestu in ãutil, da je v malo trenutkih postal starej‰i zamnogo mnogo let. Kaj je vedel do zdaj o Ïivljenju? Ali toÏivljenje mu je poloÏilo zdaj vprviã Ïelezno svojo pestna mlado ramo!

Mehko srce, dobro srce je imel Bogomir Lesovéj innarava je pritiskala v to srce svoje peãate in vsak vtis jeimel svoje vplive. Ni torej ãudo, da ga je prvi pogled v tozmes, ki ji pravimo Ïivljenje, skoraj popolnoma omamil.

Tedaj, ko se mi seznanjamo z njim v tej povesti, imelje kakih trideset let. Îivel je do zdaj v tujini in le svoje-mu oãetu, katerega je neizmerno ljubil. Ko je preteklopol leta po smrti oãetovi in se je Ïalost o grenki izgubi vsinovi du‰i nekoliko pomirila, priãel je preiskavati oãe-tovo zapu‰ãino. Razvnelo ga je pismo, ki se je z zavit-kom drugih listin v tej zapu‰ãini nahajalo.

V pismu pa mu je bilo reãeno, naj gre v svoj rojstnikraj, kjer bo zvedel zgodovino svojega oãeta — zgodo-vino mrtvega srca. Pro‰nja je tudi bila izreãena, da bipriloÏeni zavitek prebral ‰ele tedaj, ko ga vprviã obda-jo sape rojstnega pogorja, da bo toliko bolj obãutil —koliko je trpel oãe njegov!

In tako je pri‰el v domaãe kraje. Tu je stal sam in stra-sti so se borile po njem. Med branjem se mu je bilo oro-silo oko in zdaj je krãil pesti in grozil se ãloveku, ki jepovzroãil toliko gorja.

Page 22: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

22 

»Kakor blisk udarim med stare mu dneve!« reãe, »inãe ima le koliãkaj sreãe ‰e, morajo izgubiti in osamljenkot zadnji jesenski list pasti v samoten grob!«

Moral je dalje. âas je bil medtem potekel in Ïe se jebliÏalo sonce k vrhovom. Dolge sence so se bile naredileod dreves ãez cesto, po kateri urno odkoraka.

Vtopi se v svoje misli. Prebude ga koraki, in ni ãudo,ker to so bili teÏki, trdi koraki.

Za njim pride, ali bolje reãeno, prisopiha moÏ, kate-remu je morala biti precej teÏavna ta pot po trdi cesti.MoÏ nosi na hrbtu ob‰iren meh in pod to pezo poãasipremika stopala.

Pri Bogomiru obstane in se opre na debelo grãavo pa-lico.

»Pa malo postojva, no,« reãe dobrovoljno, »pa malopoglejva, no, in se odpoãijva!«

In obri‰e si potno ãelo ter hladnokrvno povpra‰a da-lje. »Kam pa greste? Glejte, rad bi vedel!«

»Na Vi‰avo.«»Aha! Na Vi‰avo!«Potem dialog za nekaj ãasa zastane. Bogomir molãi,

le-ta z mehom pa govori polglasno sam s seboj: »Hud-irja! Bog ve, ãe bi mi jemal v zlo, ãe mu dam tobaka, dasi ga naba‰e. Ej, navsezadnje ‰e pipe nima, je nima, de-jal bi!«

Page 23: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

23 

»Kam pa vi greste?« vpra‰a Bogomir, ko konãa onisvoj samogovor.

»Na NiÏavo! To se pravi ne v grad, ampak v vas, naNiÏavo!«

»Ali ste znani na Vi‰avi?«»Nekoliko Ïe, bi menil.«Ko Bogomir umolkne, ‰e vpra‰a: »Pa niste od todi, bi

dejal, vas nisem ‰e videl!«»Nisem,« odgovori le-ta kratko.»Aha, niste!«In zopet molãe korakata kvi‰ku. Tu pa se pot nekoli-

ko zavije in tik ceste se odpre dolinica, kakor se veãkratnahaja v griãevjih. Na prijazni trati je rastlo nekolikostarodavnih bukev in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi.Nekje vi‰e pa je izviral studenec, tekel skozi tratino inpotem v jarek pod cesto. Bil je to prijazen kotiãek in taãastita drevesa so kar vabila v svojo senco!

Bogomir Lesovéj postoji. Tudi oni z mehom storitako, ali nekako s strahom, ter naredi z okornimi svoji-mi prsti velik kriÏ ãez ãelo in prsi. —

»âe bi ‰el ponoãi tod mimo,« reãe, »povem vam, da bi‰el z grozo tod mimo!«

»Kako, da?« vpra‰a Bogomir.»Kako, da? To vam povem in reãem, da na tem kraju

ni vse, kakor bi moralo biti!«In ideta dalje.

Page 24: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

24 

»Vidite,« pripoveduje, »to je bilo tistega leta, ko sembil pri‰el od vojakov in je tam na Vi‰avi gospodaril ‰egospod Vid.«

»Gospod Vid!«»Da, gospod Vid, vam reãem, s tisto ãrno brado in

svetlimi oãmi in s tisto drobno Ïensko, ki je bila njego-va Ïena. Tisti Vid, pravim vam, kateri je imel v svojemhlevu po deset jarmov volov!«

»In kaj se je zgodilo potem?«»Potem,« pravi le-ta, »potem pa malo dobrega. Z

onim z NiÏave sta pri‰la v prepir. Gospod Ernest smomu dejali in mu ‰e pravimo. Pa ãe ga zdaj pogledate, paga ne poznate veã, tak je zdaj. Nekdaj pa je bil tak, da jeÏenstvo, gosposko in kmetsko, vse gledalo za njim. Alizdaj je pri‰la starost in starost je huda reã!«

»Huda reã!« pritrdi Bogomir.»Huda reã, pa gotovo! In poglejte, tako se je bilo na-

redilo, da je oni z NiÏave zahajal k temu na Vi‰avo.Ljudje pa so dejali, da zahaja k njegovi Ïeni na Vi‰avo.Ali naj je bilo, kakor Ïe hoãe, nekega jutra smo govorilipo vasi, da je gospod Vid zapustil Vi‰avo, Ïeno in vse. Inzdajle pa vam bom nekaj pametnega povedal!«

Obstane in pogleda na‰ega znanca takisto stra‰nomodro, kakor je kmetska navada.

»Vidite, ãe ãlovek zapusti tako svoje lepo posestvo,svoje vinograde, svoje gozde in svojih deset jarmov vo-

Page 25: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

25 

lov, reãem, da to mora nekaj biti! Ali o tem ne govoriva!Reã se je pomeãkala, gospodje v farovÏu niso radi videli,da bi se o njej mnogo govorilo. Gospoda na NiÏavi patudi ne!

Povem vam naj ‰e to, da se je dve leti potem, ali pa ‰epozneje, oÏenil gospod Ernest na NiÏavi. Tam doli v Lu-kovcu, tistega bogatega vinokupca, Sodarjevo sorodni-co, lepo Ïensko si je bil vzel ter jo pripeljal na NiÏavo.Poroãil pa se je tu doli, v cerkvi v Rakovcu, pri vodi, tuspodaj. In takrat nam je bil lep dan in mnogo vina se jepopilo! Mnogo vina v Rakovcu kakor tudi potem naNiÏavi!

Kar je nas mladega ljudstva bilo tedaj na NiÏavi, drloje vse v Rakovec, da bi gledalo imenitno tisto poroko.·ele popoldne smo se vraãali in pred nami so se peljalekoãije, vam reãem, koãije samih gosposkih svatov. Mi pasmo ‰li za njimi ter bili prav hudo veseli. In v prvemvozu sta sedela Ïenin in nevesta. Vozovi oddrdrajo pocesti, mi pa zavijemo na pe‰pot poleg ceste. In glejte,pridemo ravno tja dol, kjer se cesta zavije, do tiste tra-tine in tistega bukovja. Tam pod starim drevesom, kistoji nekoliko streljajev od ceste, najdemo gospo zVi‰ave, v krvi leÏeão na tleh in nezavedno. Na deblo jebil naslonjen mlad obraz in oãi je zatisnila. Poleg nje paje leÏal tak‰en mnogoceven samokres in od nje je tekelstudenec same rdeãe krvi.

Page 26: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

26 

Ali izza tistega ãasa, vam povem, je tale tratina za-pu‰ãena. Nekdaj smo tu va‰ki otroci imeli svoje igre —ali zatem ga ne spravite otroãaja tu sem, da bi se mu ne‰ãetinili lasje na glavi. Bog ve, kaj ji je bilo, da si je samapomagala na oni svet? Ali jaz toliko reãem, da ãlovek takje reveÏ! In kadar grem todi mimo, naredim kriÏ, da biga ji Bog v‰tel v njeno zasluÏenje! V njeno zasluÏe-nje!« —

»V njeno zasluÏenje!« govori Bogomir tiho za njim.Njegov spremljevalec, konãav‰i svoje pripovedova-

nje, zavije na stezo, katera je drÏala s ceste v grmovje.»Tu je bliÏnjica na NiÏavo! Vi pa, gredoã na Vi‰avo,

morate ‰e po cesti dalje!«In odide. Bogomir pa obstane na mestu. In ta stra‰na

tragedija, katero mu je preprosti jezik lahkomerno pri-povedoval, stopila mu je bila pred du‰o z vso grozo instrahom. Kako se mu je bil danes odkril ta svet! V malotrenutkih tako grozno odkril!

Gre dalje, kvi‰ku po cesti. Ko dospe k vrhu, ozre senazaj po poti, po kateri je bil pri‰el. Gozdovi se razpro-stirajo naokrog in precej globoko v dolini vije se reka.

Pred njim je ‰irna ravnina in daleã tja proti veãerne-mu pogorju se razkrije bogato polje. Sredi polja pa me-sto — Lukovec. Tu ravno pred nogami leÏi mu bolj gos-posko poslopje, tam pa vas in tik nje drugo, gra‰ãinienako zidovje. Brez dvojbe Vi‰ava in ondi NiÏava! Vmes

Page 27: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

27 

je kostanjev gozd in mimo vasi teãe potok, ki se ravno vsredi med Vi‰avo in NiÏavo steka v malo jezerce. To seblesketa izmed zelenega drevja kot Ïivo srebro. Po vr‰iniplavajo race in gosi kar v tolpah, ki zdaj pa zdaj zaga-njajo neharmoniãno svoje ãebljanje. Lep razgled je to.

Cesta zavije navzdol. Poãasi se spusti Bogomir po njej.Kmalu pride do mesta, kjer vodi ‰irok kolovoz protiVi‰avi. Po njem dospe do nje, in tu je poslopje, v kate-rem se je rodil! —

Poslopje bolj starikasto, z deskami krito in s precejvisokimi okni. Prostorno dvori‰ãe je obdano na obehstraneh s hlevi in kletmi. Pred hlevi pa se raztezata dvakupa, velikanska kupa gnoja. Pi‰ãeta, race in gosi brbra-jo po gnoju in, ko na‰ znanec pristopi, se bojeãe s kri-kom razpr‰ijo. Petelini pa glasno zakikirikajo in tam ne-kje se zaleti velik pes ob verigi, pogleda proti nebu inzalaja iz vsega grla. Pri hlevskih vratih pogleda hlapecradovedno na dan, za njim pa ‰e radovednej‰a dekla sposodo belega, penastega mleka, katerega si je bila rav-no namolzla. In opazovala sta pri‰leca z najveãjo rado-vednostjo; pes pa je otresal z verigo in kuretina je ãeblja-la.

Bogomir pristopi in ravno pri veÏi se sreãa s ãlove-kom, katerega je ‰um izklical na dvor. Star moÏ je to,belih las in upognjenega telesa.

»Ali ste vi gospodar tu?« vpra‰a Bogomir.

Page 28: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

28 

»V varstvo mi je dano vse,« odgovori trudno. »Îe dol-go ãasa tu sluÏim, prav dolgo ãasa, in zdaj varujem vse!«

»Jaz bom danes tu prenoãil in morda ‰e kdaj!«»Tu prenoãili, moj Bog!«In starec zmaje z glavo.»Pa ãemu ne greste tja na NiÏavo, tam imajo veã pro-

stora, gosposke postelje. In gosposko druÏbo tudi dobi-te!«

»âemu da ne? Takoj vam povem! Ker sem tu na svo-jem in ni mi treba iskati tuje postelje!«

»Na svojem!« in staremu moÏu se odpro usta. »Nasvojem! Saj sem vedel! Vidov sin! Vidov sin!«

Îivahno pristopi k Bogomiru.»Oãi imam slabe!« pravi ‰e. »Naj ne pride hudo z

vami pod to streho! Hvaljen bodi Bog!«Prekoraãita veÏni prag.»Vidov sin!« govori starec sam s seboj. »Vidov sin! Saj

sem vedel, da bo pri‰el, da bo pri‰el enkrat!«Pelje ga v prvo in edino nadstropje ter odpre vrata v

sobano.Tu notri je temaãno, ker zunaj je padal mrak na zem-

ljo. Starec pripravi luã ter jo s tresoão se roko postavi namizo. Bogomir sede na stol.

Starec pa stoji sklonjen pred njim. Zagleda se v ãrtenjegovega obraza. Pri sebi pa mrmra: »Vidov sin! Gre-gorjev vnuk! Saj sem vedel, da pride. Tisti ‰iroko raz-

Page 29: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

29 

ra‰ãeni zimzelen je padel s strehe pri hlevu in vedel ni-sem, kaj je pomenilo. In pomenilo je, da Gregorjev vnukpride. In pri‰el je!«

»Danes sem truden in spal bi rad.«»Posteljo takoj pripravim.«In starec odide. Tisto noã je Bogomir Lesovéj po dol-

gem ãasu zopet spal pod streho oãetne hi‰e. Kake podo-be so mu v sanjah vstajale pred du‰o, ne vemo. Ali go-tovo ne prevesele.

Page 30: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

30 

âETRTO POGLAVJE

Glej, on je krivico uãinil,zlo rodil in Ïalost samo,kopal je in skopal jamo,ali sam bo v njej poginil.

M. Valjavec

Zgodaj se prebudi Bogomir Lesovéj drugo jutro.Vstane. A ãuti se potrtega na du‰i in telesu. Boli ga

glava, kakor da bi celo noã preãul. Odpre okno. Debelamegla pokriva okolico in od dreves kapa kakor v deÏju.Takoj, ‰e danes hoãe odriniti! âemu tudi bivati v krajih,kjer mu poganjajo samo otoÏni spomini. Kaj poãeti?Pregledati vendar hoãe, kaj skriva ta Vi‰ava v sebi. Pre-iskuje tedaj opravo po sobah, podobe po stenah. Odpirazaboje, predale, a nikjer niãesar! Vse je prazno in vsepriãuje, da Ïe dolgo ãasa ni prebivalo v teh prostorihãlove‰ko bitje. Nikjer reãi, ki bi ga zanimala. Pri oknuopazi pajãevino. Pristopi, da bi jo odstranil. Ali tu na ste-ni visi podobica v okviru, katerega zlato je Ïe davno od-palo. Oãisti jo od prahu in prikaÏe se v olju slikana po-doba drobne, mlade Ïenske. Bleda, koketno nagnjenaglavica je razodevala nekaj bolestnega, poÏeljivega. Ta

Page 31: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

31 

vtis so ‰e povi‰avale oãi, ki so Bogomiru zrle nasproti!Obide ga zavest, da je moral te oãi Ïe videti nekje. Alikje? Odstopi od okna in premi‰ljuje in premi‰ljuje. Pabrez uspeha. Tedaj dvigne pogled. Nasproti visi mu zr-calo, in ostro se ãrta njegova podoba v njem. Mraz pre-tresa mu ude. Zdaj je spoznal te oãi! Saj so mu z mrtvegastekla gledale nasproti! Njegove oãi! V rokah je imel po-dobo — svoje matere!

Jeãe sede na stol, ali podoba mu odpade, da se ji okvirv kosce razleti. Z roko si pokrije obraz. Dolgo ãasa je se-del tako in znova je bojeval boje, v katerih je Ïe vãerajomagoval. Pre‰ine ga misel, da mora na NiÏavo.

»Videti moram tega ãloveka! Opraviãiti se mi mora!«Ta misel da mu novega Ïivljenja. Tedaj se odpro vrata,in starec, ki ga Ïe poznamo, pomoli sivo svojo glavo vsobo ter vpra‰a Bogomira, ãe hoãe kaj jesti. Odgovor, damladi gospodar niãesar jesti neãe, mu nikakor ni po vo-lji. Govori nekaj o stari mesenini, ki je spravljena poshrambah na Vi‰avi. Ali mlademu gospodu se srce neomeãi.

»Kako vam je ime?« vpra‰a skoraj osorno.»Jernej, ãe se vam ne zamerim, Jernej sem.«»Dobro.«Odpravi se iz sobe. Medtem se je bilo napravilo kras-

no jutro. Ko stopi na dvori‰ãe, sije sonce, in samo tu intam se kaÏejo ‰e meglene proge. Pri mizi pred veÏo sedi

Page 32: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

32 

druÏina. Bogomir jo pozdravi ter gre mimo, ko vidi, danerodno snemajo hlapci klobuke z glav. Danes ‰e niimel veselja, seznaniti se z ljudstvom.

»Naj kdo vpreÏe in pripelje moje reãi z Grãave,« uka-Ïe Jerneju.

»Sevé, sevé,« poveseli se starec, »in potem ostanetenekaj ãasa pri nas! Hvaljen bodi Bog!«

»In opoldne?« vpra‰a, videã, da se hoãe gospodarbrez besede odpraviti.

»Opoldne pridem domov!«»Domov! Ej, hej, domov! In kaj naj se skuha? Ali kaj

teÏkega ali kaj lahkega? Kaj bi vi rekli, ãe se skuhajoajdovi Ïganci? In mastno mleko na nje!«

»Meni je dobro vse!«»Ajdove Ïgance, Lenka, ali ãuje‰, ajdove Ïgance!

Luka, vprezi!«Bogomir odide, starec pa ‰e vpije za njim: »âe greste

kaj po gozdu, malo glejte! Kostanj kradejo, da je groza!Primite tatu in zaprli ga bomo, da bo groza!«

Ko se je odhajajoãi skril za grmovjem, ‰e pristavi:»DruÏina, na Vi‰avi bomo nekaj doÏiveli! Zadnja plo-

ha je odtrgala zimzelen s strehe. To ima pomen, bostevideli!«

Medtem je hodil Bogomir po ‰iroki, s peskom posutipoti, ki je vodila z Vi‰ave v kostanjev gozd. O tej poti jeÏe bral v oãetovem pismu. Obdajajo ga stari kostanji, ki

Page 33: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

33 

so Ïe poznali njegovega oãeta in ãuli jeãanje trpeãeganjegovega srca! Hiti dalje. Pred njim je jezerce, z biãjemobra‰ãeno. Pri bregu se giblje ãoln ob verigi; po vr‰ini paplavajo race in velike ãrnikaste ribe. Tu zapusti Bogomirpot, ki je ‰e globlje v gozd vodila, ter stopa po stezi, pokateri je moral oãividno dospeti na NiÏavo. Prekoraãimostiãek, ki je bil napravljen ãez potok, izvirajoã izomenjenega tolmuna. Hipoma poneha drevje in prednjim leÏi — NiÏava, poslopje z zelenimi naoknicami, iz-pod katerih se je zelenje in cvetje po zidu usuvalo.

Stopiv‰i na plan, opazi, da se je ravno voz z dvori‰ãaodpeljal. Kdo je sedel v njem, ni bilo mogoãe videti.Ondi pri visokem portalu sloni mo‰ka oseba in gleda zaodhajajoãim vozom. MoÏ hoãe ravno oditi v veÏo. Opa-ziv‰i tujca, postoji ‰e na pragu. Bil je to ãlovek visokepostave, katero pa so bila leta Ïe moãno upognila. Ta somu bila morda tudi lase z glave spravila, ki je kazala mo-goãno ple‰o. Izpod ãela pa zro oãi Ïivljenja trudno.

Bogomir pozdravi. Oni se prikloni in kakor blisk mu‰ine pogled po mladem ãloveku. Ali le za trenutek, po-tem pa gleda zopet Ïivljenja trudno kot poprej.

»Ako ste Ernest Malec, rad bi govoril z vami.«Vpra‰ani pritrdi. Vstopita in po stopnicah gresta mol-

ãe navzgor. Stopita v sobo. Ondi sede Ernest Malec vmehki stol, drugega pa ponudi tujcu. Ali Bogomir neãe

Page 34: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

34 

sesti. Opre se z roko na naslonjalo ter reãe, izgovarjajepoãasi besede: »Jaz sem Bogomir Lesovéj!«

»Lesovéj, Bogomir Lesovéj!« In Ernestu Malcu zgineiz obraza ‰e tisto malo krvi, ki jo je imel v velem licu.Roka na mizi se mu skrãi v pest. Posku‰a vstati, ali tedajni imel moãi.

»Lesovéj, Lesovéj!« mrmra med zobmi ter se zagledaskozi okno v svetli dan. Na mizi stoji vaza in cvetje vnjej. Z roko jo pograbi in prevrne, da pade cvetje in dase ulije voda iz nje. Niãesar ne opazi. Bogomir pa slonipred njim in s slastjo ãuti vpliv svojih besed.

»In vi mi niãesar ne reãete, prav niãesar?« vpra‰a iro-niãno. Oni se vzdrami in bojeãe mu ponudi svojo roko.Ta pa se skoraj glasno zasmeje: »Va‰e roke si ne Ïelim!Va‰e roke! âe se ne motim, na njej sta kri in smrt!«

Ernest Malec vstane ter prekoraãi sobo gor in dol.»Kaj mi hoãete? Kaj mi morete?« ustavi se pred Bogo-

mirom.»Kaj hoãem? Niãesar. Morda spomine nekdanje ne-

koliko oÏiviti, va‰o mladost vam malo pred du‰o pokli-cati. Starost ima hudo vest!«

Ernest zopet sede in si bri‰e potno ãelo.»Nekdaj,« oglasi se zopet Bogomir, »bilo je bolj pri-

jetno na svetu. Ali ne ãutite, stric Ernest, ali ne ãutite, dase ãasi spreminjajo? Nekdaj je leÏal Vid Lesovéj na smrt-ni postelji in tedaj se mu je postavilo izgubljeno Ïivljenje

Page 35: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

35 

pred kalno du‰o. In okrog postelje mu niso stali otroci,ljubezni polni, in tudi Ïene ni bilo, stric Ernest, tudiÏene ni bilo. Vid Lesovéj je umrl daleã od svojega domain vas je preklinjal. In mati mi je tudi umrla!«

Staremu gre‰niku se je povesila glava na prsi, globo-ko na prsi, jeãal je in s prsti mel cvetje, katero je bil po-prej stresel po mizi.

»Ali vendar mi niãesar ne morete!« Drugega ne veodgovoriti.

»To se pokaÏe pozneje, gospod stric! Za zdaj imamtrdno voljo ostati tu v va‰em sosedstvu. Po kostanjevihlogih se hoãem sprehajati ter se spominjati prigodb, sta-rih in pozabljenih. In, ali vam, stric Ernest, ti stari goz-dovi niãesar ne pripovedujejo? Ali vam tedaj, kadar sapavleãe in listje ‰umi, ne doni iz tega ‰umenja veãna tra-gedija na‰ega Ïivljenja nasproti? Tragedija ali pa kome-dija? Tako je Ïivljenje! Enemu komedija, drugemu tra-gedija! Vam je bila vesela igra!

Vesela igra,« nadaljuje Bogomir, ko oni le molãi, »ve-sela igra! Vsaj do zdaj! Ali morda vam usoda na stare dnitrnje poÏene. Bomo videli. Dozdeva se mi, da vam po-stajam nadleÏen. Za danes jemljem tedaj slovo. Pozne-je se ve, da ‰e pridem! In ãe imate kaj srca v prsih, sku‰alga bom zamoriti!«

Page 36: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

36 

Hoãe oditi. Takrat se odpro vrata in v sobo stopi go-spodinja. Bila je lepa, polna Ïenska, in leta se ji ‰e nisopoznala.

»Ernest,« vpra‰a nejevoljno, »kje sta dekleti? Vse jut-ro ju Ïe i‰ãem.« —

Ugledav‰i tujca, umolkne. Ernest Malec vstane s svo-jega sedeÏa in mrtvo-zaspano reãe: »Helena, tu je go-spod Bogomir Lesovéj z Vi‰ave!«

»Z Vi‰ave!« vzklikne zaãudena. »Tedaj sorodnik? Ka-ko me veseli, da ste nas obiskali! ·koda, da deklet ni do-ma! In Viktor se je odpeljal v Lukovec! ·koda! Ali si Ïeprosil gospoda, da ostane pri nas, Ernest? Kaj hoãete napusti Vi‰avi? Saj smo sorodniki!«

Poda mu belo roko.»Va‰i vljudnosti najlep‰o hvalo, milostiva! Ali vendar

sem sklenil vsaj za priãetek stanovati na Vi‰avi. Tam jeprebil moj oãe mladostna svoja leta — in mladostnosvojo sreão!« doda ironiãno.

Potem so govorili ‰e nekoliko vsakdanjih reãi. Pri slo-vesu pravi gospa: »Vhod pri nas vam je vedno odprt —jeli da, Ernest?«

»Gotovo, gotovo!« in s teÏavo spravlja besede iz grla.Bogomir odide z lahnim poklonom. Ta dva v sobi molãi-ta nekaj ãasa.

Page 37: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

37 

»To je torej romantiãni na‰ sorodnik!« spregovori go-spa obãutno. Premalo je cenil njeno prijaznost. Zato pri-stavi: »âudne manire ima!«

»âudne manire!« vzdihne soprog za njo.

Page 38: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

38 

PETO POGLAVJE

Le zeleni, senãni gaj,duhti nad menoj;jaz kot list uvel zdajmrjem pod teboj.

S. Gregorãiã

Boji se me! Ta zavest obda Bogomira z divno slastjo.Zdaj nikakor ne odide! Tu ostane in kakor huda

vest mu hoãe biti! Take in enake misli ga obhajajo, kostopa po stopnicah navzdol. Prestopiv‰i prag niÏavski,se ãuti prerojenega, pomirjenega in pokrepãanega. Hi-tro prekoraka dvori‰ãe. Pri vrtu, ograjenem z ÏeleznimopaÏjem, zavije v gozd in kmalu je pod gostim vejevjem.Kam? Sam ne ve. Tu je zopet pot, drÏeãa proti Vi‰avi. Ponjej dalje, vedno globlje v log! Notranja zadovoljnostmu daje peruti. PridruÏi se ‰e vtis jesenskega drevja.Sonce sije, da se ble‰ãi listje po vejah, kakor bi bilo izãistega zlata. Okrog puhti duh gozdnega Ïivljenja, pti-ce frfotajo od veje do veje, Ïolne kljujejo, strnad se toÏ-no ogla‰a in mrães ‰viga po zraku. Bogomir se ustavi priglobokem prepadu. Daleã tja v dolino mu sega oko. Ob

Page 39: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

39 

beli reki se vrsté sela, in tam drdra tudi lokomotiva, ka-tere dim se vije po zraku. —

Domov ‰e neãe! Kje je ‰e poldne! Obrne se v gozd na-zaj. Pogledati si hoãe skrivnosti njegove. Morda jih imakaj? Nekdaj jih je imel. Po stezah lazi tja in sem. Breznamena. Dospe do preseke sredi loga. Trava in resje po-ganjata po plani. Tedaj se skoraj prestra‰i. Na mahovjuje leÏal ãlovek, katerega takoj prvi trenutek ‰e opazil ni.Kar na soncu si je bil poiskal leÏi‰ãa in poloÏil na mahsvojo glavo, ne meneã se za Ïarke ble‰ãeãe. Roki si je bildejal ãez ãelo in grabil je po gostih, dolgih laseh, ki somu pluli od glave na zemljo. Govoril je sam s seboj. Za-ãuv‰i korake Bogomirove, dvigne telo od zemlje ter obr-ne proti tujcu svoje temno, veliko oko. Bledo, kakor izkamna izsekano obliãje ne spremeni najmanj‰e ãrte.

»Na va‰em posestvu sem, gospod Lesovéj,« sprego-vori hladno, »kakor vidite. Morda vam ne bo prav.«

Bogomir od zaãudenja ne odgovori takoj. MoÏ ga jetorej poznal.

»Mimo Vi‰ave sem ‰el, in povedalo se mi je, da je pri-‰el mladi gospod. In zdaj menim, da ste vi to. Mordavam ne bo prav!«

»Bog ne daj, da bi vam kratil veselje, uÏivati boÏjo pri-rodo.«

»BoÏjo prirodo,« vzklikne, »boÏjo prirodo! Prav stedejali. Glejte, ãastiti gospod Lesovéj, ãe midva reã paz-

Page 40: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

40 

ljiveje pregledava, imam ravno isto pravico kakor vi,leÏati tu v mehkem mahu ter zreti proti visokemu go-spodarju, kateremu iz rok se je izlila vsa stvaritev. BoÏ-ja priroda! Ali zdaj so jo s silo iztrgali boÏji roki, obvili jos svojimi capami. To pa imenujejo pravice, imetje, jus!«

Rousseau in Proudhon sta imela torej svojega ãastil-ca tu pod ko‰atimi kostanji!

Potem ‰e pravi: »Ha, ha! Kaj si boste mislili, da se rediv krasnih va‰ih gozdovih tako barbariãen komunist? Aliãe pridete mnogokrat, privadite se me tudi!«

»Gotovo!« pritrdi Bogomir.»âemu govoriva!« odgovori oni. Ne spregovori veã

besede. Mirno, kakor bi Lesovéja ne bilo, leÏe zopet natla, zre proti nebu ter me‰a z rokami po ãrnih laseh. Tu-di priãne sam s seboj govoriti. Ko Bogomir le ne odide,dvigne se znova ter reãe: »Predstavil se vam nisem. âe-mu tudi? Niãla sem, kakor jih Ïivi milijone in milijonepo boÏji zemlji. In ãe ste morda radovedni, ãakajte, kakonaj se izrazim? Glejte, ondi rumen list. Padel je z veje inzdaj poãasi mrje pod njo. Ko pride zima, bo mrtev. Mi-slite si tedaj, da sem list, ki mrje pod vejo. Samo, da sempadel z nje Ïe spomladi! Z Bogom!«

Na tak odloãen poziv je moral Bogomir odstopiti. Kdoje ta ãlovek? Obleka, silno obno‰ena in lahka, priãeva-la je o ubo‰tvu. Tudi na obrazu se je ãitalo, da moÏ neÏivi v izobilju. Ali vendar je napravljal ta obraz z duhovi-

Page 41: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

41 

timi svojimi ãrtami in z visokim misleãim ãelom vtis, kise ga Bogomir ne more iznebiti. ·e potem ne, ko je Ïe napotu proti Vi‰avi. V tem obrazu je tiãalo nekaj, ãesar sinikakor raztolmaãiti ne more. Misli in misli. — Prebudiga lahno smejanje in zveneãa govorica. Drevesa mu pri-krivajo govoreãe. A toliko se da soditi, da govoré Ïenske.

»Kaj pravi‰,« vpra‰a ena, »ali bo pri‰el?«»Nikar skrbeti!« odgovori druga. »Jaz ga Ïe vidim,

kako prisopiha ondi po stezi!«»Îe iz dalje bo napenjal obraz ter se rotil na tatice, ki

hoãejo ves kostanj odnesti.«»In medve ‰e beÏali ne bova.«»To bo kriãal!«»·e klel bo v svoji jezi!«»In potem bo odpiral oãi!«Obe se radostno smejeta. Bogomir se pritihotapi za

deblo in se pazno ozre po gozdu. Pod visokim dreve-som, ki je stalo nedaleã od mesta, kjer se je skrival, po-birata mladi dekleti kostanj po tleh. Z belimi rokavi inpredpasniki napravljata ljubezniv prizor. Pod rutama,okrog malih u‰es koketno zavezanima, gledata roÏnataobraza v svet, tako veselo in skoraj razposajeno!

»âakaj, ‰e malo poklatim!« spregovori manj‰a. In vresnici poprime za precej‰en okle‰ãek ter ga z velikimtrudom tre‰ãi v polno vejo, da se zreli kostanj usuje odnje kakor deÏ.

Page 42: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

42 

»Oj, ko bi tole Jernej videl!« vzklikne druga, veãja.»Zdaj bi pa rada vedela, kak je ta gospodar, ki je tako

ãez noã pri‰el na Vi‰avo.«»Miha ga je videl vãeraj zveãer, ko je pri‰el. Na Vi‰avo

je nesel koso nazaj in takrat je pri‰el.«»Kaka kisla stvar bo.«»·e prijazne besede ni dal druÏini. E, naj bo, kar hoãe,

medve pobirajva kostanj!«»Pa kje je tiãal toliko ãasa?«»Bo Ïe odrinil, kakor je pri‰el!«»Medve se ne bova jokali za njim!«»âakaj, zdaj bom pa ‰e jaz malo!« pravi veãja ter vrÏe

Ïe omenjeni kolec v vejo. Zopet se je usul kostanj. A ne-kaj ga je priletelo skoraj do drevesa, kjer je tiãal na‰ zna-nec.

»Nekaj jih je odletelo!« reãe manj‰a. In roãno je hitelaproti mestu, kjer se je skrival Bogomir. Skloni se in po-bira. Tedaj stopi oni izza drevesa.

»Jezus, Ana, beÏi!« In tovari‰ica izgine kakor blisk vgrmovje.

»Tu se pobira moj kostanj!« spregovori Lesovéj, po-udarjaje besedo »moj«. Dekle dvigne glavico proti nje-mu in prestra‰i se tako, da popolnoma prebledi. Vzklonise kvi‰ku in v devi‰ki srameÏljivosti stoji pred njim. Pritem izpusti svoj predpasnik, da se usuje svetli kostanj pozemlji. Z roãico si hoãe nekaj popraviti pri ruti okrog

Page 43: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

43 

glave. A ruta ji uide na ramo, in odkrijejo se krasni ru-meni lasje, ki se kakor zlato leskeãejo v soncu.

»Pustim ga tu, kjer sem ga nabrala!« vzdihne konãnobojeãe. Obrne obraz po stezi, odloãno v namenu, da bipobegnila. Uganil je hudobne njene naklepe. Pristopiter jo prime za roko, ki se mu je za kmetico videla pre-ãudno bela.

»Tako brez kazni mi ne pobegne‰!«Roka se ji trese, to dobro ãuti.»Ali se ti ogla‰a slaba vest, prijateljica?«Kri ji zdaj stopa v lice, da je kakor roÏa cvetoãa.»Kako ti je ime?« vpra‰a mehkeje.»Ana. To se pravi, ne! No, pa vendar Ana!«»Kaj ima‰ dve imeni?« smeje se.Tudi dekle se ojaãi nato.»Izpustite mi roko,« prosi poniÏno.»Zdaj ‰e ne. Od kod si?«»Z vasi. Delavec so oãe in lakoto trpimo.«Pri ustih se ji je napravila neÏna ãrtica, kakor bi se ho-

tela smejati rdeãa ta usta.»To je nekoliko opraviãenja! A lakota ‰e vendar po-

polnoma ne opraviãuje napadov na tujo last!«»Mati so bolni!«»Zopet olaj‰evalna okoli‰ãina, rekli bi pri sodi‰ãu. No,

pa stvar je ‰e vedno grozno nevarna. Nekje v kazenskih

Page 44: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

44 

zakonih se ãita, naj se hudobneÏ, ki jemlje sadje z drevjaali pa klasje s polja, ostro kaznuje z zaporom.«

»Moj Bog!« vzklikne in skoraj ji sili solza v oko. »Iz-pustite mi roko!«

Posku‰a tudi, ali bi se ne dalo s silo uteãi. DrÏi jo takomoãno, da se ne more iztrgati. Tedaj pa ji postane v isti-ni oko solzno.

Lesovéj bi bil gotovo vsak drug dan tako lepo prilikoporabil ter sladak poljub pritisnil dekletu na usta, a da-nes mu je bilo srce ‰e prepolno ma‰ãevalnih misli. Kotedaj zapazi solze v krasnih oãeh svoje ljubeznive tati-ce, izpusti ji roko. Plahi srni podobno in z obrazom ka-kor roÏa rdeãim steãe za sestro po gozdu. Lesovéj gledaza njo.

»Idila v gozdu? In kako mil obrazek je bil to!«Obrne se proti domu. Sredi pota mu prihlasta naproti

stari Jernej.»Kradejo! Kradejo!« kriãi Ïe iz dalje.»Miha z NiÏave je ‰el mimo ter dejal: tu doli kradeta

dve kostanj. Vse nam bodo pokradli, ti hudirji!«»Pred menoj sta zbeÏali!«»·koda! No pa naj mi drugikrat v pest prideta…«Ko Bogomir niãesar ne odgovori, reãe ‰e: »Saj vem,

tisti dve PoredneÏevi iz vasi sta bili. Tam krade vsa fami-lija!«

»Videl sem ‰e drugega ãloveka v gozdu!« pravi oni.

Page 45: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

45 

»A je tudi kradel? Kaj?«»Ne. V resju je leÏal in proti nebu gledal!«»Proti nebu! In gosposko no‰o je imel!«»Da.«»Umazano in pono‰eno?«»Da.«»Îe vem, Lipe z NiÏave je bil.«»Kdo je to?«»No, Lipe z NiÏave. Za Tekstorja se pi‰e in ‰olo je

obesil na kol.«»Pa kaj je?«»Kaj? Niã! Smrti ãaka in z milo‰ãino ga menda redé

na NiÏavi. Pa jaz niãesar ne vem, in ãe bi vas gospod zNiÏave vpra‰al, recite, da sem rekel, da niãesar ne vem.Za Tekstorja se pi‰e in, ãe bi umrl, prav bi storil!«

Videlo se je starcu, da nerad govori o tem. Bogomir gazato ne izpra‰uje dalje. Prideta tedaj tudi Ïe prav k Vi‰a-vi, kjer starec takoj izgine v kuhinjo. Tu se je pripravljalokosilo gospodu.

Page 46: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

46 

·ESTO POGLAVJE

Ti sam si gospodar!A eno te prositi smem:Iz praha vzgoji ti cvetico,podari logu pevko-ptico,katerokoli ustvari star;kedor bi pa ko jaz na svetiimel ãutiti in trpeti,med dvomi, zmotami viseti —ãloveka — ustvariti nikar!

S. Gregorãiã

Potem preteãe nekaj dni. Bogomir Lesovéj je zahajalpridno v gozd. Ostro je preÏal, ãe se ne skriva kje

med debli rumenolasa glavica, ki mu ni hotela izginiti izspomina. Sam sebi je lagal, da ne lazi zato po logu. Kajhoãe s kmetico? No, pa je vendar lazil in kri mu je ‰ini-la v lice, ãe je iz dalje ugledal bele rokavce ali pisanokrilo. In ãe je, bliÏe pri‰ed‰i, videl, da ni ista, katero jeiskal, ãutil se je nesreãnega. Ali nikdar je ni veã ugledalpod jesenskim drevjem. Paã pa se je medtem razvilodrugo znanstvo.

Bogomir Lesovéj in Filip Tekstor sta se spoprijatelji-la. Mnogokrat sta se sreãala v kostanjevem gozdu, pri-

Page 47: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

47 

ãetkom osorno, pozneje prijazneje in konãno nikdar nebrez dalj‰ega razgovora. Sam o sebi ni nikdar hotel go-voriti ta ãlovek, kar je Bogomir opazil takoj. Nikdar gatedaj ni povpra‰eval, kako je Ïivel do zdaj in kaj namera-va za prihodnost. Zato sta dobro izhajala. Ali vendar jeiskal Bogomir te preãudne druÏbe, ker so ga, dasi mor-da prenapeti nazori Filipovi, vzbujali k premi‰ljevanju.

Nekdaj sedeta na posekano deblo tik prepada, o ka-terem smo Ïe govorili. Tedaj vpra‰a Bogomir temnegasvojega prijatelja, kaj meni o na‰em Ïivljenju.

In Filip Tekstor si podpre glavo z drobno roko, da semu usujejo lasje ãez ãelo, ãez oãi, kakor ãrna preproga.

»Kako si jaz mislim Ïivljenje? Godi se nam, kakor jepisano v sveti knjigi: laãni smo in i‰ãemo ljubezni — apodaja se nam kamen in sovra‰tvo!

Mi Ïivimo v ãasih mrtvih src! Ta ãas se za silo skrivapod penami napaãne humanitete. Ilustracijo naj vamdaje tale pripovest. Nekdaj sem obiskal starega, moãnobogatega gospoda. Po vsej deÏeli je slul za moÏa mehke-ga in najblaÏjega srca! Pridem do njegovega dvora, ob-danega s senãnatim vrtom. Pri‰el sem tiho do veÏe. On-di pri vhodu je slonel beraã, star, slaboten, usmiljenjavreden. Nekdo pa je prav grdo kriãal nanj, nanj potepu-ha, ki si upa lenariti in beraãiti pri po‰tenih ljudeh. Pri-stopiv‰i, sem videl, da je bil ta kriãaã gospod sam. Go-spod, ki je slul po deÏeli za moÏa najdobrotljivej‰ega

Page 48: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

48 

srca! Mene ugledav‰i, se prestra‰i, potem pa roãno deneobraz milobno v dobrotljive gube in proti kuhinji usmi-ljenja kipeã vzdihne besede: ,NeÏika! NeÏika! UboÏãekje tukaj, daj mu obilo daru, za Boga, daj mu obilo daru!’

Poglejte, tako je na‰e Ïivljenje!Nekdaj zopet sem stopal na strani krasne gospe. Son-

ce je sijalo iz njenih oãi in spomlad se je cvetoãe raz-prostirala v njenem srcu. Pri‰la sva mimo hi‰e, kjer je vi-soko na balkonu sedelo mlado dekle, vzdihovalo podteÏo svojih tujih las ter koketno spu‰ãalo bliskave po-glede na mimogredoãe artilerijske oficirje. In opozorilsem svojo spremljevalko na to neprijetno vojskovanje.Ali smeje mi je odgovorila: ,Kaj hoãete, dandanes moravsako dekle biti koketno. Tako zahtevajo ãasi!’

Tako je na‰e Ïivljenje!Na‰e stoletje je stoletje mrtvih src! âlove‰tvo je silno

materialno postalo! Jedo in pijejo; Ïenijo se, da bolje inlaÏe jedo in pijejo; pred svete oltarje poklekujejo, da bo-lje in laÏe jedo in pijejo; domovino ljubijo, da bolje inlaÏe jedo in pijejo, in tako dalje! In tako dalje! —

Kultura in omika? Tudi kultura je mrtva dandanes inne oÏivlja du‰e in srca! Svoj ponos si i‰ãe v izumovanjumorilnega oroÏja, morilnih strojev! Tolikokrat se hvalikultura; ali kake uspehe je imela ta kultura, gospod Bo-gomir? Naj je ãlovek najbolj omikan na na‰i zemlji, najse ‰e tako hvalisa z du‰evnimi svojimi deli, tega paã

Page 49: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

49 

zakriti ne more, da ima trdo in sebiãno du‰o! Kultura semu je vlila v srce kakor razbeljeno Ïelezo, katero se jepoãasi ohladilo in mrtvo mu naredilo srce!

To se vam bo zdelo morda ãudna, logiãna blasfemija.Marsikaj bi bil morda zamolãal, ali ljubezen do resniceme je napotila, da sem posegal po skrajni konsekvenci.

Na‰e stoletje,« nadaljuje, »je stoletje mrtvih src. In,kar je najhuje, videti je, da bo vsako prihodnje stoletje‰e tr‰e, sebiãnej‰e. Znano je, da tisti veãni ogenj, ki divjav osrãju na‰i zemlji, pojema vedno bolj in bolj. Nekdajpa ugasne in stra‰ni mrazi se polaste te na‰e zemlje. Aznano je tudi, da pe‰a sonãna luã vedno bolj in bolj. Ne-kdaj ugasne tudi ta velikan in tema pokrije prostore sve-tovne.

Îe Malthus je dokazal zakon, da se ãlove‰tvo mnoÏiz geometriãno progresijo, a da se ÏiveÏ in hrana, oziro-ma reãi, ki nam sluÏijo v to, mnoÏe le v aritmetiãni pro-gresiji. To pa se pravi: materialno blago se pomnoÏuje kveã-jemu v aritmetiãni progresiji; pohlep po njem pa se s ãlove‰-tvom pomnoÏuje v geometriãni progresiji!

In to, prijatelj, to je stra‰no, grozno! Vi ãutite, da bozemlja, zapu‰ãena od blagotvornih moãi veãnega son-ca, s pojemajoãimi plameni v svojem osrãju, vedno manjin manj rojevala, da polagoma opusto‰i ter postanekonãno gol kamen brez rastlin in Ïivljenja. A kadar pri-de to v tok, bo ‰lo hitreje dalje kot z geometriãno pro-

Page 50: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

50 

gresijo. Tema nastopi in rodé se stra‰ni mrazi. âlove‰-tvo, po hrani hlepeã — divja v besnosti prvotnega Ïi-valstva. In zemlja postane velikanski stolp, v katerem sebo kakor Ugolino borilo ãlove‰tvo z lakoto in smrtjo.Tedaj pa bo konec sveta! Ali poprej bo kazala ta trage-dija ‰e stra‰ne prizore, vr‰eãe se stoletja in stoletja. V tehstoletjih pa bo zatonilo vse vzvi‰eno, vse vzorno medãlove‰tvom, in materializem, zdruÏen z Ïivalskim, bovladal.

To je teorija mrtvih src! Ali Bog sam je gospodar!Morda vsemogoãni njegovi volji dopade, da Ïe poprejposeÏe z Ïareão svojo roko v vesoljni svetovni sestav, dase zemlja kakor iskra utrne ter izgine v veãnem pro-storu.

To je teorija mrtvih src! In ãe se poãasi seznanite zna‰imi slovenskimi razmerami, videli boste, da tudimed nami poganjajo mrtva srca, in tako dalje!«

Izpregovoriv‰i, vstane Filip Tekstor ter brez slovesaodide. Bogomir Lesovéj ‰e ostane. Z roko si podpira bo-leão glavo ter sku‰a pregnati te misli, ko‰ãene, grozne intemne, katere so se mu vzbujale med Filipovim govo-rom.

Bilo je Ïe skoraj poldne, ko se povrne k Vi‰avi. Ondiga priãakuje obisk. Na dvori‰ãu stoji voz, v katerega jevpreÏen mr‰av in suhorebrn konj. Na prvi pogled se jekazalo, da je to fijakarski voz. Zaãuden hiti Bogomir v

Page 51: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

51 

zgornje sobane. Tam se mu z obilnimi pokloni predsta-vita gospoda z belimi rokavicami in v belih kravatah.Povesta mu, da sta odbornika lukov‰ke kazine in da gavabita na ples, ki ga priredi ta kazina v korist pogorel-cem v … Imenovala sta mesto daleã v Nemãiji. âula stao njem, velikem posestniku z mestne okolice, ter upala,da se bo udeleÏil, ãe ne, Ïe zavoljo dobrodelnega name-na. Bogomir plaãa vstopnico in obljubi priti. Nato seNemca s pokloni odpravita. —

Page 52: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

52 

SEDMO POGLAVJE

Schwarze Röcke, seidne Strümpfe,weiße, höfliche Manschetten,sanfte Reden, Embrassieren —ach, wenn sie nur Herzen hätten!

H. Heine

Mesto Lukovec, o katerem zdaj hoãemo govoriti, jeglavno mesto slovenske pokrajine. Eno tistih

mest je, katere je novo‰egna kultura prevlekla z barvomodernega bogastva, tako da prvi hip nekoliko oãaraoko, ãe stoji‰ na visoãini ter zre‰ na skupaj stlaãene stav-be pod seboj. Nova doba je postavila sredi staroverskihhi‰ tu in tam novo, takisto moderno-eteriãno poslopje,katero napravlja vtis, da se bo podrlo, ãe zemlja le malopotrepeta pod njim. Sicer pa se mesto odlikuje z nem-‰ko inteligenco, z umazanimi ulicami, slabim pomo-stom in z veliko mnoÏico nem‰kih napisov.

Zveãer se pije po nizkih, zakajenih sobanah kislo vinoin vodeno pivo, kuje politika in se razpravljajo ãudni na-zori. Sploh je Lukovec mesto, kjer imajo jeziki preãud-no svojo moã in te nehote zapredó v tisoãero niti, ãe se

Page 53: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

53 

morda tudi za ves svet ne meni‰ ter stanuje‰ kje visokopod streho.

Denar ima svojo moã! âe nisi hi‰ni posestnik ali ãevsaj nima‰ dva ali treh vinogradov, potem ne ‰teje‰, po-tem si niãla. Hãere bogata‰ev se po‰iljajo v Lindau alidruge nem‰ke in‰titute, iz katerih se ãez nekaj let po-vraãajo, cvetoãe v nenaravni koketnosti. âe hodi‰ pomestnih drevoredih, niti enega trenutka nisi varen, da tine zadoni na uho franco‰ãina s stra‰nim akcentom alipa govor v visoki nem‰ãini, katera pa se tudi odlikuje sposebnim lukov‰kim akcentom. To so slovenske gospo-diãne z nem‰ko notranjostjo, z nem‰ko vzgojo!

Razkazujejo se ti tudi zakonske Ïenice, v ‰picah in Ïa-metu. Obleãene so bogateje nego gospe v Parizu in Ïivétako, da spravljajo na bera‰ko palico svoje uboge za-konske moÏe, ravno tako kakor one v Parizu!

Tako je to mesto, to nem‰ko-slovensko mesto!

* * *

Na bliÏnjem zvoniku je bilo pol devetih, ko se pripeljeBogomir Lesovéj pred lukov‰ko kazino. To sredi‰ãenem‰kega Ïivlja v Lukovcu stoji na precej prostornemtrgu. Na eni strani ga obdaja majhen vrt, kjer se vse letone ãuje slovenska beseda, kjer so ‰e celo toãajke nauãe-ne zabavljati na jezik slovenski. Lukov‰ka kazina se Ïedolgo bori z denarnimi nadlogami in mnogo teÏko hi-

Page 54: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

54 

poteko mora prena‰ati ta stavba. Da niso nekateri zav-odi imeli usmiljenja, morda bi bila Ïe davno pri‰la naboben ter sluÏila tako v podobo stranki, ki Ïe dolgo ãasaumira po Slovenskem.

Bogomir mora ãakati. Dolga vrsta vozov je pred njim,ki se poãasi izpraznjujejo. Dospev‰i do vhoda, odprevozu vratca nekak‰en portir, opravljen v pono‰enolivrejo, drÏeã v rokah palico, ki je nosila debeli rumengumb na svojem koncu. Ta mar‰alek se z veliko vaÏ-nostjo globoko pokloni. A Bogomiru se vendar dozde-va, da di‰i po Ïganju, kar je bilo vsekakor mogoãe. V veÏije regetala velika tolpa kr‰ãenic in kuharic, ki so pri‰legledat svojo gospodo. Skozi to tolpo je moral vsak, ki jehotel dospeti k stopnicam. Pri tem so se morali poslu‰ativzkliki, ne vselej prijetni!

Vrh stopnic je preÏal tako imenovani slavnostni od-bor. Nekoliko navadnih, starih in mladih obrazov, pre-zebajoã v tankih frakih in razkazujoã bele kravate okrogsuhih obrazov. To krdelce si je dajalo neznosno vaÏnostter s posebno navdu‰enostjo hrumelo vsaki Ïenski na-proti, metajoã okrog s tistimi znanimi frazami, katerapoganja lukov‰ki parket.

Ta odbor se gnete ravno tedaj okrog visoke gospodiã-ne, ki se je brez dvojbe ‰tela med lukov‰ke zvezde, Bo-gomir zleze mimo in nikdo se ne meni zanj. V temaãnigarderobi je dremal ãuvaj in niti ne prebudi se, ko vstopi

Page 55: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

55 

na‰ gost. Brez pomoãi tega ãuvaja se izlu‰ãi torej iz zgor-nje svoje obleke. Prvo, kar opazi potem, je druÏba ãast-nikov. Pred visokim zrcalom stojé ter si ãe‰ejo lase.

Bogomir stopi v sosednjo sobo. Povsod tuji obrazi. Tuso sedeli oãetje, ki so pri‰li neradi in samo svojim gos-pem in gospodiãnam na ljubo. Îe zdaj, ko se je veselicakomaj priãela, grozno so se dolgoãasili. Pu‰ili so cigareali pa vzdihovali pri pol izpraznjeni kupi ter v duhu pre-raãunovali, koliko bo stal nocoj‰nji veãer. Tudi igralo seje. In ãrno krdelo preÏalcev je oblegalo mizo, kjer se jetarokiralo ali preferansiralo. Ti gledalci so kritikovalivsako karto.

V kotu se je bila zbrala okrog politiãnega svetovalca— voditelja — tolpa poniÏnih poslu‰alcev. Bili so fana-tiãni obrazi, s slovenskimi ãrtami ali z duhom germans-kim. Govorili so o politiki ter metali kamenje na rod, kije bil njih rod! Bogomir hoãe hitro mimo.

Pri tem je ãul nehote naslednji razgovor.»Na njegov znaãaj ne dam ãrvivega oreha!« pravi

eden z velikim nosom in dolgim obrazom.»Ne sodi prehitro!« odgovori politiãni svetovalec.»Poslu‰ajte mene! Poslu‰ajte mene!« hiti oni z dolgo

glavo. »Pri prvi volitvi bo Ernest Malec volil panslavistain ãez leto dni bo sam panslavist!«

Page 56: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

56 

»Ni mogoãe! Izkazal se je Ïe v trdih bojih!« Politiãnisvetovalec ni prena‰al opozicije med svojimi prista‰i,zato je govoril te besede skoraj srdito.

A dolga glava nasprotuje.»To je ‰pekulant in ‰pekuliral bo tudi s svojim pre-

priãanjem!«»Tiste jame so mu morda pojedle nekoliko oãetovih

gro‰ev!« vsili se tretji.»Kaj jame! Sin, sin, ta ga obira!«Te besede je Bogomir ‰e ãul, potem pa prekoraãi prag

sosednje sobe. V tej sobi je stal biljard in igrali so ‰tirjemladi gospodje. Zaspan toãaj je markiral igro, a gospod-je so kriãali, v resnici prav grozno kriãali. Bili so obrazi,malo nespametni, malo blazirani in nad vse prav mo-goãno dolgoãasni. Nekaterim se je napravljala Ïe lisa natemenu in drobna stvarca z obrazkom, ki je komaj u‰el‰olski klopi, bila je odloãno ple‰asta. Igrali so, kakor po-vedano, s kriãeãim navdu‰enjem, a igrali so slabo, za-bavljali pri vsakem sunku na biljard ter se togotili namarkerja, da premalo pi‰e. Bitja so bila to, katera soskrbne matere razvadile, katera se niso niãesar nauãilav kratkem Ïivljenju, katera pa so zdaj, ko so imela pra-vico s frakom plaziti se po parketu, govorila o vsaki stva-ri, in sicer govorila, kakor bi Bog ve kaj vedela!

»Slaba deska to!« kriãi dolgin, na katerem je bilo naj-zanimivej‰e to, da si je ãesal lase v velik rep okrog u‰esa.

Page 57: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

57 

»Ta kéj, ta stara Ïlica,« vpije tista ‰ibka ple‰asta stvar-ca, »bil bi za gnojne vile preslab.«

»Danes bo ‰e kak Slovenec tu!« oglasi se tretji zaniã-ljivo.

»Slovenska sodrga!« srdi se oni z repi okrog u‰es. OSlovencih ni nikdar drugaãe govoril kakor s to psovko.

»No, lepa druÏba!« dostavi tretji. Nosil je takisto ru-meno la‰ko obuvalo, da je bilo videti, kakor bi bos ska-kal okrog! —

Bogomir pobegne v tretjo sobo. Tu je pripravljena re-stavracija: mize so z rumenimi prti pokrite. Pri teh mi-zah preÏi nekoliko toãajev v pono‰enih frakih in uma-zanih kravatah. Po zraku pa se je iz bliÏnje kuhinje raz-‰irjal duh ogrskega golaÏa, iz ãesar se je dalo sklepati, dase bo ta madÏarska jed pri »supeju« o polnoãi prav prid-no naroãala.

Dvorana, v kateri se je plesalo, je precej visoka in ob-‰irna. Vrsta stebrov razdeljuje to plesi‰ãe v dva prosto-ra. Od stropa visi nekoliko sveãnikov, na katerih pa jetedaj gorela samo vsaka druga sveãa, tako da ni bilo pra-ve svetlobe. Ko Bogomir vstopi, ‰umelo je tu notri, ka-kor ‰ume zveãer ãebele v panju. Godba, posajena viso-ko na galeriji, je ravno poãivala, in plesalke in plesalci sose sprehajali v velikem kolobarju po parketu ter se slad-ko smejali. âe si tak parãek, in posebno gospodiãa v fra-ku, iz dalje opazoval, zdelo se ti je, kakor bi se ãrna mu-

Page 58: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

58 

ha spenjala po cvetoãi roÏi. Dekleta, kar je resnica, bilaso krasna: belih polnih rok na kupe in Ïareãih oãi na izo-bilje! ârne muhe v frakih pa so zaljubljeno zrle svojimplesalkam v obraz, zvijale tanka telesca ter Ïivo igrale zrokami, kakor bi Bog ve kaj duhovitega govorile. Pri-‰ed‰i bliÏe pa si kmalu opazil, da se ta duhovita govoricasuãe samo o tem, kako se gospica danes zabava, kako jedanes krasno, da se bo jutri lahko dolgo spalo in da sekaj takega samo v lukov‰kem kazinu napraviti da, itd.Sredi kolobarja, pod sveãnikom, na tako imenovanemotoku, taborili so bolj ostareli gospodje, vdovci, zaseb-niki, kateri so se pri svojih visokih letih ‰e vedno radiogrevali o tistem ognju, ki nam ga v krvi uÏigajo nagikomolci mladih deklet. V tej druÏbi se je kazalo tudi ne-koliko redov, a malo.

Ob straneh, na mehkih sedeÏih so ãepele matere z za-dovoljnimi obrazi ter se s pogledi ozirale po svojih hãer-kah, in ti pogledi so jasno oznanjevali: Kajne, to je dekle,moja hãi!

Po stranskih kotih so se ‰opirile gospe, ki niso veã ple-sale, ki so pa pri takih prilikah rade razkazovale svojedrage obleke, svoja naga tolsta pleãa in dolgi rep kipeãihsvojih ãastilcev! A zakonski moÏje so sloneli kje pri stra-ni, pozabljeni in prave niãle nocoj‰nji veãer. Vmes so sepletle voja‰ke uniforme, roÏljale sablje, in star general ssivo brado se je trudil okrog mladega, krasnega dekle-

Page 59: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

59 

ta, ki je koketiralo — ne s sivo brado, a z zlatim robompod to sivo brado!

Summa summarum: mnogo smejanja, mnogo plesa-nja, mnogo nepotrebnega govoriãenja in mnogo potu!V srcu pa je vendar ãutil vsakdo, da je bilo lani in pred-lanskim ravno tako, in vsak si je Ïelel, da bi bil Ïe skorajv gorki postelji. âe si pa vpra‰al koga, kako se ima, krat-koãasnosti in izvrstnosti tega plesa prehvaliti ni mogel!

Bogomir sloni pri stebru ter opazuje to burno Ïivlje-nje pred seboj. Skoraj se je priãel dolgoãasiti, kar se mupoloÏi tuja roka na ramo.

»Vraga, ali si ti Lesovéj ali nisi?«Vpra‰ani se zaãuden obrne. Pred seboj opazi malo

osebo v fraku in lakiranem obuvalu, ki se je svetilo ka-kor srebro. Ta osebica si je ãesala globoko na ãelo svo-je lase, kakor je bilo nekdaj pri otrocih navada, da je bilobraz videti kakor brez ãela. Temu moÏu so se cedili las-je od di‰av in na prsi si je bil nekje nataknil rdeão roÏo.Pri vsakem koraku so se na nogah prikazovale krvavor-deãe nogavice. Bil je to elegantno-modern ãlovek! Nafraku je nosil ‰e celo rumene, zlate gumbe, da je bilo zniãevno svojo fiziognomijo v resnici podobnej‰i lakajunego spretnemu in priljubljenemu plesalcu. V rokah jeti‰ãal Ïenski pahljaã, ki si ga je bil izposodil pri svoji ple-salki ter ga po plesu pridrÏal, da je vzbujal veãjo pozor-nost.

Page 60: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

60 

»Ali si ti Lesovéj?« vpra‰a ‰e enkrat ter se pri tem spahljaãem vseka po suhem stegnu, kar je menil, da jesilno elegantno. »Vraga, od kod pa je tebe prineslo?«

Bogomir ga nikakor ne more spoznati.»Mene bo‰ vendar poznal! Ferdinand Sodar! Na uni-

verzi sva bila prijatelja!«»Resniãno! Ti si, Sodar!« odgovori hladno. Îe na uni-

verzi mu ni bil pov‰eãi medeno hinavski ta znaãaj.»Bog te Ïivi! Bog te Ïivi!« govori oni. »Poglej, jaz sem

zdaj notar v Lukovcu in denar si delam, ha, ha! A danessem grozno presiran (notar Sodar je govoril rad v tujihizrazih), tu sem aranÏer in skrbi imam, skrbi! Prijatelj, tine ve‰, koliko tako aranÏiranje opraviti daje!«

»Kaj?« zaãudi se Bogomir. »Kako si pri‰el ti med pre-roke? Na univerzi si hotel pokonãati vso Nemãijo?«

»Ej, univerza! Slaba ‰ala, prijatelj! Zdaj smo v Ïivlje-nju in pametnej‰i in denar si sluÏimo. Sloven‰ãina je zadijake. Zdaj smo Nemci in v srcu smo bili vedno Nem-ci, kar je pametno. Sloven‰ãina je za dijake! Hi, hi!«

In sam se je smejal temu hromemu dovtipu. Bogomirsi je dejal sam pri sebi, da je to ãloveãe ravno to posta-lo, kar je bilo o njem priãakovati. A mladi notar mu neda ãasa, da bi dolgo premi‰ljeval o taki znaãajnosti. Zo-pet se udari s pahljaãem po stegnu ter pravi: »Ne stoj tukakor kip! Ple‰i, vraga! âakaj, predstavim te nekaterimgospodiãnam, lepim in bogatim. O vsaki ti vem poveda-

Page 61: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

61 

ti, koliko bo imela dote, in povedal ti bom, ãe bo‰ hotel!Hajdi!«

Bogomir mora z njim. In oni s pahljaãem, s katerim seje ‰e vedno bíl po stegnu, vlaãi ga okrog med gospodiã-nami ter ga predstavlja: »Gospod Lesovéj — gospica!«Bogomir napravlja svoje priklone. Mladi notar pa se ra-dosti, da je zopet vzbujal pozornost s tem, da je kazalnepoznanega plesalca. Potem pa se postavi sredi dvora-ne, popravi si nekoliko obleko, da se zabliskajo krvavor-deãe nogavice, tre‰ãi s pahljaãem ob stegno ter kriãi:»Kadrilja! Gospoda, kadrilja! Prosim dve koloni!«

Page 62: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

62 

OSMO POGLAVJE

Kad prvi put do mene sjedjela,te Joj kradom modre oãi pazih:s divnom slutnjom ne‰to me prorazi,i razigra od srca do ãela.Kad Joj danas pazim obraz mili,oko mene vas se svijet zavrti,zadrhçe mi ko list srce Ïivo …

Stanko Vraz

Kadrilja v dveh kolonah! Kdo je ne pozna, dolgoãasnosti take kadrilje? Okrog tebe sopara, po parketu

odtrgani kosci Ïenskih oblek, nad teboj bobneãa godba,tebi nasproti pa bled ãlovek, ki premika z nenaravnograndeco okorne ude! Tik sebe ima‰ druÏico, poloviãnoopravljeno, z umetnim cvetjem ãez in ãez prepreÏeno,in z obrazom, na katerem vsaka ãrtica oznanjuje, da ho-ãe od tebe, svojega plesalca, kratkoãasena biti! In konã-no ‰e najhuj‰e! V tvojem sosedstvu se je naselil zaljub-ljen parãek in ta se ti nosi kakor golob in golobica nastrehi. Ti sam ima‰ neprestano zavest, da mora‰ kaj go-voriti. Ali kaj? Tvoja plesalka te je pogledala Ïe enkrat,dvakrat, in vselej manj prijazno, in konãno se ji prav jas-no ãita na obrazku, da je neprijetno raznenadena in da

Page 63: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

63 

obÏaluje, ker ima takega dolgoãasneÏa na svoji strani.Nekaj se mora spregovoriti. Jezik se vendarle razveÏe inbesede, katerih se je ãlovek z vsemi svetimi prisegamiogibati zavezal, izrujejo se ti iz grla: Gospodiãna, kako sezabavate nocoj‰nji veãer? — V resnici, tvoja usta so jihspregovorila, banalne so te besede! Otrpne‰ o njih ka-kor riba, zmrznjena v ledu! A pomagati se ne da: Go-spodiãna, kako se zabavate nocoj‰nji veãer? — Pa vir jevendar odprt. Potem si hipoma sredi govorice, Ïivahnein navdu‰ene. A ko je kadrilja konãana, ne ve‰, kaj si go-voril. In glava te boli! Da bi jo vrag vzel, tako kadriljo!

Bogomir si izvoli plesalko aristokratiãne zunanjosti inz nekako o‰abnim obrazom. Bil je slovenski obraz in, ãebi ga ovil s peão, bil bi mnogo krasnej‰i nego zdaj, ko gaje venãalo umetno cvetje. Precej‰nja samozavest se jeprodajala po tem obrazu, in Bogomir je kmalu zvedel,kje korenini omenjena samozavest.

Po splo‰nih prvih frazah mu je povedala, da je vzgo-jena v nem‰kem in‰titutu in da tudi pri plesu nima na-vade govoriti s Hamletom besede, besede in samo bese-de. S tem je hotela izraziti, da tudi pri plesu ljubi resnerazgovore.

»Gospod Lesovéj,« vpra‰a potem ponosno, »ali govo-rite angle‰ki?«

Bogomir otrpne. Angle‰ki? Kakor bi to bilo v Lukov-cu kaj navadnega!

Page 64: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

64 

»Ne, gospodiãna! Ali govorite vi slovenski?«Zasmejala se je ter odgovorila porogljivo: »Ne! âemu

vpra‰ujete?«»No, ker je sloven‰ãina v tej deÏeli mnogo potrebnej-

‰a od angle‰ãine!«»Za kuharice in kr‰ãenice gotovo!«Te besede spregovori prav zelo obãutno. A vendar se

ni hotela v resnici razsrditi, ker se je bala, da ji sicer odi-de prilika, pokazati svojo veljavo.

»No, ali angle‰ka literatura vam bo znana?«»Nekoliko, gospodiãna.«»Kateri angle‰ki pesnik vam najbolj ugaja?«Îe je hotel imenovati tebe, veãni Shakespeare, a pre-

misli se; Bog zna, kakov okus ima te Ïenska! Zato od-govori hladnokrvno: »TeÏko je soditi, gospodiãna. A re-cimo: TomaÏ Buckle.«

In v resnici ni opazila jame, katero ji je skopal prednoÏico s tem, da je slavnega zgodovinarja postavil naãelo angle‰kim pesnikom. Mirno in zavestno odgovori:»A meni ugaja najbolj Coleridge!«

»Coleridge! Dober poet je!«»Ste li ãitali njegovega ,Starega mornarja’?«»Ne, gospodiãna.«»·koda! To je prava poezija!«In zdaj priãne pripovedovati, kako je star mornar od

treh svatov enega ustavil. Bogomir pa mora poslu‰ati

Page 65: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

65 

celo dolgo pripovest o tem nesreãnem mornarju: Kakoje na jugu hudobno ustrelil ptico albatros, kako je po-tem razkaãen duh preganjal ladjo, kako so tovari‰i priluninem svitu pomrli, kako ga je sveta Devica z deÏjemokrepãala, in kako pokorno je moral delati nesreãnimornar!

In Bogomir si je takoj raztolmaãil poloÏaj. Ta drobnaÏenska se je pred plesom iz kake knjige o angle‰ki lite-raturi na pamet nauãila poglavje o Coleridgeu in zdaj jes tem poglavjem muãila svoje plesalce! Zrak naokrog seje spremenil v tekoã svinec, in skoraj ni mogel veã diha-ti. K sreãi se je kadrilja konãala. Bogomir se zahvali svojiplesalki za okusni in pouãni razgovor. Pogleda ji v obrazter opazi, da si barva obrvi: pri desnem oãesu ji je bilaobledela polovica obrvi, da se je takoj vedelo, kje meji-ta priroda in umetnost.

»Nevarna Ïenska je to!« misli si Bogomir. »Barva siobrvi in z angle‰ko literaturo pita svoje plesalce!« Zolehãanim srcem pobegne vstran. Kmalu potem pridenjegova plesalka mimo. Vodil jo je gospod, ki je v Ïiv-ljenju brez dvojbe prodajal rozine ali kaj takega.

»Gospod, ali poznate ,Starega mornarja’?«Vpra‰ani razkoraãi obraz: »V Trstu sem jih poznal ne-

koliko!«

Page 66: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

66 

Zdaj je Bogomir zagotovo vedel, da se je gospodiãnana pamet nauãila kapitel o Coleridgeu! Taka je ta Ïenskauãenost!

Tedaj pa je prikipela veselica do svojega vrhunca. Îepoprej se je pripovedovalo, da ima druÏba neãesa vese-lega priãakovati. Bolj posveãeni v tajnosti slavnostnegaodbora so pripovedovali za trdno, da se bo o svojem tre-nutku tudi nekaj mask oglasilo ter s svojimi dovtipi po-mnoÏilo izvrstnost nocoj‰nega veãera.

V resnici se hipoma odpro vrata iz Ïenske garderobein v dvorano se vsuje vrsta kostumiranih parov. Maski-rane pa so samo Ïenske. V tej druÏbi se je razkazovalnekakov vojvoda Alba z zajãje pla‰nim obrazom; potemse je videlo nekoliko tur‰kih pa‰ z obleko, ki se je dobropoznala na odru lukov‰kega nem‰kega gledali‰ãa; neko-liko Kitajcev in sploh enakih kostumov, ki se dado vceno napraviti ali pa pri gledali‰ãu izposoditi. Cvet vsempa je bil markí Poza, lukov‰ki markí Poza! Z obrazom,kakor ga imajo na‰i rovtarji, in s tankimi noÏicami, ki paÏe prav ãisto niã meã kazale niso, persifliral je Schiller-jevo dramo, da je bilo groza! Ta markí je priãel takoj zveliko strastjo plesati ter je bil v ãrnem svojem pla‰ãkuin z brezmeãnimi noÏicami brez ugovora sme‰na prika-zen. Priletna gospa, mimo katere je priplesal ãudni taMaltezovec, pa je vendar (tako, da je vsakdo lahko sli‰al)vzkliknila: »Ah, wie herzig!«

Page 67: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

67 

In vi bi morali tedaj videti malega markíja, kako je za-vihtel svojo glavo in plesal in plesal!

Îenske maske se razkropé med obãinstvo in kmalu sepriãne glasno smejanje tu in tam, da so se priãeli tistiznani napadi, ki hoãejo biti dovtipni, a so skoraj vednoneslani. Tudi pred Bogomirom se ustavi maskiran par-ãek: prva, ãrnolasa Turkinja s koketnim fesom; druga pafantastiãno opravljena. Hotela je predstavljati spomla-dansko vijolico: tega di‰eãega cvetja je viselo vse polnookrog nje, in ‰e celo glavico ji je pokrivala modra vijo-la. Pod modrim tem cvetom pa so se Ïarili rumeni lasjeter se ãarobno druÏili z modrim cvetom. Krasna, ljubez-niva je bila ta vijolica in nosek izpod ãrne maske zroã inpod njim rdeãa usta so se videla Bogomiru nekako zna-na. Tudi modre oãi je imela, ki so ga nagajivo opazova-le izmed temnega Ïameta.

»Kaj stoji‰ tu, kakor bi bil lesen?« vpra‰a Turkinja.»Doma pa ti kostanj kradejo, ti gozdni ãuvaj, ti!« do-

stavi vijolica.Bogomiru ‰ine kri v lice. Usta so ravno tista, nosek

tudi, in ti rumeni lasje! A vendar ni mogoãe! Kako najpride kmetsko dekle semkaj! Od samega zaãudenja nitibesedice spregovoriti ne more.

»Poglej ga, ‰e vedno je lesen!« oglasi se zopet Turki-nja.

Page 68: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

68 

»Saj sem ti pravila, da bo kaka kisla stvar!« doda vijo-lica. Tudi te besede je ãul tedaj v gozdu! Zdaj dvojba niveã mogoãa! Oni dve smejaje odhitita v gneão. Bogomi-ru pa pólje ãudna sreãa po du‰i. Kakor bi se bil vsilil ne-be‰ki Ïar v dvorano, vidi se mu hipoma vse v veãjemblesku. ·e celo sme‰ni plesalci so mu zdaj vzori mo‰kelepote! Niãesar ni veã premi‰ljeval; samo to je vedel, dabo danes zopet gledal obrazek, ki ga ni mogel pozabitiod tistega dne. Danes je tu, in zdaj ni veã sme‰no, ãe joljubi!

Tedaj pa se postavi na‰ Ferdinand Sodar sredi dvora-ne, tleskne s pahljaãem po stegnu ter pove, da je urapolnoãi in da zahteva zakon, naj se milostive gospodiã-ne demaskirajo.

Splo‰ni ah! in a! ogla‰a se po dvorani. Gospodiãnesnemajo maske, Ïanjejo pohvalo od svojih ãastilcev terhité k materam, katere jih s skrbno zadovoljnimi pogle-di sprejemajo. Izvrstno se je posreãilo vse! DruÏba vsta-ja, da bi se odpravila k »supeju«. Gospodiãne in gospe seogrinjajo z belimi mantiljami ter pobirajo cvetje, s kate-rim so jih obloÏili tlaãani-plesalci. Tudi oãetje prihajajopravit, da so Ïe zasedli prostore. Ves ta ãas se je oziralBogomir kakor jastreb po dvorani. Izmed belih oblek inãrnih frakov ne more opaziti vijolice, po kateri je hrepe-nelo njegovo srce. Konãno jo ugleda. Ondi pri vratih vgarderobo je stala brez maske — ter snemala bele roka-

Page 69: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

69 

vice z belih rok. Pogled je obraãala po plesalcih. Mordaje iskala njega! V resnici sreãa se oko z oãesom. Bila jeona, kakor je Ïivela v njegovem srcu! Dobro opazi, da seji raz‰iri lahna rdeãica po cvetoãem obrazu, kakor seraz‰iri jutranja zora po mladem nebu. âaroben smehljajse ji zaziblje okrog ustec potem pa izgine v garderobo.Bila je ona in njega je hotela ‰e enkrat videti!

»Lesovéj,« oglasi se v tistem hipu notar Sodar, »dovo-li, da ti tu predstavim svojega prijatelja, gospoda Viktor-ja Malca!«

Vsa poezija izgine pri tem imenu! Bliskoma se obrne— in pred njim zvija telo tisti dolgi ãlovek z repi okrogu‰es, ki ga je poprej videl pri biljardu. Nemileje mu uso-da ni mogla ogreniti nocoj‰njega veãera! In ta ãloveknagla‰a ‰e celo skupno sorodstvo! Bogomir nekaj od-govori, a sam ne ve kaj.

»Morda hoãete z nami supirati?« vpra‰a mladi Malec.»ObÏalujem! Voz sem naroãil, a tudi glava me moã-

no boli. Predolgo sem Ïe tu!«»·koda, dobrega ‰ampanjca imamo.«»Lahko noã, gospoda!«V srdu zapusti dvorano ter se v pozni noãi odpravi

proti Vi‰avi.

* * *

Page 70: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

70 

Med zimo je odpotoval Bogomir Lesovéj. Imel je oprav-ke v mestu, kjer mu je umrl oãe. Spravljal je v denar za-pu‰ãino. Tako je pretekla zima in, ko se je zopet povra-ãal na Vi‰avo, bila je Ïe spomlad v deÏeli in kostanjevigozdje v belem cvetju. Nekega jutra se oglasi pri njemnotar Sodar. Pove mu, da ga samo mimogrede obiskujein da gre na NiÏavo, kjer obhaja hi‰ni gospodar danessvoje godovanje.

»Kakor tihotapec se plazim danes tja!«»Kako to?«»Emest Malec postal je ãez noã narodnjak! Vrag vedi,

kaj mu je seglo v moÏgane! Pri zadnji volitvi je volil na-rodno in zdaj ga pisano gledajo moji prijatelji in neradibi videli, da se peãam z njim!«

»A ti se vendar peãa‰?«»Moj Bog, kaj hoãem. Moj klient je in pije se dobro

vino pri njem. Tudi dekleta so lepa in bogata!«Prijatelja se loãita. Ko dospe Ferdinand Sodar na Ni-

Ïavo, bilo je skoraj poldne. Na dvori‰ãu je stalo polnovoz. Ernest Malec se je radostil svojega rojstva in pova-bil je bil gostov, da se je vse trlo po starem poslopju. Vprostorni dvorani sta bili pripravljeni dve dolgi mizi inkmalu je sedela okrog njiju vesela in navdu‰ena druÏba.

Page 71: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

71 

DEVETO POGLAVJE

Eine groBe Epoche hat das Jahrhundert geboren;aber der groBe Moment findet ein kleines Geschlecht.

Schiller

Tu so sedeli! V srcih vseh je Ïivel dana‰nji dan in steÏko du‰o so ga priãakovali vse leto. Danes pa so

sedeli pri mizi in z Ïareãimi obrazi si podajali roke. Vsiso tu bili in z radostno du‰o priãakovali skled, da bi jihpraznili. Zdaj in zdaj je privzdignil ta ali oni kupo, obrniljo proti oknu in zaljubljeno-melanholiãno zrl na barvocekinastega vina. In potem jo je izlil v Ïelodec in dobromu je dejalo po vseh udih.

»To je veselje!« vzklikne gospod ·krjanãek, ki je letoin dan bil zakopan med akti v Lukovcu. Pisaril je v dav-kariji ter si bil poãasi izpisaril svoje srce. Tega, kar ime-nujemo prepriãanje, pa gospod ·krjanãek nikdar poznalni.

»To je barva, prava, po‰tena barva, ah!« In izpije in izsrca vzdihne. Za njim se oglasi gospod Kremen, ki je bilsodnik v Lukovcu.

Page 72: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

72 

»To je pijaãa, ·krjanãek! Ko bi ãlovek takega vsak danimel le en poliãek! ·krjanãek, vsaj en poliãek, kajne?«

Izpije in Ïalostno povesi glavo.»Poliãek, Kremen, en poliãek! Pa ‰e nekaj, Kremen, ‰e

nekaj!« ·krjanãek imenitno dene v gube svoj obraz.»Poliãek — pa suhega mesa, Kremen, takisto v skledo

poloÏenega med kislo zelje, Kremen!«»Vem, vem!« odgovori Kremen, »potem bi si ne Ïelel

niãesar na svetu in rad bi delal in zobal prah v pisarni!«Umolkneta in padeta po skledah, ki so se ravno ser-

virale. Jed in pijaãa sta jima bili v Ïivljenju — ideal!Tik njiju si je bil izbral danes svoj prostor gospod dok-

tor Zima. Kaj je bil na‰ gospod doktor Zima? Zdaj samokos mesa z glavo, truplom in dvema nogama. Nekdaj jeimel lep talent. A nesreãa je hotela, da je spisal ‰e pre-cej dobro razpravo o repatih zvezdah. Spisal pa je edi-no to delo in (kakor je Ïe pri nas v navadi) dobil z njimpatent do du‰evne lenobe. In v tej du‰evni lenobi si jezamastil in zamoril srce in du‰o.

»Kako se vi zovete?« vpra‰a mladega ãloveka tik sebe.Bil je to gimnazijalãek svetlega pogleda. S svojim sorod-nikom, pogorskim Ïupnikom, je pri‰el ter zdaj tik »slav-nega« doktorja sedel z vzvi‰enimi obãutki in z vernovdanostjo sesal vase besede uãenega doktorja. Bilo je tomlado srce, polno kakor kristal ãiste ljubezni do sloven-ske domovine in polno najbogatej‰ih upov za prihod-

Page 73: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

73 

nost. Bilo je to srce kakor mlado zeli‰ãe spomladi, po-trebno podpore dobrega vrtnika. Bilo je to bitje, kakorjih ima mnogo na‰a uboga domovina, in na katera bimorali vedno nebe‰kega blagoslova klicati, da bi namzvesta ostala do poãitka v grobu!

»Kako se vi zovete, mladi prijatelj?«»Jakob Ozimek, gospod doktor.«»Aha! Jakob Ozimek! Ozimek! Lepo ime!« In doktor

Zima zgrabi velik ‰op zelene solate ter si napolni usta znjo, da mu zastajajo glasovi v uãenem grlu.

»Poglejte, Jakob Ozimek, vi ste ‰e mladi, jako mladi!In to so lepi ãasi in upe si kujete v svojem srcu, Bog ve,kake upe. A nekdaj pridete do spoznanja, da vsi ti upiniso bili niti prevrtanega oreha vredni; pridete do spo-znanja, da smo mi Slovenci niãle, ljubi moj Jaka Ozi-mek, slabotne niãle! Vidite, takisto slabotni smo kakordrobna prepelica. Hitela je iz Afrike proti severni do-maãiji. Ali viharji od morja so jo vrgli nazaj — v sahar-sko pu‰ãavo! Ondi pa je z Ïulji med perutmi obleÏala,obleÏala v pesku in pustinji! In potem umira in umre!Ha, ha! Kadar dozorite, Jakob Ozimek, pridete gotovodo tega spoznanja, in povem vam, da vas bo to vse —prav malo skrbelo potem!«

Z groznim cinizmom je govoril te besede, vlival smrtv mlado du‰o in trgal z neusmiljeno roko upe iz nje. Inali jih morda ni takih »pesimistov« v istini med nami,

Page 74: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

74 

kateri nam s suhimi svojimi idejami ostrupavajo mladi-no? Da bi jih zadelo neba prekletstvo!

Gospodu doktorju je stopalo vino v moÏgane, kerpridno je pil.

Oni pa je tudi pil, in objele so ga vinske moãi. Stra‰napraznota mu je nastala v srcu. Kjer je klilo poprej mla-do, Ïivo cvetje, hipoma je pognalo resje in trnje! Zalost-no povesi glavo.

»Torej pravite, gospod doktor, da mi Slovenci nima-mo nikake prihodnosti?«

»Nee! Ne, nee! Kaj hoãemo mi Slovenci? Mi smo niã-le, gospod Ozimek, prave niãle!«

Medtem se je Ïivljenje pri mizi razvnelo in hrup jenastal. Tu pa tam so Ïvenketale kupe in pile se zdravi-ce. Iz tega kaosa pa se je zaãul zdaj pa zdaj gospod ·kr-janãek ali Kremen.

Prav spodaj pri mizi, pri vhodu v sobo sta sedela ‰edva junaka. Mi ju takoj imenujemo po imenu ter pove-mo, kdo sta. Bila sta uãitelj Oroslav Îlica in pa poduãi-telj Vekoslav Kozica. Tudi ta dva sta se veselila dana‰-njega dne ter obirala tolste kraãe. Sedela sta seve kolikornajbolj mogoãe oddaljena od gospodov duhovnikov terz zaniãljivimi pogledi zdaj pa zdaj streljala na boÏje slu-Ïabnike.

Bila sta to liberalna uãitelja, tedaj v navadi pri nas Slo-vencih.

Page 75: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

75 

Ernest Malec je bil tisti dan Ïidane volje. Tik svojegasorodnika, gospoda Lavrencija Sodarja je sedel. In mno-go reãi napravlja jima skrbi.

»Ej, ti Sodar,« toÏi Ernest, »cene ni, cene!«»Prav res, cene pa ni!« odgovori Lavrencij s klavrnim

glasom.»Vina imam nakopiãenega v kleteh, da ne vem kam z

njim! Ali cene ni, cene!«In Ernest Malec se skloni k onemu rekoã: »Ve‰, kaj ti

reãem, Lavrencij? âe bi takisto malo toãa po‰kropilavinograde ter jih malo raztolkla, povem ti, kupãiji bi nebilo na kvar!«

Tudi Lavrencij na ‰iroko razblekne svoj tolsti, ‰irokiobraz.

»Bog ve, kako ‰e pride,« reãe potem, »Bog ve? Jaz pasem letos tak, da se ne bojim ãrnih oblakov. Prav niã sejih ne bojim, bo vsaj vino kaj cene imelo! Ha, ha!«

»Istina, ceni bi ne ‰kodilo, hi, hi!« Tako sta govorila tadva po‰tenjaka. Na mestu, kjer nosijo drugi srce, imelasta brez dvojbe mehove, vina polne.

V najburnej‰em hrupu se dvigne tedaj rakov‰ki go-spod Ïupnik Andrej Blagor s svojega sedeÏa. Slabosti jebil vdan, da je v verzih napravljal najbolj ãudne napit-nice. Poprej, ko so se napravljale oficialne napitnice, jemolãal. Ali zdaj je pri‰la njegova ura. Pograbi kupo ru-menega vina in vstane. Vsakdo je vedel, da pride napit-

Page 76: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

76 

nica. Vse umolkne. Gospod Ïupnik pa takoj vkujegospoda Ernesta Malca — v stra‰ne rime. Na dolgo in‰iroko ga primerja zlati posodi in v to posodo nameãevsakovrstnih biserov in dragih kamnov.

»On je zlata posoda,k’ma ljubezen do svoj’ga naroda,naj mu zaÏvenketa ãa‰a,ãe je taka tud’ volja va‰a!«

Z navdu‰enjem se dvigne vse ter hiti k domaãemu go-spodu. Takoj zadoni Ïvenket vinskih kup! Ali tedaj seodpro vrata in v sobo stopi — Bogomir Lesovéj!

Ernest Malec obledi, potem pa mu prijazno hiti na-proti ter vzklikne, kakor bi se Bog ve kako veselil pri-‰ed‰ega gosta. S silno sladkostjo ga seznani z druÏbo. Alina ãelu se mu prikaÏe znoj v svetlih kapljah. Posadi gana svojo stran ter mu natoãi vina. Druga druÏba kmalupozabi njiju in klepeãe med seboj. Tudi ta dva se podas-ta v razgovor.

»Stric Ernest, vam bi se bilo gotovo ãudno zdelo, ãene bi se bil oglasil danes tu pri vas. Ali pri‰el sem in sre-ão vam vo‰ãim, Ernest Malec, v spomin tistim, katereste Vi — pomorili!«

Vzame kupo s peneão pijaão in se nasloni proti one-mu.

Page 77: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

77 

Le-ta se pretrese, in roka na mizi se mu skrãi v pest.Potem pa vendar odpije na zdravico. Od ãela se muuderó debele kaplje na lice. S servieto si hitro obri‰eobraz.

»Pa je v resnici vroãe tu!« pravi Bogomir hudobno.»Vroãe! Vroãe!«»Ali ostaniva pri svojem razgovoru! Stric Ernest, vi

podpisujete tudi — menice?«Ernest Malec obledi kakor stena. Ravno je hotel piti.

Ali tresoãi se roki odpade kupa, da se mu draga pijaãarazlije po obleki in da se steklo Ïvenketaje razleti potleh. DruÏba plane kvi‰ku ter prihiti h gospodarju, ki jebrez moãi in bled kakor kip sedel na svojem mestu.

»PotolaÏite se, gospodje,« reãe Bogomir. »Govorilsem mu o starem prijatelju. ReveÏ je samega sebe umo-ril in to zavoljo svoje Ïene. ToÏna taka usoda je pretreslagospoda Malca. Dragi prijatelj mu je bil!«

»Drag, prav drag!« pritrjuje Ernest in beseda mu pri-haja tako teÏko iz grla, kakor bi ga nekaj du‰ilo. »Saj niniã, le pijte, gospodje! V moje zdravje pijte, gospodje! Lepijte, gospod Kremen, gospod Smola!«

In hipoma se zopet pomirijo.Bogomir priãne na novo: »Vi torej tudi menice pod-

pisujete?«Oni ni mogel odgovoriti, samo debele svoje oãi je s

strahom, s smrtnim strahom uprl nanj.

Page 78: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

78 

Nekaj ãasa nastopi molãanje.»Stric Ernest, koliko je vredna tale NiÏava, koliko bi

vi dejali?«»NiÏava? Vredna? Menim do ‰tirideset tisoã goldinar-

jev.«»·tirideset tisoã! Lepa posest! Vi torej podpisujete

menice! In glej, jaz sem posestnik nekaterih takih papir-jev!«

»Vi!« vzdihne.»Jaz! In ãe je NiÏava toliko vredna, treba se mi paã ni

bati, da bi kaj izgubil pri vas, gospod Malec!«Ko ne dobi odgovora, reãe ‰e: »In pa saj bi tudi spo-

dobno ne bilo, ãe bi ljubljeni vam sorodnik pri vas izgu-bil svoje imetje! Ali ne, gospod Malec?«

»Ne! Ne!«»Vi podpisujete torej menice! In danes sem vas mo-

ral s tem razradostiti, da vsaj veste, v kakih rokah poãi-vajo zdaj va‰i podpisi. Ernest Malec, ‰e enkrat na spo-min tistih, katere ste vi — Ïe veste!«

In ko sta odpila, reãe glasno. »Zdaj, stric Ernest, po-zdravil bi ‰e rad domaão gospo in gospodiãne!«

»Na vrtu so!« zajeclja Ernest. Ali bil je tako prestra-‰en, da ni mogel vstati. Otrpel je obsedel na svojemmestu, ko se je gost priporoãal.

Tedaj pa se je gospod doktor Zima storil domaãega.

Page 79: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

79 

»Poãakajte, gospod Lesovéj, ali kakor se Ïe zovete,poãakajte, jaz grem z vami! Poãakajte! Samo tole ‰e iz-pijem!«

Ko se oni vidoma zaãudi nenaravni tej priljudnosti,pravi: »No, jaz sem doktor Zima! In tole ‰e izpijem, to-liko boste vsaj poãakali! Ni vraga, da bi ne!«

Potem si vlije natoãeno vino v svoje grlo in, obrniv‰ise proti Jakobu Ozimku, spregovori patetiãno: »Tako,Jakob Ozimek!« in poda mu roko, »zdaj pa preudarite,kar sem vam pravil! Tehtne besede!«

Polasti se Bogomira ter ga potisne skozi vrata. Za nji-ma pa gre Ernest Malec in kakor v megli ju vidi zapu-‰ãati sobo.

Page 80: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

80 

DESETO POGLAVJE

Na‰ maãek je ljub’co imel…S. Jenko

Na vrtu v lopi je sedela domaãa gospodiãna Meta inoddaljena sorodnica, gospodiãna Amalija Murno-

va. Kartali sta. Z njima je igral notar Sodar in lasje so mudi‰ali po mazilih vsega sveta. Pri strani je ‰e sedela do-maãa gospa ter opazovala igro. Tik nje pa je slonel FilipTekstor ter zrl skozi okno na cvetoãi vrt. Malo se je go-vorilo. Samo mladi notar je zdaj in zdaj spregovoril tergonil enakomerno: »Prosim, gospodiãna! Dajte, gospo-diãna! Vi priãenjate, gospodiãna, ãe ste tako dobri!« intako dalje.

Po pe‰ãeni poti prideta Bogomir Lesovéj in doktorZima.

»Kdo bo tu v lopi?« vpra‰a Bogomir svojega sprem-ljevalca, da se je vsaj kaj govorilo.

»Kdo? Oj, le poãakajte! Predstavim vas, na mojo vero,takoj vas predstavim!«

Stopita v lopo. Hi‰na gospa je takoj opazila novegagosta.

Page 81: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

81 

»Kako me veseli, gospod Lesovéj, da tudi nas vendarenkrat obi‰ãete! In tu je moja hãi Meta in tu —!«

Hotela mu je predstaviti gospodiãno Amalijo Murno-vo! A doktor Zima je bil tudi vstopil. Pri takih prilikah jenavadno s svojimi podplati drsal po tleh, kakor bi sedrsal po ledu. Tako se tudi tedaj pridr‰e do gospodiãneAmalije Murnove.

»Gospodiãna Amalija!« reãe (in prikloni se nekakotakisto, kakor bi se priklonil cerkveni stolp, ãe bi se mo-gel), »gospodiãna Amalija, v pokor‰ãini vam tu pred-stavljam gospoda Bogomira Lesovéja!«

Bogomir hitro pristopi. Nesreãa je hotela, da je ravnotedaj pred gospodiãno Amalijo sedel njen ljubljenec,maãek Amor, ter si lizal svojo noÏico. Dolgi in lepo pi-sani rep pa je poloÏil ãez tla. Na ta rep poloÏi BogomirLesovéj teÏko svojo nogo. Zver potisne od boleãine ne-popisen glas iz svojega grla; gospodiãna Amalija pa sko-raj omedli. Dvoje je ljubila na svetu: tega maãka in padolgo zjutranje spanje.

Tudi doktorju se hipoma raztopi srce, v rahlem usmi-ljenju vzklikne: »Uboga Ïivalca!« Skloni se in z roko po-gladi Amorja, ki se je jeãe stiskal k svoji gospodinji. Odtedaj je Ïivel Bogomir Lesovéj v grozni nemilosti pri go-spodiãni Amaliji.

Page 82: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

82 

»Trudna sem,« pravi postarana devica nato, »noãemdalje igrati!« Vstane ter se obrne proti doktorju Zimi:»Ali bi ne hoteli z mano na vrt! Lep sprehod bi bil!«

»Sluga pokorni! Sluga pokorni!«ZdruÏena v harmoniji src odrineta. Ali obna‰anje pri-

letne gospodiãne je kazalo povsem, da je uÏaljena. —V lopi se priãne Ïiv razgovor, ki ga je vodil v prvi vrsti

notar Sodar. Tudi hi‰na gospa pove zdaj to, zdaj ono.Hvali dobro letino, da je bilo lani Ïito prav bogato in daje letos stra‰no obilo solate. Vpra‰a tudi, ãe Bogomir ob-deluje vrt na Vi‰avi, ãe pazi druÏini na prste, da mu pre-veã ne pokrade. âudi se, da ne pride nikdar na NiÏavoin da more prebivati tako sam in zapu‰ãen!

Bogomir je sedel ãrnolasi Meti na strani. Le-ta siskoraj ni upala povzdigniti obraza proti njemu. Malo jegovorila. Ali v lice ji je bila pri‰la lahna roÏna rdeãica.Bogomiru pa se je dozdevalo, da se je ãasih takisto naskrivnem izpod svilnatih trepalnic obraãalo njeno okoproti njemu. Kje je Ïe videl nekdaj ta ãrnolasi obraz inkje Ïe ãul njen zveneãi glas? A notar je govoril toliko, daBogomir ni utegnil premi‰ljevati. Mladi ãlovek je govorilmnogo in dovtipno. Pri tem pa je imel navado, da je pa-tetiãno vil in povzdigoval svoje roke in da se je v prvivrsti sam smejal slabim svojim dovtipom. Govoril je naj-bolj z gospodiãno Meto ter ji pravil slabo prikrite lju-beznivosti. Dekletu je gorelo lice. Pri oknu pa sloni Fi-

Page 83: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

83 

lip Tekstor. Besedice ne spregovori, tako da nihãe ne pa-zi nanj. Bil je kakor kip, mrtev in pozabljen. Ali ko mla-di notar zopet napravi saltomortaliãen poklon dekletovilepoti, pristopi Filip hipoma k druÏbi.

»Gospod notar,« reãe osorno, »ne trudite se brez us-peha in ne sleparite dekleta!«

Molk in osupnjenje nastaneta.»Meta,« nadaljuje Filip z mrtvim glasom, »ne bo ime-

la toliko dote, kolikor si je vi Ïelite pri prihodnji sopro-gi svoji! Saj vi, gospod notar« — in Filip se suhotno za-smeje — »Ïensko lepoto kakor svoje kliente cenite le po— imetju. In prav delate!« To reãe in odide. Za njim panastane ãuden poloÏaj. Notar je bil planil kvi‰ku in zdajje od jeze krãil svoje pesti. Gospa Helena je tolaÏila inposredovala, a notar se ne da potolaÏiti.

Nastal je muãen prizor.Zdajci vzklikne hi‰na gospa: »Tu prihaja Ana, mlaj‰a

moja, gospod Lesovéj!«In kakor pride blagodejen deÏ na razsu‰ene livade,

tako je zdaj gospodiãna Ana olaj‰ala mali druÏbi nepri-jetni poloÏaj, katerega so bile ustvarile besede Filipove.Pred pragom je obstala. Sonce je zahajalo tedaj in v zla-tu se je Ïarilo veãerno nebo. Ko je tako pred pragom sta-la, plamtela ji je v ozadju veãerna zarja ter z rumenimsvitom obdajala mehko in neÏno dekletovo postavo!

Page 84: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

84 

»Vidite, gospod Lesovéj, tu je moja Ana!« pravi gos-pa ponosno. Bogomir se lahkodu‰no obrne. Tedaj pa zrev mili in zardeli obrazek, ki je od prvega hipa, ko ga jebil ugledal pod senãnatim kostanjem, kraljeval v njego-vem srcu! —

Page 85: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

85 

ENAJSTO POGLAVJE

In mein gar zu dunkles Lebenstrahlte einst ein süßes Bild.

H. Heine

Bogomir vstane. Kri mu polje v obraz, a hipoma jezopet bled kakor sveãa. Hãi je Ernesta Malca! Ta

misel mu kakor blisk pre‰ine trpeão du‰o. Ta stvarca,podobna dihu mlade spomladi, katero si je v svojih sa-njah in sanjarijah obdajal z romantiãnim svitom, tastvarca je hãi ãloveka, edinega ãloveka, ki ga je Bogomirna svetu sovraÏil! Bil je to grozen prevrat, toliko groz-nej‰i, ker je pri‰el ãisto nepriãakovano! Kaj bo zdaj? Ka-kor ãrn prepad se je odpirala pred koprneãim duhomprihodnost! Tema se mu je napravljala pred pogledom,in potno mu je postalo ãelo. Niti pogledati si ne upa de-kleta, ki je bilo medtem vstopilo. Gospa Helena opazispremembo, ki jo je gost kazal v svojem vedenju.

»Kaj vam je, gospod Lesovéj?« vpra‰a skrbno.»Niã, prav niã, gospa!«In obri‰e si potno ãelo.Tedaj pa se oglasi gospodiãna Meta: »Jaz pa vem, ma-

ma, kaj je gospodu Lesovéju. Danes se z Ano ne vidita

Page 86: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

86 

prviã! In to ga je osupnilo, ali ne, gospod Lesovéj? Skorajbi rekla, da smo stari znanci!«

»Kako to?« zaãudi se gospa. Tudi beleÏnik Sodar izra-zi svoje zaãudenje. Gospodiãna Meta priãne razpletatidolgo pripovest, kako sta se sestri napotili v vi‰avskegozdove kostanj pobirat. Dobro sta vedeli, kako vestnoãuva kostanj stari Jernej. Izposodita si torej kmetskoobleko pri Mici, dekli. Miha, hlapec, pa je moral naVi‰avo. ·el je tam mimo ter je dejal: tu doli ob dolgi potikradeta dve kostanj! Onidve pa sta komaj priãakovalistarega ãuvaja in radovedni sta bili, kako se bo vedel,kadar ju spozna. A vso to krasno ‰alo prepreãil je Leso-véj, ki je pri‰el namesto starega Jerneja!

»In kaj je bilo potem?« vpra‰a beleÏnik radovedno.»U‰li sva mu,« pravi Meta, »vsaj jaz sem pobegnila

kakor strela in kakor vidite, ‰e danes me ni spoznal!«»In gospodiãna Ana? Poglejte, kako je sumnjivo rde-

ãa!«Tu se beleÏnik glasno zasmeje. Pri vsakdanjem mi‰-

ljenju imel je tudi vsakdanje vedenje in tako govorico!»Tudi jaz sem mu u‰la!« vzdihne Ana srameÏljivo in

obrazek se ji razÏari ãezinãez do rumenih las.»Aha!« zastoka Sodar.Kakor v sanjah je ãul Bogomir dolgo pripovest in raz-

govor za njo. Neprestano je premi‰ljeval, kaj mu je zdajpoãeti. âasih se je ozrl od strani na dekleta, na njene zla-

Page 87: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

87 

te lase, in dozdevala se mu je krasnej‰a od spomladan-skega dneva, ki ima pisano svoje cvetje in sonãne svojeÏarke. Tedaj je vedel zagotovo, da jo ljubi, a vedel je tudi,da je skoraj ljubiti ne sme, ker je hãi ãloveka, ki je nekdajpokonãal vso sreão oãetu njegovemu. Morda ga ona neljubi? Tu je bila re‰ilna misel! Kaj je on dekletu? Saj je ‰eskoraj otrok! âe bi zvedel resnico o tem, potem bi jo laÏepozabil. Pozabiti jo! Kako se mu je du‰a stiskala v boleãi-nah, ko je to mislil! In pri tem se je spominjal ‰e Ïive je,kako mu je v dolgi zimi sladki spomin nanjo razsvetlje-val du‰o, in s kako sreãnim srcem se je spomladi pov-raãal v Lukovec, da bi jo zopet videl in zvedel, kdo je! Inzdaj je hãi sovraÏnika njegovega! Pozabiti jo mora! Vspomin se mu nehote vsilijo krasni Heinejevi verzi:

»In mein gar zu dunkles Lebenstrahlte einst ein süßes Bild;nun das süße Bild erblichen,bin ich gänzlich nachtumhüllt.«

Zopet se ga polasti nova misel! Kaj, ko bi usoda hotelapo tej poti sprijazniti sovraÏne elemente, po tej poti po-konãati nekdanjo nesreão ter jo nadomestiti z novo,sladko sreão? A vsekakor mora z dekletom govoriti!PoloÏaj se mora razjasniti na eno ali drugo stran, hitrorazjasniti!

Page 88: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

88 

Na dvori‰ãu pred NiÏavo so se poslavljali gostje. Anaje ostala pri strani.

Bogomir pristopi k njej in ji poda roko: »GospodiãnaAna,« reãe ji tiho, da je ãula samo ona, »jutri popoldneob ‰tirih bom pri ,prepadu’ in priãakoval bom vas!«

Niãesar mu ne odgovori. Roka, katero je bil prijel prislovesu, trese se ji in krasno svoje oko upre vanj. Bilo jeto pohlevno, proseãe in milo oko! A niãesar mu ni od-govorila.

»In vi, sestriãna Ana, boste li pri‰li?«Skoraj ponosno ji izpusti roko. Bogomir se poslovi pri

vseh ter krene po znani stezi v gozd. Noã se je bila na-pravila vtem in tu pod vejevjem je skoraj popolnomatemno. âuti ni glasu in noãni mir kraljuje po gaju. Nanebu pa se hipoma prikaÏe svetla luna in zvezda se ut-rinja pri zvezdi.

Bogomir dospe na mesto, kjer leÏi sredi gozda malatratina. Lunini Ïarki padajo svetlo na ta prostorãek terobsevajo suho, temnorjavo travo. Sredi te tratine je leÏa-lo posekano deblo, ãrno in trohnelo. Na njem sedi FilipTekstor. Z rokama si je bil zakril lice in ãelo; ãez roki pamu padajo v neredu ãrni dolgi lasje! V samoti je sam tusedel. Po daljnem gozdu pa vlada noãna ti‰ina! Filip stis-ka krãevito dlani k obrazu, zdaj in zdaj mu zatrepetatelo, in zaãuje se bolestno jeãanje. Solze je pretakal, sol-ze iz trpeãega srca!

Page 89: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

89 

Bogomir tiho pristopi. Oni ga ne ãuje.»Gospod Tekstor!« pokliãe ga soãutno. Filip dvigne

glavo.»Kdo je? Vi ste, Lesovéj?«Ni mu bilo v‰eã, da sta se se‰la na tem mestu.»Videli ste me v slabem trenutku,« spregovori ostro,

»in zdaj boste menili, da imam Ïensko srce, ki se pri vsa-ki priliki v solzah topi.«

Vstane, a takoj zopet sede na deblo.»Dejal sem vam nekdaj, da sem list, ki je padel z veje

ter potem umira pod njo. Sedite k meni, ãe vas je voljaposlu‰ati moje besede. Videli ste, da sem solze pretakal,a zdaj se vam moram nekoliko opraviãiti!«

Bogomir sede tik njega.»Kaj menite,« priãne zopet, »ali ima list, ki mrje pod

vejo, ki v toÏni jeseni na mokrih tleh priãakuje zimskih,njemu smrtonosnih viharjev, zimskih zametov, kateri gabodo umorili, ali ima tak‰en list zavest, kako uboga inkako zapu‰ãena stvar je vendar? Loãen od matere svo-je, redilne veje, in okrog njega polno bratov, ki so mu jihpokonãale zime poprej‰nje, ki mu torej jasno oznanja-jo njegovo usodo! Ubogi list! In ãe ima zavest o vsemtem, ubogi list! — Jaz sem tak‰en list in jasno imam za-vest, da umiram, da sem na veãno odloãen od veje, brezkatere Ïiveti ne morem!

Page 90: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

90 

âe me zdaj vpra‰ate, kje sem se porodil, vam komajpovedati morem. K popolni zavesti svojega Ïivljenjasem pri‰el tu na NiÏavi. A Ïe moja otro‰ka leta so mikakor megleni jesenski dnevi, katerih se nerad spomi-njam. Toliko vem za trdno, da nikdar nisem imel ãlove-ka, ki bi me bil ljubil. Ko sem imel kakih deset let, dejalmi je nekega dne Viktor Malec: ,Kaj bo‰ ti, ki ‰e oãeta ni-ma‰!’ Bilo je to spomladanskega dne, in pri mizi smosedeli, in Viktorju je ravno tedaj sedla na ãelo ãrna mu-ha. Spominjam se tega dne, kakor bi danes bilo, in do-bro se tudi spominjam, kako se je vse smejalo bistroum-nim besedam mladega sinãka. Ali od tedaj sovraÏimtega ãloveka, a ãasih se ãudim sam sebi, da ga ‰e nisemzadavil do zdaj! Njegove besede pa so leÏale potem ka-kor teman oblak na Ïivljenju mojem in kakor ãrna sen-ca se je vedno za mano plazilo vpra‰anje: kaj bo‰ ti, ki ‰eoãeta nima‰! Postal sem bojazljiv kakor zajec, ogibal sevsaki druÏbi in premi‰ljeval in premi‰ljeval, kako je mo-goãe, da jaz edini po svetu tavam brez oãeta! To so biliãasi! Nekdaj sem se prebudil! To je bilo takrat, ko se mije v gimnaziji odprlo zlato polje domovinske ljubezni!Saj jih poznate, tiste sladke trenutke! âloveku je, kakorda se je prebudil iz dolgega dolgega spanja! Tedaj se mupove, da ima domovino, majhno, zapu‰ãeno in tlaãenodomovino! Pove se mu, da jo sme, da jo mora iz vsegasvojega srca ljubiti! In kako se to mehko, mlado srce

Page 91: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

91 

oklene te domovine, in vse misli so ji posveãene! Res,gospod Lesovéj, sladka je vsaka prva ljubezen, ali naj-sladkej‰a, najsreãnej‰a je tista prva, komaj vzbujena,mlada ljubezen do domovine! Obenem se zbudi v na-‰em srcu tisto poetiãno, prekipevajoãe sovra‰tvo dona‰ih tlaãiteljev. Kako znajo mlada srca sovraÏiti! Res je,da se potem okru‰i to sovra‰tvo in da ãlovek, stopiv‰i vÏivljenje, marsikaj z drugimi oãmi opazuje nego li po-prej v prvi mladosti!

Mi, gospod Lesovéj, smo pri sedanji vzgoji — Nemcis slovanskim mesom! Na‰a beseda je slovanska, ali njepomen je — nem‰ki! Na‰e mi‰ljenje je nem‰ko, ãetudimenimo, da je slovansko! In jaz sem, kakor me vidite,zdaj pred seboj, nem‰ka fraza sem, ki je postala meso vslovanski obliki! Na‰e vedenje, na‰a svojstva, na‰a zna-nost, vse je nem‰ko, in ãutimo se kakor v tuji obleki, kinam je na vseh mestih predolga in pre‰iroka! Hotel semslovanske vzgoje, ali dati mi je niso hoteli! Vzorna Ïeljami je bila, iti na slovansko univerzo ali v Krakovo ali vVar‰avo ali v sveto Moskvo! Tedaj pa je posegel mojvaruh, gospod Ernest Malec, v Ïivljenje moje in hotel,da bi se drgnil tudi jaz po uglajenem tlaku ter ‰el ali vGradec ali na Dunaj, kjer se deli kruh nem‰ke olike! Po-stavil sem se mu po robu in pobegnil od doma, a kakorhudodelnika so me pripodili semkaj nazaj. Konãno mi jeizginila vztrajnost, povesile so se mi peruti in zdaj sem

Page 92: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

92 

kakor vulkan, ki je izbljuval iz sebe vse ognjene moãi!Kmalu je oÏivela vera, da nisem pri pravi pameti, in vsakhlapec je imel pravico zasmehovati me. A nihãe me nizasmehoval bolj nego hi‰ni sin Viktor, in vse se je sme-jalo in bilo zadovoljno!

TolaÏil sem se, da postanem zakonito polnoleten inda postanem tedaj tudi gospodar svojemu imetju. Intedaj sem hotel v kraje svete in blage, kjer teãe vir ne-skaljenega slovanstva! Postal sem polnoleten! Takrat paso dejali, da sem fantast in da bi ne vedel s svojim de-narjem po‰teno gospodariti — podalj‰ali so zato na vseveãne ãase varu‰tvo nad menoj ter mi pokonãali vse, vseupe!«

Umolkne in zopet priãne tihotno jeãati. Potem pa za-‰epeta: »Konãno pa me je udarila ‰e ta nesreãa. Ali kajvam hoãem govoriti o tem. Presme‰no je tudi!«

Ko dvigne obraz, opazi Bogomir v luninem svitu, dase je bila razprostrla ognjena rdeãica po bledem temobrazu, kakor bi se Filip Tekstor sramoval samega sebe.Bogomir se spomni tedaj gospodiãne Mete in njenegaãastilca, beleÏnika Sodarja, in skoraj je vedel, o kaki ne-sreãi je hotel govoriti prijatelj!

»Resnice vam nisem govoril, gospod Lesovéj,« priãneoni na novo z zamolklim glasom, »resnice vam nisemgovoril, trdeã, da me v Ïivljenju ni ljubil nikdo! Kakor vsanjah se je ‰e spominjam nje, ki je nekdaj sijala s son-

Page 93: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

93 

cem milobe svoje v moje ubogo Ïivljenje, ki me je nosilana rokah, ki sem ji bil vse in ki je potem izginila odmene, kakor izgine vila sredi noãi z luninim svitom! Mo-rala je to Ïenska biti kakor boginja in ãista kakor angelboÏji! Zdaj ‰e mi noã in noã poãiva v sanjah trudna gla-va na rahlih njenih prsih in sladka njena usta mi govo-ré tolaÏbo in ljubim jo goreãe, iskreno! In kako bi je neljubil, saj je bila vendar rodna mati moja! Kje bi bil Ïe,ãe bi ne imel spominov nanjo!«

Raz‰iri se mu vtis sreãe po bledem licu, potem pavstane ter vzklikne navdu‰eno: »Vi imate srce, gospodLesovéj, in zato hoãem vam odkriti svoje sveti‰ãe, daboste tudi vi gledali zorni nje obraz! Umrla je Ïe davno,in ‰e zdaj jo vidim bledo na mrtva‰kem odru. A v mojemsrcu ‰e vedno Ïivi in bo vedno Ïivela! Bila je lepa kakorboginja in ãista kakor angel boÏji!«

Izvleãe zlat medaljon nekje izmed obleke ter ga od-pre.

»To je vse, kar mi je ostalo po njej! In ãe bi oni vedeli,vzeli bi mi tudi ta zaklad. Poglejte, ali ni to utele‰enapoezija, ali ni kakor oblaãek, ki v sonãnem blesku plavapo jasnem obnebju!«

Bogomir Lesovéj pristopi. V luninem svitu pa jasnospozna drobni obrazek — svoje matere, kakor ga je ka-zala podoba na steni! —

Page 94: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

94 

DVANAJSTO POGLAVJE

Ljubezen je bila, ljubezen ‰e bo,ko tebe in mene na svetu ne bo.

Narodna pesem

Mnogo se je Ïe pisalo o Ïenskem srcu. Izvrstni pes-niki so to srce primerjali vrtu, polnemu pisanega

cvetja, ali pa zlati posodi, nasuti z biseri, ali pa morju,zelenomodremu, kateremu se v preãistem dnu ‰opirijordeãi biseri in mnogobarvne trave. Imenitno je vpra-‰anje, ali so te primere upraviãene ali ne. Mi pa tegavpra‰anja ne bomo razpravljali. âe je Ïensko srce vrt,poln cvetja, resnica je pa tudi, da se tam med cvetjem indi‰avo vije dostikrat kaãa, ali bolj galantno reãeno, kaãi-ca, vitka in mrzla! In ãe je to srce posoda, nasuta z biseriin dragimi kamni, zopet je pa resniãno, da se med temidragotinami nahajajo tudi ponarejene, samo oko sle-peãe dragocenosti! In ãe je konãno to srce ãisto, mirnomorje, vendar je pa tudi istina, da priplava tu sem medmorske bisere in pisane trave marsikatera hudobna ribater iz te krasote, iz varnega in skritega zati‰ja, preÏi nanedolÏni svoj plen!

Page 95: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

95 

Ali Ana Malãeva je imela ‰e dobro, ãisto in neskalje-no srce, katero je bilo polno tiste vzvi‰ene devi‰ke sa-mozavesti. V prvem trenutku, ko se je bila po Bogomi-rovih besedah zavedela, vzkipela ji je du‰a in razburilase ji mirna vr‰ina mladega srca.

Potem pa je ‰e dolgo premi‰ljevala te besede.Kako vedenje je to bilo? Vedenje Bogomira Lesovéja

se ni dalo opraviãiti ne z moraliãnega ne s stali‰ãa Ïen-ske vrednosti. Pri »prepadu« bo! Bodi! Kaj njo to skrbi?Kaj ji hoãe? To bo jutri ãakal, sedeã na tisti leseni klopi!In prevzeto srce njegovo se bo od boleãine in razdraÏe-nega ponosa stiskalo, ker nje ne bo! In ‰e prosil ni, karzapovedal ji je! Meni niã, tebi niã zapovedal! In s tistimioãmi gledal — — ali oãi ima v resnici lepe in visok je,tako visok, da bi jo moral privzdigniti, ãe bi se mu ho-tela okrog vrata okleniti — — — Tu pa je stopila na‰aAna hipoma na prepovedano stezo. A s silo je otreslatake misli z male glavice, s srdom, tako da je bila pre-priãana, da se ji oãi v sovraÏnem svitu blesketajo. (Tegaopaziti pa ni bilo moãi, ker je bilo temno, a ti, bralecdragi, ugane‰ takoj, da se je ta razprava v mislih vr‰ilaponoãi, v postelji.) —

Taka hudobija! Njej kaj takega prisojevati! Da bi pri-‰la in sama pri‰la! âemu? Saj si nimata niãesar povedati!In kaj bi se govorilo, ãe bi ju kdo videl? Tam okoli ãasihpase domaãi pastir in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo pri-

Page 96: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

96 

vzdignil, ko bi se mu ravno hotela okrog vrata — — —In zopet je bila tu ista misel! A zopet je morala s silo izvroãe glavice, katero je tedaj gospodiãna Ana stiskala vbelo blazino.

Ne bo pri‰la, ne, ne! Tisoãkrat ne! In vzklonila se jekvi‰ku in podprla glavo z roko ter zrla v temo, rjavotemo. In pred du‰o ji stopi Ïiva podoba. V duhu je pri»prepadu«, v katerem pada niÏavski potok, ‰umeã ãezpeãine, naravnost v reko, mirno Grãave tekoão. Tik»prepada« na leseni klopi pa sedi Bogomir Lesovéj ingrozno zre in od srda stiska pesti, âasih pa gotovo, brezdvoma gotovo malo zakolne! — A nje ni, prav resniãnoje ni! V temno noã bo ãakal, ãakal brez uspeha! —

Potem pa ji je glavica padla na mehko vzglavje, in izmisli seji je hipoma izbrisala zanimiva podoba. Predenpa je na‰a Ana zaspala, ãulo se je v sobi kakor ihtenje …jok. Kako je to pri‰lo, ne vemo. âemu bi se bila tudi jo-kala? Saj je tako gotovo vedela, da jutri ne bo pri‰la k»prepadu«.

* * *

Sonce je bilo skoro zatonilo. Kostanjevi gozdi so se pri-pravljali k poãitku in potihnila je sapa, katera je meddnevom ‰umela po njih vejevju.

Page 97: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

97 

Gospodiãna Ana se je bila izmuznila z NiÏave. Hote-la je biti sama. Na veãer je tako prijazen sprehod v po-mirjenih gozdih!

K njemu ni hotela, se ve, da ne! Ali videti ga, od stra-ni ga videti koprneãega in njenega prihoda brez uspehapriãakujoãega — to bi bila radost!

Prav tiho izgine v gozd in koraka pod ‰irokimi kosta-nji. A ne po prostorni poti, Bog varuj, temveã po stran-ski stezi, o kateri oni gotovo ‰e vedel ni!

Pred malo dnevi je bil deÏ pomoãil pota v gozdu. ·eso tu in tam stale mlakuÏe, in na‰a gospodiãna je moralazdaj, pa zdaj nekoliko privzdigniti dolgo obleko, da se jekoketno prikazala drobna noÏica. Ali tu v samoti ni bilorahlega, z idejami salonskimi napolnjenega srca, da bibilo obãudovalo to krasno delce stvaritve!

Vendar tu je moral takoj biti »prepad«! Îe se je ãulo‰umenje potoka iz globokega jarka. ·e malo korakov —in videti se je morala klop, in na njej — tisti koprneãiãlovek! Hotela je prav varno pristopiti in izza skritegadrvesa ozreti se proti njemu! Samo en pogled! Potem pakot blisk od tod!

»Ana!«Glas, s katerim je te besede izgovoril, bil je mehak, iz

srca kipeã.Gospodiãno pa pretrese strah. Kri ji zatopi lice in ne

da se popisati srd njenega srca. To je bila stra‰na ne-

Page 98: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

98 

sramnost, da ni priãakoval nje na klopi, nje, ki ni hote-la priti, temveã le iz zati‰ja — —

A zdaj je ta hudobni ãlovek stal tik nje! Izza drevesaje bil stopil, da sama ni vedela kdaj!

Ravno pri njej na levo je vodila steza v gozd. In glej-te, ‰e pogledala ga ni, ampak plaho je zbeÏala po tej ste-zi v temni gozd!

* * *

Strah je bil preobdal dekleta. Vse moãi njene du‰e so seuprle, uprle proti njemu, ki jo je videl v takem poloÏa-ju.

Dalje in dalje hiti! Trnje ob stezi ji trga neÏno obleko.Ali ona tega ne ãuti in ne opazi, da se je mrak ulegalmed grmiãevja in da so se priãele Ïe noãne sence raz-prostirati pod ko‰atimi vejami. Morala mu je uiti! Alinesreãna usoda! Steza jo pripelje do precej ‰irokega jar-ka. DeÏevje ga je bilo izkopalo v teku ãasov, globoko iz-kopalo. Ozka, samo pastirjem sluÏeãa in nekdaj obestrani veÏoãa brvica leÏala je zdaj globoko v prepadu.Zadnja ploha jo je bila odplavila. Na levi in desni tik ste-ze pa se ‰iri gosto trnje, da ni moãi preriti teh seãi. Medvejami so se bile naredile Ïe tako ãudne teme, da Ana Ïepri goli misli skoprni, da bi tu tam iskala zavetja.

Ubogo dekle je v grozni stiski. Naposled se pa sklonitik debla na mehki mah, da bi ga poãakala. In ãemu bi

Page 99: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

99 

se tudi bala? Moral jo bo pustiti pri miru, da odide do-mov po poti, po kateri je pri‰la.

Njen preganjalec pa je prihajal poãasi za njo. Poznalje kraj in dobro vedel, da se mu krasni plen ujame v sa-mo sebi nastavljeno mreÏo.

Kakor je upal, tako se je zgodilo. Bojeãe dekle se konã-no stisne k staremu deblu, ki jez mahom obra‰ãeno raz-prostiralo veje nad njim. Njena bela obleka in pa ‰e boljbeli vrat se ãrtata od temnega mraka. Gozdni ponoãniduh pa je napolnjeval prostor naokrog.

Ali vsa srãnost se je bila raztopila v njeni du‰i. Z roka-ma si je zakrila obrazek in skoraj vdano priãakovala nje-ga. Noãna, pogozdna tihota je bila pri‰la tudi v njenosrce in, ko je tako tu slonela, bilo jo je skoraj — strah!

Kar se zaãujejo njegovi koraki. ·e bolj krepko si zatis-ne oãi. Prijazno ne bo sprejet ta ãlovek, kateri jo je sam,edino on sam vrgel v tak poloÏaj.

»Ana!« spregovori in zdajci obstoji pred njo. In meh-ko prime njene roãice, da bi jih odpravil od razburjene-ga lica. To se mu sicer posreãi. Ali ko hoãe privzdignititudi glavico, da bi ji zrl naravnost v obrazek, to se mu neposreãi. Srdito, prav gotovo srdito obrne pogled od nje-ga ter zre proti sencam v logu, kakor bi ji te dokaj pri-jetnej‰e bile od njegovega obraza!

Page 100: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

100 

Oni je drÏal njeni roki. In ko le noãe razburjenega ob-liãja obrniti proti njemu in ko ãuti, da se ji treseta ti roãi-ci in da priãenja jokati, reãe dobrovoljno: »Ana!«

In potem privzdigne to drobno osebico k sebi, poloÏiji glavico na svojo ramo, poloÏi prav rahlo, takisto, ka-kor se vzame otrok v naroãje ter se mu poloÏi glavica naramo.

Nekaj ãasa je sicer skrivala, srameÏljivo skrivala raz-burjeno lice, ali viri nam pripovedujejo, da se je potem,ko jo je nosil po slabi stezi in ji rahlo govoril sladke inmehke besede, bila kmalu umirila ter se mu oklenilaokrog vrata, naslonila se z drobno glavico na njegovoramo, zatisnila si oãi in poslu‰ala, kar ji je govoril.

Viri nam ‰e pripovedujejo, da se je Ana vdala, pravãisto vdala v svojo usodo! In ko je pri‰el Bogomir Leso-véj na mesto, kjer so veje globoko visele na stezo, takogloboko, da je moral ukloniti svojo glavo, poljubil je pritem vroãe dekletovo lice. Ana pa se je bila Ïe tako zelovdala svoji usodi, da je tudi tedaj ostala mirna. In ãe namviri govoré resnico, oklenila je bele roke ‰e tesneje okrognjega!

Pri »prepadu« stopita torej tik roba ter zreta v dolino,tja na belopeneão reko, ki je drevila globoko pod njimavalove svoje. Bila sta sreãna. In v tisoãeri radosti koprnidekle po njegovih poljubih! Tudi tu — zunaj seãe —

Page 101: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

101 

napravljala se je skoraj noã. V dolu, v Rakovcu pa zapojótedaj zvonovi in moÏnarji pokajo.

»K jutranji birmi je do‰el knezo‰kof,« pravi Ana, »innjemu zvoné!«

»Veselo zvonjenje,« odgovori Bogomir, »in misliva sitedaj, da tudi najini ljubezni zvone, Ana, tudi najini lju-bezni!«

Page 102: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

102 

TRINAJSTO POGLAVJE

Videl povsod si, kak i‰ãejo d’narje,kak se le vklanjajo zlat’mu bogu.

Pre‰eren

V Rakovcu ob vodi se je imela deliti sveta birma. Vasz raztrganimi strehami in umazanim zidovjem je

bila olep‰ana tisti dan kakor nevesta pred poroko ter se‰opirila v zelenju in cvetju. Povsod se dvigajo mlaji protinebu in vihrajo pisani trakovi! Pred cerkvijo pa stojivelikanski slavolok z znanimi prekipevajoãimi napisi;okrog tega slavoloka je razstavljal in urejal va‰ki uãiteljsvojo mladino ter ji v glavo ubijal, kako se ji je vesti o‰kofovem dohodu.

Za vasjo v bregu je plapolal ogenj; strelci so nabijalitopiãe in v Ïerjavici belili palilno Ïelezje. Zdaj in zdajbuti strel, da se pretrese hrib in dol. Vmes se ogla‰ajozvonovi visoko v domaãem stolpu kakor tudi v podruÏ-nih stolpiãih po hribovju naokrog.

Prihitelo je ljudstva, da se napravlja gneãa po vasi. Scvetjem olep‰ani otroci tirajo se tja in sem ter s svetlimipogledi priãakujejo sreãe dana‰njega dne. Prodajalci (po

Page 103: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

103 

vedenju in mi‰ljenju sorodni tisti drhali, katero je nek-daj Jezus iztiral iz sveti‰ãa) kriãe pred boÏjim hramomter hvalijo na vse pretege sladko svoje blago. Tu in tamse prepirata dva zavoljo prostora in napravljata hrup,kakor ga sodni dan ne bo ãuti! Mestni gospodje se pri-kazujejo v mnoÏici in s kmetskimi dekleti poãenjajo ne-slane svoje ‰ale. Mestne gospodiãne pa kupujejo znaneverze in na uho si pripovedujejo, kar so ãitale na belihlistkih! —

Knez je moral dospeti vsak trenutek v vas. Pred Ïup-nijo so ga hoteli pozdraviti najprej. V ta namen se jezbralo pred visokim vhodom obilo duhov‰ãine in dru-ge gospode. ·e celo Ernest Malec z NiÏave je pri‰el terse sladkal duhovnim prijateljem. Domaãi Ïupnik, go-spod Andrej Blagor, hodil je nemirno od enega do dru-gega. Skrbelo ga je in v strahu je Ïivel.

»Kake volje bo danes? Bog ve, kake volje bo danes?«povpra‰eval je bojeãe.

»Ko sem bil zadnjiã pri njem, ni se mi videl visok,«odgovori mu Ïupnik Reber ter lahkodu‰no dostavi:»No, ali midva sva souãenca!«

SluÏboval je pri osamljeni cerkvici v pogorju, toda vveliko svojo zaslugo si je ‰tel, da je bil souãenec knezuin ‰kofu.

»Leskov‰kega je menda dobro pretipal,« oglasi sedekan Muhar iz Rovt, »ali ta nima nikdar svojih raãunov

Page 104: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

104 

v redu! Tudi cerkvene posode ne; ‰e celo krstni kamenin sveto olje ni bilo v spodobnem redu! Knez je bil men-da silno razdraÏen!«

»Moj Bog, kake volje bo danes! Moj Bog!« ihti Blagor.V tistem hipu priropoãe po va‰kem trgu star in teÏak

voz ter obstoji pred druÏbo. V veliko njeno radost sto-pi z voza stari gra‰ãak iz Soteske, grof Anton Babo. Znjim pa je pri‰la tudi prekrasna hãi, grofica Lina. GrofAnton je bil zastopnik starega plemenita‰kega plemena,aristokrat, kakor jih ima malo, zelo malo zemlja sloven-ska. Da je bil veren sluÏabnik cerkve, ume se samo obsebi.

Z o‰abnim pogledom premeri priãujoãe, poda rokodekanu Muharju in se hladno prikloni domaãemu Ïup-niku. Potem pa se priãne razgovarjati s starim kanoni-kom, ki je bil Ïe prej‰nji veãer pri‰el iz mesta. DrugadruÏba je spo‰tljivo umolknila.

»Kdaj je dospeti njihovi kneÏji milosti?« vpra‰a grofzaspano.

»Vsak trenutek!« odgovori kanonik in sreãa se musveti na obrazu, da ima ãast razgovarjati se s tako viso-kim gospodom.

Pri strani ob farov‰kem vrtu je sedel na plotu gospodLavrencij Sodar. Potil se je in z modrim robcem nepre-stano oral po tolstem svojem obrazu. Tik njega je slonelsin, notar, ter se — posebno od tedaj, ko je pri‰la konte-

Page 105: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

105 

sa oãividno nekoliko sramoval druÏbe neokretnega oãe-ta, ki je venomer stokal, toÏil o vroãini in o dolgem ãasu.

»Kaj vraga spomnil se je ta Malec, da me je posadil tusém na sonãno vroãino, da se peãem kakor ovca na dro-gu!« togoti se stari.

»Ne preglasno, ata!« tolaÏi ga notar, »da vas kdo neãuje!«

»E, naj me ãuje ta ali oni! âemu sem tu, bi rad vedelin — basta! Ali ta Malec se dela, kakor bi bil pameten inmodrost zajemal z loparjem — mi pa smo sami bedaki!Le pridi, videl bo‰, da bo prav! To je bil odgovor, ãe semhotel vedeti, ãemu naj postavim telo svoje v Rakovecnaprodaj! Kaj mi hoãe ‰kof? DolÏan mu nisem niã in onmeni niã in zdaj basta!«

S strahom se je oziral elegantni sin po oddaljeni druÏ-bi, ãe ni morda opazoval kdo sme‰no-prozaiãnega pri-zora pri plotu. Ali ravno tedaj so se gospodje stiskaliokrog grofa, ki je pripovedoval, kako ãvrstega zdravja jebil knez in ‰kof, ko je zadnjiã obedoval pri njem, in kakoljubeznivega vedenja. Vse je vestno poslu‰alo. To pa jeonega na plotu razkaãilo ‰e bolj.

»In ali se je kdo kaj zmenil zame? Tu na soncu me pu-sté kakor pijan kmet starega svojega konja! Ko pa jepri‰el ta grof, ali nisi videl, kako se je vse sladkalo, kakose je vse uklanjalo, kakor draãje v pi‰u? No, Lovre Sodarni zadnji!«

Page 106: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

106 

In iz Ïepa je izvlekel debelo, umazano listnico terudaril z njo po brunu v plotu, rekoã: »Ta je grof vsehgrofov in basta!«

»Pst, pst!« hiti mladi Sodar.»Nekaj ima ta Malec,« priãne zopet stari, »nekaj ima,

ali kaj? To Ïe ve‰, da je povabil ‰kofa na NiÏavo, da boprenoãil pod njegovo streho! âemu? âe sem hotel vede-ti, trobil je vedno: poãakaj, vse bo‰ zvedel; videl bo‰, dabo prav! Zdaj pa ãakam tu na vroãini kakor hlapec fa-rov‰ki, ki gre na vrt spat, medtem ko so gospodje prikosilu!«

Godrnjaje je spravil debelo, umazano listnico.»Sreão pa ima ta Malec! To je resnica! Zadnje ãase je

ril po tistih jamah ter hotel kopati rudo. A zakopal jezlato in po‰teni, stari svoj denar, ki si ga je Vid Lesovéjv potu svojega gorjanskega obraza prisluÏeval! ·lo je vsepo vodi in zdaj je ta Ernest Malec, ki ga vidi‰ v oni gos-poski druÏbi tam — beraã, beraã ti pravim!«

»Pst, pst!«»âemu pst? Kdor je beraã, naj se ne dela, kakor bi spal

na rumenih cekinih, katere je Ïe davno vrag vzel — inbasta! Pa ‰ele ta sin, ta Viktor. Vedno se poja s konjemokrog in Ïivi v veri, da je vsaj baron ali pa vitez. No, alisedanje dni ste otroci vsi niãvredni, vsi, pravim!«

Notarju je ãelo potno oroselo. Dobro je vedel, da se jegovor nevarno zasukal.

Page 107: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

107 

»Vsi otroci ste malo prida,« jezi se oãe, »in do rodi-teljev nimate spo‰tovanja! Ne spo‰tovanja ne ljubezni!«

»Tu vendar ni mesto, da tako kriãite!« odgovori notarskoraj togotno. Zdelo se mu je, da se je grofica oziralapo njem.

A stari se ne da utolaÏiti: »Paã res! Ne spo‰tovanja neljubezni. Kdor nima otrok, sreãenje na zemlji! Kolikosem zapravil zavoljo tebe denarja, teÏko pridobljenegadenarja! In kaj si zdaj? Niã. Notar hoãe‰ biti, a ‰e vednosega‰ v Ïep moj. Tebe in tvoje notarstvo moram reditizdaj! âe ti pa reãem najmanj‰o besedico, jezi‰ se, kakorbi stari ljudje niãesar govoriti ne smeli! Igra‰ cele noãi inlazi‰ za Ïenskami kakor tur‰ki sultan. Îiveti hoãe‰ kakortista bleda smetana na NiÏavi, tisti Viktor, ki mi Ïelodecpreobraãa, ãe ga le vidim! To ti reãem, tako ne pojdedalje, in basta!«

Starec se je v resnici srdil. Na tolstem obrazu so se munapele oãi, in srpo je gledal po sinu, ki je previdno mol-ãal, da bi oãeta ‰e bolj ne razjaril. A le-ta je ãutil potre-bo, ohladiti jezo svojo. Ker ni imel pri roki prijateljaMalca, ki je vse to povzroãil s ãudnim svojim vedenjem(kakor je menil Lavrencij Sodar), ohladil je svoj srd nadsinom.

»Nikar me ne jezi, Nande,« oglasi se zopet, »nikar mene jezi! Ti misli‰, da jaz niãesar ne vem! Ali jaz vem vse,prav vse! Vãeraj si zakvartal pet goldinarjev in s toãajka-

Page 108: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

108 

mi se peãa‰, kakor bi se to brez denarja dobivalo. A de-nar je prva stvar na svetu, to si ubij v glavo, da bo‰ vedelenkrat in vselej!«

Ko sin (ki je predobro poznal varãno in koãljivo nara-vo svojega oãeta) niãesar ne odgovori, ponavlja ‰e en-krat:

»Ti meni‰, da niãesar ne vem! Pa se bo‰ prepriãal, davem vse! âe me bo‰ dlje tako srdil, napravil ti bom ne-kaj, da ti bodo na glavi lasje vstajali, ki jih maÏe‰, kakorsmo mazali nekdaj os pri vozu!«

»Da v svoji govorici ne morete nikdar zatajiti nekda-njega voznika!« oglasi se sin zbodljivo.

Lavrencij Sodar je bil namreã v mladih svojih letihvoznik ter si je potem s krvavo skopu‰nostjo pridobil inpripotil veliko imovino. Zdaj, v starih letih se ni rad spo-minjal nekdanjega svojega posla. Samo kadar se je v jezispozabil, u‰la mu je beseda, ki je priãevala o njegovi pre-teklosti.

Sinova opazka ga je torej ‰e bolj razburila: »Kaj, ti sesramuje‰ oãeta svojega? Lahko se smeje‰, ker se oblaãi‰bolje od cesarskega sina! A nikdar ti ni bilo treba skrbetine za obleko ne za jed in ne za druge reãi! Ali oãe tvoj,otroãe (tu mu je bil glas mehak, kakor bi se mu hotelojokati!), oãe tvoj je moral stradati in preganjati ubo‰tvo,spati na slami in piti vodo! Ti pa si leÏal takoj na meh-kih blazinah in drugega dela nisi imel na tem boÏjem

Page 109: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

109 

svetu, nego da si usta premikaval, ko si jedel! Tako je inbasta! Zdaj mi pa oãita moje vozni‰tvo! Lepa je ta!«

»Ata,« tolaÏi ga sin poniÏno, »saj veste, da nisemmislil tako.«

Ali stari se ne da utolaÏiti.»Nekaj ti bom napravil, Nande, da se ti bodo ‰ãetinili

lasje! âe umrjem, zapustim ti revno pest tisoãakov in nevinarja veã! Videl bo‰, da bo tako. Vse drugo pa dobétuji ljudje in basta!«

»Molãite vendar, ata, saj nisva sama!« vzdihne notar.»Bom pa molãal, ãe govoriti ne smem!« odgovori oni

ostro, »dandanes oãetje tako niã veã govoriti ne smejo.«Nekaj ãasa molãita. Stari brenãi tja predse. Konãno se

mu kri umiri in sin se mu priãne smiliti: delal mu je kri-vico, razsrdil se je samo nad Ernestom! Notar je pa tudivedel, kako se mu je vesti proti oãetu svojemu. Delal seje torej, kakor bi bil silno uÏaljen. Sede na plot tik stare-ga, ozre se enkrat in dvakrat proti nebu, vzdihne zdaj inzdaj in tuga se mu razlije po vsem telesu. Oãetu se topisrce: saj je bil to edini otrok, in — hi‰a je denar imela.

»Nande,« vpra‰a rahlo, »Nande, ali si jezen?«»Kako bi ne bil, ãe vedno ravnate z menoj kakor tedaj,

ko sem ‰e po ‰olskih klopeh trgal obleko?« vzdihne terpogleda proti nebu.

»Staremu ãloveku se ne sme vse v zlo ‰teti,« odgovorioãe, »vidi‰, jaz te imam veliko raj‰i kot ti mene!«

Page 110: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

110 

Pravil mu je na dolgo in ‰iroko o gorki svoji ljubezni,koliko mu hoãe zapustiti po smrti in kako da se le zanjza svojega edinega sina — trudi in muãi. Sin takoj porabimehko to priliko.

»Ata,« pravi poniÏno, »Ïe dolgo ãasa imam Ïeljo zvami o neki vaÏni stvari spregovoriti!«

V hipu se priãne stari bati, da bi mu sin ne iztisnil kajdenarja, kakor se je pri takih domaãih prepirih rado do-gajalo.

»Po moji smrti,« spregovori hitro, »dobi‰ tako vse! Aliv Ïivljenju, Nande, mora‰ biti varãen in ne zapravljati!Naj zapravljajo drugi, ki bodo na stare dni ‰e beraãili!«

Notar se ni dal odstraniti od naskoka: »Prav vaÏnastvar je!« —

»Moj Bog!« zahiti starec ter vidno obledi, »pa vsajnima‰ dolgov?«

»Ne, nekaj bolj vaÏnega je!«»Povej Ïe vendar!«»OÏenil bi se rad!«»OÏenil!« In skrbnemu oãetu se olaj‰a srce. »âemu

ne, ãe ima‰ dobro nevesto! Si Ïe kaj izbral?«»Sem! Upam, da bo tudi vam po godu. Dobre hi‰e je

hãi!«»Prav tako! Dobre hi‰e, ta je prva in basta!«»Morda ste Ïe sami uganili?«»Ne, ne, le govori!«

Page 111: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

111 

»Meto z NiÏave si mislim!« —»Kaj, Meto z NiÏave, ha, ha!« Stari se spusti s plota na

tla. »Kaj pravi‰? Meto z NiÏave? Hãer Ernesta Malca?«»Ravno tisto! Menim, da mi ne bo treba brez uspeha

vpra‰ati!«Staremu je izginila poprej‰nja rahlost z lica ter so se

prikazale prvotne, vsakdanje, trde in neusmiljene ãrte.»Glejte no,« pravi ironiãno, »in jaz o tem niãesar ni-

sem slutil!«»Take stvari se ne razve‰ajo po cerkvenih stolpih.«»Meto! A si Ïe govoril z dekletom?« Nekako ãuden,

skoraj sovraÏen pogled ‰ine proti sinu.»Ne ‰e. Upam pa, da me ljubi.«»Ker te dobro poznam, ne verujem ti tega. Torej je ‰e

nisi vpra‰al?«»Ne ‰e.«»Prav tako, a dostavljam ‰e, da je nikdar vpra‰al ne

bo‰!«Zadnje besede je govoril v srdu.»Ata!« —»Niã ata! âe nima‰ moÏganov v glavi, moram ti s svo-

jimi priskoãiti. Meto z NiÏave! Iz te moke, ljubi Nandemoj, ne bo kruha! Prviã zato ne, ker nikdar ne dovolim,drugiã pa zato, ker nikoli dovolil ne bom!«

»Ata,« vzklikne notar kipeãe, »ne teptajte mi sreãe!«

Page 112: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

112 

»Ej, to je prazna beseda! Ti bo‰ nesreãen! Ti, ki ti jevsaka toãajka, ãe nosi zaruãene lase, ideal, ali kako Ïepravite uãeni ljudje! To pravi drugim, a ne staremu, rod-nemu oãetu! Meni‰ paã, da bo‰ sedel k polni skledi! Paje Ïe vse izpraznjeno, sinko! Prav vse! Ernest je beraã,kakor sem ti Ïe pravil, in na NiÏavi ni niti opeka, ki sstrehe pade, njegova!«

»Vi se ‰alite, ata!«»Veruj, kar ti pravim! Saj nisi slep, a jaz poznam raz-

mere. To vse je pri‰lo, kakor je moralo priti. Nekdaj jeiztaknil v nesreão svojo ãrno prst tam v niÏavskih goz-dih. Domi‰ljeval si je, da je iztaknil Ïelezno rudo. Saj ve‰,kako je ril potem v zemljo, kako si je naroãeval delavcevin rudokopov! In kopal je in kopal in zakopal je v ãrnozemljo rumenjake, ki so Ïvenketali Vidu Lesovéju nek-daj po vreãah! Privlekel si je od vseh strani strojev vsa-ke vrste in drugih ropotij. Kuhali in topili so in posku‰alivsevprek. Ali stopilo in zakuhalo se je niÏavsko bogast-vo, hi, hi! Rude pa ni bilo! In ‰e danes je ni, ljubi sinkomoj, in to niso ‰ale, dragi moj!«

»Kdo bi si mislil, da je tako hudo!«Mladi notar je govoril to Ïe mnogo manj kipeãe nego

prej, ko je govoril o nesreãni ljubezni svoji!»Hudo! Malec skriva, kar se da. V svilo oblaãi Ïenske

svoje, a prtenina bi bila predraga, ãe bi jo morali s svo-jimi denarji plaãevati! Îe davno sem slutil vse in Ïe do-

Page 113: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

113 

bri dve leti bo tega, kar mi je pojasnil denarnega zavo-da agent, kako in kaj. Îe takrat so ga pestili Îidje in Ïetakrat se je govorilo marsikaj! Îe takrat niso veã snemalilukov‰ki mesarji pred niÏavsko gospodo klobukov z gla-ve, ker je skoraj vsaka kost ostajala na dolgu! Denar je —ãast, in ãe ga nimamo, odvzeta nam je ãast in slava! Tak-‰en je oãe Malec! A ãe ga zdaj tamle med gospodo opa-zuje‰, dela in vede se, kakor da ima kapitala preobilo inna ostajanje! V resnici pa ga tarejo na vseh oglih dolgo-vi. Samo oni kislici na Vi‰avi je dolÏan nad ‰tirideset ti-soã! Ali ta ni sam in, ãe danes zapoje boben, se oglasi ‰edrugih cela armada!«

»Moj Bog, moj Bog!«Zdaj je bil notarjev glas suhoten in trd! —»Sreão pa ima vendar! Oni na Vi‰avi hrani celo buta-

rico njegovih menic, in ãe danes zaÏviÏga, pa se naNiÏavi vse podere in raznese. Meni ta kislica vi‰avskatakoj ni ugajal! Ima Ïe tak obraz, ki ni ne to ne ono. Vprvem hipu sem vedel, da to ãloveãe o kupãiji in trgovi-ni niãesar ne ve. Naroãi mu, naj ti kupi dva centa suhihãe‰pelj, in videl bo‰, da ne bo pametno zvr‰il tega teÏav-nega posla! âemu so taki ljudje na svetu in ãemu morajoravno take niãle denar imeti! Ali meni‰, da bo zaÏviÏgalin zabrlizgal, kakor bi to storil vsak drug, kakor bi to sto-ril jaz in tudi ti, sinko? Priãetkom je malo noÏe pobru-sil, ali zdaj stavim staro svojo glavo, da se bo zagledal v

Page 114: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

114 

tiste rumene lase rumenoliãne Ane na NiÏavi! Ha, ha!Na zdravje! Zavre mu srce, zavre mu pamet in uãakalibomo, da pozabi na teÏko butaro menic in da poÏreVida Lesovéja gro‰e Malãev rudokop, kakor je Ïe pozo-bal Gregorjeve! To pa vem, dragi sinko, da Lovra Sodar-ja gro‰ev ne bo pozobal, teh pa ne in basta!«

»Kaj mi je poãeti, ata?« vpra‰a sin poniÏno, skesano.Zdaj je bil ãisto ozdravljen!»Kaj ti je poãeti? Pameten bodi in oãeta ubogaj!«Sin se zamisli; staremu pa se napravi satiriãna pote-

za okrog tolstih usten.»Jurist si, Nande, ali vendar ti hoãem dobro svetovati!

In to brezplaãno, kar v tvoji pisarni ni navada.«»Kaj mi svetujete?«»Ti bi se rad Ïenil in pravico ima‰ na svoji strani. Îeni

se, a Ïeni se modro! Îenitev je loterija, v kateri se teÏkokaj dobi! Navadni nespametneÏi z njo vse zaigrajo! Naprimero, ta kislica vi‰avska bo z njo vse zaigrala, hi, hi!Ti, Nande, bodi modrej‰i. Kaj je Ïenska! âe je stara, imavsaj to dobro, da bo zmerom stara ostala! âe je pa mla-da, se bo pa postarala, in kaj ti hasne to potem? Konecje tak‰ne, da je vse eno in isto.«

Sin se zagleda v jasno nebo. Zdaj ni veã vzdihoval. Kosin niãesar ne odgovori, priãne stari na novo: »Ako Ïehoãe‰ v jarem, vzemi — Murnovko. Ni stara, ni mlada!No, mnogo se ne bo nikdar postarala! Doma ima hranil-

Page 115: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

115 

niãne knjiÏice, obligacije in gotovine po vseh zabojih!Travnik na Selih! Gozd pod Logom! To so lepe reãi, sin-ko moj! Cenim jo na sto, na sto petdeset, in to niso ‰ale,sinko moj! Vzemi jo in basta!

»Premislim si stvar!«»Vzemi jo in prav bo! Ona te tudi vzame, to vem, ker

sem Ïe malo od strani pozvedoval, hi, hi!«Sin se zopet zagleda v jasno nebo.»Meta ni zate, dragi moj! To bo draga Ïenska! Zato si

jo izbij iz glave!«Satiriãna poteza okrog tolstih starãevih usten se po-

globi.»·e nekaj je, Nande! Ker sva Ïe toliko govorila, po-

govoriva se ‰e o tej stvari. Meta ni zate, ker tiãi ‰e nekajdrugega vmes, hi, hi!«

»In kaj?«»Niã posebnega! Malenkost! — Vzel jo bom jaz!«»Vi, ata!«»Jaz in basta! Z Ernestom sva Ïe vse dognala, ljubi

sinko moj, hi, hi!«Mladi se ni mogel zavesti od strmeãega zaãudenja,

ker ravno v tistem hipu so zagrmeli moÏnarji in dvornikaplan je prihitel k druÏbi z novico, da je knez pri vho-du v vas stopil z voza in da bo takoj na mestu. Govori-ca potihne. Vse je osupnjeno in velik nered nastane vdruÏbi.

Page 116: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

116 

»In mi ga priãakujemo tu!« vzklikne Ïupnik Blagor,»in vsak ãlovek je moral vedeti, da bo izstopil zunajvasi!«

»Tu je,« odgovorijo drugi.Poãasi je tedaj po va‰kem trgu prikorakal ‰kof in knez

Janez Evangelist. Bil je tiste dni star Ïe skoraj sedemde-set let. A starost mu ni mogla skloniti visokega telesa.Kakor neomajan hrast je bil in nekaj poetiãnega je ob-dajalo veleãastno mu podobo. Ali tega poetiãnega vtisani napravljal ves ta blesk, s katerim obdaja cerkev svo-je kneze, niti violetni talar niti z zlatom obrobljeni pred-pasnik! Tudi ostro risani obraz, ki je kazal strogo aristo-kratiãne proge, povi‰eval je imenitnost knezovega vtisa,ali poezija je kipela edinole iz modrih oãi, ki so izmedbleska z neskonãno ljubeznijo opazovale pregre‰ni svetter Ïe naprej oznanjevale, da rade odpu‰ãajo. Knez Ja-nez Evangelist je imel globoko modre oãi, katerih milo-ba ‰e zdaj ni pozabljena in ‰e zdaj uÏiva nekaj zgodovin-skega spomina!

V soncu se je Ïarilo zlato na njegovi obleki in obdajalaga je tolpa v srebru in zlatu! Ali nad zlatom in srebromje prevladal rahli knezov pogled! —

Ugledav‰i druÏbo pred Ïupnijo, snel je knez takoj tri-ogelnik z glave ter ga ponosno oddal lakaju. Potem paroãno pristopi in poda roko domaãemu Ïupniku, da jopoljubi.

Page 117: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

117 

»Kako sem sreãno iznenaden, da vas vidim tu, eksce-lenca!« ogovori z zvoneãim glasom grofa Antona.

Cerkveni in posvetni aristokrat si podasta roko, ingrofu je Ïar sreãe za nekaj trenutkov omeãil ostri obraz.

»KneÏja in ‰kofovska milost,« odgovori grof vdano,»tudi moja hãi si ni hotela kratiti sreãe dana‰njega dne!«

»PoboÏnega otroka imate, grof Anton! Znano mi je iniz srca vam vosãim sreão k temu!« —

Kontesa Lina je prihitela z Ïareãim obrazom. In ko jije podal knez belo svojo roko, padla je na kolena, da bipoljubila prstan na tej roki. Rahlo in galantno jo je dvig-nil. Pri tem pa je kazal vedenje pravega kavalirja, kar jeknez Janez Evangelist v istini tudi bil, povsod in pri vsa-ki priliki! V druÏbi se je videlo nekaj dolgih obrazov, inpozneje se je morda tu in tam izrekla hudobna besedao tem, kako se je knez vedel nasproti grofici! A knez Ja-nez Evangelist se je tolaÏil z izrekom: Honny soit quimal y pense. —

Z bistrim pogledom je premeril potem drugo druÏbo.Nekaj se jih je sililo spredaj in bili so si v svesti, da jih nebo prezrlo kneÏje oko. Drugi, manj veljavni, morali soostati v ozadju. A najzadnji, skoraj pri Ïupnijskein zidu,ti‰ãal se je stari kaplan PrimoÏ Varen! V veãnih potrebahje sluÏboval pri gorski cerkvi, jedel sok, pil vodo ter raz-dajal vse, prav vse, kar mu je dona‰ala uboga sluÏbica.Danes je pri‰el, da bi videl svojega kneza in ‰kofa. Bila

Page 118: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

118 

sta souãenca nekdaj, ali pri njem — kaplanu brez kon-kurza ni to veljalo niãesar! Pri‰el je v slabi obleki, na no-gah pa je nosil obuvalo trdo okovano, kakor ga nosijokmetje v pogorju! Niso se ga razradostili tovari‰i in ãuliso se glasi, da bi bil prav naredil, da ni hodil takega slav-nostnega dneva od doma! Tik zida se je torej skrival, dabi ga ne opazil knez. A opazil ga je vendar. MnoÏica muje morala napraviti prostor in prej, nego se je PrimoÏVaren zavedel od sreãe, drÏal mu je knez Ïe obe roki tervzkliknil:

»PrimoÏ, ali tudi ‰e Ïivi‰! Gospod je nama obdal zveãnim snegom trudni glavi. Moj Bog, kje so ãasi, kje soãasi, ko sva vsako spomlad opazovala, kako so ‰vigalelastovice pod sinjim nebom! Ali se jih ‰e kdaj spominja‰,tistih dni? In svetega Vida doneãih zvonov?«

ToÏno pristavi:

»Prelepo poje svet’ga Vida zvon,kater’ga sli‰al veã ne bom!«

»In svetega Vida doneãih zvonov, ali se jih ‰e spomi-nja‰? Morda jih nikdar veã sli‰ala ne bova!«

Obrne se k druÏbi: »Zdaj je ãas, da gremo v cerkev!«Vzame slugi triogelnik, pokrije si glavo ter odide sspremstvom v Ïupni‰ãe. PrimoÏu Varnu pri zidu pa sokakor le‰nik debele solze lile po licu: »To je knez, to jepravi knez!«

Page 119: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

119 

·TIRINAJSTO POGLAVJE

Ein gutes Volk — und Vater dieses Volkes,das, dacht’ich, das muß göttlich sein! —

Don Carlos, III, 10

Knez in ‰kof Janez Evangelist je ravnokar prestopilprag cerkveni ter ‰el, obdan z mnogo‰tevilnim

spremstvom, pred veliki oltar. Po cerkvi je natlaãeno po-boÏnega ljudstva, a navzlic temu vlada sveta tihota povisokem prostoru. S kora samo pojemajo glasovi veli-ãastnega speva:

»Ecce, sacerdos magnus!« Povsod goré med zelenjemin cvetjem sveãe in sveãice. Vmes pa plavajo oblaki vo-njajoãega kadila in di‰ava se razprostira okrog vitkihstebrov. Pri velikem oltarju plamté posebno debele sve-ãe in dim njihov se dviguje kvi‰ku in kakor s tanãicoprepreza podobe in zlatnino oltarno. Pri barvanih oknihprihajajo sonãni Ïarki v boÏji hram in objemajo svetni-ke in arabeske, da se blesketajo in mnogovrstno spremi-njajo. Vladala je tista poezija, ki je tako bogato vpletenamed obrede katoli‰ke cerkve.

Page 120: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

120 

Bogomir Lesovéj je slonel pri zidu in omamil ga jeskoraj ves ta blesk, katerega je danes prvikrat opazoval.Posvetnjak je bil pri‰el v cerkev, ker je vedel, da bo pri‰latudi Ana. Nekaj ãasa jo je iskal med mnoÏico v cerkvi, alibrezuspe‰no. Potem pa se je voljno prepustil vtisom ble-‰ãeãe boÏje sluÏbe. Sam knez in ‰kof je opravljal svetoma‰o. Po dokonãanem opravilu pa se je podal v zakri-stijo.

Tedaj je bilo, da je Bogomir Lesovéj dvignil pogledproti visokemu oboku. Nad zakristijo pri ‰irokem oknu,kjer je bil gospodi odmenjeni prostor, slonel je grofAnton ter premikal ustne v neprestani molitvi. Naprav-ljal je kriÏ za kriÏem in se skesano trkal na prsi. Tik njegaje stala ponosna in nedosegljiva grofica Lina v ãarobnisvoji krasoti. Mrzlo se je ozirala po mnoÏici pod sabo, intedaj, ko je Bogomir dvignil obraz, sreãala se je s pogle-dom njegovim. Niti ãrtica se ji ni spremenila na zornemobrazu, ali vendar se je Bogomiru dozdevalo, da je ne-kaj trenutkov na njega upiralo se njeno oko. Takoj se jeobrnil proti oltarju ter sku‰al misli prestaviti na drugomesto. Obraãal se je po cerkvi ter pre‰teval s trakovi invenci olep‰ane otro‰ke glavice. Tudi bele peãe je priãel‰teti — ali konãno je vendar zopet dospel s pogledom do‰irokega okna, kjer je kakor kip nepremiãno stala kon-tesa Lina. In zopet se mu je dozdevalo, da ga opazujemrzlo njeno oko. Tako se mu je zgodilo dvakrat in tri-

Page 121: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

121 

krat! Konãno pa se mu vsilijo v spomin ‰e Pre‰ernoviverzi:

Trnovo! Kraj nesreãnega imena;tam meni je gorje bilo rojenood dveh oãesov ãistega plamena.

Postane mu pretesno v ‰irokem hramu in pot mu ob-lije ãelo. Prerije se med mnoÏico do izhoda ter stopi du-‰evno preãudno utrujen na jasni dan, kjer je sonce ob-sevalo bele ‰otore in kjer so zvonovi buãali izmed viso-kih lin. —

* * *

Po dokonãani birmi ‰el je knez in ‰kof na NiÏavo, da jegost pri Ernestu Malcu. Spremljevala ga je dolga vrstavozov, tako da se je prostorni dvorec v hipu prenapol-nil. V dvorani sedejo k obedu, pri katerem je na nad-vladala duhov‰ãina. Îenske so bile izkljuãene; v tem jebil knez tako strog, da se niti domaãi gospe ni odkazalprostor pri mizi. Knez je navadno le malo ãasa ostajalpri obedih, med katerimi ni rad govoril veliko. Tudi da-nes je kmalu vstal ter od‰el v svoje sobe. Gospode pa jeprosil, naj ‰e ostanejo, naj, ãe se jim ljubi, tudi kaj zapo-jo. Vse je radostno o toliki prijaznosti, seve mirno ra-dostno. Kopica mladih duhovnikov skoãi v kot, in komaj

Page 122: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

122 

so se dobro vrata za ‰kofom zaprla, Ïe pojo: »Preljuboveselje, oj kje si doma!«

Hi‰ni gospodar sili druÏbo jesti in piti. Kjer se mu po-nudi prilika, stiska roke in, kjer le more, nagla‰a z veli-ko navdu‰enostjo, kako je sreãen, da ga je knez in ‰koftako visoko poãastil. Knezova streÏaja dona‰ata teÏkeposode ter servirata z nekako ponosno galantnostjo jedin pijaão. Staremu PrimoÏu Varnu pa se je stajalo srce,videã te streÏaje v taki pridnosti. In ko mu eden prine-se starega vina, zasveti se mu oko.

Priljudno natoãi kupo, pograbi onega za rokav s sre-brom obrobljeni, rekoã dobrovoljno: »Pij no, in ne strezivedno, hudika!«

StreÏaj prime leno za kupo in s kisloo‰abnim obra-zom posreblje nekaj kapljic. MoÏ je hotel s tem nekakozunanje pokazati notranje prepriãanje svoje, da je pritakih prilikah knezov lakaj morda mnogo veã nego Ïup-nik s pogorja! Po ãrni kavi, med katero so mladi duhov-niki popevali: »V gaju zelenem na lipovi veji,« poãila jevest, da bo knez zdaj delil svoje avdience. Govorica ta-koj utihne, in marsikomu se je videlo na licu, da mu vestni prav po godu. Zapusté obednico in se preselijo na ko-ridor. Kmalu se prikaÏe galonirani ‰kofov streÏaj — inizreãe prvo ime. Poklicani se pretrese, s kvadruliranimrobcem si pogladi obraz, pogleda si malo pod noge — inodide za slugo. Mnogo jih pride na vrsto: potem pa se

Page 123: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

123 

vraãajo, ali potrti ali pa radostni, kakor je knez ravnodelil svojo milost ali nemilost.

Naposled pride zopet sluga ter zanoslja: »Gospod Fi-lip Tekstor!«

Le-ta urno pristopi. Pri strani ob zidu se je ti‰ãal innikdo ni hotel govoriti z njim.

»Kaj hoãe ta izprijeni dijak pri knezu!«Skoraj glasno so se napravljale take in enake opazke.

Ali Filip odide s streÏajem. Pri vstopu v visoko ‰kofovosobano se mu je nekoliko skrãila visoka oseba. Pri vho-du obstoji. Ker so bile pri oknih spu‰ãene zavese, vladalje skoraj mrak v prostoru. Knez je bil, kakor znano, jakonervozen, zato ni ljubil jasnih, sonãnih Ïarkov. —

Ravno vhodu nasproti je viselo na steni velikanskozrcalo. Ko se mu oko privadi mraka, opazi Filip, dvig-niv‰i pogled, ondi v steklu temno svoje obliãje.

Knez, sedeã na mehkem stolu, obrne obraz proti nje-mu. Z belo roko, na kateri je tiãal drag kamen, pa si jedal opraviti pri cvetju, ki je v dragoceni vazi stalo namizi.

»Poklical sem vas,« spregovori zveneãe, »ker ste pogrofu Antonu izrekli pro‰njo, da bi smeli z mano govo-riti. A zdaj bi rad vedel, kaj hoãete vi od mene?«

Ko se Filip z mesta ne gane, zgrbanãi se ãelo knezu in‰kofu. V veliki milosti mu je dodelil avdienco, a zdaj no-ãe skazati spodobnega poãa‰ãenja vi‰jemu svojemu

Page 124: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

124 

pastirju; zdaj tiãi pri vratih in niti koraka ne stori, da bipoljubil prstan na blagoslovljeni roki. V tem pa je bil‰kof Janez Evangelist jako obãutljiv!

»Kaka je torej Ïelja va‰a?« vpra‰a znova ter nekakostrastno prime za zlati kriÏec, ki mu je visel ãez prsi.

»KneÏja milost!« odgovori oni mehko, »pri‰el sem kvam prosit — milo‰ãine in zdaj sem v stiski, kako bi be-sede uvrstil, da bi vam, knez in ‰kof milostivi, prijetnodonele in vam ne utrudile visokega duha! Dana vam jeoblast, dane so vam moãi in pravice in izroãenih vam jetoliko talentov, da vam bo teÏka odgovornost, ãe jih neboste obraãali v prid!«

Knez vstane s sedeÏa svojega. Nekje pri oknu pa je bilpri‰el sonãni Ïarek v sobo ter mu obsijal prstan na roki,da ‰vigajo iskre z njega. Ta govorica, ki je bila nenavad-na za kneÏje uho, je pri tej priliki vendar povi‰ala pozor-nost pri knezu.

»Vi ste dejali, da prosite milo‰ãine,« spregovori do-brovoljno, »a reãi moram, da va‰ govor ni tak, da bivzbujal usmiljenje in dobrotljivost! Toda moje srce jemehko, in kjer sem videl v resnici potrebo, delil semvedno s polno roko, ker je nam ravno dan poklic, celitirane in brisati solze!«

»Lep in blag je ta poklic! Ali milo‰ãine ne prosim zase,paã pa za trpina, ki nosi na telesu svojem toliko ran, dajih niti Job ni toliko imel v najhuj‰i svoji nesreãi; ki je

Page 125: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

125 

prelil Ïe toliko solza, da bi se napolnilo z njim jezero; zatrpina, ki je tako nesreãen, da se joãe zemlja sama podnjim!«

»Kdo je to?« vpra‰a knez soãutno.»Ta trpin« — in Filip v strasti pristopi — »ta trpin,

kneÏja milost, je ubogi narod, stanujoã in vzdihujoã poubornih slovenskih koãah, narod, ki tava v du‰evni te-moti od stoletja do stoletja kakor bolnik, ki ne more nitiÏiveti niti umreti!«

Ko ‰kof niãesar ne odgovori, nadaljuje Filip: »In vi,knez in ‰kof milostivi, vpra‰ali boste zdaj, ãemu vam vseto pripovedujem? Vpra‰ali boste: ali nisem v ljubeznisluÏil stanu svojemu? Ali nisem delil dobrot svete verez vdanostjo in prepriãanjem? Ali nisem pohajal bolni-kov na revnih leÏi‰ãih ter jim vlival tolaÏbe v du‰o, ko sejim je odpirala veãnost? Ali nisem vestno delil meduboÏce, kar mi je ostajalo od mize, in ali nisem vsekdaruãil ljubiti sovraÏnikov svojih ter jim odpu‰ãati vsakokrivdo? Blaga dela so to, in veãno plaãilo vam izostalone bo! Dane pa so vam ‰e vi‰je moãi in pravice in izroãe-ni so vam talenti, a nekaj ste jih zakopali v zemljo, kjerleÏé brez prida in koristi. Kaj ste storili za narod trpeãi?In ãe bi le-ta od najvi‰jega pastirja svojega zahtevalraãune, morali bi vi, knez in ‰kof milostivi, s krvjo obli-ti spoznanje, da se opraviãiti ne morete!«

Page 126: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

126 

»Ostre so besede va‰e!« odgovori knez, ne v srdu, kerje vsekakor obãutil, da sveti ogenj, plapoleã v mladidu‰i, vsaj nekoliko opraviãuje predrzne besede.

»âul sem Ïe o vas fantastih!« ponavlja knez, »a da stetako Ïaroviti, nisem menil! Toda svet ni tak, kakor seslika v du‰ah va‰ih! Vi‰jih razmer zahtev ‰e ne poznate,Filip Tekstor, ãe pa kaj ãasa Ïivite, spoznali jih bostetudi!«

»Vi‰jih razmer zahteve,« vzklikne Filip, »kaj so li dru-gega nego pregreha zgodovinskih ãasov. Niso jih pozna-li na‰i apostoli, niti uãenci in nasledniki njihovi. Te vi‰jerazmere zahtevajo, da mora okosteneti vsak ud na‰edruÏbe, da si mora zamoriti sam sebi duha, da mora po-tem nositi vedno mrtvo srce v sebi, mrtvo srce, ãetudicvete naokrog spomlad, pojó ptice pod nebom in se Ïaripriroda v vsej svoji krasoti. Vi‰je razmere so samo iz-govor, in vsak, kdor si ne upa na pekoãe sonce delapol-nega Ïivljenja ter bi rad prespal trenutke bodoãnosti vsenci du‰evne lenobe, ima te razmere takoj pri roki inopraviãuje z njimi brezplodno postopanje svoje. Ali vi,knez milostivi, sklicevali se pri blagem svojem srcu neboste nanje, in ãe se bo zbral narod okrog va‰ega pre-stola, pomoãi in re‰itve proseã, tedaj mu ne boste od-govorili: tiãi v temi, v kateri si tiãal do zdaj, ker vi‰je raz-mere zahtevajo tako.«

»Moj Bog, kaj mi govorite!«

Page 127: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

127 

»Va‰a milost, bodite milostivi in dovolite, da izgovo-rim. Le malo besed mi teÏi ‰e du‰o, in takoj hoãem kon-ãati!«

»Govorite torej!«»Stolica svetega Maksima, katera vam je izroãena v

teh dnevih, dviguje se kakor siva skala iz minulih ãasovnaroda na‰ega. V njenem vznoÏju je trpel narod, in nje-gove usode so pljuskale zdaj burno, zdaj rahlo ob njo.Na njej so sedeli moÏje razliãne narodnosti, plemenita‰i,ki so v mehkem Ïivljenju tratili ãas in o katerih se zdaj‰e samo to ve, da so se rodili in da so konãno v Gospo-du zaspali.«

»Ostro sodbo izrekate! A mladi svet je Ïe tak!«»Sodbo prepu‰ãam drugim. Nikakor ne ‰tejem va‰im

kneÏjim prednikom v zlo, da niso bili drugaãni. Kar je vÏivljenju (o veãnosti, kneÏja milost, ne govorim) najvi‰je,tega niso poznali!«

»In kaj je to?« vpra‰a ‰kof radovedno.»Ljubezen do materinega jezika! Kdor je ne pozna,

stoji v Ïivljenju s prozo v srcu in sveti‰ãe najvi‰jih vzo-rov mu je za veãno zaprto. Spoznanje grenke pijaãe mo-ra piti, ne da bi ga tolaÏila poezija, ki veje iz materinihsladkih glasov. Îivljenje mu je temna noã, po kateri raz-saja vihar in v kateri so se vesoljnega obnebja svetlezvezde zavile v goste megle. Îivljenje mu je kakor sta-

Page 128: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

128 

rodaven gozd, v katerem so okamenela drevesa in oka-menele veje na njih!«

Ko ‰kof niãesar ne odgovori, nadaljuje: »Najlep‰i tre-nutek v Ïivljenju, visoki gospod, je paã tisti, ko se ãlovekzave te poezije, s katero je obdana domaãega jezika be-seda vsaka, ko se ãlovek zave, da mora ta jezik ljubitinad vse. Dobro se ga ‰e spominjam, tistega trenutka!Vsa se mi je pretresla du‰a, ali svet okrog mene se jehipno prazniãno preoblekel. Sonce mi je sijalo ‰e enkrattako svetlo pod visokim nebom in cvetoãa spomlad nadesni in levi se je usipala ‰e enkrat tako Ïarovito mate-ri zemlji iz sreãnega osrãja. In tistega, ki je umiral naGolgoti, prosim vsak dan, da bi tedaj, ko bom s smrtni-mi boji moral zapu‰ãati to na‰e Ïivljenje, da bi tedaj zve-neli okrog mene domaãega jezika glasovi, da bi mi tedajnapolnjevali du‰o tisti mogoãni obãutki prve ljubezni —do materinega jezika! Ali va‰i predniki,« dostavi Filip zmrtvim glasom, »niso je poznali, te ljubezni, in zato setudi nikdar niso zavedeli tiste grozne bede in rev‰ãine,katera je od oãetov ãasov trla rod, ki se je zbiral okrogstaroslavne stolice sv. Maksima!«

Nekaj ãasa je vladala tihota. Knez se zamisli:»Morda je nekaj resnice v besedah va‰ih!«In po sobi priãne hoditi. Pristopi k oknu ter dvigne za-

veso, da prisije sonce v sobo. Pred njegovim pogledom serazprostira rumeno obsejana ravnina: zlato klasje se zib-

Page 129: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

129 

lje v pu‰u, zeleni travniki se ‰irijo vmes in ‰trleãi vino-gradi se vrste med zraãnimi logi. V ozadju pa se dvigaponosno gorovje s kipeãimi svojimi vrhovi, na katerihpoãiva skoraj veãni sneg. Knez se zamisli v pokrajino.

»Krasna zemlja,« pravi mehko, »in dozdeva se mi, dasem ‰e vãeraj tekal otrok okrog domaãe hi‰e. Tedaj tudinisem poznal drugega jezika nego tistega, ki ga je govo-rila rodna mi mati.

In vendar,« pristavi otoÏno, »koliko ãasa je preteklood tedaj. To pa je resnica, poezija, ki veje iz materinegajezika, veãno je resniãna! To ãuti ãlovek najbolj tedaj, kov sivi starosti zapu‰ãa Ïivljenje!«

Filip je bil med tem ãasom tudi pristopil k oknu.»Da, kneÏja milost, lepa zemlja je zemlja slovenska.

Ali, kar jo diãi najbolj, to je rod, prebivajoã po njej. Dol-go ãasa je leÏala nem‰tva skala nad njim, in da ni pogi-nil pod njo, priãuje dokaj, koliko plodnih moãi moraimeti v sebi mali, a preãudni ta narod. Prebudil se je zo-pet, a prebudila ga je samo ljubezen do materinega jezi-ka. Na vseh mestih se je razpoãila in razmelinila nem‰-tva skala, in studenci narodne ljubezni udarjajo na dan,kakor udarjajo po dolgem deÏevju hudourniki iz zelenihbregov. Za vse, kar ima, ima narod slovenski zahvalodajati jeziku svojemu. Moã tega jezika ga je prebudila izsmrtnega spanja. Ali zdaj, ko se je ravnokar prebudil,slaboten je ‰e, opoteka se sem, opoteka se tja in podsta-

Page 130: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

130 

ve nima, na katero bi se stalno oprl. Nima vodnika,nima pastirja, in tako je naravno, da se moãi drobé in dadeluje vsaka glava in glavica po svoji volji! Ni ga stebra,da bi se okrog njega kristaliziralo narodno delo. Ali najvam ‰e dlje govorim, kneÏja milost? Pri takih razmerahdana je velika naloga knezu in ‰kofu, sedeãemu na sto-lici sv. Maksima. Moral bi zapustiti vzvi‰eno svoje mestoter iti med narod. Prijeti bi moral za prapor kakor voj-nih ãet zapovednik v najvi‰ji nevarnosti in biti prvi na-rodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega bes-eda bi se ãula tudi v najbolj oddaljenem mestu. Bil binaroda pravi oãe in do neba bi ga povzdigoval rod hva-leÏni. Lep‰ega Ïivljenja, kakor bi ga imel tak knez in moÏpo volji boÏji, si misliti ne morem. In to je, kar sem vampovedati hotel!«

Zopet se zamisli vladika. Konãno pa spregovori za-spano: »Kako pravi don Filip:

Ich ließ euch bis zum Ende reden — Anders,begreif’ ich wohl, als sonst in Menschenköpfenmalt sich in diesem Kopf die Welt —

Na steÏaj so mi odprta groba vrata in stolica svetegaMaksima postane kmalu sirota. Kaj hoãem jaz? Mordapoznej‰ih kdo, morda! Z Bogom, mladi prijatelj!«

Knez pozvoni. Videti je bilo, da noãe dlje govoriti.StreÏaj stopi v sobo. Filip odide z globokim poklonom.

Page 131: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

131 

»Torej tudi mrtvo srce!« vzdihne sam pri sebi. — —Zunaj na koridoru so ãakali gospodje. Nekateri so po-

vpra‰evali Filipa, o ãem je govoril s knezom in tolikoãasa. Ali v tistem hipu je stopil ‰kof iz svoje sobe.

Vsi se globoko priklonijo.»Opraviti Ïelim kratko molitev v va‰ki kapeli, in Ïelja

moja je, da me spremite« — tu se obrne knez k staremuÏupniku — »vi, gospod Ïupnik Skala!«

Skala, vesel sreãe svoje, naglo priskoãi ter pritisne ust-na svoja na ble‰ãeãi biser na knezovi roki. Janez Evan-gelist si pokrije glavo in odide v milostivem razgovorus Skalo. Za njim odide vsa druÏba.

Ko so bili od‰li gospodje in je Filip sam ostal na hod-niku, imel je priliko ãuti tale razgovor v zapu‰ãeni obed-nici.

»Pij ‰e enkrat, Lovre!« ãuje se hripavi glas domaãegagospodarja, »pij ‰e enkrat, raca pijana, in veseli se zmano, da se je stvar tako dobro konãala! To ti je starina,da je nima‰ enake v kleteh svojih, dasi ima‰ vina obilo!«

Glas Ernesta Malca je oznanjeval, da je moÏ pil nekajãez mero.

»Le pijva ga!« oglasi se Lovre Sodar. Zaãuje se kupÏvenket.

»Ali meni‰, da se bodo res usedali na limanice?« vpra-‰a Lovre tleskaje z ustnami.

Page 132: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

132 

»Bo‰ videl! Kakor muhe na medeno satje, ãe ga posta-vi‰ na sonce!« odgovori Ernest kriãe. »A zdaj morava zanjimi, ti suknjarji so silno obãutni. ·e enkrat pijva!«

Zopet sta pila.»A da ostane‰ moÏ beseda, Lovre!« — in ãulo se je,

kako sta vstala tedaj ter se bliÏala izhodu. — »MoÏ bese-da kakor skala. Nekaj tisoãakov se ti smiliti ne sme!«

»Moji tisoãaki so tvoji, kakor reãem in basta!« bleketaLovre. »A kar si obljubil, mora‰ tudi izpolniti, saj ve‰!«

»Aha,« pravi Malec, »zanesi se name. Mesec dni nebo preteklo, in lahko se bo‰ Ïenil, hi, hi!«

»Meta bo moja!«»Kakor sem rekel, tvoja!«»In basta!«Filipa so zapu‰ãale moãi. Grozne besede so ga opalile

kakor blisk, naslanjal se jek steni in nekaj trenutkov slo-nel je v resnici skoraj brez zavesti. Po‰tenjaka stopita nahodnik.

»Ta bledi obraz,« zajezi se Sodar, »morda je kaj sli-‰al.«

»Naj sli‰i,« odgovori oni, »ta tako ne ‰teje. Ali hitiva,da jih doideva!«

Nerodno odlazita po stopnicah. Filipu se napravljatema pred pogledom, in zavedel se je groznega poloÏaja‰ele tedaj, ko sta bila onadva Ïe davno od‰la. —

Page 133: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

133 

PETNAJSTO POGLAVJE

Krotka je Nje du‰akano golubova,

a Nje ime slatkokano med cjelova.

Al ‰ta mi to hasnidobro najugodnije,

kad nebo i zemljarastavlja me od Nje!

Stanko Vraz

Filip Tekstor je sam ostal na hodniku. Ko so od‰ligospodje, bilo mu je, kakor da se je prebudil iz dol-

gega spanja. Îivo ãuti, da je zdaj dospel do razpotja vÏivljenju svojem in odpre se mu bodoãnost suhotna insolzna! To je vedel, da tu ostati ne sme. Moral bi si izru-vati srce iz telesa svojega, ako bi moral gledati, kako bo-sta brezsrãna starca zvr‰evala svoje naklepe!

Do danes se je ãasih ‰e vedno tolaÏil, da morda ti ob-ãutki, ki so mu Ïiveli v srcu, niso ljubezen. Ali da sosamo ljubezen, kakor se ljubita brat in sestra! Zdaj jevedel, da ni tako, zdaj je vedel, da je to, kar mu je teÏiloÏe toliko ãasa du‰o, boleãa, brezupna ljubezen!

Page 134: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

134 

Oditi je hotel, oditi je moral! Prej pa, nego je zapustilkraj, kjer mu je padlo v srce seme prve ljubezni, moral je‰e enkrat videti njo, katere podoba mu je tako jasno Ïivelav du‰i. Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. Gre tja. Medpotjo si dela sklepe, kako ji bo govoril. Kakor iskra se mutrne zdaj v trpeãem duhu sladka misel, da ji mora govo-riti o ljubezni svoji ter ji povedati vse. In takoj je trdnosklenil, da ji odkrije vse, kar je nosil toliko ãasa skrito vsebi, da bi svet ne brusil jezikov in ne metal na ãisto nje-no podobo umazane pozornosti svoje. To vse ji je hotelpovedati, da se vsaj v srdu ne bo spominjala njega, ki jekakor Ahasver napravljal se v daljni svet!

Da, vse ji je hotel povedati! Ponosneje je stopal natomed gredicami, kjer se je Ïarilo cvetje pozne spomladi.In bilo mu je, kakor da so di‰ave tega cvetja napolniletudi srce njegovo, tisto ubogo srce, kjer je poganjala nakamnitih tleh nesreãna ljubezen krvavo cvetoãe vrhovesvoje.

Urno stopa dalje. Poznal je vrt in dobro je vedel, kjebo dekle. V najdaljnej‰em kotu je stalo nekoliko starihhrastov, velikanov z obra‰ãenimi debli. Pod njimi v sen-ci se je skrivala majhna miza in klopi.

Tu sem je bila pri‰la Meta tisto popoldne. Nekaj ãasaje brala v knjigi. Ko je Filip prihajal, slonela je z glavo obstarem deblu, pri katerem je sedela. Knjigo je bila od-loÏila tik sebe na mizo in lahno poloÏila roko nanjo.

Page 135: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

135 

Tako v mislih je sedela in s pogledi sledila za oblaki,ki so pluli visoko po nebu ter se ravno tedaj Ïarili v zla-tu zapadajoãega sonca. Obrniv‰i oko od rumenih obla-kov, vidi pred sabo Filipa Tekstorja. Ni ga ‰e opazila, koje bil pristopil. Po bledem obrazu se ji raz‰iri svit sreãe,ki pa takoj zopet izgine. Opaziv‰i goreãe poglede njego-ve, vedela je takoj, da mora napoãiti ta trenutek! A zdaj,ko je napoãil, se ga je ustra‰ila. Iz srca ji zakipi kri ter jinapolni mlado lice.

Nem je stal Filip pred njo. S sreão na obrazu in s cvet-jem v srcu je bil pri‰el! Ali pri njenem pogledu se raz-pr‰ijo vsi upi, sreãa izgine in hipno se posu‰i cvetje. Pre-‰ine ga bliskoma grozna misel, kaj potem, ãe bi ga onatudi ljubila. Bila bi to stra‰na pregreha, ãe bi jo s pre-kletstvom svojim potegniti hotel s sabo v prepade tem-nega Ïivljenja! Nikdar ne! Globoko na prsi se mu povesiglava. Videã ga v tej rev‰ãini, topi se dekletu mehka du‰ain solze ji zalijejo oko.

»Meta!« spregovori Filip, ko je utolaÏil boje notranje,»k tebi sem pri‰el!«

Ne upa se mu pogledati v obraz, da bi ne opazil solz,oko ji kaleãih.

»Pri‰el sem ti povedat,« nadaljuje zamolklo, »da mo-ram ‰e danes oditi, oditi daleã po svetu. Ker pa vem, dabodo metali kamenje za mano, oãitali mi nehvaleÏnost

Page 136: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

136 

ter obdali s ãrnimi sencami ime moje — zatorej sem pri-‰el k tebi!«

Beseda mu zastane; kar ji je hotel povedati, vse je bilzdaj pozabil. Iskal je po kotih du‰e svoje, kjer se je bilaravnokar razcvetela mala in krasna spomlad — ali zdajje bilo vse prazno in ostal je le ãrn pepel nekdanjih spo-minov.

Naposled sede k mizi, njej nasproti. Meti pa so se bilena licih ‰e bolj razvile rdeãe roÏe ãistega devi‰tva.

»In glej, Meta!« priãne zopet ter si nasloni na mizo zrokama obraz, »naj svet misli, naj svet sodi, kakor mudrago! Ali ne hotel bi, da bi tudi ti imela o meni takespomine, da bi tudi ti sodila tako, kakor bo sodil svet!Ne hotel bi, da bi se tudi v tvojo du‰o vtisnila ãrna mojapodoba! Pa ãemu ti pravim to, Bog moj, ãemu?«

Filip umolkne in rahel vzdih mu pride iz srca.Z vsemi moãmi je iskal besede, le ene besede; in Bog

ve, da bi mu ne bila pri‰la le-ta beseda ãez ustne — dase ga ni usmilila ona, zavoljo katere je boril silni boj ssvojo du‰o.

Dekletu se je milo storilo. Rahlo mu dene mehko, be-lo svojo roãico na glavo, rekoã: »Filip, poglej mi v obraz— in povej mi, da me ljubi‰!«

In zardela je kakor mlad roÏni cvet spomladi.Po njem pa se razburijo vsi obãutki in pozabljen je

svet okrog njega, pozabljen in vtopljen v veãno temo, iz

Page 137: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

137 

katere se mu svita le njena krasna podoba. Ona je v sra-meÏljivosti svoji vstala. Tudi Filip vstane in vzklikne sre-ãen: »Meta!«

LeÏala mu je na prsih! In brez besedi, brez besedi pri-tiska k sebi glavico njeno!

Ali je bil to greh, da sta se revna ãrviãa v neskonãnistvaritvi tako ljubila? Narava se ni zavila v temo in nanebu je ‰e vedno rumenela zarja zahajajoãega sonca!Nekje tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov jesedel kos na veji ter po‰iljal v hladni veãer milobno svo-jo pesem. Ta pesem je donela po gaju in sladki njeni gla-sovi so prihajali tudi v prekipeãi srci tu dol ter se druÏiliondi s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreãe.

Iz te sreãe ju prebudé lahni koraki. Nepriãakovano jebil pri‰el po pe‰ãenem potu knez Janez Evangelist. Inzdaj je stal pred njima v violetnem svojem talarju in zzlatim kriÏem na prsih. V roki pa je drÏal s srebrom ko-vano knjigo, brevir svoj. Knez je na deÏeli svoje molitverad opravljal pod milim nebom. Zato je bil tudi tisti danpri‰el na niÏavski vrt in po pe‰ãenih stezah hodeã pre-biral sveto knjigo. Po obrazu se mu raz‰iri nekak dobro-voljen smehljaj.

»Tu je vir va‰emu navdu‰enju, Filip Tekstor. Cher-chez la femme!«

Ponosno se obrne, odpre knjigo ter poãasi odide.

Page 138: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

138 

·ESTNAJSTO POGLAVJE

Don Cesar: Und seine Schwester!Chor: Wehe! Wehe! Wehe!— — — — — — — — — — — — — —Chor (Bohemund): Es ist gesprochen,

du hast es vernommen,das Schlimmste weißt du, nichts ist

mehr zurück!Schiller: Die Braut von Messina

Proti veãeru tistega dne je sedel Ernest Malec v svojisobi. Odtegnil se je druÏbi, ker je hotel sam s sabo

premisliti ‰e enkrat vse dogodke, ki jih je ravnokar doÏi-vel. Ali najprej je hotel govoriti s hãerjo Meto, da bi se‰e danes vse dognalo. Ukazal je bil streÏaju, naj poi‰ãegospodiãno. Zdelo se mu je, da je predolgo ni. Malo gaje priãelo skrbeti in po mehkem stolu se je premikal tjain sem. Tu in tam si je potipal z roko za vrat. Imel je ob-ãutke, da ga hoãe zavratnica zadu‰iti.

»Kje tiãi toliko ãasa!« reãe jezno, pograbi steklenicona mizi ter si nalije ãrnega vina v kupo. Ko je izpil, zje-zi se na muhe, katere so mu sedale po potnem obrazu.V srdu je z modrim robcem tolkel za njimi.

Page 139: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

139 

»Saj je huj‰e to ãakanje, nego sem menil! Preklicanagolazen!«

In zopet je vihtel modri robec po zraku.Tedaj je prihitela hãi Meta v sobo.»Tu sem, ata!«Bila je rdeãa kakor cvet.»Kje si bila, da te tako dolgo ni?« vpra‰a stari s kislim

glasom.»Na vrtu!« odgovori in nehote je ‰e bolj zardela.»âemu ti je treba toliko krvi v licih. Saj se ne kuri na

vrtu! Ha, ha!«Dajal si je pogum, zato se je glasno smejal slabemu

svojemu dovtipu.»Sedi, Metka, sedi!« pravi mehkeje. »Zdaj je ‰kof na

vrtu in gospodje so se razkropili! Zdaj utegnem in s tabosem hotel govoriti. Jezna pa mi ne sme‰ biti! Ima‰ nekajvoja‰kega, nekaj odloãnega, kar ‰e celo mene, ki semvendar oãe tvoj, ãasih spravi v strah. To bo reveÏ pri-hodnji moÏ tvoj!«

Zopet se je smejal, da bi ga ne zapustil pogum.Hãi sede tik njega na stol.»Tako je prav! Tu sedi tik mene!«S tolsto svojo roko tipa po mehki njeni roãici.»Silno te imam rad, Metka!«In zopet gladi njeno roãico.

Page 140: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

140 

»Raj‰i od Viktorja, ki mi venomer zapravlja denar. Atudi ti me mora‰ rada imeti, to ti reãem!«

Tu izpije kupo vina.»Malo vina potrebujejo moje stare kosti!« opraviãu-

je se, potem pa se ji znova sladka: »Rad te imam, in timene tudi, ali ne, Metka?«

»Da, da!« odgovori Meta hitro.»Nekaj bi te prosil, otrok sladki! Nekaj mi mora‰ na

voljo storiti!«»In kaj, ata!«Stari si bri‰e z robcem ple‰asto glavo. Zdaj je pri‰el

odloãilni trenutek, a vedel ni, kak‰no besedo naj rabi, dabi dekle ne vzkipelo. Zagleda se v arabeske na steni terpremi‰ljuje.

»Niã takega,« odgovori poãasi, »da bi se ti bilo bati.Ha, ha! Îenina imam zate, ha, ha!«

»Îenina?« Vsa kri ji izgine iz lica in kakor blisk sedvigne s sedeÏa svojega. Stari se dela, kakor da ni opa-zil vtisa svojih besed.

»Prihaja‰ v leta, Metka, in starost je najhuj‰a bolezenpri dekletih, ha, ha!«

Neprijetno se je smejal.»Tu pa se je ãastitljiv moÏ, dober moÏ, oglasil pri

meni in poprosil za roko tvojo. Dejal sem si: dekle pri-haja v leta, a snubaãi so bele vrane. Pride‰ v leta. Tistamehka koÏica na licu se izgubi, izgubi se tudi svetlost las

Page 141: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

141 

in ‰ibkost telesa! Potem pa snubaãev ni. A zdaj se jeoglasil ãastitljiv moÏ, po‰tenjak, in vzeti te hoãe!«

Ni ji gledal v obraz, ko je govoril te besede. Meta jeslonela pri stolu ter skozi okno obraãala pogled na ve-ãerno zarjo, zlateão sivo gorovje. Dobila je bila nekje kosbelega papirja in trgala ga mehaniãno, da se je pred njopo parketu napravil bel sneg. Konãno se obrne protinjej. Smilila se je mu je, ko je tako bleda stala pred njim.Vstane in ji z debelimi prsti pogladi lice.

»âemu se pla‰i‰, golobica?« vpra‰a bojeãe, »enkrat semora‰ moÏiti. Saj ste dekleta za to na svetu, ha, ha!«

Ojaãila se je: »A jaz se ne bom, ata, ne, ne!«Srpo ga pogleda, tako da Ernest Malec nehote zopet

sede.»Sedi tudi ti, Metka! Moj Bog, saj ti ‰e povedal nisem,

kdo te hoãe. Ti pa hoãe‰ takoj vse preobrniti, voz in voz-nika!«

»Kdo je? ·e vedeti noãem! Malo me je skrb!«Priãne jezno hoditi po sobi. Staremu upade srce.»Poslu‰aj me vendar, prepelica moja! Poslu‰aj me

vendar!«»Noãem!«»Sodar bi te rad, in to je vendar tehten Ïenin!«»Sodar, sladkodi‰eãi tisti notar?«»Kaj notar! Ta je ‰e otrok in zate ni. Ali vzel bi te sta-

ri, Lovre Sodar. Dobra du‰a je in, kar je ‰e bolje, polne

Page 142: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

142 

ima vreãe in shrambe. V svilo te bo oblaãil ter ti plesalãisto po tvoji volji. Okrog prstov si ga bo‰ ovijala in do-bro Ïivljenje bo‰ imela. In to je glavna stvar!«

Meta postoji pred njim. Ne odgovori mu takoj. Srd jidviga prsi in z ble‰ãeãimi oãmi zre na roditelja svojega.

»Stari Sodar?« vzklikne zaniãljivo s suhotno zveneãimglasom. »Vi bi me torej radi speãali, ata, kakor speãateudebeljeno Ïivinãe iz hleva! In vi ste mislili, da se bomv resnici dala poloÏiti na tehtnico, da me prodaste kakorvoz starega blaga! Raj‰i grem sluÏit, beraãit po svetu,nego bi se vdala temu staremu gre‰niku!«

Tik nje na mizi je stala kupa. V srdu svojem jo pograbiter tre‰ãi po tleh, da se razbije na drobne kosce.

»Raj‰i grem beraãit! In ta ãlovek, ki mi je Ïe od nek-daj tako neprijeten z debelimi svojimi oãmi. Prodati mehoãete!«

Z belimi zobmi si grize ustne.»Poãakaj no, Metka, da ti povem in razloÏim. Ne bodi

kakor vrelo mleko, ki takoj prekipi. Naj ti povem!«»Rada bi vedela, kaj mi imate tu pripovedovati,« od-

govori hãi trpko. »Vi me hoãete prodati, a jaz se prodatine dam. To je vse in drugega niã, pa — basta, kakor birekel sivolasi Ïenin moj!«

»Ti ne ve‰, kako se mi godi,« tarna stari, »ti tega neve‰!«

Page 143: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

143 

S tresoão roko si pogladi svetlo ple‰o ter globokovzdihne. »Ti misli‰, da je vse tako, kakor se vidi. Pa ni!Ko ti spi‰, tedaj tarejo oãeta tvojega skrbi, in spanje muna trudne trepalnice sesti noãe. âasih bi rad, da bi zas-pal in se veã ne prebudil!«

Obstala je pred njim.»In kaj potem?« vpra‰a ostro.»Imel sem nesreãne kupãije. In zdaj, da ti povem res-

nico, zapravljeno je vse. âe na‰i dolÏniki danes hoté,spodé me lahko izpod strehe prednikov mojih, mene invas otroke. Take so reãi, ljuba Meta moja. Kaj potem?Vpra‰ala si. No, potem nam res ne ostaja drugega negobera‰ka palica! Z njo po svetu ‰irokem!«

Ko hãi niãesar ne odgovori, dostavi ‰e: »Pri tem je naj-huj‰e to, da si lahko pomagam, ãe imam le majhne vso-te. Zopet bi pri‰el denar v hi‰o, in rev‰ãina bi se odgnalaza vedno. Rev‰ãina, ki je tako grozna, ãe je ãlovek kdajv obilnosti Ïivel! Potrebujem samo ‰tirideset tisoã. A temoram imeti, moram imeti, ãe jih imam iz tal izkopati!«

Vstane in trd mu postane obraz.»Da mi jih Sodar, ali da mi jih samo tedaj, ãe dobi

tebe v zakon. Zdaj ve‰, kako je. Bolj‰i je star moÏ negostradanje!«

»To mislite vi, ali jaz sem drugaãnega mnenja! Za vessvet ga noãem, tega umazanega skopuha. In ãe pridedanes NiÏava na niã in mi vsi z njo! Dajte me Ïivo v

Page 144: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

144 

grob! Samo tega starega ãloveka ne! âe mi poda roko,mi je, kakor bi ãutila na koÏi svoji mrzlega ku‰ãarja! Zvsemi moãmi me ne priterate v ta zakon. Zato govorivaraj‰i o pametnej‰ih reãeh!«

»Meta,« zastoãe stari, »pomisli vendar, da nas re‰i‰vse. Tudi je star in umrl bo kmalu!«

Suhotno mu odgovori: »Otro‰ka ljubezen mi ne na-klada takega bremena. Tudi roditelji ne smejo zahtevatiod otrok svojih, da bi se jim na ljubo usmrtili. In zamebi bilo to huj‰e od smrti. Da bo kmalu umrl! Te proza-iãne tolaÏbe bi si ne hotela privo‰ãiti. Du‰a moja ni nji-va, kjer bi poganjale take strupene rastline. Bogu dajemhvalo, da je tako! Naj Ïivi vso veãnost. Jaz pa ga vzela nebom. Raj‰i ‰e danes zapustim NiÏavo in, ãe hoãete,samo z obleko, ki jo zdaj nosim na sebi!«

»Ali je to zadnja beseda tvoja?«»Zadnja! Da bi tega zaljubljenega starca sleparila ter

mu metala pesek v oãi vse dni, ki jih bo ‰e preÏivel v sivistarosti, za to sem predobra. Hinavstva ne ljubim, in ãese mi ‰e tako drago plaãa. Tudi je ‰e drug vzrok!«

»Drug vzrok!«»Drug, in sicer najglavnej‰i. Takoj od priãetka sem

hotela govoriti o njem, ali s svojim Sodarjem in tisoãa-ki njegovimi ste me razsrdili preveã. Pozabila sem, alizdaj je ‰e vedno ãas, da govorim!«

»No kak‰en je ta vzrok?«

Page 145: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

145 

»VaÏen, kakor sem rekla. Sami ste dejali, da sem Ïe vletih in da se mi je ãas moÏiti. Mislila sem Ïe na to insrce moje si je poiskalo Ïenina, ki je bolj‰i od Sodarjev,in ãe jih priÏenete celo armado!«

»Ti ima‰ Ïenina,« vpra‰a oãe sarkastiãno, »in za hrb-tom mojim si si ga izbrala? Vraga, to mi napravlja ve-selje. Konãno pa vendar ni kakor niÏavski hlapec ali ka-kor drug mladeniã take in enake romantike, ha, ha!«

Nekaj ãasa se smeje, potem pa vpra‰a: »Ali smem ve-deti, kdo je ta plemeniti Ïenin, ki je po volji devi‰kemsrcu tvojem?«

»Smejete se lahko, ali pomagalo vam niãesar ne bo.Vzamem ga vendar, ãe je ‰e tako sme‰en v va‰ih oãeh!«

»Povej vendar, kdo je.«»Filip.«»Kak‰en Filip?«»Tekstor!«»Filip Tekstor!«Poãasi je izgovarjal zlog za zlogom. Posku‰al je vsta-

ti. Vidno mu je kri zapu‰ãala lice, da je bil takoj bled ka-kor stena. Odpiral je usta in z nekakim smrtnim stra-hom opazoval hãer, ki je mimo stala pred njim. Konãnose mu izruje vzklik: »Ali si zblaznela!«

»Zblaznela!« odgovori dekle in ponosno se dvigne.»Ali ste res mislili, da tako po denarju hlepim, da bomvzela v zakon moÏa, ki ima sive lase in polno vreão de-

Page 146: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

146 

narjev? V tem sem premalo va‰a hãi, ata! Naj si obdrÏioboje, denar in sive lase. Îivo sem si ohranila srce, inbolje, da sem sreãna v ubo‰tvu nego nesreãna v bogast-vu. To je trdni moj sklep in, ãe je Bog razsodil, da mi jes Filipom trpeti in stradati, bodi tako! ·e verujem v lju-bezen in upam, da me ta vera nikdar zapustiti noãe!«

Vstal je bil med njenim govorom. Sam s sabo mrmrabesede. Iz steklenice si nalije vode na robec ter si moãivroão glavo.

»Ti ne ve‰, kaj dela‰, kaj govori‰!«»Dobro vem, da vam ni v‰eã, kar govorim. Pomagati

si ne morem! Kaj me skrbé va‰i rudokopi, va‰e trgovinein va‰e ‰pekulacije! Da me le Filip ljubi!«

»Dekle, ti si popolnoma zblaznelo! Moj Bog, ali sembil slep! Da bi ga bil pustil v Rusijo, v Sibirijo, ali tja, kjerje veãni led in sneg! Da nisem opazil niãesar!«

Obstane pred njo in jo prime za roko: »Vse to si izbi-je‰ iz glave! âe ne, prekolnem te ‰e danes! ·e danes tespodim, da bo‰ ‰la bosa od hi‰e. Ti ne ve‰, kak‰en sem,ãe se raztogotim! Moj Bog, kaka nesreãa! Izbij si ga izglave!« tarna starec in teka po sobi.

»Ne morem! Noãem!«»Noãe‰, Meta, noãe‰!«»Nikdar ne!«»Hoãe‰ me torej prisiliti — —?«

Page 147: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

147 

»Storite, kar vam ljubo. Saj sem Ïe dejala, da gremdanes od hi‰e, in bosa, ãe treba!«

»Imej pamet, dekle, imej pamet! Za Boga, ti ne ve‰,kaj poãenja‰!«

»Vi branite Sodarjeve tisoãake, jaz pa pravice srcasvojega!«

»Sodarjeve tisoãake! Naj jih vzame vrag! Meta, usmilise me! Usmili se bele glave moje! Vzemi, katerega hoãe‰.Sodarja zapodim in vrata mu pred nosom zaprem. Po-magal si bom na kak drug naãin. Naj se mi proda vse,samo tega ãloveka pozabi! Zavoljo usmiljenja do menega pozabi!«

Z jokajoãim glasom je govoril te besede. Ali vtisa ven-dar niso napravile.

»Ne morem in noãem!« odgovori hãi ostro.Zbadljivo pa ‰e pristavi: »Zdi se mi, da igrate kome-

dijo, ata!«»Komedijo! Ti se ‰ali‰ iz starega oãeta svojega! Tudi

prav!«Sede na stol. Obri‰e si obraz, izpiv‰i kupo vode. Ne-

kaj ãasa molãi ter se pri oknu zagleda v krajino, kateroje pokrival tedaj Ïe veãerni mrak.

»Ako hoãe‰ sama tako,« spregovori zaspano, »mi jetudi prav. Ali nocoj to noã bo‰ ‰e jokala, kolikor nisi ‰evse svoje dni. Sedi in poslu‰aj! Kratka bo pripovest, alibolje bo, ãe jo poslu‰a‰ sede!«

Page 148: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

148 

Dekle molãe sede. Z nekako grozo jo napolnijo mrt-vozaspane besede oãetove.

»Zdaj poslu‰aj! Ker si sama hotela, povedati ti moramvse. Dolgo je Ïe od tedaj, ali sence tistih ãasov segajo ‰ezdaj v Ïivljenje moje!«

Po kratkem premolku nadaljuje: »Nekdaj v mladostisvoji sem imel prijatelja. Dober ãlovek je bil, ali jaz semga opeharil in pahnil v nesreão! Mlad sem bil in strastiso kipele po meni! Mnogo sem gre‰il in, ãe bi imel kajvere, ne zatisnil bi v noãi nikdar veã oãi. Ali ti ãasi sopretekli. Kaj hoãem! Mlad ãlovek ljubi svobodo, pro-stost, in ne more prena‰ati nikakih okov!«

»Mene pa vendar hoãete vkovati —!«»Potrpi, takoj zve‰ vse! Imel sem torej mladega prija-

telja. Imel je poniÏno, mehko naravo, in dobri prijateljiso smeli na njem drva cepiti, tako pohleven je bil. Nje-gova najveãja nesreãa pa ni bila ta krotka in nad vso me-ro poniÏna narava. Najveãja nesreãa mu je bila mlada,prekrasna Ïena, ki ni bila niti poniÏna niti mehka! V hi‰osem prihajal in ta poniÏni in dobri ãlovek me je ‰e samvabil. âe me ni bilo en dan, vpra‰al je takoj: kje si tiãal,da te ni bilo? In tudi Ïena me je tedaj vedno vpra‰evala,kje sem ostal, da me ni bilo. Zato sem prihajal, pravobilokrat prihajal. Dobri prijatelj pa me je pu‰ãal priÏeni, hodil po svojih hlevih ter se veselil tolstih svojihvolov, katere je potem drago prodajal na Hrvatsko ali

Page 149: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

149 

Bog ve kam. Jaz pa sem tiãal pri Ïenici in drobil sem jisladke besede. Bil sem ãlovek, v katerem so kipele vsestrasti. In tedaj sem ‰e tudi obilo denarja imel, ki jih zdajnimam! Privadila se me je poãasi; tako zelo se me je pri-vadila, da sem jo smel nekega dne poljubiti na lice, dasije bila Ïena prijatelja mojega, bratranca mojega Vida!«

»âemu mi govorite o teh ostudnostih!«Srdito je vstala s sedeÏa. Prijel jo je za roko ter jo s silo

potisnil na stol.»Tu sedi in poslu‰aj! Sama si hotela tako, torej po-

slu‰aj in izpij, kar si si natoãila. Da, draga, na Vi‰avi seje vse to godilo. In tisti osleparjeni reveÏ je bil moj bra-tranec Vid, ki je potem v ‰irni svet pobegnil ter pustil naVi‰avi drobno in krasno Ïeno svojo. Morda si kdaj kajãula o tem. Mogoãe! Dolgo je od tedaj. Gotovo pa nisido danes vedela, ãemu jo je ta poniÏni Vid potegnil vdaljni svet. Zdaj bo‰ zvedela vse! Nekega veãera je bilo.S Klaro, tako je bilo ime Vidovi Ïeni, ‰etala sva se potemni gozdni poti. MoÏ je bil odrinil s pu‰ko nekam napolje. Morda je hotel vrabiãe streljati, ki so mu uhajali vproso. âemu naj bi tiãal doma, saj je bila Ïena v dobrihrokah, ha, ha! Po temnem potu sva se sprehajala, a jazsem gre‰il na temoto. Tik starega kostanja sem poljubilÏeno bliÏnjega svojega na sladka njena usta. Ubogi Vidpa je tiãal za kostanjem. Vse je videl in vse sli‰al. Name-sto da me je s strelom kakor steklega psa podrl na tla,

Page 150: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

150 

grizel je jezik in molãal. Ponoãi pa je spravil otroãiãasvojega v potno torbo ter izginil ãez gore. Tak‰en po-niÏen ãlovek je bil bratranec moj, Vid!«

»Moj Bog, ãemu mi vse to pripovedujete?« vpra‰a hãinestrpljivo.

»âemu? Takoj zve‰ in ‰e prezgodaj. Kakor sem rekel,izginil je na‰ preponiÏni Vid ãez gore. Tu na Vi‰avi pa jeostala vitka njegova Ïenica. Kaj je nama ostajalo negosladka ljubezen? In tej sva se tudi vdala z vso silo kipeãihsrc. Konãno pa se ãlovek naveliãa vsake Ïenske, in ãe jekrasna kakor boginja. Tudi Klare sem se naveliãal. No,ali vse to ne spada semkaj! Spoznal sem se s tvojo ma-terjo in, ker mi ni kazalo, za veãne ãase nositi bremenaskrivne ljubezni, oÏenil sem se. Morda si zopet ãula, dase je na dan poroke moje ustrelila gospa z Vi‰ave. Govo-rilo se je obilo, ali konãno je obveljalo mnenje, da se jeusmrtila zavoljo toge in Ïalosti. Dobri ljudje so dejali, dani mogla prena‰ati pu‰ãobe na Vi‰avi, videã sreão in ve-selje na NiÏavi! Prav mi je bilo tako. Ali v resnici se jeustrelila zavoljo mene in ne zavoljo nezvestobe moÏeve,ki jo je bil zapustil ter odrinil v ‰iroki svet! To pa ‰e nivse. Zveza moja s Klaro ni ostala brez nasledkov. Dobi-la sva sina in ta sin — — — «

»In ta sin!« Strastno se je dvignila Meta. Vsa kri ji za-pusti lice. Oãi se ji ‰iroko odpró in v grozi in strahu zre

Page 151: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

151 

svojemu roditelju v trdi obraz. S tresoão roko se opre namizo in ponavlja z zamolklim glasom: »In ta sin?«

»Da, da, ta sin je Filip Tekstor!«»Filip Tekstor!« vzdihne. Obidejo slabost. Po parketu

se je zgrudila, da je niso vzdrÏale roke roditeljeve, ki jetoliko gorje povzroãil otroku svojemu. — —

Drugo jutro je odhajal knez Janez Evangelist.Pred NiÏavo stoji njegov voz in konja se penita v sre-

brno kovani opravi. Tudi drugih vozov se je bilo nabraloin vse je ãakalo na odhod. Hlapci so pohajkovali medvozovi ter priãakovali gospodov.

Naposled stopi ‰kof iz poslopja z vso mnoÏico sprem-ljevalcev. Pri‰el je tudi hi‰ni gospodar.

Ko stopi knez na dvor, pade na kolena ljudstvo, kate-ro je bilo pri‰lo »gledat«. Janez Evangelist se ozre ponavzoãih ljudeh, povzdigne belo drobno roko in jih bla-goslovi, leno in takisto Ïivljenja trudno.

Potem se obrne k hi‰nemu gospodarju.»Da se zopet kmalu vidimo, gospod Malec! Vero ima-

te! Vi ste na‰ moÏ!«Zbranim gospodom pa reãe: »Gospod Blagor, Ïelja

moja je, da prisedete k meni!«Z Ïupnikom sedeta v voz. Kmalu potem oddrdra vsa

vrsta tja v pogorje, v deÏelo, kjer je hotel knez deliti bir-mo.

Page 152: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

152 

Pred NiÏavo pa ostane Ernest Malec in dolgo ãasa zreza odhajajoãimi.

»Vero imate!«Ali res?Ernest Malec je bil tedaj paã v takih okoli‰ãinah, da ni

smel imeti — nikake vere! —

Page 153: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

153 

SEDEMNAJSTO POGLAVJE

Prosim te, tujka ljubezniva,vame ne vpiraj temnih oãi,da se ljubezen nepremagljivav mojem srcu ne obudi.

Simon Jenko

Tisto jutro, ko je knez in ‰kof zapustil NiÏavo, bilo jetudi na vi‰avskem dvori‰ãu veã Ïivljenja nego li na-

vadne dni. Iz hleva sta bila hlapca izvlekla starega, ko-‰ãenega konja, ki je do zdaj vlaãil plug in brano po gra-‰ãinskih njivah ali pa vozil butarice in hlode po gozdnih,blatnih potih. Malokdaj je uÏil kaj ovsa, zato so ‰trlelekosti z njega, kakor ‰trli ostro kamenje z neplodnegaKrasa. Nerad je zapu‰ãal prijetne svoje jasli in skorajspehali so ga na plan pred hlevom, kjer ga je pes ob ve-rigi sprejel z glasnim lajanjem. Melanholiãno je povesilglavo ter ãakal, da bi ga vpregli v voz, v tezalnico! Alidanes mu je bila namenjena bolj gosposka usoda: ãeztrebuh so ga tesno s pasom prevezali in na hrbet mupotisnili staro, oguljeno sedlo, ki morda Ïe ni rabilo polstoletja!

Page 154: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

154 

Pri sedlanju sta poãenjala hlapca svoje ‰ale, v velikoradost drugi druÏini, ki je bila ravno odkosila in je odmize sem tik veÏnih vrat opazovala ãudni ta prizor.

»Kaj li bo danes, da mora ko‰ãenjak v gosposko toobleko?« vpra‰a hlapec Miha. »In ravno danes sem munasul ovsa, da je ‰lo ãez jasli! Hudika, da bi se le nesreãane pripetila! Îival ni taka, Ïival je iskrnata!«

»Spla‰il se ne bo,« odgovori volar Jaka, »ker ga jepodkev malo oti‰ãala. Res, sreãa, drugaãe bi ga gospod‰e ne ukrotil!«

»Pojaj mu muhe!« kriãi Miha, »kopita mu moramomiti, da me hudir ne vseka! Îival ni taka, Ïival je vroãekrvi! Pojaj mu muhe!«

S slamo mu je obrisal kopita. Konãav‰i to delo, pareãe: »Prav ãedna kopita so ‰e, malo ‰iroka, kakor lopa-ta. No, pa to je ‰e bolje, vsaj bolj varno stopa!«

»Molãita vendar,« kara ju stari Jernej, stopiv‰i iz veÏe,»molãita in mirujta! Na‰ gospod si napravi lahko konja,kakr‰nega Ïive dni videla nista in ga Ïive dni videla nebosta. Hvaljen bodi Bog, daj mi uzdo, Jaka!«

»Kaj pa bo danes,« vpra‰a Miha radovedno, »pride liElijev voz, da se bomo odpeljali proti nebesom?«

Glasno smejanje razkaãi starca: »Ne smejte se! Na‰gospod bi imel lahko lepega konja, pa ga noãe! Hvaljenbodi Bog, dosti je denarja! A tudi ta konjiãek je ‰e dober.Star je nekaj! Hvaljen bodi Bog, kdo pa se ne postara na

Page 155: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

155 

svetu! Za na‰a pota je konjiãek ‰e predober!« Ponosnoje ti‰ãal uzdo v roki in z zeleno vejo odganjal osedlan-emu konju muhe, ki so mu sedale po velikem trebuhu.

»Ovsa res ni dosti zobal!« priãne Miha na novo raz-govor.

»Kdo naj zoblje oves dandanes!« odgovori starec su-hotno. »Ali mislite, da ga imajo oni na NiÏavi? Osat inslamo hrustajo, in ‰e tisto plesnivo!«

»Oves ste pa vi prodali!«Miha je spregovoril te besede poniÏno, samo besedi-

co »vi«je nekaj bolj naglasil, kar je povzroãilo, da se jedruÏina takisto na tihem smejala.

»Kaj pravi‰, fante!« zatogoti se v svojem po‰tenju za-deti majordomus vi‰avski.

»No, no,« odreÏe se Miha, »za gospoda, ne zase, zagospoda!«

Stari konj, ki je dal povod vsemu temu govoriãenju,vonjal je do zdaj po tleh za drobjem slame in sena. Karje ujel iz prahu, to je s tiho zadovoljnostjo hrustal s sta-rimi zobmi. Tedaj je pa Ïivinãe hipno dvignilo teÏkosvojo glavo, priãelo po zraku vohati in konãno je dalo odsebe nekaj grdega rezgetanja, kakor da je iztaknilo kajzelo prijetnega! Zaãuje se konjskih kopit topot in popoti iz gozda prijezdi grofica Lina.

»Ta iz Soteske je!« pravi Jernej.

Page 156: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

156 

»In kako jezdari,« dostavi Miha. »Ni ãudo, da strahu-je hlapce in dekle v Soteski. Bolj se je bojé nego li staregagrofa! Kam neki plazi!«

»Gospodar je v Soteski,« vtakne se vmes tudi volarMiha, »in ‰e grof se trese ãasih pred njo, pravijo. Kam seji paã tako mudi! Prav po generalsko sedi na konju! Ninapaãna taka Ïenska!«

»Hvaljen bodi Bog, k nam gre!« zastoka stari, »in go-tovo zavoljo meje!«

Res je grofica s konjem kaãi enako bliskoma zavilaokrog zidovja in zdajci obstala sredi vi‰avskega dvori-‰ãa. Na mahje ukrotila konja, ki je razljuãen grizel Ïele-zo ter otresal ponosno glavo, da so pene letele naokrog.Z belo roãico ga je potrepala po svetlem vratu in spre-govorila nekaj nem‰kih besed konju svojemu v hvalu.Potem ‰ele je dvignila o‰abni obraz, z nepopisnim za-niãevanjem opazovala nekaj ãasa osedlanega staregakonja in kupe gnoja, ki so pred hlevi od nekdaj kuÏilivi‰avsko ozraãje.

»Kdo je tu gospodar?« vpra‰a grofica mrzlo. Priãela jez uzdo nagajati konju, da je pri‰el v ogenj ter plesal skrasno jahaãico po pe‰ãenem tlaku. Ko ga je brez teÏa-ve zopet umirila, vpra‰a ‰e enkrat: »Kdo je tu gospo-dar?«

Stari Jernej ji v prvem strahu ni vedel ãesa odgovori-ti. Njegov tovari‰, ko‰ãeni rjavec, pa je hotel porabiti

Page 157: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

157 

lepo priliko: dvignil je mr‰avo glavo in raztezal mehkenozdrvi proti gosposkemu sorodniku iz Soteske. Ali tani hotel napraviti tega plebejskega znanja, umaknil jeostro ãrtano glavo v stran in samo z vitkim kopitomudaril enkrat ali dvakrat ob tla, kakor bi se pri svoji za-povednici pritoÏeval, da ga je privedla v tako kmetskosose‰ãino. Oni z Vi‰ave premaknil je nato okorne noge,da bi pri‰el bliÏe.

»Ehá!« zarjove starec, »kam sili‰, ko‰ãak? Tu ostanino! Kdo je gospodar, ste vpra‰ali? E, dobro, da ravnoprihaja! Stoj no, polt rjava!«

V tistem hipu stopi Bogomir iz veÏe. Najprej opazisamo osedlanega svojega ‰arca; a ko ugleda tudi grofi-co, spreletelo ga je, kakor bi se sramoval. Nasproti nje-ni aristokratsko poetiãni podobi dozdevalo se mu je tostaro, umazano dvori‰ãe silno prozaiãno. Tisti hip jeopazil prviã, kako neokusna je gnojna luÏa pred hlevomin kako je raztrgana lesena streha po poslopjih. Tudi zi-dovje se mu je videlo sramotno umazano, kakor bi naVi‰avi ne poznali ne apna ne zidarjev. Sramoval se je! Insredi vsega pa ‰e ta suhorebrni konj, po zunanjosti ãis-to onemu enak, na katerega je nekdaj sedal znani vitez‰panjolski.

»Grofica sote‰ka povpra‰uje po vas!« kriãi mu Jernejnaproti. Starec se je odloãno bal te Ïenske in Ïelel je karnajhitreje prepustiti konja gospodarju svojemu.

Page 158: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

158 

»Smo ga Ïe osedlali, rjavca!« poudarja zavedno, »pravkakor ste ukazali!«

Ko mu gospod, ki je bil ob tem ‰e bolj zmeden, niãe-sar ne odgovori, obrne se h konju. »Ehá! Prestopi se, ko-‰ãenjak!« In ko se konju ni hotelo prestopiti, pograbi zobema rokama povodec in ga sku‰a tako po vsej silispraviti z mesta in na mesto, kjer je stal mladi gospodar.Ali konj ni hotel z mesta in, ko ga je starec z vso moãjovlekel, napele so se mu Ïile na suhem vratu in v nekakohorizontalno lego se mu je spravila glava, da je bilo gro-za pogledati nestvorno Ïival. Vmes pa je kriãal stari Jer-nej svoj »eha« in rotil se je, kakor bi se moãno srdil. To-da Ïivinãe se vendar ni hotelo prestopiti in, ko mu jeJemej takisto pri glavi vlekel in vlekel, obraãalo je debe-lo, a motno svoje oko proti gosposkemu sosedu, ãe‰ tudimi, ki smo pri poljskem delu ope‰ali, imamo ãasih svo-je trme!

Vtem se je bil Bogomir s klobukom v roki in s primer-nim poklonom pribliÏal kontesi, katere konj ga je z Ïa-reãimi oãmi ogledoval in nekolikokrat zasopihal protinjemu.

»Vi ste torej tu gospodar?« spregovori trdo grofica. Zvisokega sedeÏa svojega mu je premerila osebo od gla-ve do tal in potem od tal do glave.

Zardel je, ko ji je odgovoril: »Sem, in ime mi je Bogo-mir Lesovéj!«

Page 159: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

159 

»A jaz sem hãi grofa iz Soteske!« dejala je nato onaskoraj ironiãno ter nagnila glavo, toda prav malo.

Bogomir se globoko prikloni. Iz njegovih pogledov jemorala sklepati, da je radoveden, ãesa tu i‰ãe hãi grofasote‰kega.

»K opravku torej!« spregovori ponosno jahaãica. »Visekate danes na Logu, kjer mejite ob na‰o zemljo, to jeob zemljo, ki je mojega oãeta last, ekscelence grofa An-tona v Soteski!«

»Res! In ravno sem hotel iti na mesto, da bi mi kajmladega lesa ne posekali!«

»Meja, seve, vas ni mnogo skrbela!« odgovorila je trp-ko.

Tu je menil stari Jernej, da je napoãila doba njegova.Vsili se brez omahovanja v razgovor.

»Meja je tam,« priãne poãasi, »tako vidna, da jo do-bim, ãe sem slep in ponoãi. Tu pri Loãni‰karjevi mlaki jetista stara smreka, ki se ji lubje lu‰ãi, ker so ji zaÏgalismolo. Posu‰ila se bo, ta je gotova! Od te smreke pa ka-kor nit dalje do robovja, ki je z mahom obra‰ãeno. Natem robovju je umrl onega leta stari ovãar, tisti TrÏaãanLuka. Îganja se je bil napil ãez mero in to se je vnelo vnjem. Drugo jutro smo mrtvega dobili v gozdu in z gla-vo je slonel na tistem robu. Od roba dalje pa za dva vatlav krivino in potem zopet kakor nit ravno proti severudalje! Moj Bog, meja je oãita, vsak otrok jo pozna! Seve,

Page 160: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

160 

kdor je videti noãe, ta je ne vidi! In gra‰ãinski ste tamzrneraj radi uhajali ãez njo, da ste dosegli kak hrastiãek,ki je rasel na na‰em! Taka je! Hvaljen bodi Bog!«

Starec se je v tem govoru zelo razvnel in opazil ni,kako mu je gospodar dajal znamenja, naj utihne. Popi-sati pa se ne da, kako se je spreminjal aristokratski obrazmladi kontesi: satiriãnost, zaniãevanje in Bog ve kaj vseenakega izraÏevalo se je med govorico starega sluÏabni-ka na tem obrazu.

Spregovorila je z zveneãim smehom: »Pri vas, gospodLesar, videti je, da so va‰i hlapci va‰i gospodarji.« Mali-ciozno je nagla‰ala besedico »va‰i«. —

»Lesovéj! Lesovéj! Kontesa, ali odpustite staremuzvestemu sluÏabniku, ki je Ïe vse dni Ïivljenja svojegapri tej hi‰i!«

Bil je moãno v zadregi. Grofica obrne konja: »Ako vasje volja, pojdiva na mesto! Sami se boste prepriãali, kjeje pravica. Drugega ne zahtevamo nego pravico samo.«

Z biãem zadene stegno svojemu konju; le-ta se spustitakoj v lahen tek. Zapustila je dvori‰ãe, ne da bi ãakalaBogomirovega odgovora. Temu ni ostajalo drugega,nego splezati v sedlo. Pri tem mu je pomagal Jernej ingodrnjal:

»E, mnogo so nam pokradli gra‰ãinski in ‰e veã binam bili, da nisem pazil kakor postojna na tisto mejo.

Page 161: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

161 

Îe grofov oãe je silil na na‰e. Taka je! âemu bi se veãgovorilo!«

»Za boÏjo voljo, molãite vendar!« vzdihne Bogomir,sedeã na svojem konju. Le-ta se sprva niti premakniti nihotel. Brskal je z nogami, nekaj kratov na mestu zaple-sal naokrog ter sku‰al zadnji del teÏkega svojega telesadvigniti v zrak. Ko ni vse niã pomagalo, vdalo se je konã-no Ïivinãe in s sme‰nimi skoki odrinilo z dvori‰ãa. Tu jeostal starec na mestu in gledal za njim.

Z velo roko si pogladi sivo glavo in reãe bolestno:»Danes bo pa ‰la meja in nekaj seÏnjev vi‰avske zemljez njo! Dobre in po‰tene vi‰avske zemlje! In ãe bo hote-la deset tisoã kubikov hrastovega lesa, dal jih ji bo! Dal,ker je mlada! Hvaljen bodi Bog!«

Onadva sta nekaj ãasa molãe jezdarila po gozdni poti:grofica naprej, Bogomir pa nekoliko korakov zadaj. Pri-liko je imel opazovati vitko njeno telo, ki je z nepopisnogracioznostjo tiãalo ter se gibalo v sedlu. Z gracioznost-jo pa se je druÏil plemenita‰ki ponos, ki je svojstvo samoporojenim plemenitnikom. Vsa njena podoba je dihalamrzlo lepoto, katera je mlademu spremljevalcu v hipuzmedla vse misli, da je pozabil na komiãni poloÏaj, v ka-terem se je brez dvojbe nahajal. Bil je jezdec, a ne pre-izvrsten, in ãasih se je v resnici videlo, kakor bi hotelpoiskati pot s sedla navzdol. Pri tem je delal stari konjneprijetne skoke, da je Bogomir zdaj in zdaj Ïe hotel

Page 162: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

162 

pograbiti sedlo, da bi se vzdrÏal v vi‰ini in da bi ne pa-del na pot, kjer so se kazale luÏe in ãrno blato. Njen konjpa je premikal elastiãne svoje ude kakor srna pogorskain kontesa je sedela na njem varno in zavestno, kakor bina noben naãin s sedla uiti ne mogla. Bilo je veliko nas-protje med njo in njim in samo se je vrivalo v oãi to nas-protje! Ali na‰ Bogomir ni niãesar opazil, tudi ne, kakose je nekolikokrat ozrla po njem in konju njegovem terle steÏka zadrÏevala smeh, ki ji je silil na kipeãe lice.

»Vi ste Ïe dalj ãasa tu, gospod Lesar?« vpra‰ala je na-posled.

Mimogrede je usekala z biãem po grmu, da je zafrfo-talo zeleno listje na vse strani.

»Lesovéj, kontesa, Lesovéj!« popravlja Bogomir po-niÏno.

Ravno tedaj sta morala prekoraãiti veliko luÏo. Ker joje grofice konj premeril z mogoãnim skokom, storil jeosedlani rjavec prav tako, Bogomir pa se je le s teÏavoobdrÏal v sedlu.

»Glejte, da ne padete!« de grofica s prav odloãno iro-nijo. »Sicer pa Bog izgovarjaj tatarska va‰a imena. Menise vselej jezik zapleta, ãe mi morajo med zobe! Odpus-titi mi morate torej, ãe se mi pri va‰em imenu ne godidrugaãe; saj vas do danes niti poznala nisem!«

Razsrdil se je nekoliko.

Page 163: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

163 

»Ekscelenca grof Anton Babo,« spregovoril je pikro,»pri‰teva se glavnim stebrom slovanstva v tej pokrajini!Na‰a imena ne smela bi v njegovem dvorcu …«

Ni mu pustila, da bi bil dogovoril.»A!« dejala je ter z biãem zopet udarila po grmu. »Vi

hoãete na to polje! Midva sicer nisva poklicana, soditi opolitiãnem delovanju mojega oãeta. Ali kolikor poznamekscelenco, je v prvi vrsti katolik, v drugi vrsti pa grof intajni svetnik Njegovega Veliãanstva. Kar je ‰e potem, jele zato, ker je katolik in grof! Slovanstvo pa nima pri temniãesar opraviti. Upam, da me umejete, gosod Lesovéj!«

Zdaj je njegovo ime izgovorila Ïe pravilno.»Vi ste brez dvoma demokrat?«Z roko je potegnila uzdo, da je konj obstal. Obrnila se

je k njemu in temno njeno oko se je uprlo vanj, kakor biga hotela pozvati na boj.

»Demokrat? V tem pomenu, da smo vsi enaki na sve-tu in pred Bogom, sem paã demokrat!«

Srãno in brez bojazni se je upal pogledati ji v srpooko.

»To sem vedela takoj!«Korakoma odjezdi dalje. »To sem vedela takoj! Va‰a

krivda ni, ker ste ravno otrok stoletja svojega. Vzgojana‰ih ãasov je taka, povr‰na, brez jedra, bi dejala! Od-kar imamo francoski upor, ubijajo posebno vneti prero-ki zbegani mladini v glavo tiste grozne nazore, ki sta jih

Page 164: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

164 

tedaj porodila strah in umor ter jih krstila s sveto kra-ljevo krvjo. In zato dobivajo ‰e plaão od na‰e dobrovolj-ne drÏave ti krivi preroki! Vzgojenci pa so potem vsi de-mokrati in nalogo svojega Ïivljenja vidijo v tem, da za-vidajo nas aristokrate in da nas v mislih moré in pokla-dajo pod giljotino!«

Tu se ji predrzen Bogomir od strani nasprotovati: »Pomojem mnenju, grofica, stvari in razmere niso takogrozne, kakor jih vi opazujete s svojega stali‰ãa, odpus-tite, da dostavim: s svojega subjektivnega stali‰ãa!«

»Ne tako grozne,« odgovori srdito ona, »‰e groznej‰eso, ãastiti moj gospod Lesovéj, ‰e groznej‰e, kakor pra-vim! No —« in zopet obstane s konjem in zopet obrneproti njemu srpo svoje oko — »pa recite sam mi in trdi-te, ãe si upate, da niste v sredi svojega demokratiãnegasrca uverjeni, da je plemstvo silno nepotrebna, sme‰nain kriviãna institucija in Ïalosten ostanek tistih tujihãasov, ko so ‰e surovi klativitezi gospodarili vrhu hol-mov, kjer ‰e dandanes priãujejo o njih podrte, stare zi-dine!«

Vsak bo rad pripoznal, da je bilo to vpra‰anje koãlji-vo in da se je mladi moÏ nahajal v stiskah, katere je tem-bolj obãutil, ker je tedaj Ïe obãudoval, v vsakem oziruobãudoval krasno svojo nasprotnico. Notranjega uver-jenja Ïarovitost ji je plapolala po obrazu, da je vsa nje-na podoba sprejela nekako vzorno lepoto, ki je Bogomi-

Page 165: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

165 

ra popolnoma omamila. Ni ji vedel odgovoriti, zatorejse je ‰e bolj razvnela in ‰e enkrat vpra‰ala: »Pa trdite, ãesi upate!« Posamezne besede so ji tako rekoã sikale iz-med zob, da so se komaj ãule.

»Sme‰na, kriviãna, nepotrebna institucija, grofica,«odgovori Bogomir na to, »tega bi nikdar trditi ne hotel!Piramide egipãanske, ki se na meji pu‰ãave dvigajo protivedno jasnemu nebu, ki pa jih je nekdaj sezidal tlaãen intrpeã rod, kdo bi trdil, da so sme‰ne, nepotrebne! Ve-liãastni ostanki so starodavnih ãasov! In svete na‰e ba-zilike in stolpi boÏjih hramov, kdaj so se Ïe sezidali! Alikdo bi dejal, da so nepotrebni ostanki srednjega veka!Veliãastni spomeniki so, ki ‰e zdaj navdu‰ujejo ãlove‰kirod! Nikdar bi torej ne trdil, da je plemstvo sme‰na in-stitucija! Naravno pa je, da zdaj, ko je omika svojina vse-mu rodu, ne more imeti tistih vplivov kakor nekdaj, koso se plemiãi po omiki razlikovali in odlikovali od dru-gih stanov!«

»Va‰e mnenje je zatorej« — in tu zopet poÏene konja»da je tako imenovani olikani in omikani kmet iste vred-nosti in cene kakor grof, ãigar predniki so v kriÏarskihvojskah s svojo krvjo pojili Palestine pekoãe ravnine!«

»V istini ne vidim bistvenega razloãka!«»Ha! Vi govorite za olikanega kmeta. Za Boga, pusti-

te me v miru s kmetom in njega omiko! Kar ste priãeliomiko nositi med kmete, spremenil se je rod in je hu-

Page 166: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

166 

dobnej‰i, pregre‰nej‰i. Samo po tuji lasti hlepi, in da ni-smo pazili, odnesli so nam Ïe davno polovico sote‰kegra‰ãine. Moj oãe, grof Anton, ve o tem mnogo pripove-dovati, ãastiti moj gospod Lesovéj! V Soteski pod gra-‰ãino ob peãini smo imeli nekdaj star trs. S ‰irokim svo-jim vejevjem se je raztezal po skalinah navzgor in protijeseni je vse viselo modrega grozdja na njem. Zasadil gaje bil grof Abdon Maksimilijan slavnega spomina! Ko gaje nekdaj sam cesar poãastil z obiskom svojim (AbdonMaksimilijan je bil vpliven, zelo vpliven moÏ na dvoru!),utrgal je z veliãastno svojo roko grozd s tega trsa. V ved-ni spomin so ga imenovali potem cesarski trs. Grof An-ton pripoveduje, da je tedaj, v tistih groznih ãasih, kosmo ‰e imeli tlako (prosim vas, nikar ne omedlite pri tejbesedi!), leto za letom dozoreval sad na starem tem pri-jatelju na‰e stare obitelji. In pili so vino njegovo v spo-min tistega dne, ko je bival prevzvi‰eni cesar pod stre-ho sote‰ko! In pili so ga samo v dneh velikih praznikov!A potem, ko so odpravili tlako, pokradli so takoj prvoleto polovico grozdja cesarskega trsa, drugo leto pa soga Ïe do jagode obrali! In tako vsako leto pozneje. Lan-sko zimo pa, ko je vladal hud mraz, posekali so ga v noãiin odnesli, da so v peãi kurili z njim!«

Bogomiru se je nehote vsilil smeh na lice.Opazila je to kontesa in dejala: »Vi, gospod Lesovéj,

boste paã trdili: to je malenkost! A reãem vam, to je po-

Page 167: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

167 

menljivo, zelo pomenljivo za ãase, v katerih Ïivimo! Ta-ko je povsod, v gozdu, na polju in v gorici. Niti praprotv logu niti klas na polju niti grozd na trsu ni varen, da biga ne odnesla tuja roka! Oãe moj, grof Anton, je preme-hak, zato pa ãuvam jaz, da se ne ugonobi last obiteljina‰e. Zato sva danes tu, ker tudi vi, gospod Lesovéj, po-segli ste (in upam, da nevede!) po na‰i zemlji, katerobraniti je sveta moja dolÏnost. Vendar, ãemu dalje govo-riti, saj se s svojimi nazori itak nikdar strinjala ne bova!Sicer sva pa na mestu!«

Res, dospela sta na prostor, kjer so vi‰avski delavci Ïebili posekali nekoliko hrastov. Na tleh so leÏali ti starivelikani, in po zelenem vejevju so klestili s sekirami, daso iveri letele naokrog. Peli in ÏviÏgali so in niti v deluniso ponehali teÏaki, ugledav‰i gospico. Vedeli so, da boprepir zavoljo meje. S svojim prepriãanjem so stali nastrani gospodarja svojega; zato se jim ni videlo potreb-no, ponehati v delu zavoljo te Ïenske, katere tako ni lju-bil nikdo, ‰e druÏina v Soteski ne!

Kontesa je obstala na mali vi‰ini, od koder so se videlaposekana drevesa in tudi mesta, kjer so stala prej. Hipo-ma (da Bogomir niti opaziti ni mogel, kje ga je vzela)prikazal se ji je obris iz katastra v neÏni roãici; na vratusvojega konja ga je razprostrla ter z roÏnatim prstompriãela kazati mejno ãrto.

Page 168: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

168 

»Zdaj vidite sami!« spregovorila je zmagonosno. »Tiposekani hrasti so stali v ravni vrsti!«

»Res je, grofica!«»A tu na obrisu je mejna ãrta kriva, saj vidite! To je

mesto, kjer stojiva, in to je mejna ãrta! In ta je odloãnokriva! Saj vidite!«

»Res je, grofica!«»Saj vidite, da so posekani hrasti stali na sote‰ki zem-

lji?«»Res je, grofica!«»Torej pripoznate krivdo svojo?«Bogomir ni videl niãesar negoli beli prstek, s katerim

je plula po papirju! Ali skesano je pritrdil: »Res je, gro-fica!«

»Dobro! Ravno prav, da prihaja oãe moj, grof Anton!Z njim lahko uredite vse! Zna se, da hrasti ne smejo va‰iostati!«

Po gozdni poti je prijezdila tedaj dolga, ko‰ãena ose-ba grofa Antona. Nekoliko zaãuden je bil, opaziv‰i hãerv druÏbi tujega ãloveka. Kontesa mu je takoj razloÏilastvar ter mu z veliko slovesnostjo predstavila mladegasoseda. Potem pa ju zapusti, ãe‰ da zdaj lahko sama vseopravita.

Ko je oddirjala in se skrila v zeleni gozd, spregovorigrof Anton skoraj ‰aljivo: »Torej ste res voljni hãeri moji

Page 169: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

169 

na ljubo pripoznati mejo, kakor vam jo je ravnokar iz-kazala? Ped zemlje je in nekoliko ubogih hrastov!«

»âemu ne?« odgovori Bogomir lahkodu‰no.»Hraste prodajva in tisti denar dobi cerkev v Rakov-

cu, ãe vam je prav tako, gospod Lesovéj!«»âisto, kakor Ïelite, ekscelenca!«»Vidim, da ste mehak sosed in da je z vami lahko iz-

hajati! Ali zdaj je ‰e nekaj!«Bil je malo v zadregi.»Kontesa mi bo tiãala ves mesec na vratu, ãe z vami

ne sklenem kaj — pismenega.«»Vse podpi‰em …«»Veste kaj, gospod Lesovéj. Soteska ni daleã od tod.

Pojdiva tja in podpi‰iva kaj povr‰nega, da bom potemmetal pesek v oãi hãeri svoji. Bodite uverjeni, da mi dovse stvari ni prav niã. A kontesa mi drugaãe ne damiru!«

»Kakor ukazujete, ekscelenca!«

Page 170: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

170 

OSEMNAJSTO POGLAVJE

Evo izbe, gdje mikano zvijezda tajna

rasvijetila du‰uNje ljepota sjajna.

Stanko Vraz

Nekoliko streljajev pod Ïelezni‰ko postajo Grãavo,o kateri se je govorilo v prvem poglavju, dviguje

se na strmi peãini Sote‰ki grad. Globoko pod njim se vijenam znana Rakov‰ka dolina in modra reka po njej. Odnekdanjega starega grada ostal je samo ‰irok stolp, tiãeãtik prepada. Gledal je ta stolp paã ‰e tiste ãase, ko sospodaj v dolu tur‰ke ãete napajale svoje konje v zelenivodi, in ãul je tudi obilokrat razljuãenih Osmanov rjo-venje, ki so brezuspe‰no naskakovali skalino, kjer soimeli varno zavetje spoznavalci svete vere! Historiãne-ga pomena je to seli‰ãe sote‰kih grofov. V starem stol-pu kaÏejo ti ‰e zdaj sobo, v kateri je spal nesreãni Kaci-janar, in pripoveduje se tudi, da se je tu nekaj ãasa skri-val sloveã slovenski reformator. Uãakal in prebil je tastolp stotere nesreãne usode slovenskega rodu. Ni ãudotorej, da se mu jeklenih ãasov jekleni zob pozna na vseh

Page 171: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

171 

oglih. V zidu so se napravile razpoke ‰iroke in dolge; vnjih pa gnezdijo vrabiãi, in od njihovih gnezd visi staraumazana slama po stari, nesnaÏni steni navzdol.

Na omenjeni stolp se naslanja novi, v ãetveroogelni-ku zidani grad, s prostornim dvori‰ãem, visokimi soba-mi in z zraãnimi mostovÏi.

Tu sem je pripeljal grof Anton svojega soseda tistojutro. Pred grajskimi levi, ki tiãé skriti v gozdu, oddalasta konja ter pe‰ korakala potem med vrtovi proti gra-‰ãini. Stopiv‰emu na dvori‰ãe, zdelo se je Bogomiru, ka-kor bi Ïive du‰e ne bilo v poslopju: vladala je znanasmrtna tihota, katera navadno vlada po aristokratskihdvorcih. Od nekod je pridrl ãrn pes in skakal okrog gro-fa, a ni si upal zalajati, da ne bi motil splo‰nega miru.Grajski oskrbnik se odlu‰ãi nekje pri steni ter prihiti ssklonjenim telesom. Zgoraj na mostovÏu pa zapojezvon, v znamenje, da je hi‰ni gospodar prestopil praggradu svojega.

Vstopijo v pisarno pri oskrbniku. Tu se je napravilopismo, kratko in povr‰no, katero sta grof in Bogomirslovesno podpisala. Po konãanem tem opravku se je ho-tel Bogomir posloviti; ali grof Anton ga je povabil, da bistopil z njim v gorenje prostore. Bogomir se izgovarja ssvojo slabo obleko. Oni pa je odgovoril z veliko ljubez-nivostjo:

Page 172: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

172 

»Kaj hoãete! Saj smo na kmetih! In pri kontesi se bo-ste vendar poslovili!«

Vdati se je moral. Po ‰irokih stopnicah odkorakatanavzgor po mehki pogrinjaãi, da se ni ãul korak. Ves ãasje govoril grof priljudno; povpra‰eval ga je posebnovestno, ãe ima obilo divjaãine po vi‰avskih logeh in ãe jekaj prida prepelic ali jerebic. Moãno se zaãudi, zaãuv‰i,da Bogomir niti lovec ni in da nikdar pu‰ke v roke nevzame. Na hodniku pride jima kontesa Lina naproti. âeje bila poprej na konju videti ponosna in nekako nedo-segljiva, videla se je pa zdaj Bogomiru milej‰a, ker je no-sila domaão, kraj‰o obleko.

»Kako je kneginji?« vpra‰a grof skrbno.»Nisem ‰e bila pri nji, kar sem pri‰la iz gozda!«Takoj se obrne grof k Bogomiru in reãe z vaÏnim in

pomenljivim glasom: »Seznaniti vas hoãem z materjorajnke svoje grofice, s kneginjo Teansko. Radostilo jo bo,videti vas!«

Bogomir se globoko prikloni. Grof je govoril tako, dase je moralo ãuti iz nagla‰anja njegovih besed, da hoãemlademu znancu skazati visoko ãast. In res je bila vsagrofovska obitelj uverjena, da je kneginja Teanska naj-veãji zaklad nje hi‰e!

StreÏaj jim odpre vrata v sonãnato sobo. Skozi ‰irokaokna se je videlo daleã po zeleni ravnini in ob straneh navinske gorice, nad katerimi je tedaj vrela poletna vroãi-

Page 173: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

173 

na. V tej sobi, tik okna je sedela na mehki blazini stara,siva Ïenica. Prvi hip, takoj pri vstopu, Bogomir niti nje-ne glave opaziti ni mogel: ti‰ãala se ji je globoko medramama, skrita med ãipkami. To je bila kneginja Tean-ska!

Kontesa Lina je takoj hitela proti oknu in Bogomir seje ãudil, kako hitro so se ji raztopile ostre ãrte po obra-zu in kaka ljubezen ji je zaÏarela v oãeh! Pred starko seje zgrudila na kolena in z nekako sveto strastjo je pritis-kala vele in rjave njene roke na cvetoãa svoja usta. Skr-beãe je povpra‰evala, kako je danes kneginji, ãe ji sonã-na vroãina ne ‰koduje, ãe so ji vestno stregli in ãe kajzaukazuje.

Kneginja se je dobrovoljno zasmejala, poloÏila rokona dekletovo glavo ter spregovorila: »Hi, hi, golobicadraga, kaj naj mi je? Kaj naj mi je? Glej, tu pri oknuimam sonãnato ravan in vinske gorice. Moj Bog, da jihv sivi svoji starosti ‰e smem gledati, to je najveãja dobro-ta! Moj Bog, ãesa naj si ‰e Ïelim? In vidi‰, ravno prej semi je dozdevalo, da gledam visoko v modrem zraku sivoptico, ki se je mogoãno zibala nad sonãnatimi polji, mo-goãno in ponosno! Pa sem si dejala, taki smo bili, ne-kdaj, v mladosti hi, hi! Tedaj smo razprostirali peruti,kakor bi Boga ne bilo nad nami. Kakor sokol v sivemzraku! Ali gospod Bog po‰lje strelo svojo in razdrobi muperuti z njo, da o‰abna ptica strmoglavi potem v silni

Page 174: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

174 

prepad! Tako je z nami! Gospod Bog nas udari in pote-m je konec ponosnemu povzdiganju!«

Videla je, kako je silila dekletu solza v oko; tudi star-ki sami je prihitela debela kaplja na lice.

»âemu bi jokali, srce moje! Saj mi je ‰e dano gledativ zorno ravnino in, kar je ‰e mileje, gledati v zornej‰etvoje oko, ljuba, draga moja!«

Med solzami sta se smejali.»Meni se je zdelo,« spregovori kneginja potem, »da je

nekdo pri‰el s tabo. Kdo je to, otroãiãek moj? V sobi nevidim tako dobro kakor tedaj, ãe zrem na planine, podjasno nebo!«

»Jaz sem,« odgovori grof Anton, pristopiv‰i k oknu,»in pripeljal sem ti mladega soseda, svojega prijatelja,gospoda Lesovéja z Vi‰ave!«

»Lesovéj? Lesovéj!« in kneginja se Ïivo obrne k Bogo-miru, ki je bil z grofom pristopil, »ãakajte no, ãakajte no,kje sem Ïe ãula to ime! Bog, pomagaj mi vendar! Pot Ïiv-ljenja mojega je Ïe tako dolga, da so mi njeni priãetkizaviti v gosto meglo. Koliko sem jih sreãala popotnikovna tej dolgi poti, prehiteli so me in pred mano dospeli vgroba zavetje, a jaz sem pozabila njihovih imen! Leso-véj! To je krasno, da me obi‰ãete, ki sem stara in vsejzemlji v breme, hi, hi!«

Bogomir ji poljubi roko.

Page 175: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

175 

»Lesovéj,« priãne kneginja zopet, »to ime sem Ïeãula, ali sam sveti Odre‰enik vedi, kje?«

»Na Vi‰avi je gospodar, mama!« dostavi grof Anton.»Na Vi‰avi! Zdaj vem vse, hvalo Bogu, zdaj vem vse!

Ali ãasih smo rekli tistemu kraju: na NiÏavi! To je bilotedaj, ljubi otroãiãki moji, ko vas ‰e na svetu ni bilo. NaNiÏavi ste torej? Sveta pomagalka, ãesa ãlovek uãaka!Tam je bilo ãasih jezerce, ki je zamrznilo v zimi, da smose brez skrbi drsali po svetli vr‰ini. Kje so ãasi! Ali je ‰eta tolmun tam doli, sredi kostanjevega lesa? Ali je to vse‰e tako kakor nekdaj?«

»Vse ‰e tako, svetlost!« odgovori Bogomir.»Nekdaj v trdi zimi nas je povabil grof Lenart, oãe

tvoj, dragi mi Anton, semkaj v Sotesko. Pri‰lo nas je ka-kor prepelic, ãe se spomladi vraãajo z juga. Hrupno Ïiv-ljenje se je priãelo v gradu in nekaj tednov ni preneha-lo. A ti, ljubi Anton moj, bil si tedaj ‰e otrok in VelikiNapoleon se je bil ravno vsilil na prestol francoski. Tu vSoteski pa smo Ïiveli radostno in na ledu niÏavskega tol-muna smo imeli svoja zbirali‰ãa. Torej je to ‰e vse takokakor nekdaj?«

»Vse, svetlost! Samo ljudje so pomrli!«»Drugi rod je nastopil! Kaj je naravneje nego to? Rod

ãlove‰ki je kakor list na veji. Veja ostane, list pa odpadev jeseni!«

Page 176: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

176 

Gledala je nekaj ãasa pri oknu v globoko ravan in pre-mi‰ljevala.

»Tisto zimo,« oglasila se je zopet, »zahajal je v na‰odruÏbo mlad ãlovek, skoraj ‰e otrok in v letih, ko se ‰eniãesar ne ve o resnosti Ïivljenja. Sin je bil gospodarja naNiÏavi; rdeãih, cvetoãih licje bil in v na‰o druÏbo je pri-‰el kakor list s pogorske trepetlike, ãe ga je sapa zanes-la v gosposki, po francoski ‰egi ostriÏen vrt! GospodGregor smo mu rekli in radi smo ga imeli, dasi nam nibil vrstan po rodu. Ali sem vam Ïe pravila, kako sva seposlovila z gospodom Gregorjem tisto zimo?«

»Ne ‰e!« oglasita se grof in kontesa. »Povej nam, ma-ma!«

»Naj bo, naj bo, ker ravno govorimo o NiÏavi! Ko smose odpravljali zapustiti gostoljubni dvor grofa Lenarta,pri‰el je tudi gospod Gregor, da bi se poslovil pri nas.Sreãala sva se na stopnicah. ,Pri‰el sem, da se poslovim,kontesa,’ spregovoril je mehko in po vsem obrazu se muje razlil rdeãi Ïar. ,Bog vas obvaruj sreãnega, gospodGregor!’ odgovorila sem ter mu podala roko. ,Tu semvam, kontesa, nekaj prinesel!’ In ‰e bolj ga je oblilardeãica. Pazno se je ozrl na vse strani. Nikogar ni biloãuti. Nekje iz obleke je vzel v bel papir skrbno zavit rdeãcvet. Kje ga je dobil v zimi, ne vem. Ponudil mi ga je invzdihnil: ,Morda se boste ãasih spominjali mene!’ Vze-la sem ga; obledel mu je bil obraz, da se mi je zelo zelo

Page 177: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

177 

smilil. âudna bolest mi je pre‰inila du‰o. ,Ali se ne bo-ste poslovili od drugih?’ vpra‰ala sem tesno. ,âemutudi?’ odgovoril je lahno, ,ãe mi vi, kontesa, podaste ‰eenkrat roko, potem je vse dobro!’ — ,Z Bogom, gospodGregor!’ Zopet se je pazno ozrl na vse strani in mi po-tem vroãe poljubil roko, da se mi je popolnoma zmed-la mlada glavica. ,Z Bogom, kontesa, ãemu naj se po-slavljam pri drugih? Morda se boste ãasih spominjalimene!’ — ·e zdaj ga vidim, kako je s solznimi oãmi po-ãasi odhajal po stopnicah navzdol. Spodaj pri izhodu seje obrnil ‰e enkrat za mano; jaz pa sem v tistem hipupritisnila rdeãi cvet na ustne in pri srcu mi je bilo takobridko, da bi se bila najraj‰i zjokala. ,Hvala kontesa!’dejal je ‰e, potem pa mi je za vedno izginil iz pogleda.Moj Bog, bili smo ‰e vsi otroci in gospod Gregor je imelmorda komaj osemnajst let; ali nosil se je, kakor ste vi-deli, resno in mo‰ko. Îe tedaj je vedel, da loãijo najuvisoke, neprestopne strene. Prosil je samo, da bi se gamorda spominjala ãasih. Pa sem ga hitro pozabila! Vidi-te, gospod Lesovéj, to je bila prva ljubezen moja, hi, hi!«

Pristavila je ‰e: »Bog ve, ãe ‰e Ïivi gospod Gregor? Nimogoãe skoraj! Nikdar nisem ãula pozneje o njem.Morda ste ga poznali?«

»Po va‰ih besedah, svetlost, sodim, da je bil to starioãe moj Gregor Lesovéj, ki je bil sin Huberta Lesovéja.

Page 178: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

178 

Le-ta pa je v tistih ãasih gospodaril na NiÏavi. Dolgo jetega, kar je umrl Gregor Lesovéj!«

»Vidite,« odgovori kneginja Ïivahno, »saj sem vede-la, da sem Ïe ãula nekdaj va‰e ime, Lesovéj, da, GregorLesovéj! Torej je tudi mrtev? Seve, seve, od tedaj je zdajveã nego pol stoletja in v zemljo moramo vsi! Ali to vasdolgoãasi, otroãiãki, to vas dolgoãasi! Umejete li peti,gospod Lesovéj?«

»Za silo.«»To je krasno, to je krasno!« razradosti se kneginja.

»Pri nas v Ogrski poje ljudstvo svoje pesmi, ki ti ãrviãi-jo du‰o, ãe jih ãuje‰ v veãernem mraku. Ali va‰e ljudstvotu okrog kaj poje?«

»Poje, svetlost!«»Kako? Ali nem‰ki?«»Slovenski.«»Kaj je to?«»Jezik, ki ga rod tu govori.«»Moj Bog, ali to ljudsvo tudi govori jezik svoj!«Kontesa, ki je od strani z veliko radostjo opazovala,

kako je kneginja zgovorna z novim gostom, oglasila seje tedaj: »Gospod Lesovéj, tu imate ‰e tesnej‰e stali‰ãekakor meni nasproti! Le dalje ga spra‰uj, mama!«

»Bi vas li utrudilo, ãe mi zapojete narodno pesem, tupri vas v navadi? Moãno sem radovedna!«

Page 179: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

179 

Pri tem mu je kneginja posegla po roki, da bi pro‰njosvojo s tem ‰e bolj podprla. Skoraj se je hotel braniti;prosil je tudi grof Anton in, ko je konãno ‰e kontesa ob-ljubila, da ga hoãe spremljati na klavirju, ostajalo ni mudrugega nego vdati se. Grofica je hitela h klavirju ter pri-ãela prebirati ga, da so strune mogoãno zapele. Bogomirje pel s tresoãim glasom in nikakor ne pravilno. Zapel jeo »Zagorskih zvonovih«, znano melodijo, ki je navzlicpreprostosti svoji podobna Ïarku krvi, kipeãemu iz umi-rajoãega srca! Radovedno je poslu‰ala kneginja. Ko jekonãal, dajala mu je pohvalo aristokratska druÏba inkneginja sama mu je gorko stiskala roko. Zopet so sed-li k oknu tik kneginje.

»âudno,« spregovorila je le-ta, »da se povsod po ‰irnizemlji v ljudskih napevih izraÏa globoka Ïalost. âe jihposlu‰a‰, zdi se ti, kakor bi ãul peruti veãne smrti, s ka-terimi veje neprestano nad ãlove‰kimi rodovi!«

»Kdo bo vedno o smrti govoril!« oglasi se grof Anton.»Povej nam ‰e kaj, kako je bilo nekdaj, mama!«

»Res, res, povej nam ‰e kaj,« dostavi grofica. »Sajima‰ pri gospodu Lesovéju ‰e nekaj dolga, ker je ravno-kar ustregel Ïelji tvoji!«

»Kaj vam hoãem povedati?« vpra‰a kneginja, »spo-min moj je knjiga, v kateri je ljubi Bog vse preãrtal, vseizbrisal!«

Page 180: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

180 

»Povej nam kaj o vojvodinji Korneliji Amaliji!« prosikontesa.

»O Korneliji Amaliji!« Takoj se je starki razjasnilobraz. »Ali vam ‰e nisem pravila o Korneliji Amaliji?«

»Ne ‰e, vsaj vsega nama ‰e nisi povedala!« oglasita segrof in njegova hãi. Dasi sta Ïe vse obilokrat ãula, ven-dar nista hotela kneginji kaliti veselja, ki je s spomini naãase pretekle, kakor je pri starih ljudeh navada, rada sisladila pikro sedanjost sive starosti

»Torej vam ‰e nisem pravila o njej!« zaãudi se knegi-nja. »Poslu‰ajte torej, da boste vedeli, kako posvetniblesk in posvetna moã ne daje sreãe, ki je dar vesoljne-ga Boga! Po milosti veliãastnega, zdaj v Bogu poãiva-joãega Friderika Avgusta sem bila poklicana na dvor kcesarski visokosti vojvodinji Korneliji Amaliji blagegaspomina. Vzorno bitje je bila ta hãi visokega vladarja; vprsih pa je nosila vroãe srce, ki ji je pozneje rodilo toli-ko gorja! S preãudno ljubeznijo sem se je oklenila; aliona me je tudi ljubila, in v trenutkih, ko ni ãulo drugoãlove‰ko uho, osreãila me je z dovoljenjem, da sem josmela tikati kakor prijateljico. Moj Bog, kaj takega smese pripovedovati zdaj, ko so davno Ïe vsi pomrli, ki so zmano gledali tiste dni!«

Nekaj ãasa je molãala. Potem pa je pozabila na druÏ-bo in sama v sebi je zaãela govoriti: »Mrtvo je njegovoveliãanstvo, Friderik Avgust; mrtva cesarica mati Leono-

Page 181: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

181 

ra in mrtva si tudi ti, Kornelija Amalija! Nad zvezdamikraljuje‰ zdaj in se ozira‰ na revno zemljo, kjer si mora-la, dasi si se rodila med najvi‰jimi, pretoãiti toliko solz,prenositi toliko srce moreãih bolesti!«

Predramila se je zopet. »O ãem sem vam Ïe pravila,preljubi otroãiãi?« vpra‰ala je mehko.

»O vojvodinji Korneliji Amaliji!« odgovori kontesarahlo.

»Res je, o Korneliji Amaliji. Pa je bila tudi preãudnekrasote. In da se je porodila v kmetski koãi, poiskati bijo bili morali ter posaditi na prestol kraljevi! Njegovoveliãanstvo Friderik Avgust je z Ïelezno pestjo tiste ãasepokoril svoj dvor; preganjal je lahkoÏivnost, zapravlji-vost, in ves dvor je moral v cerkev hoditi kakor bratje vkapucinskem samostanu. Bog ga blagoslovi, FriderikaAvgusta, praviãen in poboÏen vzgled je bil podloÏnikomsvojim! âe je bil jezen, tresli so se pred njim visokorojeniotroci njegovi; bil je praviãen, ali oster vladar! Tiste dnise je vpeljal pri dvoru sin visokega dostojanstvenika,knez Aleksander Teanski. Îivel ni v redu in s tolpo ‰u-meãih prijateljev je spravil obilokrat cesarske oblasti ingosposke v velike stiske, ker niso smele vsega prezreti.Na dvoru je bil priljubljen, ker se je vedel nositi kakorjagnje in ker je redno dohajal k sluÏbi boÏji! Trdilo se je,da je najkrasnej‰i moÏ v vsej Evropi. Vsekako pa je bilãlovek predrznega, silno predrznega znaãaja in, ker se je

Page 182: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

182 

pregre‰il proti milosti boÏji, moral je potem vse dni Ïiv-ljenja svojega piti grenki kelih gorjupe pokore! Kmalu sosikali jeziki, da se knez Aleksander ni bal dvigniti po-gleda ‰e celo do njene visokosti, preblaÏene KornelijeAmalije!

V Hellbronnu je imela vojvodinja Kornelija Amalijasvoje letovi‰ãe tisto poletje. Osamljen, pozabljen cesar-ski gradiã je to, sredi mogoãnega parka. Sama si je bilaizprosila Hellbronn pri visokem oãetu, ki ji ni mogel od-reãi nikake Ïelje. Tam je torej bilo! Odpravila je bila ne-kega jutra drugo spremstvo, a mene je obdrÏala pri sebi.Z visoke sobane sva zrli na zeleno drevje v vrt. Na ste-no pri oknu je naslonila glavico s tistimi historiãnimizlatimi lasmi, ki jih ‰e zdaj opazujete na podobah nje-nih. Zami‰ljeno je gledala na modro nebo, kjer so seokrog sonca zbirali rumeno obrobljeni oblaki.

,Margerita,’ spregovorila je zamolklo, ,Margerita, da-nes bo pri‰el!’

,Kdo, visokost?’ vpra‰ala sem zaãudena in v hipu meje pretresla groza.

,Kdo? Knez Aleksander!’ vzdihnila je in kakor zora seji je raz‰irila kipeãa kri po nebe‰kem obrazu.

,Visokost, knez Aleksander Teanski! In semkaj bo pri-‰el in brez vednosti njegovega veliãanstva?’

Ni mi takoj odgovorila.

Page 183: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

183 

,Ali meni‰, da se nisem dolgo dolgo bojevala, Marge-rita! Zdaj pa — ne morem veã! Moj Bog, Margerita, kakosem nesreãna!’ Topila se je v solzah in bridko je jokala.Omeãil bi se bil kamen; morala sem se zjokati nad njo,ki je v blesku svojem solze pretakala kakor drugi smrt-niki ter neprestano zdihovala, da je nesreãna kakor dru-gi smrtniki! Kakor otrok me je objela in na mojem srcuje poãivala njena prekrasna glava.

,Danes mi je obljubil priti! Pri stranskih vratcih ga bo‰priãakovala in po skrivnem hodu pripeljala semkaj!Grofica Tvrdovska pa bo zadrÏevala drugo druÏbo. Jeli,Margerita, da stori‰ to meni na ljubo! Saj bo samo danesin potem nikdar veã!’

Kako bi se bila mogla protiviti tej pro‰nji? Zgodilo seje, kakor je Ïelela. Po skrivnem hodu sem ga ji pripelja-la. Stopiv‰ega v to sveti‰ãe, ga niti najmanj‰a stiska nipreobdala. S sreãnim obrazom je pristopil k nji ter ji po-ljubil roko. Nji pa je devi‰ka srameÏljivost izvabila neÏ-no rdeãico na divno lice. In ko je dvignila trepalnico,usul se je iz veliãastnega oãesa Ïar neskonãne ljubezniproti njemu, ki je bil tedaj brez dvojbe najdrznej‰i ãlo-vek stoletja svojega! Zastajala mi je kri pri srcu, ker semimela zavest, da niãesar dobrega nastati ne more. Sedlismo. O ljubezni nista govorila; kadar pa so se sreãali po-gledi, izlivalo se je srce v srce! Svoje kneginje ‰e nikdarnisem videla v taki sreãi, taki radosti! Hotela je, da bi se

Page 184: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

184 

ãutil ãisto kakor v domaãi obitelji, in verjute mi, da ga jeprisilila, v pravem pomenu besed prisilila, da je moralpriÏgati dehteão cigaro! Dolgo se je branil in vse mo-goãe ugovore koval. Niã mu ni pomagalo, vdati se jemoral visoki njeni Ïelji.

,Pri nas se ne sme dolgoãasiti knez Aleksander!’ dejalaje Ïivahno.

,Visokost,’ odgovoril je vdano, ,ali mi je Bog res takonesreãno ustvaril lice, da ne kaÏe tiste sreãe, ki jo uÏi-vam zdaj!’

,Margerita! Knez Aleksander ima slabost, da rad pu‰i,in ãemu bi tega ne storil pri nama! Sicer pa ima ‰e mar-sikatero slabost, ki jo bomo opustili odslej!’

Milostivo se je smejala. Poljubil ji je roãico in jo osreãils pogledom, kakor ga je imel v oblasti svoji samo knezAleksander, najlep‰i moÏ v vsej Evropi!

Hipoma je tedaj v sobano prihitela grofica Tvrdovska.,Visokost! Njegovo veliãanstvo!’ je vzkliknila. Prvi

mah nismo vedeli, kaj bi poãeli. Bila je to strela z jasneganeba. Knez je odhitel v sosednjo sobo, dasi ni imela iz-hoda. Pri tem mu je odpadla tleãa cigara, in utegnilasem komaj toliko, da sem jo zakrila s ‰iroko obleko svo-jo. Îe se je ãul zunaj v sprednjih sobanah ostri glas ce-sarskega oãeta. Friderik Avgust je imel navado, da jeobilokrat neogla‰en pri‰el k svoji ljubljenki KornelijiAmaliji. Tudi tisti dan se je zgodilo tako. In kakor sem

Page 185: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

185 

stara, dragi moj (tu se je obrnila kneginja Teanska k Bo-gomiru), in kakor so mi otemneli duha pogledi, stoji mivendar ‰e dandanes vzvi‰ena oseba njegova pred du-hom. Tiste dni ‰e ni bil prestar in telo njegovo je bilo ‰egibãno in polno Ïivljenja. Na visokem ãelu mu je kralje-valo pravo veliãanstvo. ·e celo tedaj, kadar je bil njegavzorni obraz miren, pretresal je strah dvornike.

Brzo je vstopil ter obstal pri vhodu. Globoko sem sepriklonila. Ko sem dvignila obraz, stal je ‰e vedno privhodu in v soncu se je spreminjalo zlato na obleki nje-govi. Tedaj v tistem trenutku sem prviã v svojem Ïivlje-nju opazila, da so se mu krog senc kazali Ïe sivi lasje. Bilje to najgroznej‰i trenutek v Ïivljenju mojem in vse misliso tako rekoã okamenele v meni. Samo zavest me je na-vdajala, da ima njegovo veliãanstvo Ïe tudi sive lase. Odrugem niti misliti nisem mogla! Vojvodinja je bila pri-hitela k njemu ter mu je poljubovala roko, s katero ji jepotem pogladil lice.

,Kako je, ljuba moja?’ vpra‰al je milostno. ,Krasnoimate tu na deÏeli!’

Pristopila sta bliÏe k meni. Friderik Avgust se je priãelozirati po sobani, po kotih, po stropu in konãno je spre-govoril, odloãno z nemilostivim glasom: ,Mon dieu!Palffy, zdi se mi, da gotovo je, nikakor se ne motim, pre-priãan sem, da se je tu — odpustite mi izraz — pu‰il to-bak!’

Page 186: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

186 

Te besede so veljale meni, ker sem rojena v stari obi-telji Palffyjevi, kar morda niste vedeli. Tedaj je vojvodi-nja Kornelija Amalija bledej‰a postajala nego uniformanjegovega veliãanstva. Plaho svoje oko obrnila je protimeni, ki ji pomagati nisem mogla.

Globoko sem se priklonila: ,Ni mogoãe, veliãanstvo!’Îe sem ãutila, kako me je priãelo greti pri nogah. Ali

za Ïivljenje svoje bi se ne bila preganila tedaj!,Ni mogoãe, grofica!?’ In njegovemu veliãanstvu je

postal glas trd kakor jeklo; na ãelu pa se mu je nabralotemnih oblakov, in vedela sem, da se bo name razlilanevihta.

,Vi gorite, kontesa, za boÏjo voljo!’ vzkliknil je FriderikAvgust prestra‰en. Poãasi me je zapu‰ãala zavest. Tudije v tistem hipu prekoraãil knez Aleksander prag sosed-nje sobe; bil je bled kakor mrliã.

,A,’ zaãudil se je vladar togotno, ,vi ste tu, Teano!Kako interesantno!’

âula sem ‰e, da je oni mrzlo odgovoril: ,Da, veliãan-stvo! Cesarska visokost mi je milostivo dovolila, da semsmel trenutek, samo za trenutek, obiskati svojo nevesto,konteso Margerito!’

,Skrb mi bo, na cesarski moji besedi, skrb mi bo, da sekmalu poroãita!’

Page 187: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

187 

Te nepopisno ironiãno izgovorjene besede njegovegaveliãanstva sem ‰e ãula, a potem je zavihral plamenkrog mene ter mi ugasnil zavest.

Ko sem ozdravela, zgodilo se je, kar se je moralo zgo-diti. Postala sem kneginja Teanska. Knez Aleksander mije bil blag soprog; bil je pravi steber Ïivljenju mojemu.Niti vzdihovati ga nisem ãula nikdar. Ko pa je leÏal nasmrtni postelji, dejal je skesano: ,Margerita! Vsega dolgati ‰e nisem poplaãal! In to edino, to mi greni smrtnouro!’ Ali pomislite, da sem bila od tistega groznega tre-nutka hroma in da se potem nikdar veã na svoje nogeopreti nisem mogla. Tega je zdaj veã nego petdeset let,kar me kakor onemoglega prena‰ajo z mesta na mesto!In vendar je vse Ïivljenje svoje posvetil meni in, kakorreãem, niti vzdihovati ga nisem ãula nikdar! KornelijaAmalija, poklicana na kraljevi prestol, umrla je ‰e mla-da, mlada in nesreãna! Meni pa je dano ‰e vedno Ïivetiin gledati v zorno ravan leto za letom! Da, da! Korneli-ja Amalija pa je umrla mlada in nesreãna! Vidite, ljubimoji, Ïivljenje je povsod eno in isto; kelih grenke pijaãe,ki jo nam osladi samo notranja zadovoljnost. Ali ta jedar boÏji!« —

»To so vzorni ljudje, v resnici vzorni!« dejal si je Bo-gomir, ko je tisti dan poãasi jezdaril po zelenem loguproti Vi‰avi.

Page 188: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

188 

DEVETNAJSTO POGLAVJE

In mein gar zu dunkleses Lebenstrahlte einst ein sußes Bild;nun das süße Bild erblichenbin ich gänzlich nachtumhüllt.

H. Heine

Tisto leto se je oglasila zgodnja zima in sneg je pokri-val krajino v dobi, ko je druga leta ‰e rumeno listje

padalo z vej in zlatilo zemljo pod njimi. Dasi je bila je-sen kratka, vendar je gospodu Ernestu Malcu doneslaobilo dozorelega sadu. Brezuspe‰no se ni trudil medvroãim poletjem. Kakor bi jo bil vihar raznesel po deÏeli,tako jadrno se je raz‰irila vest, da je sam knez in ‰kofJanez Evangelist obiskal NiÏavo ter njenemu lastnikujavno izroãil najbolj‰e versko izpriãevalo. PoboÏna srcaso se topila v veselju o spokorjenem tem gre‰niku! Ko jepriãetkom jeseni stopil pred obãinstvo z velikanskimpodjetjem, bile so mu vse bogoljubne du‰e vdane. Dotedaj je sekal Malãevemu blagostanju rudnik, o kateremse je v prej‰njih poglavjih Ïe govorilo, globoke rane inpolagoma je bil pogoltnil starih trdnjakov obilo vreã, kiso leÏale nekdaj v Vida Lesovéja Ïeleznih zabojih. Rav-

Page 189: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

189 

no isti rudnik pa je postal Ernestu Malcu kar ãez noã virneusahljivega dohodka. MoÏ je porabil ãase, v katerih jeÏivel. Se ve, da je moral tajiti pri tem svoj znaãaj terumoriti v sebi vsako stalno prepriãanje. A kaj ãe to vãasih, v katerih sta ‰pekulacija in sleparstvo, ãe sta sevedeli zaviti v tanãico hinavstva, bili prava in edina za-povednika nevedne in zaslepljene tolpe!

Z denarji, ki mu jih je na‰tel stari Sodar, »olep‰al«jeErnest Malec jamo in nekega jutra zadeli so na poseb-no bogato Ïilo, katera je do zdaj nesreãnemu rudnikuobetala najlep‰o bodoãnost. Takoj se je razneslo mednarod, da tiãi v Ernesta Malca rudniku neskonãno bo-gastvo in da ga je treba samo izgrebsti! Tudi se je do-stavljalo, da Malec sam niãesar opraviti ne bo mogel,ker nima zadostne zaklade, in da bi pa bilo najbolje, ãebi veãja druÏba stvar vzela v roke. Vsi pa so bili edini vtem, da korist deÏele zahteva, da se ima kaj storiti! Vi-delo se je torej vsakemu naravno, ko je priãetkom jese-ni gospod Ernest Malec v druÏbi beleÏnika Sodarjaosnoval delni‰ko dru‰tvo, ki je prevzelo nalogo, z rud-nikom po vseh pravilih in predpisih rudoslovja pamet-no in uspe‰no gospodariti ter iz njega izkopati, kar bi seizkopati dalo! Zavladalo je splo‰no navdu‰enje, in ko soumetno okra‰ene delnice zagledale beli dan, trgalo se jeobãinstvo zanje. Ko pa se je celo zvedelo, da je sam knezJanez Evangelist vpisal v kolo delniãarjev, ni se mogla

Page 190: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

190 

ustaviti veã reka razljuãenega dobiãkolovstva: kar se jev trudu dolgih let prihranilo, zapustiti je moralo skritepredale in se spremeniti v lepo obrobljeno delnico no-vega dru‰tva, ki se je potem v skrivni predal z veãjimveseljem spravila nego poprej v trudu dolgih let teÏkoprisluÏeni denar! Delniãarji so se mnoÏili kakor gobe podeÏju; tako zelo so se mnoÏili, da je moral ‰e celo ErnestMalec lepo ‰tevilo delnic prodati, ki si jih je bil pridrÏalv imenu poplaãbe kupne cene, katero mu je dolgovalonovo delni‰ko dru‰tvo za prevzeti rudnik. In ‰e hvalo somu peli, ker je bil tako nesebiãen, da je imel raj‰i denarnego pa delnice, ki so mnogo veã dona‰ati morale odgotovine!

Staro bogastvo se je povrnilo na NiÏavo, in veljavastarega rodu ni bila nikdar tako mogoãna kakor tistedni, ko so delnice novega dru‰tva trosile se po deÏeli terpolnile Ernestu Malcu prazno blagajnico. Vse se je po-sreãilo, in da bi se iznova pridobljena sreãa za trdnoohranila obitelji, sklenila se je zakonska zveza z imovi-to obiteljo Sodarjevo, da se je tako veliko imetje spojiloz drugim velikim imetjem, kar je mnogobrojnim del-niãarjem dajalo ‰e veã upa, ‰e veã poguma! Podjetje,podprto po obiteljih, kakor sta bili Sodarjeva in Malãe-va, nikakor ni moglo splavati po vodi. To je moral uvi-deti vsak ãlovek, in zato so morali takoj utihniti nekateri

Page 191: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

191 

bojazljivci, ki so opominjali obãinstvo k pozornosti intreznemu preudarku.

Stari Sodar je zdaj, ko je prijatelj Malec imel lepo Ïe-tev, zahteval plaãilo svoje. Jesenskega jutra se je oglasilna NiÏavi, ãrno obleãen; na glavi pa mu je tiãal visokstar klobuk, o katerem se nikakor ni dalo doloãiti veã,kdaj je bil v modi. Pripeljal se je na vozu, v katerega je bilvpregel poãasna in teÏka konja, ki sta navadno vinskevozove vlaãila po rakov‰kem klancu. S sabo je pripeljalstari po‰tenjak velik ‰op di‰eãega cvetja ter se s tiho za-dovoljnim tolstim obrazom izvalil iz okornega voza, daje le-ta na vseh mestih zastokal in zajeãal. Sopihaje invzdihaje je vstopil pri Malãevih in poprosil oãeta za hãerMeto. Ni se mu odbila pro‰nja, in ko so bledega dekle-ta povpra‰ali, bila je z vsem zadovoljna.

Stari Ïenin pa je v sreãi svoji Ernestu Malcu, ki ga jeod tedaj pri‰teval k svoji obitelji, razodel ‰e drugo veselonovico.

»âe sem oÏenjen,« dejal je s sladkim glasom, »kaj ãems sinom v hi‰i? Ali ni res taka?«

»Naj se tudi oÏeni!« odgovori Malec.»Vidi‰, tako se bo zgodilo! Izbral sem mu nevesto in,

ker je bil zmerom ubogljiv otrok, poslu‰al je oãetove be-sede, ne da bi bil obenem pre‰teval izbrani nevesti sivelase na glavi! Dober otrok je Nande moj!«

Page 192: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

192 

»In katero si mu izbral?« vpra‰a Malec zaspano. Stvarga je silno malo zanimala.

»Katero? No, Murnovko! Ta ima denar in vzela ga borada!«

Ko Malec niãesar ni odgovoril, dostavi Lavrencij, dabi paã najbolje bilo, ãe bi se oboje Ïenitvovanje napra-vilo ‰e pred adventom in ãe bi se oboje Ïenitovanje sla-vilo skupno — na NiÏavi.

»To bi bilo tudi najceneje, ker tako Ïenitovanje, ljubimoj, je preklicano draga ‰ala! To vem predobro! Ko semse pred ‰tiridesetimi leti oÏenil s prvo svojo Ïeno, stalome je denarja, da sem bil ves trd! Ali tedaj, dragi moj,dobivali smo ÏiveÏ skoraj zastonj!« —

Ernest Malec je bil zadovoljen, in ko so bledo nevestopovpra‰ali, bila je isto tako zadovoljna.

* * *

Îe v dan pred dvojno poroko se je zbralo na NiÏavi ne-kaj gostov. Domaãi sin Viktor je bil tiste ãase zopet sto-pil v vojno sluÏbo, iz katere ga je bila prej nekdaj po-gnala preobilnost nadleÏnih dolgov. Nepriãakovana sre-ãa niÏavske obitelji ga je pljusknila kvi‰ku; plaãal je dol-gove in zopet stopil med ãastnike ulanskega polka.

Ta je tedaj Ïe dan pred poroko dospel na NiÏavo. Ssabo pa je pritiral dva tovari‰a, plemenitnika, ki sta znjim Ïe poprej v garniziji popivala in z novopeãenim

Page 193: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

193 

ãastnikom uganjala vsakovrstne ‰ale, ki jih le-ta v rado-sti svoji, da ima aristokratske prijatelje, niti opazil ni.Bila sta to baron Kru‰iã in grof Welser.

Nadãastnik baron Kru‰iã je nosil na velikanskem te-lesu drobno in s telesom v nikaki primeri stojeão glavi-co. Njegov obraz je bil navaden, tako rekoã vsakdanji in,da si ni ãesal redkih las v velik rep krog u‰es, kazal bi nebil niti najmanj‰ega plemenita‰kega znaka na sebi! Podnosom so mu visele velikanske brke, podobne ledenisveãi. Te brke so dajale drobnemu obrazu nekaj sme‰-nega, da bi se bil ãlovek najraj‰i glasno zasmejal, ãe jemoral gledati baronov otro‰ki obrazek in velikanskebrke, ki so zakrivale lep kos tega obrazka. Ali na‰ baronsi je bil v svesti, da so brke najveãji kras, s katerim ga jeoblagodarila priroda. Zato jih je neprestano sukal zdrobnimi prsti, in posebno tedaj, ãe je bil v druÏbi, vkateri so se nahajale Ïenske. Imel je tudi svojstvo, da seje mnogo in glasno smejal in da je skoraj po vsaki dru-gi besedi vpletel med govorico vpra‰anje: »Bin ich nichtein verfluchter Kerl, was?« To je vse, kar vemo povedatio baronu.

V nasprotju z baronom pa je bil grof Welser tenakãastniãek, nizke postave in bledega obraza, ki niti brkimel ni! Glavno svojstvo mu je bilo, da je rad pil ‰am-panjca. Govoril je zaspano in ne mnogo. Tolikanj bolj paje klel! In ãe se je priãelo besediãiti o kaki opolzli stva-

Page 194: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

194 

ri, tedaj se je grof Welser hipno oÏivil in na blaziranemobrazu se mu je napela vsaka Ïila. âe je bil pijan, bil jenevaren ãlovek, ker je pri najmanj‰i priliki takoj rad po-tegnil oroÏje.

âetrti v druÏbi je bil neki vitez Lanski, ki se je ‰ele vLukovcu pridruÏil vojakom ter se jih ti‰ãal potem tolikoãasa, dokler niso pri‰li na NiÏavo. Vitez Lanski je preÏi-vel svoje dni v Lukovcu, o ãem pa je Ïivel, to je vedelsam Bog nebe‰ki. Kjer je hrumela vesela druÏbica, tja seje znal pritihotapiti, da je pil in jedel drugim na stro‰ke.Kjer se je dolgoãasila lepa zakonska Ïenica, sukal je na‰vitez gotovo dolge svoje ude krog nje. Delal ni niã, imo-vit ni bil, ali vendar je Ïivel v veselju in hrupu! Svoj ãasje bil ãastnik, ali moral je iz sluÏbe zavoljo dejanja, neposebno ãastnega, o katerem pa pozneje ni rad govoril.Paã pa je poznal skoraj vse ãastnike v cesarski vojski.

Ta ãetverica se je oglasila torej v dan pred dvojno po-roko na NiÏavi. OroÏje je Ïvenketalo in ostroge so bren-ãale po hodniku kakor v kaki voja‰nici! Napravljali sokrika in hrupa, da ga poniÏni dvorec poprej morda ‰enikdar toliko ni ãul! Posebno Viktor, ki je sam sebi vnovi uniformi neizmerno bil po volji, kriãal je kakor be-sen, ker je Ïivel v veri, da se pravega vojaka voja‰ki zna-ãaj razodeva v glasni in kriãeãi govorici.

Popoldne okoli treh so se umaknili iz druge druÏbe innapravili svoje tabori‰ãe v stranski, oddaljeni sobi. Dasi

Page 195: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

195 

Ïe silno pijani, priãeli so v tej sobi piti iznova. Praznesteklenice so metali v steno, skozi okno, da je razbitosteklo Ïvenketalo, kar jim je posebno dobro delo, ali papo tleh, kamor se je komu zljubilo! Bil je ‰e velik dan,vendar navzlic temu so jim gorele sveãe! Da bi dejanskopokazali, kako nepotrebno orodje so stoli in mize, pole-gli so po tleh, po podnicah in leÏali krog polnih stekle-nic kakor nekdaj Rimljani krog svojih skled. Uganjali soraznovrstne neslanosti, ki jih pameten in trezen ãlovekne uganja! Ali ti so Ïiveli v zavesti, da se nebe‰ko krat-koãasijo in da se nosijo kakor bogovi, ko so srebali nek-tar na olimpskih vrhovih!

Konãno pa je moralo tudi to brezmejno pijanãevanjezaradi enakoliãnosti biti dolgoãasno! Prvi se je priãeldolgoãasiti baron Kru‰iã.

»Veste kaj,« spregovoril je, »tole pijanãevanje je sicerpametno!« Tu je odrinil viteza Lanskega dolge noge, kimu jih je bil le-ta lahkodu‰no poloÏil na trebuh. »Ti sidolgoãasna zverina, Lanski!«

»Silno dolgoãasna!« dostavil je Welser zaspano, »inprsti me srbe, da bi te s pala‰em usekal krog pijanihu‰es!«

Lanski je potrpeÏljivo molãal in juna‰ko pil.»âe se dobro premisli,« oglasil se je zopet baron,

»stvar je vedno ena in ista!«

Page 196: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

196 

»Ena in ista,« mrmra Lanski, »in ‰ampanjca je tudi Ïepreveã!«

»Molãi no!« zavrne ga Welser, »‰ampanjca nima ãlo-vek nikdar preveã! Vsaj po‰ten ãlovek ne! Ti Lanski, tipa si preklicana sirota!«

Takoj je vitez obmolknil, ker se je bal, da bi ga sicer neizpehali iz druÏbe.

»Neãesa vendar nimamo, neãesa nimamo!« tamaKru‰iã. »Potrebne soli nimamo!«

»âesa nimamo?« vpra‰a Lanski poniÏno.»Vraga, ali ne ãuje‰? Potrebne soli nimamo!« kriãi

Welser nanj ter dostavi trudno: »Vse na tem ãloveku mejezi!«

»Res je, soli ni!« nadaljuje Kru‰iã. »Nekaj ‰ale moraimeti vsak ãlovek. Ali naj ves ãas tega Lanskega uÏivam?Tako bedast vendar ‰e nisem!«

Lanski je molãal in pil.»Izmisli si kaj, Kru‰iã!« prosi Viktor. »Nesreãen bi bil,

ãe bi se pri meni dolgoãasili tako izborni prijatelji!«»Jaz bi Ïe nekaj vedel!« odgovori baron in vrÏe praz-

no steklenico tako roãno proti stropu, da je nazaj pad‰ipriletela Lanskemu na dolge noge.

»Govori, govori!« sili Malec.»Predlog moj je tale. PoniÏno sedemo k mizi, odpre-

mo vrata ter ãakamo, kdo pride prvi po hodniku. Kdor

Page 197: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

197 

pride prvi, pade nam v plen in malo se po‰alimo znjim!«

»Izvrstno!« kriãi vsa druÏba.»Pridi, kdor hoti, na‰ bo!« dere se Welser.»In ãe je rodni oãe moj!« pritrdi Malec. »Lepa ‰ala

bo!«»Ura!« vpijejo vsi. —Takoj vstanejo, postavijo mizo na prej‰nje mesto, se-

dejo k nji ter jo obloÏe s polnimi steklenicami in kupa-mi. Tudi sveãe pogase in vrata na hodnik odpro na ste-Ïaj. Potem sedé mirno in pazljivo poslu‰ajo. Ali na hod-niku se ni zaãulo niãesar.

»Vraga, nikogar ne bo!« zatogoti se Kru‰iã. »Kje li tiãivse? âe pride Ïenska, prosta ji pot! To se ve, in med po-‰tenjaki tega posebej nagla‰ati ni treba!«

»To se ve, to se ve!« godrnja pijani vitez Lanski. »Dabi satan le starega Sodarja privlekel,« spregovori zaspa-ni grof Welser, »to bi bila peãenka za na‰ lonec! Strelananj! Ta sivolasi Ïenin mi je neprijeten, skoraj ‰e bolj odtebe, Lanski, ki si vendar tako dolgoãasna pu‰ãoba!«

»Veseli bodimo, prijatelji!« odgovori vitez pohlevno.»âemu me zbada‰ venomer, Welser, saj sem vendar do-bra du‰a, ali ne, Malec?«

»Molãite!« za‰epeta Kru‰iã, »nekdo prihaja.« Zdajcise zaãujejo na hodniku koraki. Nekdo je poãasi prihajal.Veseljaki v sobi si skoraj sopsti ne upajo. Kru‰iãu se je

Page 198: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

198 

zabliskalo oko, kvi‰ku se je vzklonil, da bi bil takoj pri-pravljen, ãe bi oni na hodniku hotel pobegniti. Kakorreãeno, nekdo je poãasi prihajal in, ko je trdo stopal potlaku, odmevalo je od sten. âasih je postal in tedaj se jevselej ãulo, da je govoril sam s seboj. Senci enak je pri-lezel po hodniku — Filip Tekstor! V mislih je prikorakal.Ali pri vratih nehote obstane in dvigne temni svoj obrazproti pijani druÏbi. Spoznav‰i jo, hoãe hitro oditi; a Ïe gaje ti‰ãal baron Kru‰iã za roko in ga rahlo prisilil, da jemoral prekoraãiti prag v sobo.

»Kam hoãete, prijatelj?« kriãi baron radostno. »Da bivi znali, kako teÏko smo vas priãakovali, na kolenih binas prosili odpu‰ãanja, da ste pred na‰o izborno, prijaz-no druÏbo hoteli pobegniti!«

Grof Welser pripravi stol, rekoã: »Dajmo mu stol, dasede ljubi prijatelj na‰. In kako je bled ta revãek! Umaknise, Lanski! Povsod te je preveã, preklicana du‰a!«

Lanski se mrmraje odmakne. Welser pa se obrne znajveãjo vljudnostjo k Filipu: »Sedite, prijatelj, sedite!Verujte mi, da se zelo veselim, ker vas zopet vidim! Ba-ron Kru‰iã ni lagal, prav res, prav teÏko smo vas priãa-kovali. Ali vi ste hoteli pete pobrusiti? To ni bilo lepo! Inprepriãan sem, da boste nas ‰e na kolenih prosili od-pu‰ãanja. To je bila tvoja ideja Kru‰iã, a jaz jo potrdim!O tem pozneje! In na golih kolenih, reãem vam! Naãastno mojo besedo, ‰e danes hoãem videti gola kolena

Page 199: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

199 

va‰a! Grof Welser ‰e ni kmalu toliko govoril, zato boditeuverjeni, po‰tenjak bledi, da se bo zgodilo, kar je go-voril! Za zdaj pa mu dajmo piti!«

Pri prvem navalu se Filip nikakor ni zavedel poloÏa-ja, v katerem se je nahajal. Mali Welser ga potisne nastol ter mu nalije vode v kupo: »Le pijte, prijatelj! Potempa nas boste na kolenih prosili odpu‰ãanja. Drugo zadrugim! To bo ‰e prijetno danes!«

Tedaj se je hotel skazati tudi na‰ vitez Lanski. Vstal jein pristopil k osupnjenemu Filipu.

»Tudi jaz se vam predstavljam,« jeclja s teÏkim jezi-kom, »prijatelj dolgiãas, jaz sem vitez Lanski in moralsem Ïe nekje videti samostanski obrazek va‰!«

Bil je ãez mero pijan in, ko je te besede govoril, opo-tekal se je tja in sem. Le z veliko teÏavo se je obdrÏal vravnoteÏju.

»Vidi‰, dragi moj!« nadaljuje, »rad te imam, ljubim tein zato ti hoãem oãistiti lice, da bo‰ ãeden, ker si v ãed-ni druÏbi. Ali ne govorim pravice, gospodje?«

»Lanski ima svojo idejo! K ataki, k ataki, Lanski!« vpi-je Kru‰iã.

To vpitje je pijanega viteza ‰e bolj ojaãilo.»Poglej,«je dejal, »ãasih smo taki kuretini, kakor si ti,

pulili perje s telesa, ha, ha!« V resnici priãne nato s prstigrabiti Filipa za obraz, da bi mu izpulil kaj brade. Le-tase predrami in potisne Lanskega od sebe, da se je hip-

Page 200: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

200 

no zvrnil po sobi. ObleÏal je na podnici in niti vstati nisku‰al, ker je dobro vedel, da bi mu morali vsi poskusiizpodleteti. Dobro je poznal Lanski svoje moãi. Zato jemirno obleÏal na trdi deski.

»Lanski je ugnan!« spregovori Welser trudno. »A mismo drugaãnega kova, dragi moj!«

Tisti hip se je vsilil v razgovor domaãi sin Viktor. Dotedaj je sedel tiho pri mizi, in na obrazu se mu je kaza-la velika notranja zadovoljnost, da je usoda privedlaravno Filipa Tekstorja v druÏbo. Od nekdaj ni rad gledaltega ãloveka na NiÏavi in sovraÏil ga je, kar je pámetilsvojih dni.

»Pustite ga meni, prijatelj, pustite ga meni!« oglasil seje zamolklo. »Sam Bog ga mi je privedel, gospodje, inmeni ga morate pustiti!«

»Naj ga ima Malec!« zajeãal je Lanski na tleh.»Dobro, imej ga!« pravi Kru‰iã.»Tudi meni je pov‰eãi tako!« dostavi Welser, »ker si

sin te hi‰e, ima‰ prednosti ti!«Videlo se je, da se grof srdi, ker se mu je plen njego-

ve ‰ale tako nepriãakovano izvil.»Hvalo vam! Storili ste mi veliko dobroto!«Nato je vstal Malec s svojega sedeÏa. Le s teÏavo se je

dvignil in z rokami moral opreti ob mizo, da so ga drÏalenoge. Tudi Filip je vstal. Nekaj ãasa sta si zrla oko v oko.

Page 201: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

201 

Bledo lice se je Tekstorju zalilo s krvjo in sovraÏno so semu svetile oãi.

»Tvoje je torej vse to delo, niÏavski pleniãar,« spre-govoril je suhotno. »Do zdaj si dremal v temaãnem kotuin spoznal te nisem. A vedeti bi bil moral, da je vse totvoje delo, pijani gospod ãastnik!«

»Zobe kaÏe!« reãe Kru‰iã, »le po njem, Malec!«»Danes bo ‰e prijetno tu!« zamrmra grof Welser.»Potrpite, prijatelji, uãakali boste, da mi bo zobal oves

iz roke kakor star konj!«Nekaj satanskega se je razlilo Malcu po niãevem

obrazu, ko je govoril te besede. Nepopisen, divji srd muje polnil srce, da se mu z besedo ustavlja pred vso druÏ-bo to ãloveãe!

»Obleka ne dela ãloveka in uniforma ne vojaka! Zatome ni strah pred tabo, prijatelj Viktor. Sicer pa tudi ‰e nipredolgo, ko si se skrival za materina krila!«

»Dobro! Ta bleda prikazen ima ‰e nekaj moÏganov vãepinji! Sabljo na brus, ãe ne, pade‰, Malec!« kriãi Kru-‰iã.

»Vraga, danes bo prijetneje, nego li sem mislil!« do-stavi Welser s tiho zadovoljnostjo.

Malec je glasno ‰kripal z zobmi in razburil se je takoo Filipovih besedah, da prvi hip niti odgovoriti ni vedel.

»Gospodje, izborni prijatelji moji,« priãne s sikajoãimglasom, »vi se hoãete s tem ãlovekom kratkoãasiti, in res

Page 202: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

202 

ne vem, ãemu bi se ne! A reãem vam, iz roke mi bo zo-bal! Do zdaj pa ‰e ne veste, kdo li je ta interesantni ãlo-vek, ki stoji tu pred vami kakor kos umazanega perila,na drog obe‰enega. Skazali ste mu veliko ãast, da ste siga izbrali sebi v ‰alo; pravico imate torej zvedeti, kdoje!« —

Filip se ozre po obrazih okrog: »Upam, da sem v oli-kani druÏbi! Kar pa ti govori‰, napravlja mi malo skrbi!«

»V olikani, zelo olikani druÏbi!« nagla‰a Malec. »Pri-jatelji, tu vam predstavljam gospoda Filipa Tekstorja!Na mojo ãast, to je Filip Tekstor in, ãe do zdaj ‰e nisteãuli o njem, va‰a je krivda, edino va‰a!«

»Na svojo ãast ne prisegaj!« odgovori Filip zbadljivo.»Dolgo te Ïe poznam, ali kaj takega ‰e nisem nikdaropazil na tebi!«

»Prijetno je danes! Le dalje, Malec!« oglasi se Welser.»âast pa je sicer malenkostna reã in, ãe je nima‰, kaj po-tem? Obilo je takih ljudi na svetu! Ni li res, Kru‰iã?«

»Res! Le dalje, Malec!« odgovori Kru‰iã.»Tu je zatorej Filip Tekstor in jaz sem Viktor Malec.

Viktor Malec sem, kolikor me je od nog do glave!«»Po‰tena du‰a si,« oglasi se Kru‰iã, »po‰tena od nog

do glave. Zdaj si malo pijan, a to ti sluÏi le v povzdigotalentov tvojih.«

»Filip Tekstor in Viktor Malec! To se ãuje kakor vodain ogenj, ali ne?«

Page 203: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

203 

»Kakor voda in ogenj! Recimo, da si ti voda!« dosta-vi Welser zaspano. Veselilo ga je, da se je tudi z Malcemmogel ‰aliti. Ve se, da ga je v aristokratski svoji du‰i za-niãeval, umazanega tega plebejca!

Malec nadaljuje: »Dostavljam ‰e, da je bil po‰teni mojoãe sicer dvakrat oÏenjen, a vedno se je pisal za Malca.To je, kar vem, izborni prijatelji, nagla‰am! A nagla‰atimi je tudi, da niti prva niti druga Ïena njegova ni bila izobitelji visokorodnih Tekstorjev!«

»Malo me briga to, prekleto malo!«»Potrpi, Welser, potrpi! Kmalu ti bo stvar kratkoãas-

nej‰a! Poglej naju! Evo mene, Viktorja Malca, in tam go-spoda Filipa Tekstorja! Kdo bi si mislil, da sva — brata!«

»Brata?« vpije grof Welser.»Na moji ãastni besedi! Brata po krvi, a samo pred

Bogom! Pred ljudmi pa se skrivava, ker se sramujeva!«»In oãe tvoj se je pisal vedno za Malca?« vpra‰a Wel-

ser, in na obrazu se mu napnó ãrte. »Ha, ha! Danes seizvrstno zabavam, nebe‰ko!«

»Ti se ‰ali‰, Viktor!« spregovori Filip. âudna groza muje pretresala ude, in zavest se ga je lastila, da bo iz usttega pijanca ãul nekaj groznega, morda najgroznej‰e,kar ga je ‰e priãakovalo v samotnem Ïivljenju!

»Govori, govori, dragi Malec na‰!« sili baron Kru‰iã,ki se je tudi zelo zanimal za stvar. »IzproÏi in povej namvse!«

Page 204: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

204 

»Reã je hitro povedana!« odgovori Malec. Bil je oãi-vidno tako pijan, da ni vedel, kaj blebeta. »Nekdaj jeÏivela tam na Vi‰avi mlada Ïenica in je imela poãasnega,nerodnega moÏa, ki ga ni ljubila. Kaj takega se pripetivãasih!«

»Res, res! Kaj takega se rado pripeti!« dostavi grofWelser goreãe. »Toda povej, kako je bilo potem, ljubi,preljubi mi prijatelj Malec!«

»Moj oãe — saj ga zdaj poznate, starega krokarja —pa je bil v mladosti pravi hudiã, pravi satan in kakorstrela za Ïenskami, ha, ha! In sin ni mnogo bolj‰i zdaj,ali ne, Kru‰iã?«

»Res je, in za Ïenskami si kakor strela!«»Recimo, kakor vodena strela, ki ‰e slamnate strehe

ne uÏge, ãe tre‰ãi vanjo, ha, ha!«»Ti si dovtipen, Welser, a zdaj pusti, da Malec nada-

ljuje! Stvar je taka, da se o njej med prijatelji govoritida!«

»No, vidita!« priãne nato Malec, »oãe moj je izgubilpred ãasom lase in zdaj se ve, zakaj! Oni na Vi‰avi mu jepri‰el na sled. In kaj mislite, kaj je storil! Tepec jo je po-tegnil v svet, tu na Vi‰avi pa pustil zeleni travnik, da gaje ata moj kosil, prijetno in polagoma!«

»Kaj vraga!« jeãi Kru‰iã in oãi se mu napnó na drob-nem obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega ãela. »Inpotlej?«

Page 205: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

205 

»Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na Vi‰avi si-nek, dasi je bil domaãi gra‰ãak Ïe davno odrinil v svet.Saj umejete to zastavico?«

»Umejen! Vse mi je jasno!« kriãi Welser.»In ko se je oãe moj Ïenil in ko se je peljal s svojo Ïeno

iz cerkve, ãakala ga je tik pota gospa z Vi‰ave in prednjim se je ustrelila v srce, da je obleÏala mrtva na mestu!Saj umejete, kaj in kako?«

»Vse mi je jasno kakor modro nebo!« odgovori Kru-‰iã. »In tisti sinek je v na‰i druÏbi danes, ha, ha!«

»Taka je in ãast mi je predtsavljati vama — gospodaFilipa Tekstorja!«

Pozornost vse druÏbe se je obrnila tedaj na tega ne-sreãnega ãloveka. Na stol je bil sedel med Malãevim go-vorjenjem in kakor v smrtni grozi je obraãal skaljenepoglede proti onemu, ki je s tako umazano prozo morilnjegovega srca vzore ter mu tako rekoã iz Ïivega telesatrgal muãeno to srce! Zadnja kaplja krvi mu je izginilaz upadlega lica, da je bil bolj bled do mrliãa. Debele kap-lje so mu stopile po ãelu, po vsem obrazu.

»Viktor,«je vzdihnil, »ali ima‰ toliko pameti in zave-sti, da pomni‰, kaj si izbruhal ravno iz sebe? Reci, da silagal, da vse to ni res! Moj Bog, saj ne more biti res, nesme biti res. Pomisli vendar, kako ste me trli, kako steme preganjali in kako sem moral zavoljo vas nesreãnoÏiveti do zdaj! Ne spominjam se dneva, da bi bil sreãen!

Page 206: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

206 

Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj!Ves ta ãas mi je pred temno du‰o sijalo sonce spominananjo, ki mi je bila mati. In zdaj mi hoãe‰ sveto podobov mojem srcu razdrobiti in oskruniti najskrivnej‰e sve-ti‰ãe v du‰i moji! Reci, da si lagal, Viktor, in vse ti hoãemodpustiti, kar si mi kdaj storil Ïalega, kar ste mi storiliÏalega vsi! Reci, da si lagal, za vse svetnike! Reci, da silagal! Vzdrami se vendar, sicer mi je zblazneti!«

Na mizo nasloni teÏko glavo in globoko vzdihuje.Malcu pa se je srce topilo v radosti.

»To mi je prijeten pogled! Le trpi, spaka, ki sama neve‰, kako si pri‰la na svet!«

»Ti ne govori‰ resnice, Viktor!«»Ha, ha! Kdo pravi? Vãeraj se mi je izpovedala sestra

Meta, nesreãna nevesta na‰a! Kazal sem ji dobro srce inpoãasi vse izvlekel iz nje! Uboga, bleda golobica! Verujmi torej, da je bila mati tvoja — niãvredna, izprijenaÏenska!«

Filip vzdigne glavo. Z mrtvim pogledom opazuje one-ga, kakor bi priãakoval, da bo ‰e enkrat ponovil groznebesede.

»Res, res!« ponavlja Malec, »tako je; izprijena, slabaÏenska!«

Nato Filip vstane, popade polno kupo na mizi terbu‰kne tekoãino Malcu v obraz, da je hipno vse curelopo njem.

Page 207: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

207 

»Na, kukavica!« spregovori, »da bo‰ laÏe pogoltnillaÏi, s katerimi hoãe‰ oneãediti gomilo materi moji!«

Malec si obri‰e mokri obraz in telo zajeãi. Potem paplane v kot, kjer je slonelo oroÏje. Ali prehiti ga mali grofWelser.

»Kaj hoãe‰ pri oroÏju! Branil je ãast matere svoje in timora‰ vedeti, kaj ti je storiti zdaj!«

»Naj oroÏje razsodi!« peni se Viktor.»Dobro, naj razsodi!« odgovori Filip ponosno.»Stvar je torej v najlep‰em redu!« dostavi Welser,

»vse drugo prepustite meni! Lep‰ega konca si niti mislitine morem!«

Page 208: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

208 

DVAJSETO POGLAVJE

In ko ura nam odbije,ãrna zemlja nas pokrije;kdo bo ‰e po nas povpra‰al?Kdo se z nami bo pona‰al?

Simon Jenko

Welser je res vse uredil. Ker ni bilo glede sekun-dantov mnogo izbire, delil se je s Kru‰iãem v ta

posel. Potem pa se je odpeljal v Lukovec, kjer je poiskalvoja‰kega zdravnika, ki naj bi bil za vse sluãaje navzo-ãen pri dvoboju. Tudi je preskrbel tamkaj potrebne sa-mokrese. Kratko reãeno, grof Welser se je posvetil tejstvari s tistim toplim navdu‰enjem, ki ga je po njegovemmnenju zahtevala pred Bogom in pred ljudmi! Najveãpreglavic napravljal mu je prostor, kjer naj bi se zvr‰ildvoboj. Po dolgem posvetovanju in premi‰ljevanju iz-brala sta si gospoda sekundanta niÏavski tolmun, ki jebil tedaj zamrznjen ter je sluÏil gospodi v drsali‰ãe. Ori-ginalni grof Welser je nasvetoval, naj bi se streljalo meddrsanjem, ãe‰ da bi se stvar prekrvavo ne konãala in dabi imeli kaj izgovora pri roki, ãe bi jih motili med bojem.Dogovorilo se je, da se bosta nasprotnika na razliãnih

Page 209: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

209 

mestih spustila na led in da imata potem premeriti za-mrznjeno vr‰ino po njeni dolÏini trikrat gori in doli; kjerbi se sreãala, tam naj se streljata. Vsakemu se je dodelilapravica trikrat streljati; po ‰estem strelu pa je boj kon-ãan, ne glede, ali je tekla kri ali ne. Mali grof je bil pre-cej ponosen na to svojo idejo, trdeã, da tak‰nega dvobo-ja svet ‰e nikdar ni videl!

Ko so na NiÏavi domaãi ljudje legli k poãitku, zapu-stila je na‰a druÏba tihi dvor. Najprej je od‰el Kru‰iã zMalcem in zdravnikom. Viktor je ‰kripal med potjo zzobmi in neprestano preklinjal; morda se je bolj hlinil,nego li se je srdil v resnici. Morda pa je hotel s togote-njem samo prikriti strah, ki mu je legal, smrtnemu mra-ku enak, po prazni du‰i. Vsaj baron Kru‰iã je bil pre-priãan, da je tako! Welser in Filip sta pri‰la ‰ele nekajãasa za onimi. Filip je bil v nekaki ekstazi: notranji ogenjmu je plamenel iz pogledov.

Stopiv‰i na dvori‰ãe pred NiÏavo, je vpra‰al zamolklo:»Ali bi ne bilo krasno, umreti za mater svojo?«

»Kaj besediãite o smrti?« odgovori grof dobrovoljno,»Kaj besediãite o smrti? Mislite li, da bo res tekla kri?Rad bi poznal strelca, ki bi zadel v takih okolnostih!Malo se bosta sprehodila in malo popokala, pa bo dobrovse!«

»Lepa smrt bi bila!« dihne Filip sam v sebi, »in lep‰ebi praznega svojega Ïivljenja konãati ne mogel. Sicer pa

Page 210: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

210 

pravijo, da je Bog praviãen. Dati bi moral svinãenki mojipot, ki vodi v njegovo srce!«

Gosta megla je pokrivala krajino, ko so stopali odNiÏave po poti v gozd. Skoraj se ni videlo korak predse!Sneg je leÏal po vejevju in tu in tam se je usipal na tla, dase je ãulo, kakor bi kdo hodil po ‰umi. Nekje je lajal pes,in na vasi se je razlegalo petje, kar je zamolklo in melan-holiãno zvenelo semkaj v samotni log.

Pred tolmunom se je ustavila ponoãna druÏba. Se-kundanta sta doloãila, da ostane Filip na mestu in daima Malec odriniti na gorenji konec tolmunov. Da se jeobliki ustreglo, posku‰ali so ju sprijazniti. Niti Malec nitiFilip ni bil voljan odjenjati. Kru‰iã je od‰el nato s prvimpo ledu ter kmalu izginil v gosti megli. Tu pa si je Filippripel Ïelezje za nogo in, ko je lahak ÏviÏg z drugegakonca oznanjal, da je tudi ondi vse pripravljeno, vzel jesamokres Welserju iz rok in se lahno spustil na led.

»Gospod Tekstor!« spregovori Welser, »odpustitenam, ãe smo vas Ïalili danes. Bila je ‰ala in pijani smobili. Sicer pa merite pod noge, ãe hoãete kaj zadeti.«

Podala sta si roke. Ko je Filip odplul v noãno meglo,sedel je grof Welser k zdravniku na posekano deblo indejal rahloãutno: »Dober ãlovek je videti! In niti trenu-tek ga ni preobdal strah! ·koda, da ni vojak. Zdi se mi,da se nismo prav nosili danes! Moj Bog, kaj hoãemo!Îivljenje Ïene svoje valove in nas meãe tja in semkaj!«

Page 211: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

211 

Zapalil si je cigaro. »Zdaj pa ãakajmo, da priãne po-kati. Tristo vragov, takega dvoboja ‰e ni bilo! To pa vem,da ta tepec, ta gorjanski vol, ta Malec niãesar zadel nebo! Moj Bog, kak‰ni ljudje so danes Ïe ãastniki!«

Ko mu zdravnik, ki se je nerad vtaknil v to stvar, niãe-sar ni odgovoril, umolknil je ‰e grof Welser. Tudi ga jepriãelo zebsti in, ko je pi‰ zazibal veje, vsul se mu je snegza vrat, da je moral glasno zakleti. —

Filipu se je pomirilo valovje razburjene du‰e, ko se jespustil po ledu v gosto meglo. Noãna ti‰ina vplivala jena strasti v njem, da so se vsaj na videz pomirile in po-legle. Ko se je lahno zibal po ledu, in so mrzle sape hla-dile vroãe mu ãelo, ob‰li so ga takoj rahlej‰i spomini.Kratko Ïivljenje se mu je dozdevalo vendar tako dolgo,in zavest, da je dospel zdaj morda h koncu trnove poti,napolnjevala mu je hladilno vroãe srce. Stopila mu jepred du‰o podoba nje, ki ga je nekdaj v bridkostih po-rodila. Nikdar do zdaj se je ni tako Ïivo spominjal kakorravno danes, ko je morda stal pred groba vrati. Gledal jev duhu milobni njen obraz, in zdelo se mu je, da mu nitinajskritej‰a ãrta ni neznana na tem obrazu! Ob‰la ga jehipno sladka zavest, kakor da se je ravno loãil od nje;kakor da je ‰e nedavno slonel ji na ljubeãih prsih; kakorbi ‰e obãutil vroãe poljube, ki mu jih je — gotovo v sol-zah — pritiskala na otro‰ka usta; kakor bi bil ‰e ravnokoprnel pod pogledi, ki so mu ãasih nasproti Ïareli iz

Page 212: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

212 

njenih oãi! V vzorni krasoti je gledal Filip Tekstor vduhu svojo porodnico tisto noã in, kamorkoli je obraãaloko, razpr‰ila se je siva megla in mu razkrila milobnonjeno lice. Preobdalo ga je kesanje in sam sebi je oãital,kako li je mogel za en hip dvomiti o njej, ki je tako rekoãbrez madeÏa Ïivela in gotovo tudi brez madeÏa umrla!Takoj se ga je polastila slepa strast, in vse, kar mu je di-halo in Ïivelo v razdraÏeni du‰i, dihalo in Ïivelo mu je vsovra‰tvu proti ãloveku, ki je z zlobno roko oskrunitiposku‰al gomilo najãistej‰e Ïenske, ki je kdaj hodila podboÏjim soncem.

»Lopov!« siknil je, »ti mora‰ umreti!«Tr‰e je oklenil samokres z roko in napenjal je moãi

oãesne, da bi prodrl megle zagrinjalo, ki mu je prikrivalozloãinca, smrti posveãenega. Naposled se mu je prika-zala ãrna proga sredi megle. To mora biti! »Naj umrje,preklicano to bitje!« Strastno dvigne oroÏje, pomeri inizproÏi. Mogoãno je odmeval strel v daljno noã. Pri Ïarusmodnikovem je opazil, da je streljal v temno deblo, vdrevo, stojeãe kraj tolmuna! Moral je zadeti v vrh, kajtiza‰umelo je v vejevju, in sneg je padal k tlom, da se jenesreãnemu strelcu pobelila obleka. Tolpa vran, ki jepoãivala nekje v lesu, dvignila se je in zamolklo kriãeãzapustila kraj ponoãnega boja.

»Bog je protivnik moj in udaril me je s slepoto!«vzdihne Filip. Senci enak se je izlu‰ãil tedaj Viktor iz

Page 213: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

213 

meglenega zati‰ja ter — za streljaj od mesta — ‰inil mi-mo. Opaziv‰i Filipa, se je zaniãljivo zasmejal.

»Slabo si meril, bratec! Morda bom jaz bolje!« Ustrelilje, da se je napravil goreã Ïarek po megli. âutil je Filip,kako je tre‰ãila svinãenka predenj na led, potem pa od-skoãila in ÏviÏgaje se izgubila v ‰umi.

»Smrti dih je bil to!« reãe Filip Ïalostno. Oni je bil Ïedavno izginil. Tudi Filip odrine proti gorenjemu koncutolmuna. Ondi se je ti‰ãal baron Kru‰iã pod kostanjemter prezebal, da se mu je treslo po vsem Ïivotu. Opaziv‰iFilipa, spregovori zamolklo: »Preklicano je mraz! Glej-ta, da konãata to ‰alo, sicer se prehladimo vsi. Ali nistezadeli?«

»Ne!«»Torej brzo nazaj in glejte, da ste sreãnej‰i! Ali vas niã

ne zebe, sem od gorovja vleãe, kakor bi hotelo ãlovekuodbriti meso od kosti!«

»Mraza ne ãutim!«»Sreãa va‰a! Lahko noã!«Nato se Filip obrne in takoj je zopet sam sredi meg-

le. Morda se je bila megla Ïe bolj razvlekla vtem, mor-da se je pa tudi oko bolj privadilo noãnemu mraku, aligotovo je, da je Filip dospel na mesto, kjer se je videlodo NiÏave. Kakor skozi neÏno tanãico je gledal na tihidvor, ki se mu je kazal v povr‰nih potezah. Samo dve

Page 214: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

214 

okni sta mraãno brleli v megleno noã priãujé, da v gra-du ‰e ne spi vse.

»Tam je Meta!« zajeãi Filip, »in spati ji ni moãi!« Îepoprej mu je silil v du‰o temni obup in Ïe poprej, ko jemenil, da ga je usoda udarila s slepoto, otemnela jevzorna podoba materina v trpeãi mu du‰i. Dvojba mu jepretresala duha, in zdaj ga zagrabi z Ïelezno pestjo mi-sel, da morda Viktor ni lagal in da bi ga Meta vendar nebila tako neusmiljeno pahnila od sebe, ãe bi se ne dvi-galo nekaj med njo in med njim. Zavest grozne nesreãega obvzame in zapustiti ga hoãe Ïivljenje! Z onemogloroko zagrabi vejo, ki se je v zraku nad njim razprostirala.Ravno tedaj poãi strel. âul ga je Viktor in izproÏil oroÏjeproti njemu. Ni Ïe mogel doseãi veje. Padel je na kole-no, potem pa z obrazon na led, kjer je obleÏal kakormrtev. Ko je oni dospel bliÏe, lila je kri izpod leÏeãegaprotivnika in po ledu se je videl temen curek, ki se je vildalje in dalje. Strah je pre‰inil Viktorja. Priãel je klicatina pomoã in zdajci so prihiteli tovari‰i. Vzdignili so za-detega bojnika in zdravnik je preiskal rano.

»Îiv je ‰e, ali zadet je nad srcem! Vsak hip mi lahkoumrje v rokah! Kam naj ga spravimo?«

»Na NiÏavo ne!« odgovori Malec bojeãe. »âe umrje,potem je skaÏeno Ïenitovanje!«

Page 215: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

215 

»Kam pa?« vpra‰a zdravnik srdito, »svetujte, kaj vra-ga! Tu ga vendar ne moremo pu‰ãati, da bi poginil namrazu kakor pes!«

»Veste kaj,« pravi nato Malec, »nesimo ga na Vi‰avo.Ta je tudi bliÏe nego li NiÏava. Prekleta stvar to!«

Popolnoma je Ïe bil pomirjen in zdaj se je Ïe ãutiljunaka, ki je srãno zmagal v slavnem boju! —

Na Vi‰avi ‰e niso spali, priãakovali so ‰e gospoda, kije bil v Soteski. Nastalo je silno vznemirjenje, ko sobrezzavestnega Filipa prinesli pred veÏni prag, zahteva-joã, naj bi ga sprejeli pod streho. Prihitela je druÏina terse takoj z velikim hru‰ãem razpr‰ila, opaziv‰i, da so pri-nesli mrliãa. Stari Jernej se je izgovarjal, da ni gospodadoma, da ne sme sprejeti nikogar in da naj gredo naNiÏavo, kjer imajo veã prostora, veã postelj. Pristopil jes svetilnico bliÏe.

»Kdo pa je vendar?«»Lipe z NiÏave!«Obledel je kakor zid in jecljaje je vpra‰al: »Kaj mu je

bilo, za boÏjo voljo, kaj mu je bilo?«»Sam se je ustrelil,« odgovori Malec nesramno, »in

tam doli na ledu smo ga dobili, pozno v noã. Ni ‰e mr-tev in morda se mu ‰e pomaga, ãe ga vzamete pod stre-ho!«

»Sam se je konãal! Sveta Marija! In semkaj ste ga pri-nesli, da pri nas umrje? Kdo naj bi ustavljal volji boÏji!

Page 216: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

216 

Nesimo ga v posteljo! Tu naj umrje. Oj, ti preljubi Bog,oj, ti preljubi Bog! Ur‰a!«

Priãel je klicati svojo Ïeno, ki je trepetaje prihitela.»Lipe z NiÏave je, Ur‰a! In sam se je ustrelil!«»Za pet ran boÏjih, sam se je ustrelil!«In Ur‰a se je takoj spustila v jok in klicala vse svetni-

ke na pomoã.Potem so ranjenca odnesli v gorenje sobane in ga po-

loÏili v posteljo. Zdravnik je zavezal rano, kakor je vedelin znal; ali bolniku se ni hotela vrniti zavest. Ko je niÏav-ska druÏba od‰la, ostala je sama Ur‰a pri njem in z mo-litvijo preganjala grozo, ki jo je napadala, ãe se je ozrlana bledi obraz bolnikov. —

Proti polnoãi se prebudi Filip.»Jezus Marija, zdaj gleda!« vzdihne starka. Bilo je je

strah in mrzel pot ji oblije ãelo. Nekaj ãasa se bolnik niganil. Mirno leÏeã na mestu je obraãal kalne oãi po sobiin po stenah. Konãno se mu je uprl pogled na steno, kjerje visela neznatna podobica.

»Ur‰a,« spregovoril je z veliko teÏavo, »pojdi semkajin pomagaj mi, da se vzdignem!«

Pla‰no je pristopila starka ter vpra‰ala bojazljivo: »Kajbi rad, Lipe? Ali te boli? Ali si Ïejen? Ali ne more‰ za-spati, pozno je Ïe?«

»Ur‰a!« zastokal je in pokazal s tresoão roko proti ste-ni, »daj mi podobo semkaj! Pri slabi luãi sem videl —

Page 217: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

217 

samo za trenutek se mi je zdelo! — Moj Bog, daj mi po-dobo semkaj!«

Snela je zapra‰eno podobo s stene in mu jo dala. Zobema rokama je pograbil po nji: »Primakni luã bliÏe!Tema hoãe se mi napraviti pred pogledom!«

Posvetila je bliÏe. Dolgo je zrl na podobo in nemirnoje jeãal vtem, z roko pa si je ti‰ãal prsi, kjer je imel glo-boko rano, kakor bi zabraniti hotel, da bi mu v tem tre-nutku ne odtekla srãna kri.

»Ur‰a, ali ve‰, kdo je to?«»Kdo je to?« ponavljala je Ur‰a jecljaje, in dozdevalo

se ji je, da se mu Ïe napravljajo po zraãnem obrazu zna-ki bliÏajoãe se smrti. »Kdo je to? Kaj bi je ne poznala!Mati je na‰ega gospoda! In ko se je ustrelila, leÏala jeravno v tej sobi na mrtva‰kem odru! Nikdo je ni pri‰elkropit! In ravno tam, kjer ima‰ ti glavo, leÏala je tudi nje-na glava tisti dan. Sveãe so gorele okrog nje, pa nikdo jeni pri‰el kropit, ker je bila sama sebe umorila! Prav ve-lik greh je to, in pravijo, da zanj ni odpu‰ãanja ni na temni na onem svetu!«

Videlo se je starki, da je rada govorila, da bi si s tempregnala grozo, ki jo je neprestano nadlegovala. Sicer pabrez dvojbe ni vedela, o ãem govori. —

»V tej sobi je leÏala na mrtva‰kem odru« — reãe Filiptiho. »In to je njena podoba? In mati je va‰ega gospo-darja?«

Page 218: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

218 

»Mati, prava mati! Ali nosila se ni, kakor gre materi.Vendar, ãemu bi govorila o tem? Saj je Ïe vse pozablje-no! In kaj tebi skrb, ti usmiljenja vredni revãek moj! Za-spi, zaspi! Revãek, hov, hov!«

Z velo roko mu je pogladila ãelo. Silno je bilo vroãe toãelo in ãutila je, kako mu je tolklo pod sencem. Filipu jebila podoba odpadla izmed onemoglih prstov. Nekajãasa je molãal in oko, ki se mu je bilo poprej zjasnilo,postalo je zopet motno in kalno. Otemnela mu je tudizavest.

»Ur‰a,« spregovoril je strastno, »vidi‰, umreti mi bo!Tam v kotu se Ïe napravlja rumen oblak in angel, ki imaperuti od ãistega zlata, kliãe me in vabi, naj pridem! Inlilije cveto okrog njega! — V ozadju pa se vije svetegaslovanstva sveta reka mogoãna modra Volga, in cvetoãelipe senãijo ji pisane obale! — V visoki kremeljski bazi-liki ga gledamo, ãastitljivega starãka, in s tresoãim gla-som oznanjuje zaãudenemu svetu, da je Krist vstal! —Kako je krasno vse to! «

Zatisnil je oko. Pod oknom se je podrla tedaj skladal-nica drv, da se je ãul mogoãen ropot.

»Moj Bog, spomin!« vikne starka. »In sámo me pus-té tu, ko umira!«

Filip se je zopet zavedel. »Ur‰a,« reãe ji, »umrl bommorda takoj, morda jutri! Ali mi hoãe‰ skaziti veliko do-broto?«

Page 219: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

219 

»Kaj hoãe‰, Lipe? Morda bi pil rad gorko mleko?«»Pokliãi gospoda! Lesovéja! Reci mu, da bi bolnik, ki

ima le trenutek Ïivljenja ‰e, rad govoril z njim. Bolnik, kitako teÏko, tako bridko teÏko umira!«

»V Soteski je!«»âul sem, da je ravno pri‰el domov. Po stopnicah ko-

raãi in morda pride semkaj!«Ur‰a je hitela k vratom. Res se odpró in v sobo stopi

Bogomir Lesovéj s starim Jernejem. Vse je bil zvedel ins preãudno grozo se je pribliÏal bolnikovi postelji. Niãe-sar ni mogel spregovoriti.

Dolgo ga je opazoval oni, potem pa dejal zamolklo:»Gospod Lesovéj, gost sem va‰, a menim, da le za kra-tek ãas. Podajte mi roko!«

Ko mu je podal roko, vpra‰al je Filip: »Lagali mi neboste, ãe bom hotel vedeti resnico!«

»Ne, gospod Tekstor!«»Na ãastno besedo va‰o!«»Na ãastno mojo besedo!«»Poglejte in povejte mi, je li bila to va‰a — mati!«Z onemoglo roko mu je ponudil podobo, katero je

Bogomir Lesovéj takoj spoznal. Ni mu mogel odgovori-ti, zgrudil se je bolniku na posteljo in priãel je ihteti ka-kor otrok. Oni pa je prijel njegovo roko ter jo poloÏilsebi na vroãe lice, potem pa ‰epetal predse:

Page 220: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

220 

»Nun das süße Bild erblichen,bin ich gänzlich nachtumhüllt.«

S poslednjo besedo je odplaval duh Filipa Tekstorja vneizmerno veãnost! Ko pa je Bogomir Lesovéj vzel svojoroko z lica mrliãevega, bila je mokra. Porosile so jo bilesolze umirajoãega! —

Page 221: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

221 

ENAINDVAJSETO POGLAVJE

Hamlet: — — Nekdaj sem vas ljubil.Ofelija: Resniãno, kraljeviã, zatrjevali ste mi to.Hamlet: âemu se mi verjeli: — — —

Jaz vas nisem ljubil. —Hamlet, III. Akt, I. Prizor

Dvojno Ïenitovanje, ki se je praznovalo drugi danna NiÏavi, ni vÏigalo tiste radosti v udeleÏencih,

katere je priãakoval hi‰ni gospodar. Takoj zjutraj se jeoglasila nenadejana vest: najprej je odpovedal grof An-ton iz Soteske ter poslal pismo, da ne pride, ker je knegi-nja zbolela. Tudi je Ernest Malec gojil upe, da ga bo tadan poãastil knez in ‰kof Janez Evangelist; ali namesto‰kofa je pri‰la vest, da ga je v noãi pre‰inil mrtvoud in da— umira! In res je knez Janez Evangelist umrl tiste dni,in mi vsi vemo, da za njim stolica sv. Maksima ni imelavodnika, katerega bi bila obsevala bli‰ã in slava JanezaEvangelista!

Najneprijetneje pa se je pripetilo v Rakovniku predcerkvijo. Po poroki, ko se je gosposka svatov‰ãina usu-la iz boÏjega hrama in posedla na vozove, za slovesni tadan po vsem Lukovcu izpro‰ene — zapeli so v stolpu

Page 222: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

222 

zvonovi, Ïalostno in mrtva‰ko trudno. Stari Sodar jeravno z mlado svojo Ïenico hotel stopiti v voz.

»Komu zvoni?« vpra‰a Meta, in bolestna slutnja se jipolasti du‰e.

»Ali misli‰, da res mrliãu zvoni, srce sladko moje?«odgovori moÏ. Bil je navzlic vsej svoji sladkosti sme‰na,ostudna prikazen. Toliko sme‰nej‰i in ostudnej‰i, ker seje stari gre‰nik zaljubljeno dobrikal okrog preubogetrpinke, ki je bila zdaj za Ïivljenje priklenjena nanj!

»Komu paã zvoni?« ponavlja Meta v strahu. Pri cer-kvenih vratih je preÏal cerkovnik Tine in priãakoval, dabi mu svatje kaj darovali. Z gladnimi pogledi je preme-ril svata za svatom in z nekako umetelno srameÏljivostjospravljal, kar se mu je stiskalo v radovoljno roko.

»âakaj, takoj bomo zvedeli, draga Ïenica!« In starecje zakriãal: »Tine! Tine!« — Oni pri cerkvenih vratih jehipno priskoãil: »Kaj ukazujete, gospod Sodar? No, alini bila cerkev ozalj‰ana kakor nevesta, hi, hi! No, ali stevideli, kako debele sveãe so gorele na oltarju? In leste-nec, ali se ni svetil kakor sonce nebe‰ko? Mi smo cer-kovniki, da malo takih, kajne, gospod Sodar? No, saj jepa take poroke ne bomo veã uãakali, to sam Bog ve, dane!«

Vtem je bilo pristopilo tudi nekaj druge druÏbe. TudiErnest Malec. —

»Zakaj ne odrine‰, Sodar?« vpra‰a malomarno.

Page 223: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

223 

»Tale Ïenica moja, ki je radovedna kakor vse, rada bivedela, komu zvoni. Kdo je umrl, Tine?«

»E,« odgovori Tine zaniãljivo, »tista Ïival, ki se je pla-zila po NiÏavi in Vi‰avi! Pa saj morate vedeti?«

»Kdo?« vzdihne Meta.»No, tisti Lipe, ki je stradal pri vas tam gori. Pa sem

mislil, da veste!«»Lipe!« In mladi Ïeni se je zazibalo vse pred pogle-

dom. »In kaj mu je bilo?« zastoka v smrtni grozi.»Pravijo, da se je sam ustrelil. A to ne bo res, ker bi

sicer na‰ duhovni oãe ne pustili zvoniti!«»Ustrelil! Jezus, Marija!« Na zemljo bi se bila zgrudi-

la, da je ni prestregel oãe, ki pa je bil v tistem trenutkubolj bled od zimske odeje, ki je krila pokrajino.

Bil je toÏen povrat iz cerkve. Nevesta je leÏala brezzavesti v vozu; svatje pa so si ‰epetali razliãne opazke nauho in hudobni jeziki in jeziãki so se brusili, milujé sicer,ali s tak‰nim milovanjem, ki je dosti zbadljivej‰e od oãit-nega zasramovanja. —

Spomin na ta dogodek je leÏal potem nad svatov‰ãi-no, kakor leÏi ãasih nad cvetoão ravnino teman oblak, kigrozi zdaj in zdaj s ploho in toão posuti vse!

Page 224: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

224 

DVAINDVAJSETO POGLAVJE

Kakor bi se udeleÏevali sedmine, sedeli so svatjekrog dolge, s cvetjem bogato okra‰ene mize. Malo

se je govorilo, mnogo jedlo in mnogo pilo. ·ele proti ve-ãeru se je druÏba nekaj bolj ogrela, in vojaki, ki so semed obedom odloãno dolgoãasili, izrekali so ‰e celoÏeljo, naj bi se v sosednji sobi plesalo. Uãitelja VekoslavaKozico, ki so ga samo v ta namen povabili k svatov‰ãini,poklicali so h klavirju. Po‰tenjak se ni branil in kmalu jez debelo pestjo udrihal po beli slonovini, da so vse stru-ne grmele in brnele. Izpraznila se je jedilnica. Mladinase je sukala po ozkem prostoru, ob steni pa so slonelistarej‰i svatje ter — zabavljali, da je Ïenitovanje dolgo-ãasno, da tudi jed ni preslastna in da je sme‰no, ãe seporoãi tako star ãlovek z mlado, krasno Ïensko itd.

Pri mizi sta ostala samo hi‰ni gospodar in stari ÏeninLovre Sodar. Le-ta se je nekoliko ãasa trudil, da bi zaba-val mlado svojo Ïeno. Brez uspeha. Meta je sedela tiknjega bleda kakor mrtva, ni jedla, ni pila, in vse na nji jepriãalo, da je v mislih vse kje drugod nego pri hrumeãisvatov‰ãini. Morda je bila v mislih pri njem, ki je tedajleÏal v osamljeni vi‰avski sobi na mrtva‰kem odru in Ïe

Page 225: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

225 

poãival v dolgem — veãnem spanju, iz katerega se dozdaj ‰e ni prebudilo ãlove‰ko bitje. —

Ko je Lovre Sodar videl, da ne more Ïenice svoje ogre-ti, priãel je sebe ogrevati; proti veãeru je vedela vsadruÏba, da je stari Ïenin dodobra pijan. S teÏkim jezi-kom je jecljal o kupãijah, o Ïitni ceni in o slabem vinu,ki se je to leto pridelalo. Pri vsaki priliki je napijal Er-nestu Malcu in tu in tam se tudi priãkal z njim, ãe ni vse-mu pritrjeval, kar je govoril. âasih je glasno kriãal, ko-liko se mu ima NiÏava zahvaliti in da bi marsikdo — be-raãil, ãe bi Lovre Sodar ne Ïivel. Hi‰nemu oãetu se jeohladilo srce, ko se je odpravila druÏba na ples. Bal se je,da bi oni v svoji pijanosti preveã ne govoril in ne raz-obe‰al hi‰nih skrivnosti, na katere Ernest Malec nitimislil ni rad!

Meta je z drugo druÏbo vstala in skrivaj ‰la iz sobe.Menila je, da je ni opazil nikdo. Ali opazilo jo je skrbeãematerino oko. Gospa Helena, ki se je bila v teh ãasih po-starala za leta ter se posu‰ila kakor travnata bilka v je-seni, hitela je za hãerjo. Dohiti jo v sprednji sobi.

»Kam gre‰, Metka?« vpra‰a bojeãe. Ni se ji upala po-gledati v trpeãi obraz.

»Glava me boli, mama, in razpoãila mi bo, ãe ‰e daljãasa ostanem tu! Prodali ste me staremu moÏu!«

Poslednje besede je samo vzdihnila, ali vendar jih jeãulo materino uho. Vsa se je pretresla stara Ïenica. Ime-

Page 226: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

226 

la je predobro srce in za svoje otroke bi bila prelila srã-no kri. Toda v hi‰i ni veljala mnogo, in Ernest Malec jeãasih sam dejal, da je Ïena njegova tako tiha, da skorajne ve, je li oÏenjen, ali ne!

»Meni niãesar ne oãitaj, Metka!« odgovori proseãe,»da je po mojem, bilo bi vse drugaãe, vse drugaãe!«

»Zdaj je dognano!« reãe hãi zamolklo, »in drugega mine ostaja nego pusto, obupno Ïivljenje. Filip (to veste,da je moral umreti!) dejal je pri priliki, da mora ãlovekãasih Ïiveti navzlic svojemu mrtvemu, umorjenemusrcu! Meni je dano tako Ïivljenje z mrtvim srcem, insam veãni Bog ve, kako ga bom doÏivela!«

·li sta v hãerino sobo. Ondi je Meta razmetala cvetjein drug svatovski li‰p s sebe. Potem pa je sedla ter s su-himi oãmi zrla v mrak in obãutila z vso grozno teÏo ne-sreãnega Ïivljenja nesreãne trenutke. Njej nasproti je se-dela gospa Helena, vila suhe roke in venomer toãilabridke solze. PotolaÏila bi bila rada otroka svojega; alitrda usoda ni ji hotela dodeliti tolaÏilnih besed, tako dani vedela, kaj naj bi govorila njej, ki ji je nasproti v nes-konãnih mukah koprnela! Tam v sobi pa je klestil Veko-slav Kozica z debelo roko po klavirju in mladi svet jeplesal in se smejal, kakor bi nebe‰ka radost kraljevalapod to streho! —

Notar Sodar je bil Ïe tisti dan velik reveÏ. âe je lespregovoril besedico s tem ali onim dekletom, drezala

Page 227: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

227 

ga je ostarela nevesta z laktjo oãitno pred vso druÏbo, instrupeni njeni pogledi prepreãili so mu besedo ‰e prejnego jo je spregovoril. Zdaj in zdaj ga je pretresel mraz,ãe se je ozrl po stari svoji Ïeni, ki je na njegovi strani vnenaravno devi‰kem li‰pu razkazovala ogrodi svoje inga neprestano preganjala z zaljubljenimi svojimi pogle-di.

»Denarna je res« — mislil si je — »a Ïivljenje na nje-ni strani bo pa tudi — toÏno dolgo!« — Ta misel ga nihotela veã zapustiti potem. Zdelo se mu je, da ga priãe-nja boleti glava. Obrnil je pogled na kupo, ki je polna‰ampanjca stala pred njim in v kateri so se neprestanodrobile od dna proti vrhu iskram enake pene.

»Morebiti so to solze, ki jih ‰e pretoãim v Ïivljenju!«Ko se je druÏba odpravila na ples, vstal je tudi notar

s svojo Ïeno. Pred vhodom v plesalnico ga je zadrÏala.»Ti se Ïe danes dolgoãasi‰!« zastoka Murnovka in z

nekako devi‰ko srameÏljivostjo ga pogleda.»Kako si more‰ kaj takega domi‰ljati!« odgovori hlad-

no.»Zdi se mi tako!« reãe in gorko — kakor bi storilo

mlado dekle — oklene se mu roke. Sram ga je bilo. âa-kala ga je ‰e huj‰a zadrega.

»Poljubi me enkrat, Nande moj!« za‰epeãe stara ne-vesta.

Page 228: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

228 

»Moj Bog, tu pred ljudmi!« vzdihne Nande in obledelje kakor praÏnji prt.

»Îe vem, ti se raj‰i ozira‰ po mladih!« V hipu se jestari devici napolnilo sivo oko z vodo, in vsak hip seji jegrozila izliti mala ploha solz po licu.

»Le jokati ne!« razsrdi se notar, »saj je dosti, daimamo Ïe eno nesreãno nevesto danes!«

Iztrga se ji in odhiti iz sobe. Na pragu ga sreãa vitezLanski.

»Kam gre‰, notar!«»Na zrak malo.«»Si li preveã pil? Ali si pa prepoln vroãe ljubezni, ha,

ha!«Najraj‰i bi ga bil pobil na tla, tega pijanega bedaka,

toda zavoljo druÏbe mu ni smel niãesar odgovoriti.Stopiv‰i na hladni hodnik, si misli: »Odslej bo‰ vsemu

svetu v posmeh!« Bila je jasna noã zunaj. Mraz je pritis-kal in na nebu so mrgolele zvezde tako trepetajoãe, ka-kor bi jih tudi zeblo.

»Vrag me vzemi, ãe se ne bojim, da bi prihodnje mojeÏivljenje ne bilo podobno jasni zimski noãi, v kateri vsedrgeãe od mraza, ‰e zvezde na nebu!«

Po telesu ga je pretresal mraz, ali v moÏganih mu jegorelo. Na steklo pri oknu je pritiskal vroãe ãelo, da bise mu ohladilo.

Page 229: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

229 

V sobi pa je Vekoslav Kozica trpinãil klavir, da so semu debele kaplje utrinjale po razburjenem obrazu. Ingrof Welser je vodil kadriljo s tistim ponosom, kakor bijo bil vodil — na dvornem plesu! —

Tudi Bogomir Lesovéj je pri‰el na Ïenitovanje. Davnoje Ïe bil ukrenil razre‰iti vezi, v katere se je lahko-mi‰ljeno in proti oporoki oãeta svojega vkoval. Noã indan ga je preganjala misel, kako bi se otresel spominovna rumenolaso dekle, ki ji je nekega dne govoril o svojiljubezni. Iskal je prilike, da bi zopet vse preklical in se polepi poti iztrgal iz okov, katere nositi ni veã hotel. Vestmu je oãitala marsikaj, ali tolaÏil se je, da nravnost nedovoljuje, da bi snubil hãer tistega, ki mu je tako rekoãumoril oãeta. Smrt Filipa Tekstorja ga je potrdila v na-klepih, za katere se je bil Ïe prej odloãil. »Tudi tega re-veÏa so umorili ti ljudje!« To je bil nov dokaz, s katerimje podprl sklep, s katerim je opraviãeval dejanje, izvira-joãe iz povr‰nosti in plitvosti njegovega pravega znaãa-ja! Razvnel se je nad smrtjo Filipovo in ãutil se je pozva-nega, ma‰ãevati umorjenca. Poprej pa, ko je ‰e Ïivel,ogibal se ga je skoraj, in groza ga je vedno obhajala, ãemu je gledal v obraz ter imel zavest, da je rodila oba enamati. Bogomir Lesovéj je bil sin svojega ãasa in niti tre-nutek se ni pla‰il pred hinav‰ãino, s katero je omamildobre moãi v du‰i svoji. Razsrdil se je o smrti Filipovi, dabi s tem srdom ojaãil samega sebe ter laÏe spregovoril

Page 230: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

230 

loãilno besedo nji, ki se ga je oklepala z goreão prvo lju-beznijo. Poleg tega si pa Bogomir Lesovéj ni hotel pove-dati resnice! V mislih se je bavil s smrtjo oãetovo, z oãe-tovo oporoko in s smrtjo Filipovo in veãkrat je deklamo-val v duhu znani Hamletov samogovor, v katerem sekraljiã tako ostro obsoja samega sebe! Dobro mu je delmoraliãni srd, h kateremu se je silil, silil, da bi prikrilresnico sam sebi! Hlinil je moraliãno razburjenost, alivse to je povzroãil — roÏnati obraz ponosne, mrzle Ïen-ske, ki je kraljevala v njegovem srcu od tistega dne, kojo je prviã ugledal. Izprva se je branil vplivom njenim.Ali prijazni sprejemi v stari plemenita‰ki hi‰i so ga pre-ãudno osreãili, Prej je menil, da je demokrat, da je ãlo-vek enak ãloveku, naj se je porodil na slami ali na meh-kih svilnih blazinah. Prve ãase je zahajal v Sotesko, da bitem o‰abnim ljudem dejansko kazal, da se ne pla‰i prednjimi in da mu nikakor ne imponira staro ime stare obi-telji. Nosil se je, kakor bi bil med svojci, dasi je moralkmalu pripoznati, da je dejansko zvr‰evanje sive teori-je od teorije samo bistveno razliãno. Prav kmalu je ob-ãutil, da loãi visoka stena kroge, v katere je zdaj za‰el, odkrogov, v katerih je do zdaj Ïivel, in da se ta stena pre-skoãiti ne da z demokratiãnimi frazami. Videã aristokra-te, ki so med sabo Ïiveli, kakor se je dalo sklepati, vvzorni ljubezni, in ki so v vedenju, v govorici brez naj-manj‰e teÏave ogibali se vsega, kar bi tudi le iz dalje

Page 231: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

231 

spominjalo na vsakdanjost, sodil je, da so to vzorni ljud-je, da so to bitja, bolj‰a od njega. Sodil je po zunanjosti,po vedenju, po govorici ter bil prepriãan, da mora, ãe jegovorica ãista kakor zrcala bistro steklo, tudi du‰a ãis-ta biti, da tudi le-ta ne pozna vsakdanjosti, o kateri ve-denje, govorica niãesar vedela nista. V svojem prepri-ãanju, da ga je usoda dovedla v dotiko z osebami, ki sobile popolnej‰e od njega, nosil se je med aristokrati izpr-va okorno, kakor se nosi polja ratar, ãe so ga valovi Ïiv-ljenja zanesli v druÏbo gosposko. Vedel je, da se je nje-govo nepopolno in nesalonsko vedenje opazilo, ali nitipogled niti smehljaj ga ni spominjal nikdar na to, da sene vede vselej po strogih predpisih salonskih zakonov.Ko se je od dne do dne bolj privadil druÏbe, vnelo se jev njem hrepenenje po tej druÏbi. In ãe je sedel v Soteskipri stari kneginji, izginil mu je ãas, da sam ni vedel kdaj,in poslu‰al je s sveto vdanostjo, kar mu je pripovedovalao ãasih, ko je ‰e Ïivel veliãastni Friderik Avgust in pre-blaga mu hãi Kornelija Amalija. Dan za dnevom je ãuleno in isto, ali dan za dnevom je poslu‰al z veãjo vda-nostjo! V zavesti se je zibal, kakor bi se bil z razburka-nega vesoljnega morja re‰il pred viharji in pred burjosrdito v skrito zati‰je, kjer se za re‰ilno goro valovjepomiri in spremeni v srebrno vr‰ino, kjer niti najslab‰idih ne moti harmonije v prirodi in kjer se nad krasnotropiãno krajino kroÏi neskaljeno, preãisto, tropiãno

Page 232: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

232 

obnebje. S tega obnebja pa so mu sijale Ïarne oãi kon-tese Line! In kakor pluje preslepljeni ribar za vabeãopovodno vilo v smrtonosni vrtinec, tako se je vdal Bogo-mir Lesovéj smrtonosni strasti, ki ga je morala dreviti vprepad. Da je kontesa kmalu opazila, kak‰na strast mla-demu znancu razsaja po srcu, se ve. In niti trditi nam nimoãi, da ji je bila ljubezen, ki je Bogomiru pri vsaki pri-liki sijala iz pogledov in se nehote kazala iz vsega njego-vega vedenja, neprijetna. Kje Ïivi na svetu Ïenska, ki biji kaj takega neprijetno delo! In ãe bi se bil Terzit zalju-bil v Pentezilejo, junakinjo mogoãne krasote, smejala bise bila morebiti, a smejala s srãnim zadovoljstvom nadgrbastim ãastilcem! Zato se ni ãuditi, da mlada kontesani samo niãesar storila, kar bi bilo gasilo ogenj v navdu-‰enem srcu navdu‰enega Bogomira, temveã da je z lah-no koketnostjo ‰e bolj zanetila plamen in da je s pogle-di, ki si jih je Bogomir tolmaãil sebi v korist, zmedla muzdravi premislek ter mu sebi v ‰alo nastavljala mreÏe, vkatere ga je morala zasaãiti prej ali pozneje.

Nekdaj sta bila sama v sobi. Stopila je bila pred ogle-dalo ter si z roko, na kateri se je koketno blesketal dragkamen, popravljala lase. Pri tem so se krasne ãrte vitke-ga njenega telesa kazale v taki jasnosti, da je BogomirLesovéj nehote pristopil bliÏe. Nikdar do zdaj se mukontesa ‰e ni videla tako krasna! Ko je z belimi prstimedla po laseh, odpadel je ondi cvet, ki je tiãal med

Page 233: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

233 

kodrci. Morda ga je sama sproÏila, da bi videla, kako sebo vedel Bogomir. Tik nje je sedel na stol, in Ïe mu jehotelo srce prekipeti in Ïe ji je hotel govoriti o nesreãnisvoji ljubezni! Obrniv‰i pa pogled po vitki, ponosni nje-ni podobi, otrpne mu takoj srãnost in v zavesti svojenizkosti, v zavesti vsakdanjosti svoje ne upa se ni spre-govoriti. Tedaj je omenjeni cvet padel iz njenih las ter sepolagoma spustil po njeni obleki na mehko preprogo,na kateri je stala. Kontesa ni hotela niãesar opaziti, dasije v svetlem steklu, iz katerega se ji je nasproti Ïaril njenobrazek, prav dobro videla, kam je drobni cvet izginil zmesta svojega. Da se Bogomir izku‰njavi obraniti ni mo-gel, je naravno. Sklonil se je lahno, pobral cvet in ga rav-no tako lahno pritisnil k ustom. Potem pa ga je skril vobleko na razburjeno srce in obãutil je sreão, kakor jeobãuti zaljubljen dijak, ãe mu je usoda sluãajno v posestdala pisan trak ali kaj takega, kar je poprej nosila ona, kisi jo je izbral v rano, prvo ljubezen svojo. Kontesa je tudito opazila v jasnem steklu. Lahna zora ji je zakrila neÏ-no lice, potem pa je spregovorila tiho, tako tiho, da jeBogomir steÏka ãul njene besede: »Gregor Lesovéj!«

Vzdihnil je za njo: »Gregor Lesovéj!«Oba sta se spominjala pradeda njegovega, ki je nek-

daj morda ravno v tej sobi nosil s sabo bolno svojesrce! —

Page 234: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

234 

Obrnila se je proti njemu in njeno oko se je uprlo nanjnekaj trenutkov. Koprnel je pod tem pogledom in bral vnjem — ljubezen. A to, kar je menil, da je ljubezen, biloje morebiti samo — usmiljenje!

»Gospod Lesovéj,« dejala je nato, »midva sva paã od-rasla — otroka.«

Glasji je bil zopet trd, kakor bi se sramovala mehko-te svoje.

Od tedaj je Ïivel Bogomir Lesovéj v nekaki du‰evniomamljenosti. Kjerkoli je bil, povsod ga je spremljeva-la podoba njena. Vedno jo je v duhu gledal pred svetlimzrcalom, kako si je z roãico popravljala svoje lase in ka-ko se je po beli njeni obleki spu‰ãal cvet, podoben rdeãikaplji krvi! Od taãas pa je Bogomir Lesovéj za trdno ve-del, da bo razru‰iti moral vezi, ki so ga vezale z NiÏavo.Zato je pri‰el tudi na Ïenitovanje, in sicer s trdnim skle-pom, poiskati si prilike, pri kateri bi spregovoril loãilnobesedo. Ves dan se je dolgoãasil in, ko se je priãelo ple-sati, moral je na plesi‰ãe ter iz priljudnosti plesati z do-maão gospodiãno Ano. Ker mu ni bilo pov‰eãi v gneãiplesati in ker je bil poslednji ãas, ãe je hotel opravek,glavni opravek dana‰njega dne zvr‰iti, zvabil je dekleta,da sta se zopet podala v jedilnico. Sedla sta k spodnje-mu koncu mize, da bi ju ne ãula onadva, ki sta ‰e ved-no pila pri zgornjem koncu. Ali stari Sodarju je takojopazil. Z laktjo sune soseda svojega, zavleãe usta, po-

Page 235: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

235 

kaÏe z roko proti spodnjemu koncu ter pomenljivo za-meÏika.

»Tam doli se nekaj prede, ljubi Malec moj, ha, ha!«reãe zadovoljno in tako glasno, da je tudi Ana urnelanjegovih besed pomen. Po bledem obrazu se ji razgrnekakor rdeãa tanãica, ki pa takoj zopet izgine.

»âe se kaj sprede, meni prav!« govori Sodar, »imetjeje pri hi‰i in ta je prva!«

Ko Malec niãesar ne odgovori, dostavi: »Ali mu nisi ti‰e nekaj dolÏan, kaj?«

»Ej, ni toliko, kolikor se je govorilo, ne!«Ernest Malec je odgovoril to srdit, ni mu bilo prav, da

se je govorilo o tem.»Naj je, kolikor hoãe,« pravi Sodar lahkodu‰no, koli-

kor je dolgov, toliko jih je preveã. Naj se sprede, naj sesprede! V to naj Bog pomaga! Potem bosta dva sreãnaãloveka veã pod tvojo streho, Malec, ha, ha!«

Malec se ni hotel smejati!»Smej se, ali ne —«in Sodar dvigne kozarec — »pijva

na sreão tvojih otrok, ki si jih tako dobro h kruhu spra-vil. Bog Ïivi!«

Trãila sta s kozarci.Tu spodaj pa je bil Bogomir v hudi stiski. Sam ni ve-

del, kako bi priãel govorico. Dekletov obraz je bil takopreãudno bled, in tako moãno je bila upadla, kar jo jeposlednjiã videl, da se mu je nehote priãela smiliti in da

Page 236: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

236 

se je skoraj sramoval besed, katere so mu Ïe bile tiãalena jeziku. S pove‰enimi oãmi je sedela pri njem in vda-no priãakovala udarca, o katerem je vedela, da pride.Batistno rutico je stiskala med prsti in z lahnimi vzdihisi je zdaj in zdaj olaj‰evala notranjo bolest.

Ko Bogomir ni niãesar spregovoril, dejala je lahno:»Dolgo vas Ïe ni bilo pri nas, gospod Lesovéj!«»Dolgo Ïe ne, gospodiãna!« To je bilo vse, kar ji je ve-

del prvi hip odgovoriti. Obrnila je v stran obrazek, aliLesovéju vendar ni mogla prikriti solz, ki so ji zalile oko.

»Pravijo, da zahajate v Sotesko!« vzdihnila je. Ozrla seje zopet proti njemu. Skrãilo se mu je srce in Ïe se je bal,da bo omagal, da ji tudi danes ‰e ne bo spregovoril slo-vesa! Pred duha si je poklical ponosne Ïenske ponosnopodobo in na srce si je pritisnil roko, kjer mu je poãivalcvet, ki se je nekdaj kakor kaplja rdeãe krvi spu‰ãal ponjeni obleki na mehko preprogo.

Ojaãil se je in spregovoril: »Gospodiãna Ana, nekdajsem menil, da sem vas ljubil!«

»Pravili ste mi to nekdaj!«Kako teÏko je izrekla te besede!»âemu bi se vam hlinil, Ana! Zdaj vem, da to ni bila

ljubezen! âlovek ne pozna vselej svojega srca! In kakormegle po nebu se spreminjajo na‰i obãutki. Ljubezen sene da izsiliti!«

Page 237: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

237 

Vedela je, da pride ta hip. Ali bo tako gorjup, tega nivedela. Poslednja kaplja krvi ji je zapustila lice in, da jeimel le kolikaj srca, morala bi se mu bila smiliti, takouboga je bila.

»Kaj hoãe zakon potem,« nadaljeval je brezsrãno,»zakon brez ljubezni je Ïivljenje z mrtvim srcem! Zatovas prosim, pozabite, kar je bilo, in upajte na cvetno pri-hodnost. V svojo sreão« — dostavil je s preãudno vsak-danjostjo — »je ãlovek tako ustvarjen, da lahko pozabina to, kar je bilo.«

»Priãakovala sem vas ãasih, poprej! Ali zdaj Ïe ne veã!Morebiti vas pozabim!«

V bolesti in trpljenju je to govorila.»Tako je prav! In vidite, jaz s svoje strani sem Ïe de-

lal nekoliko pokore. Tam pri prepadu je bilo! Saj veste,tisti dan, ko sva gledala v globoko ravnino pod sabo!«

»In so zvonovi peli k dohodu kneza in ‰kofa, prebla-gega Janeza Evangelista!« dostavila je trpko.

»Va‰ oãe mi je bil mnogo dolÏan in ãasih bi ga bil spismi, ki sem jih imel v rokah, lahko spravil na bera‰kopalico! Da ga nisem spravil, zahvaliti se ima vam, gospo-diãna Ana!«

»Vedela sem, da smo izgubili imetje!« Vdano je nag-nila glavico.

»Prizana‰al sem mu, ker sem menil, da ljubim vas. Apotem, ko se mi je razjasnilo obnebje srca, stal sem ne-

Page 238: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

238 

kega dne zopet pred prepadom in v roki sem ti‰ãal vsetiste listine, s katerimi bi bil poprej lahko spravil va‰egaoãeta na bera‰ko palico. In spustil sem jih, da so sfrfo-tale globoko v Ïrelo zevajoãemu prepadu, kjer so za veã-no zakopane. Vidite, to je bila moja pokora, to je bilamoja Ïrtev, ki sem jo posvetil spominu va‰emu! Ali srcasvojega vam Ïrtvovati ne morem!«

Bistro ga je pogledala.»V redu je torej vse! Vi ste plaãali, kar ste mi bili dolÏ-

ni! In zdaj se mi zdi, da vas bom laÏje pozabila, negosem mislila. Z Bogom, gospod Lesovéj!«

Ravno tedaj je prihitel grof Welser iz sosednje sobeter prosil, da bi smel z njo plesati. Vstala je in od‰la, Zolaj‰anim srcem je vstal tudi Bogomir. Kmalu potem jezapustil NiÏavo, skrivaj, da se niti poslovil ni!

Tu pri mizi pa sta sedela starca in ‰e vedno pila.»Kje pa sta otroka?« vprasa Sodar.»Ple‰eta zopet!« odgovori Malec.»Izginila sta torej, aha, se je Ïe spredlo!«»Mogoãe!«»Ti mladi ljudje, ti mladi ljudje!«In ko oni niãesar ne odgovori, pristavi ‰e: »Kaj hoãe-

va! Ljubezen je ljubezen!«V sosednji sobi pa je razbijal Kozica po klavirju in pari

so se vrteli in smejali so se in glasno govorili. Vmes paje plesala tudi gospodiãna Ana in poãivala je tujemu vo-

Page 239: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

239 

jaku na prsih in se tudi sladko smejala kakor druge Ïen-ske vse. Ali v resnici ji je hotelo poãiti mlado srce, inpred du‰o se ji je razgrinjalo prihodnje Ïivljenje kakorpusta, pe‰ãena ravan, kjer ni niti hladilnih vrelcev nitizelenih ledin.

Page 240: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

240 

TRIINDVAJSETO POGLAVJE

Pismo(Bogomir Lesovéj prijatelju Ivanu K.)

Umrlo je meni srcé,umrle so nade sladké,umrla ljubezen goreãa,umrla Ïivljenja je sreãa.

S. Gregorãiã

Moãno se bo‰ ãudil, ko ti dospe ta drobni list vroke. Svojim oãem ne bo‰ hotel verjeti, ali konã-

no bo‰ moral verjeti! Resnica je, toÏna resnica je, nek-danji prijatelj Tvoj je zapustil malo svojo domovino inzdaj se Ïe razprostira vesoljno morje med njo in mednjim! âe Ti pride v roko ta list, moral bo poprej preplutineskonãno vodno planjavo, ki se v sivi svoji veãnosti ‰irimed mlado Ameriko in med staro Evropo. Obupal semnad Ïivljenjem v stari Evropi in pobegnil semkaj, hoteãpriãeti novo Ïivljenje! Moje srce je kakor dolgoãasnozimsko polje! Kamor seÏe oko, pokriva blesteãega snegaodeja mrtvo livado. Vse je mrtvo pod to odejo, kar jespomladi radostilo se pisanega Ïivljenja, in nikjer dru-

Page 241: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

241 

gega nego enoliãna, dolgoãasna, misli moreãa belina!Nad njo pa se ziblje tu in tam ãrn vran, poãasi, teÏko intrudno pluje s perutmi, kakor bi hotel zdaj in zdaj pogi-niti ter pasti navzdol v gomilo, v kateri spi vsa prirodasmrtno spanje. Vidi‰, tako sneÏno polje je zdaj srcemoje! Nad njim pa se dviguje ãrni vran temnega obupain se poãasi, ali neprestano preletava tja in sem.

Sam s sabo nositi bolest! Ni mi mogoãe. K Tebi, pri-jatelj dragi, hoãem se zateãi. Morda se mi olaj‰a srcateÏko breme, ãe se Ti izpovem kako je bilo!

Povestnica minulega Ïivljenja mojega Ti je vsaj neko-liko znana. Moj poslednji list, ki sem Ti ga pisal ‰e zVi‰ave, bil je kakor ozalj‰ana in oli‰pana ladja, v vsemponosu in z mnogobrojnimi jadri, zapu‰ãajoã luko innosoã s sabo tolpo veselega ljudstva, katero se je vdalobrezmejnim nadam na sreãno potovanje po hudobnemvodovju. Pisal sem Ti, kako neÏne vezi so se osnovalemed mano in grofico v Soteski, pisal sem Ti o rdeãemcvetu, ki zdaj poãiva veã na srcu mojem, pisal o Ïarnihnjenih pogledih, ki so mi vse obetali! âul sem divne sire-ne sladko petje in s svojim revnim ãolniãem plul protismrtonosni skalini, kjer se je moral na stotine koscevrazdrobiti! âul sem sirene sladko petje in zato nisemopazil nevarnosti, zato sem menil, da jadram po mirnisvetli vr‰ini, zato sem menil, da se mi Ïe iz dalje prika-zujejo cvetoãi bregovi, kjer bom uÏival sreão, ki so jo

Page 242: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

242 

bogovi ustvarili sami sebi! Ali zdaj je ãolniã razbit in tamoj list je kakor ladja, ki se s polomljenimi jambori, raz-trganimi jadri in brez krila, steÏka na povr‰ju se drÏeã,povraãa k pobreÏju! Tako je to na‰e Ïivljenje. Danessonce, jutri deÏevje!

Ali zdaj poslu‰aj, kako je bilo!Nekaj dni po dvojnem Ïenitovanju na NiÏavi (o kate-

rem sem Ti tudi pisal) odpravil sem se proti Soteski.Mrzla burja je brila po logu, toda v meni je kipela kri invroãe mi je bilo, kakor bi me objemalo gorko poletje.Danes se mi je hotela razre‰iti temna prihodnost, danesse je imela konãati igra, pri kateri se je igralo za sreãomojo! Skrb in up sta me navdajala obenem; skrb, ãe semse spominjal na imenitnost stare obitelji, in up, ãe semsi v spomin klical vedenje njeno. Ko je gosposki dvorleÏal pred mano, tiho in ponosno, upála mi je skoraj srã-nost, in Ïe sem se hotel vrniti. »Gregor Lesovéj!« Te be-sede je ‰epetala tisti dan pred zrcalom in te besede some tedaj v tistem trenutku zopet ojaãile. Sama se je spo-minjala Gregorja Lesovéja, o katerem je vedela, da je zljubeãim srcem zahajal v Sotesko, z ljubeãim srcem, skaterim sem tudi jaz prihajal pod to plemenita‰ko stre-ho! Da jo ljubim, ni ji neznano, kakor ji ni bila neznananesreãna ljubezen Gregorjeva! Ta misel mi je dala srã-nosti, da sem vstopil pri visokem portalu in da sem iz-

Page 243: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

243 

nova za trdno sklenil dana‰nji dan izreãi odloãilno vpra-‰anje. Vidi‰, tak‰en bedak sem bil tisti dan!

Grofa Antona in kontese ni bilo doma. Doma semtorej dobil samó kneginjo. Ravno prav, mislil sem si, tejdobri, mehki in rahli du‰i povem vse in prepriãan sem,da bo ganjena in da bo z mano toãila solze in da bo po-tem zame govorila, ta vzorna, rahla in dobra du‰ica, kije s svojim usmiljenjem objemala najmanj‰ega ãrviãa vprahu! In z mano naj bi ne imela usmiljenja!

Ko sem pri nji vstopil, sedela je v stolu tik peãi, zavi-ta v starodavno obleko in v obilo ãipk, da si le teÏko opa-zil dobrovoljni njen obrazek, ki ji je tiãal globoko medramama. Vsa sreãna je bila, da sem pri‰el.

»Kako krasno, da me obi‰ãete danes, cher Bogomir!Ljub gost se je oglasil v tej zimi in grof Anton in konte-sa Lina sta mu hitela naproti! A jaz sem sama in zima misili v du‰o. Kako krasno, da ste pri‰li. Nikamor mi ni po-gledati! Povsod te puste megle! In mraz je tudi, silnomraz! Ali vas ne zebe, dragi moj?«

Sedel sem tik nje, poljubil ji vdano velo roko in ji pri-trdil, da je res mraz in da me tudi zebe. To zadnje ni bilaresnica! Govorila je o vremenu, o zimskem mrazu in otem, kako bi Ïivljenje prijetno bilo, da ni te grde, nesreã-ne zime. Povpra‰evala je po mojem zdravju, hvalila, dase vidim ãvrst, in ãasih je z vlaÏno svojo roãico pogladilalice moje. Bila je sama dobrotljivost in topla ljubezen ji

Page 244: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

244 

je sijala iz pogleda. Vse to je mnoÏilo srãnost v meni!Vdano sem ji zrl v ljubeznivi obrazek. Îe mi je sililaodloãilna beseda na jezik in Ïe sem ji hotel govoriti osrãnih svojih upih, a zopet mi je zamrla ta beseda, ko jekneginja v teku govorice po stari svoji navadi na-gla‰evala, da se je porodila v stari obitelji Palffyjevi in daji je bil soprog knez Teanski!

»Pri sveti Devici in Materi boÏji,« vpra‰ala je rahlo-ãutno, »vam, gospod Bogomir, morajo paã tudi prav po-ãasi teãi dneva trenutki, ko ste tako sami na Vi‰avi?«

»Paã mi je dolgãas tu in tam, svetlost,« odgovorim inkri mi zahiti k srcu, »z delom in branjem kratim si ãas.Poprej pa sem lazil po zelenih logih in uÏival krasotoprirode!«

»Po logih zelenih! O sveta Trojica, kdaj jih Ïe nisemgledala! In morda jih videla veã ne bom!«

Na skrivnem si je obrisala solzo iz oãesa.»A ãemu se ne Ïenite, uboÏec moj?« vpra‰a po krat-

kem premolku. »Vedno vendar ne morete tako Ïivetikakor pu‰ãavnik! Ali dandanes ni veã mladih deklet, kibi se moÏiti hotela, hi, hi!«

Bila je zopet radostna, in meni se je zdelo, da me ne-kako pomenljivo opazuje s svojimi pogledi. Zardel semkakor srameÏljiva deklica. Zdaj je napoãil trenutek, dasem skoraj moral govoriti!

Page 245: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

245 

»Mladih Ïenskje na izbiranje, svetlost!« odgovorilsem srãno, »ali z Ïenitvijo se stori usoden korak, in ãlo-vek ne ve, kaj bo potem prina‰ala prihodnost! To je rav-no, to je ravno!«

»Kdo bo tako bojeã, cher Bogomir!« — Pri tem se jesvetlost tako milobno smejala — »kdo bo tako bojeã!Kakor ãujem, imate imetja obilo, da bi lahko preÏivelisebe in obitelj. Pravilo se mi je, da je Vi‰ava lepa posestin da vas pri‰tevajo najimovitej‰im na‰im sosedom!«

»Res je, svetlost,« odgovorim poniÏno, »nebesa so mipomnoÏila posvetno imetje!«

»No, vidite« — z roko je posegla po moji roki in mi jogladila kakor otroku — »no, vidite, ãemu se torej ne Ïe-nite?«

Zami‰ljeno je dostavila: »To vam je bil Gregor Leso-véj, praded va‰, drugaãe vrste junak, hi, hi! Oj, ti ãasi, oj,ti ãasi!«

HvaleÏno sem poljubil roko! Pri‰el je bil torej trenu-tek! Tiho, bojeãe sem spregovoril: »Svetlost, Ïe dolgo mileÏi na srcu teÏko, silno breme. In le va‰a izborna pri-jaznost in materinska ljubeznivost, ãe se smem tako iz-raziti, osreãuje me, da odkrijem svoje du‰e skrbi predvami, svetlost! Ne ‰tejte mi te predrznosti v zlo; ravnoosreãili, pregreli ste mi srce in povedal vam bom vse, ãemi blagovoljno dovolite, da smem nadaljevati — «

»Le govorite, dragi moj!«

Page 246: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

246 

In odprla se mi je du‰a in priãel sem govoriti, kako mije ona od tedaj, ko sem jo videl prviã, zmagala srce, kakose me je polastila ljubezen, in da pravzaprav samo za-voljo nje zahajam semkaj; tudi sem govoril o svojih upihin kako Ïivim v veri, da me tudi ona ljubi in da to vsajposnemljem iz njenega vedenja. Ko sem govoril, nisemse ji upal gledati v obraz. Konãav‰i svojo izpoved, dvig-nil sem pogled proti njej. V stolu se je bila nekolikovzdignila, in prav prestra‰en sem opazil, da je to trd,o‰aben obraz in da na njem ni niãesar rahlega, mehke-ga in dobrotljivega. Vse to je bilo izginilo tisti hip z nje-nega obraza, in v sivih oãeh, s katerimi je neprestanozrla vame, vzplamtel ji je Ïar sovra‰tva.

Obledel sem in tresoãe vpra‰al: »Vi se srdite, svet-lost!«

»âe sem vas prav umela, govorili ste o domaãi konte-si!« spregovorila je ostro. Tudi glas ji je bil trd kakor jek-lo in ni priãal o nikaki dobrotljivosti veã.

»Da!« sem zdihnil potrt.»Mislila sem sicer, da govorite o mladi hi‰ni na‰i. Pa-

metna, dobro vzgojena deklica je in ãasih sem si dejala,da bi to bila Ïena za vas, kakor si je le Ïeleti morete!«

Hudobno, ironiãno je govorila in kakor strele so miudarjale njene besede v revno moje srce.

»Svetlost!« sem vzkliknil in vstal.Dostavila je o‰abno, ponosno, kakor prava kneginja:

Page 247: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

247 

»Ne verjamem, da bi se bila kontesa tako zelo spoza-bila! A ãe se je spozabila, potem poslu‰ajte, kar vam go-vorim! Îe pol stoletja ãepim tu v stolu, hroma, onemog-la, kakor novorojeno dete! Pol stoletja opazujem krasprirode le iz dalje in sladkosti Ïivljenja so mi le pravlji-ca, so mi le sanje, so mi zgolj fantom! In to je nekaj, go-spod Lesovéj! Ali odkritosrãno vam reãem in na svetotelo na‰ega Odre‰enika vam prisegam, da sem ‰e sto letraj‰i prikovana na ta muãni stol, da ‰e sto let raj‰i zremspomladi cvetove le iz dalje in da ‰e sto let rada umiramtako poãasi, kakor tega pol stoletja do zdaj, ko mi je ãasakragulj kakor Prometeju nekdaj kljuval trenutek za tre-nutkom Ïivljenje z mene — nego pa bi privolila, da bikontesa Lina prevzela gospodinjstvo na kmetski va‰iVi‰avi. To vam reãem jaz, kneginja Teanska! Ali zdajsem se utrudila! Z Bogom, dragi moj gospod Lesovéj! ZBogom!«

Bil sem odpu‰ãen, odpu‰ãen v veliki nemilosti! Po-parjen in pobit sem zapustil sobo. Skoraj brez zavestisem bil, ko mi je sluga v sprednji sobi pomagal pri obla-ãenju. âustvo osramoãenja druÏilo se je s ãustvom ne-sreãe v du‰i moji. Zalival me je pot, in v duhu sam nisemvedel, kaj naj zdaj poãnem. Steza Ïivljenja me je dovedlak mestu, kjer se mi je pred nogami ‰iril zevajoã prepad.Kako ga premostiti? V mislih sem ‰e enkrat pretehtalvse malo in veliko, kar mi je po moji domi‰ljiji priãeva-

Page 248: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

248 

lo o njeni ljubezni. Preplula mi je duha re‰ilna misel. Kajmi hoãe sodba te stare Ïenske, ki s svojim zastarelimmi‰ljenjem, s sme‰nim svojim plemenita‰kim ponosomkorenini ‰e v minulem stoletju? Takim ljudem so jemaliglave za francoske prve revolucije! Ali od tedaj so se ãasispremenili! Da me le ona ljubi; njo samo sem sklenilvpra‰ati, naj ona sama razsodi! Tu se je igralo s sreãovsega mojega Ïivljenja, in nespametno bi bilo, ãe naj biodloãevala beseda stare Ïenice, ki brez dvojbe ni vede-la, kaj govori, ki je v svoji zmedeni starosti menila, da ‰evedno Ïivi na dvoru Friderika Avgusta, v ãasih, ko se jetikala s preblaÏeno Kornelijo Amalijo! Kontesa sama najrazsodi! Stopiv‰emu na hodnik zavel mi je nasprotihladni zrak in me v omenjenem sklepu, zbistriv‰i miomotene moÏgane, ‰e bolj utrdil. »To je edino prava pot,in lahkomi‰ljeno je bilo, da si govoril kneginji, ki te nimogla umeti, ker ravno ne umeje zakonov sedanjegastoletja!« V mislih sem odkorakal po koridoru, po mehkipletenini, ki je bila ondi razgrnjena. Vrh stopnic semobstal. Tu je bilo mesto, kjer je nekdaj Gregor Lesovéjkrãil se pod bolestjo brezupne ljubezni. Na ta drÏaj se jemorebiti naslanjal, ko je tej brezsrãni Ïenski, ki zdaj tamnotri ni mogla ni Ïiveti ni umreti, pravil o ãustvih svo-jih. Tu ji je bil izroãil cvet, znak svoje ljubezni, ki ni imelaniti upov niti prihodnosti, kakor jih nima cvetje, ãe se jesredi zime po umetelni poti izvilo iz osrãja materi zem-

Page 249: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

249 

lji! Morebiti je tudi ljubezen moja taka, brez upov, brezprihodnosti! Iznova me je davila bolest, iznova grabilaje obupnost z Ïeleznimi prsti po meni! Ravno tedaj jepridrdral voz na gra‰ãinsko dvori‰ãe! Prihiteli so slugeod vseh strani ter mimo mene drevili se po stopnicahnavzdol. Otrpnile so mi noge, in nekaj je reklo v meni,da pride zdaj ‰e huj‰i udarec, nego li je bil ta, ki mi ga jevsekala vela roka kneginje Teanske. Kmalu se je vvznoÏju stopnic prikazala gospoda. Najprej je pri‰el grofAnton z dolgo ko‰ãeno svojo podobo. Za njim je stopalmlad, tenak ãastnik v huzarski opravi. Izmed koÏuhovi-ne mu je ‰trlel blazirani, bledi obraz, na katerem se jeãitala zgodovina razuzdanega dosedanjega Ïivljenja. Obroki pa je vodil konteso Lino, ki je prav tako tiãala v dra-gi koÏuhovini. Mraz ji je bil razvnel lice, da je lahna rde-ãica pokrivala ji obrazek. Meni, oslepelemu bedaku, seje videla tako krasna kakor boginja. Niti prestopiti se ni-sem mogel. Govorili so francoski ter poãasi stopali navz-gor po stopnicah. Najprej me je opazil mladi ãlovek.Meneã, da ne umejem, kaj vpra‰a, spregovoril je: »Kdoje ta ãlovek tu gori?«

Grof Anton je pogledal proti meni. Na obrazu semmu bral, da ni bil razrado‰ãen, ko me je ugledal na temmestu.

Page 250: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

250 

»Kdo je? Moj Bog, nadleÏen sosed, ki se nam vsiljujev hi‰o. Pri kneginji je ãasih, da se razgovarja z njo. Sajveste, da mora zmeraj kdo biti pri njej!«

Pri‰li so k meni. Grof Anton je lahno odzdravil po-klonu mojemu.

»Kaj, ali ste v tem mrazu pri‰li k nam? Po gozdu mo-rajo biti slaba pota. Tudi se mi zdi, da je nekoliko juÏnovreme!« Le teÏko je prikrival malicioznost v svojem gla-su, tako da sem moral prav obãutiti, kako nepriliãna muje moja navzoãnost danes. —

»Bil sem pri kneginji, ekscelenca!« zajecljal sem. Mla-di aristokrat, ki je bil s svojo spremljevalko v tem tudidospel na vrh stopnic, opazoval me je s plemenita‰kozaspanostjo. V tistem trenutku sem moral biti brezdvojbe malo sme‰en. S potnim ãelom sem stal tu preddruÏbo in sam nisem vedel, kam naj obrnem pogled! —

»Seznaniti vaju moram!« dejal je grof Anton lahno inmalomarno, kakor bi to seznanjanje bilo nepotrebnotako, da se ni takoj prvi trenutek spomnil na to.

»Magnat grof Erdody! Gospod Lesovéj, na‰ sosed!«Lahno je nagnil glavo magnat grof Erdody, a meni se jezdelo, da me opazuje z nekakim zaniãevanjem.

»Velika mi je ãast!« Pri teh besedah, ki sem jih zamol-klo spregovoril, ujelo se je oko moje z oãesom konteseLine. Tudi njen pogled je bil mrzel, kakor bi me videladanes prviã v svojem Ïivljenju.

Page 251: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

251 

»Grof Erdody nas je obiskal,« nosljal je v tem grof An-ton. »Îe dolgo ãasa smo ga priãakovali. Zaroãen je skonteso in zdaj hoãemo doloãiti, kdaj bo poroka. To panam napravlja dela in skrbi! Z Bogom, gospod Lesovéj!«

Od‰li so. Kontesa ob roki mladega magnata, sladko senasmihajoã. Znan mi je bil ta pogled od tedaj, ko mi jedejala: »Kaka odrasla otroka sva paã, gospod Lesovéj!«Ali od tistega dne sta bila minula jedva dva tedna!

»âuden ãlovek je to,« govoril je magnat odhajajoã,»in vidi se, da se med nami niti nositi ne ve!«

Te besede je govoril zopet francoski. Hi‰ni gospodarje odgovoril tudi francoski: »Kaj hoãete, grof? Na deÏeline smemo na tehtnico polagati vsakega, s katerim obãu-jemo!«

»Da, da!« pritrjeval je ta.»Sicer me bo pa skrb« — oglasil se je oni — »da ne

pride veã v Sotesko, ãe vam njegov obraz ni pov‰eãi!«Te besede sem ‰e ãul. Potem sem taval po stopnicah

navzdol. Vse se je sukalo krog mene in, kako sem tistojutro dospel nazaj na Vi‰avo, ‰e danes ne vem. Vse jegorelo po meni in le ena misel me je navdajala: stran,stran v daljni svet! —

To je zgodovina mojega mrtvega srca! âe bi bil imelveã moraliãne podlage, ne bil bi zapravil dosedanjegaÏivljenja svojega. A zdaj je zapravljeno!

Page 252: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

252 

Porodil sem se sredi malega naroda in slovanska krise mi pretaka po Ïilah. UÏival sem nem‰ko vzgojo; vmeni Ïivi zato duh, okovan v nem‰ke verige. Zemlja, vkateri koreninimo, je slovanska, ali zrak, ki veje nad njo— je nem‰ki. Dva elementa se vedno bojujeta v nas,nem‰ki in slovanski. Zato ni celote, zato je vse, kar po-ãenjamo, kar mislimo, poloviãno, povr‰no. Tudi znaãajina‰i se ne morejo razviti, tudi ti so poloviãni. In ãasih jih‰e celo ni! V prihodnosti bo bolj‰e morebiti, ko ne bosamo na‰a zemlja slovanska, temveã tudi zrak, ki vejenad njo. Mi pa zdihujemo pod prekletstvom sedanjosti!

Page 253: Ivan Tavãar Mrtva srca - cloverleaf-mall.com filemrtva srca bese

BESeDAMRTVA SRCA

253 

ISBN 91-7301-082-0

www.omnibus.se/beseda