Razgledi

Iz dela slovenskih geologov

D r a g o M e z e

Dejavnost slovenskih geologov se je v zadnjem času zelo razmahnila. Možnost zaposlitve v obdobju po osvoboditvi in sploh zahteve, ki j ih je postavljal novi čas, so vzbudile zanimanje mnogih, ki so se posvetili geo-loški vedi. Nekateri so študije že končali in delajo z uspehom v operativi kakor tudi v znanosti. Velike potrebe so narekovale tudi ustanovitev Geo-loškega zavoda, ki že vrsto let uspešno deluje. Van j so vključeni številni mlajš i geologi. Rešuje jo praktične probleme, ki j ih prinaša čas, kar pa predstavl ja obenem bogat prispevek h geološki znanosti kot taki, še posebej pa k razčiščevanju problemov geologije na slovenskih tleh.

Pojavila so se številna nova dognanja in te je bilo treba na neki način dati javnosti v uporabo. Odločili so se predvsem za izda jan je nove, prve tovrstne slovenske geološke revi je z imenom Geologija, ki jo izdaja Geo-loški zavod. Doslej sta izšla že dva letnika.

Povzamem n a j n a j p r e j misli iz nekaterih pomembnejših razprav in poročil, ki j ih vsebuje prva knj iga »Geologije« (Ljubljana 1953). Martin M u n d a poroča o rezultatih geološkega kar t i r an ja v premogovni laški sin-ki inali med Hrastnikom in Laškim. S tem premogovnim področjem so se geologi že veliko ubadali. Munda kritično pretresa dosedanje ugotovitve in poda ja lastne, nove. Priložena je večbarvna geološka kar ta obravnavanega področja kakor tudi dva geološka prereza, izdelana na osnovi vrtin. Danilo J e l e n e piše »O raziskavanju mineralnih surovin v LR Sloveniji«. Po krat-kem prikazu historičnega razvoja rudarstva na Slovenskem preide na opis sedanjega s tanja mineralnih surovin v Sloveniji, v katerem označuje lego in značaj rudišč, po možnosti tudi zaloge in sedanje proizvodno stanje, ponekod pa da je tudi sugestije za nada l jn je izkoriščanje. Začenja z opisom premogov, nada l ju j e z naf to in plini, nato s kovinami, nakar preide k ne-kovinskim mineralnim surovinam. Tekstu sta priloženi dve kart i nahajališč, na zakl jučku pa še dve, ki se nanašata na s tanje geoloških specialk Slo-venije. Opozorim n a j še na zelo koristen seznam »nahajališč kovinskih in nekovinskih mineralov ter premoga in lignita v LR Sloveniji«, ki je dodan razpravi na koncu. Anton R a m o v š podaja rezultate proučevanj »O strati-grafskih in tektonskih razmerah v Borovniški dolini in njeni okolici«, s ka-terimi je podal tudi geološko kar to in pet geoloških profilov. Rezultati Ramovša so nov prispevek k poznavanju geoloških razmer na jugozahodnem delu Bar ja in njegovega obrobja. Mario P l e n i č a r je razjasnil nekatera nerešena vprašanja v zvezi s Cerkniškim poljem v razpravi z naslovom »Prispevek h geologiji Cerkniškega polja«. Tu so podani rezultati 62 vrtin, ki jih je dala izvrtati Uprava za vodno gospodarstvo v Ljubl jani . Razpravi je dodana tudi večbarvna geološka skica, kakor tudi pet izvrstnih geo-loških profilov, izdelanih na osnovi podrobnih rezultatov vrtin. Na te profile še posebej opozarjam, s a j nam pr ikazuje jo podrobno geološko sestavo in debelino usedline na dnu polja kakor tudi stratigrafsko-tektonsko sliko ka-meninske sestave njegovega živoskalnega dna in deloma njegovega obrobja. Isti avtor da j e tudi kratko »Obvestilo o geološkem kar t i r an ju lista Vrhnika 3 in 4«. Pokojni Cveto G e r m o v š e k je prispeval dve bogati razpravi, eno

365

Razgledi

s področja na Dolenjskem (»Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici«), drugo pa s Štajerskega (»Kremenov kara tof i r pr i Veliki Pirešici«), V obeh razpravah je več novih rezultatov, ka r vel ja še posebej za prvo, s a j se nanaša na geološko zelo slabo raziskano področje na Slovenskem, zaradi česar nam je še toliko bo l j dragocena. Razpravama so priložene geološke kar te — za predel okrog Vel. Pirešice v več barvah — in tudi več geoloških profilov. Isti avtor poda ja še »Obvestilo o geološkem kar t i r an ju lista Novo mesto 1, 2 in 3«, ki ga je izvršil v letih 1950/51. Če-prav je poročilo kratko, so v n jem navedeni zelo dragoceni novi podatki — in teh ni malo —, do kater ih je prišel avtor na področju, ki je bilo zelo potrebno vešče roke geologa. Ciril Š l e b i n g e r da j e v obliki dveh poročil obvestila »o ka r t i r an ju lista Cerknica 1 in 2« in pa »Obvestilo o ka r t i r an ju lista Maribor 4 in Murska Sobota 3«, ki sta oba polna novih avtor jevih dognanj, ki ali kor igira jo starejše rezultate ali pa so sploh novi. »Obvestilo o raziskovanju pleistocena v Radovljiški kotlini« podaja v kra tkem Anton G r i m š i č a r , k j e r pokaže na nove rezultate proučevanj, ki se ne skladajo s starejšimi dognanji Ampferer ja in Briicknerja, so pa identični z izsledki Winkler ja v Soški dolini in na Tolminskem in s Srbikovimi v Dravski dolini na Koroškem.

Tudi v drugi knj ig i Geologije (letnik 1954) je veliko novih dognanj, ki jih bomo geografi s pridom uporabili, zato j ih želim prav ob kra tkem po-udariti . Na začetku knj ige da je direktor Geološkega zavoda Danilo J e l e n e »Poročilo o Geološkem zavodu v L jub l jan i za leto 1953«. Omenjam ga zato, ker je v n j em med drugim tudi podrobno poročilo o regionalno-geološkem kar t i r an ju Slovenije v letu 1953, v katerem so imenovani posamezni raz-iskovalci in tudi glavni rezultati, ki so bili doseženi. Geografom je orien-tacijsko ta del poročila zelo dobrodošel, da j e pa obenem pregled čez veliko aktivnost in pomembnost zavoda kot celote. Mario P l e n i č a r je prispeval obsežno, skoraj petdeset strani obsegajočo razpravo z naslovom »Obmurska naf tna nahajališča«. V n j i prikaže v prvem delu historični pregled pri-dobivanja naf te in plina, ki sega naza j od sredine preteklega stoletja pa vse do današnj ih dni. S tem v zvezi da j e tudi pregled geoloških in geo-fizikalnih raziskovanj in globinskega v r t an ja na vsem obravnavanem nafto-nosnem ozemlju, ki zajema Prekmur je , Medj imur je in vzhodni del Slo-venskih goric. V drugem, obširnejšem delu razprave pa razvije pred nami geološko sliko in razvoj obravnavane pokraj ine , dobljene na osnovi raz-iskovanj. zlasti v novejšem povojnem razdobju. Razprava je še toliko za-nimivejša in pomembnejša, ker je avtor pr i tem sam veliko delal. Delo je bogato ilustrirano z geološkimi profili in skicami. Dodana je tudi večbarvna geološka kar ta obravnavanega teri tori ja . V razpravi je tudi več preglednih tabel. Isti avtor da j e skupno z Antonom R a m o v š e m pregled rezultatov geološkega kar t i ranja severovzhodno od Brežic, kjer so številni novi geološki rezultati, tako na področju s t rat igraf i je kakor tudi tektonike in zlasti paleontologije. Ivan R a k o v e c je dal prispevek z naslovom JO na jdb i mastodontovih ostankov na Slovenskem«, k j e r opisuje f ragmente n a j d b dveh primerkov, odkritih v Čentibskih goricah vzhodno od Lendave. Najdbo uvršča avtor »v s rednj i pliocen ali kvečjemu še v starejšo polovico zgor-njega«, in to na osnovi natančne analize razvojne stopnje na jdenih ostankov in stratigrafske lege, v kater i so bili ostanki odkriti, kakor tudi krit ične

366

Razgledi

presoje do seda j znanih n a j d b mastodonta in njegovih prednikov. Milan H a m r l a prikaže »Geološke razmere ob severnem robu laške sinklinale vzhodno od Savinje«. Obravnavano področje za jema v glavnem prostor na severu med Humom (585 m) in vasici Slatno, na jugu do rečice Reka, na zahodu do Savinje, na vzhodu pa še malo preko Reke. ï o je drugi del geološke proučitve v območju premogovne laške sinklinale, katere prvi del je izvršil Munda in o n j i poročal v prvi knjigi Geologije. Delu je priložena večbarvna geološka kar ta in dva profila. Pokojni Cveto G e r m o v š e k je tudi ta zvezek je obogatil z dvema deloma. Prvo ima naslov »Petrografske preiskave na Pohorju v letu 1952«. Tu podaja podrobno petrografsko sliko Pohorja , vendar ne zajema Pohor ja v celoti, s a j m a n j k a njegov osrednji severni del, in to nekako od Ruš, Lovrenca, Ribnice in Šentjanža na sever. Tu je avtor krepko korigiral s tarejše raziskave. Od starejših raziskovalcev se je mogel nasloniti le na Kieslingerjevo geološko karto Dravograd in delno na Tel ler jevo geološko kar to Mozirje. V razpravi je nova pregledna petrografska kar ta Pohorja . V drugi razpravi pa da je C. Germovšek »Obve-stilo o preiskavah prodornin v Sloveniji«, ki je sicer kratko, pa zato toliko bo l j zgoščeno. Teritorialno je za je l tu opisane prodornine na Slovenskem v tri skupine, in sicer: dobroveljsko, laško in vzhodnoštajersko. Kritično je pregledal vse dosedanje rezultate, ki se mars ik je ne u j e m a j o z njegovimi novimi ugotovitvami. Tudi Anton R a m o v š je dal za ta zvezek več kra j š ih prispevkov. Prvi nosi naslov »Karbonski konglomerati na vzhodnem obrobju Ljubl janskega polja«, v katerem opozarja na nove ugotovitve, do kater ih je prišel pri proučevanju tega terena. V razpravici »Mladopaleozojski skladi na Konjiški gori in južno od Žic« korigira dosedanje rezultate Tellerja, ki je poznal na obravnavanem ter i tor i ju le zgornjekarbonske in tr iadne gre-benske apnence in dolomite, dočim so raziskavanja avtor ja pokazala, »da je p rece jšn j i del, morda pa celo ves nekdanj i triadni kompleks Konjiške gore in n jenega vzhodnega podaljška proti Ločam, permske starosti«. Njegov naslednj i prispevek z naslovom »Geološko ka r t i r an je specialke Ljubl jana« je prispevek k spoznavanju geoloških razmer severovzhodno in zahodno od Ljubl jane , v glavnem v okolici Podutika, Toškega čela, Hruševega in Les-nega brda. Avtor korigira Kossmatove ugotovitve, ki j ih ta podaja na manu-skriptni geološki kar t i L jubl jane . A. Ramovš podaja , skupa j z Mariom Ple-ničarjem, rezultate geološkega ka r t i r an j a severovzhodno od Brežic, o ka-terem pa je bilo govora že spredaj . Anton G r i m š i č a r je geološko in mineraloško obdelal doslej na jdene montmorillonitne gline na Dolenjskem, o čemer tu poroča. To so gline, ki nas ta ja jo pri usedanju vulkanskega pepela v slani ali polslani vodi, da l j e pod vplivom hidrotermalnih in drugih postvulkanskih procesov, redke je pa tudi pr i p reperevan ju magmatskih in tufskih kamenin v ariadnih ali arktičnih področjih. Na Dolenjskem so j ih našli pr i Cikavi pr i Novem mestu, severno od Ret ja (severozahodno od Hinj) in t re t je , od p r e j omenjenega proti jugovzhodu. Njegovi rezultati o izvoru in dobi na s t a j an j a so ti le: gline izvirajo n a j v e r j e t n e j e iz smre-kovške andezitne serije. V Cikavi so odloženi na sekundarnem mestu, dočim kažejo pri Re t ju na prvotno odloženo mesto. Starost teh glin bi bila torej terciarna; dejstvo, da se po jav l j a jo manganovi dendrit i v razpokah dolomita v Cikavi in železno manganove rude pri Retju, pa »kaže deloma na to, da so nastale montmorillonitne gline lahko tudi v zvezi s tropsko-aridnimi

367

Razgledi

prilikami«. Zanimiva je tudi njegova predpostavka, da predgor je Gorjancev in osrednji del Dolenjske nista bila podvržena postpanonski mladopliocenski izravnavi (panonsko izravnavo, ki je bila po novejših ugotovitvah na za-četku srednjega pliocene, stavlja avtor v spodnji pliocen), zato se je ohra-nila v teh področjih v glavnem še površina »iz starejšega pliocena, ali celo iz miocena«. Vsekakor zanimiva domneva, ki pa bi jo bilo treba še t rdne je preiskati.

To bi bile v glavnem razprave iz Geologije, ki bi utegnile zanimati tudi geografe. Ob zakl jučku prikaza nove geološke revije bi podčrtal še to, da upravičeno naprav l ja vtis solidne revije, tako po delih kakor tudi po opremi, ki meji ponekod že na razkošnost, a ji je to seveda samo v prid, in je obenem znamenje, da stoji na t rdni materialni podlagi.

Druga geološka knjiga, na katero bi želel opozoriti, ima naslov »Prvi jugoslovanski geološki kongres« — predavanja in poročila. Izšla je v Ljubl jani leta 1956. Uredila sta jo Jože D u h o v n i k in Anton R a m o v š . V n je j je zajeta vsa bogata vsebina predavanj na kongresu, vključujoč seznam udeležencev, uvodno besedo in pozdrave, zaključno sejo, kratek opis ekskurzij, ob koncu pa je še statut Zveze geoloških društev FLR Jugoslavije. Ker je predavanj veliko in ne bi kazalo navajat i vseh, zato bom omenil le važnejša, predvsem pa vsa tista, ki se nanašajo na slovensko ozemlje. Zelo koristno je, da je na koncu vsakega predavanja objavljena tudi vsebina diskusije.

Na prvem mestu so predavanja , ki so se po kronološkem redu nanašala na geološki razvoj Slovenije. V teh je podan lep pregled čez razširjenost posameznih geoloških formaci j na Slovenskem. Jože D u h o v n i k je imel predavanje z naslovom »Pregled magmatskih in metamorfnih kamenin Slo-veni је-ц Anton R a m o v š je poročal o razvoju paleozoika na Slovenskem, Cveto G e r m o v š e k o razvoju mezozoika, Mario P l e n i č a r o paleocenu in eocenu, Anton N o s a n o oligocenu in miocenu, Mario P l e n i č a r še o razvoju pliocena v Sloveniji, Ivan R a k o v e c pa o razvoju pleistocena na Slovenskem. Isti avtor da je tudi »Pregled tektonske zgradbe Slovenije«. Temu poročilu je priložena tudi pregledna tektonska kar ta slovenskega ozemlja, kar je še posebej dragoceno. Med do seda j navedenimi deli bi posebej omenil tista, ki prikazujejo razvoj paleozoika v Sloveniji, zlasti starej-šega; v njih so zapisane nekatere novejše ugotovitve, ki nekaterim plastem pripisujejo manjšo starost kakor so jim jo prisojali starejši avstrijski geologi. Tak je primer pri skladih na Selškem in v Kranjski rebri, ki so do sedaj veljali za silurske, mlajši proučevalci pa jih uvrščajo v srednjo triado. Na to možnost je opozarjal že pokojni prof. Nikitin. Podobno je tudi s plastmi na območju Jezerskega, ki so doslej veljale za stare, a jih v zadnjem času pri-pisujejo mlajšim geološkim formacijam. Kosta P e t k o v i č je seznanil udeležence kongresa z novo geološko karto FLRJ, ki jo je izdal V. Mikinčič. Ta karta upo-števa najnovejša geološka dognanja v Jugoslaviji vse do leta 1950 in ima pred njenimi predhodnicami precej prednosti. Največji napredek je zabeležen v LR Ma-kedoniji, ker je velik del praznih lis, ki so jih vsebovale starejše karte, izpol-njen. Avtor tudi kritično presoja nekatere pomanjkljivosti karte, obenem pa brani avtorja pred nekaterimi neutemeljenimi kritikami. Največja prednost nove karte pa je v tem, da poveže geološko ozemlje naše države s sosednjim ozemljem drugih držav. Po mnenju J. Duhovnika pa je karta nekoliko pomanjklj iva v zvezi s slovenskim ozemljem, čemur bi se ob sodelovanju s slovenskimi geologi

368

Razgledi

dalo odpomoči. Podobne kritike so prišle tudi s strani delegatov Bosne in Herce-govine ter Hrvatske, predvsem za Dalmacijo in delno tudi za Istro. Branislav M i l o v a n o v i č razglablja bolj teoretično o kompleksni geološki karti Jugo-slavije, ki n a j bi vsebovala podatke o stratigrafi j i , litologiji, vulkanizmu, tektoniki, hidrogeologiji, inženirski geologiji in mineralnih ležiščih. Kartiranje n a j bi bilo enotno v vsej državi. Predlaga načrt, po katerem n a j bi se vršilo bodoče delo. Ob tem problemu se je razvila obširna diskusija, ki je prinesla precej konstruktivne predloge in dopolnitve k referatu. Izbrali so tudi komisijo, sestavljeno iz delegatov vseh republik, ki n a j bi izdelala predloge za organi-zacijo enotnega kart iranja. Radovan F i l j a k poroča o rezultatih in problemih geologije naf te v povezavi z raziskavanji na ozemlju LR Hrvatske. O geoloških osnovah naših rečnih pregrad, ki služijo za namestitev hidrocentral, je imel predavanje Milan L u k o v i c . Opomnil je na težave, ki so se pojavile pri delu nekaterih pregrad v Jugoslaviji, še posebej zato, ker so pri nekaterih premalo upoštevali izsledke geologov. Obravnaval je več pregrad v Jugoslaviji, med njimi tudi v Ovčarski banji, v Zvorniku na Drini, na Vlasini in Vrli, na Neretvi pri Jablanici in na Savi v Mostah. Branko S t e p a n o v i č se dotika izredno zanimivega in obenem kočljivega problema, ki je tudi pri nas v Sloveniji čedalje aktualnejši (»Hidrogeološki problemi preskrbe z vodo na teritoriju FLRJ«). S tem vprašanjem, ki ga upravičeno postavlja med najvažnejše geološke pro-bleme v prihodnosti, želi zainteresirati geologe, predvsem hidrogeologe, ki so se do sedaj premalo ali skoraj nič ukvarjal i s tem za življenje tako važnim problemom v naši državi. Nakazal je samo neka j na jbol j kričečih primerov iz FLRJ, med katerimi so na prvem mestu kraški predel Hercegovine in otoki na Jadranu, kjer morajo l judje hoditi kilometre in kilometre daleč po pitno vodo, ali jo morajo od daleč voziti, ko bi jo morda ob skrbni preiskavi hidro-geologov lahko črpali iz zemlje v bližini; ob tem je даvedel primer Brionov, kjer je uspelo najti podzemeljsko talno vodo, ki so jo pa morali še pred nedavnim dobivati od daleč. Diskusija je bila ob tem zelo živahna, kar kaže, da se geologi živo zanimajo za ta problem, a se mu do sedaj še niso utegnili posvetiti. Nekaj dlje je prišel le Geološki zavod LR Srbije, ki je v svojem okviru osnoval posebno grupo hidrogeologov, ki so že začeli aktivno delati v te j smeri. Prvi pozitivni rezultati so že vidni. Za nas je posebej važno predavanje, ki ga je imel Boris B e r c e z naslovom »Pregled železnih nahajališč LR Slovenije«. Med tekstom je tudi karta nahajališč železa v Sloveniji, na zaključku pa obsežen seznam litera-ture, ki se nanaša na omenjeni referat. Na to predavanje še posebej opozarjam, sa j bo nam geografom iz več vzrokov dobro služilo pri opisu posameznih pokrajin v Sloveniji.

Nadal jnje rezultate dela slovenskih geologov pr inašajo Razprave razreda za prirodoslovne vede SAZU v Ljubljani.

V Razpravah I iz leta 1951 sta deli Ivana R a k o v c a , prvo z naslovom »Jamski lev (Felis spelaea Goldf.) iz Postojnske jame« in druga »O najdbah mastodonta (Mastodon avernensis Croiz. et Job.) na Štajerskem«. Pri obeh so zanimivi zlasti zaključki, iz katerih povzamemo, v kateri geološki dobi in pod kakšnimi prirodnimi pogoji sta obe vrsti živali bivali v predelih, kjer so našli njihove ostanke.

V Razpravah II, ki so izšle leta 1954, so tri paleontološke razprave Ivana R a k o v c a , prva z naslovom »O fosilnih slonih iz Slovenije«, druga »Libralces aff . gallicus Azzaroli z viškega Brda pri Ljubljani«, to je razpravljanje o najdbi

Geografski vestnik — 24 369

Razgledi

staropleistocenskega losa, in tretja z naslovom »Podvodni konj iz Pivške kotline«. Vse tri razprave, zlasti še druga in tretja, nudijo bogato dokazno gradivo zlasti tistim, ki se podrobneje ukvar ja jo z glacialnimi in periglacialnimi problemi na našem ozemlju. S paleontološkega področja sta tudi obe razpravi Antona R a m o v š a , in sicer »Edmondia permiana bisulcata n. subsp. iz belerofonskih skladov pri ž a ž a r j u t in skupa j z V. K o c h a n s k y - D e v i d é »Paleofusulina nana Licharew iz belerofonskih skladov v Volaki in primerjava z mikrofosili drugih krajev v Sloveniji«. V istem zvezku Razprav je tudi razprava Cveta G e r m o v š k a , imenovana »Zgornjejurski hidrozoji iz okolice Novega mesta«, ki je prav tako paleontološkega značaja.

V Razpravah III, izšlih leta 1956, sta dve paleontološki razpravi Ivana R a k o v c a , in sicer: »O novih najdbah proboscidov na Štajerskem« in druga z naslovom »O pleistocenskih bovidih na Slovenskem«. V. K o c h a n s k y -D e v i d é in Anton R a m o v š pa poročata o neoschwagwrinskih skladih in njih fuzulinski favni pri Bohinjski Beli in Bledu, kar je nov bogat prispevek k proučevanju mladopaleozojskih skladov pri Bledu in Bohinjski Beli.

Od važnejših geoloških del, ki so izšla izven do sedaj omenjenih publikacij, n a j omenim še dve razpravi Ivana R a k o v c a . Prva, z naslovom »O fosilnih sesalskih ostankih Betalovega spodmola«, je v Letopisu SAZU, četrta knjiga, leto 1950/1951. Tu dopolnjuje avtor bogata dognanja prof. Srečka Brodarja, ki je raziskoval paleolitske sledove jamskega človeka v Betalovem spodmolu pri Postojni. Avtor razprave je dobil material v preiskavo od S. Brodarja, ki ga je našel pri izkopavanjih. Druga razprava, ki nosi naslov »Bizon iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem Barju«, pa je izšla v Arheološkem vestniku III-2, 1952. V te j poroča o rezultatih preiskave bizonovih kosti, ki jih je našel Dežman pri izkopavanjih kolišč pri Igu na Ljubljanskem Barju v letih 1875—1877. Te najdbe so zanimive, ker so do sedaj edine iz te dobe ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Tudi iz ostale Evrope so bizonovi ostanki iz dobe mostiščarjev zelo redki. Ta lega nahajališča je do sedaj najzahodnejša na južni strani Alp. Po mnenju avtorja se je mogel bizon priseliti v naše kraje z vzhoda. Razširjen je bil po »precejšnjem delu Slovenije, vendar preko notranjskega krasa bržkone ni segal več na Primorsko in dalje v severno Italijo«.

Nekaj krajših geoloških člankov je raztresenih še po drugih revijah, zlasti še v Proteusu, katerih pa na tem mestu ne kaže navajati. O obširnem prispevku I. R a k o v c a z naslovom »Geološka zgodovina ljubljanskih tal«, ki je izšel v prvi knjigi Zgodovine Ljubljane, pa poročamo na drugem mestu.

O delu s lovenskih paleol i t ičarjev v povojnem razdobju

D r a g o M e z e

Ko že pišemo o novih rezultatih naših geologov, n a j se ustavimo še pri delih naših paleolitičarjev. Primerno je, da v naši reviji opozorimo bralce tudi na ta dela, sa j se jih geografi precej poslužujemo, zlasti pri opisu naselitve in pri obravnavanju geomorfološke problematike pleistocena. Natančni strati-grafski, favnistični in kulturni podatki nam nudijo predvsem obilo gradiva za primerjavo med razvojem v kraških jamah in izven njih.

370