1

Izobraževanje inženirjev v Sloveniji

Zasl. prof. dr. Peter Glavič

Inženirska akademija Slovenije

2

Vsebina prispevka

Terciarno izobraževanje inženirjev in naravoslovcev Uvajanje bolonjskega procesa v

evropsko tehniško izobraževanje: Vprašalnik Euro-CASE-a, sedež v Parizu

European Council of Applied Sciences, Technologies and Engineering

Vprašalnik CAETS, sedež v Arlingtonu, ZDA International Council of Academies of Engineering and

Technological Sciences Vloga in ugled inženirjev oz. naravoslovcev

v družbi Zaključki in predlogi

3

1. Terciarno izobraževanje v SI

Delež prebivalstva SI z visokošolsko izobrazbo je tik pod povprečjem EU-27

Pričakovani čas šolanja je s 17,9 leti precej nad povprečjem EU-27

Po deležu vpisanih študentov v VS na 2.3. mestu držav OECD, po vpisu na UNI pod povprečjem

Delež generacije, ki dokonča VŠ-študij je nekoliko pod povprečjem EU

Osip je malo nad povprečjem držav OECD Po celotnih investicijah v znanje (izobraževanje,

RiR, programska oprema) smo na čelu zadnje tretjine držav OECD

4

SI: 2. po VS študiju, 11. po UNI

5

Malo pod povprečjem EU po deležu diplomantov tehnike in gradbeništva

6

Precej na repu pri deležu diplomantov naravoslovja, matematike in računalništva

7

Financiranje visokega šolstvaLetni izdatki na študenta tik pod povprečjem

EU-27, ampak: Delež socialnih transferjev zaostaja samo

za skandinavskimi državami Po pomoči šolajočim na 2. mestu OECD, za

Dansko Po številu učiteljev na študenta smo na

predzadnjem mestu Po izdatkih za Raziskave in Razvoj (RiR)

smo v zadnji četrtini drtžav OECD – “sovjetski” tip financiranja RiR

Po mobilnosti študentov smo na repu EU-27

8

Po razmerju med številom študentov in profesorjev smo v OECD samo pred Grčijo

9

Po izdatkih za RiR na univerzah smo v zadnji tretjini držav OECD

10

Sredstva za RiR v visokem šolstvu so tik nad polovico EU in še padajo

11

Po mobilnosti domačih in tujih študentov smo samo pred Slovaško

12

Značilnosti RiR v SI – v deležih Bruto Domačega Proizvoda, BDP

Celotni izdatki so z 1,45 % BDP malo pod povprečjem EU – lizbonski cilj 3 % (2010)

Gospodarstvo je z 0,87 % malo nad EU – lizbonski cilj je 2 %

Javna sredstva so z 0,58 % malo pod EU – lizbonski cilj je 1 %

Po številu člankov smo nad povprečjem EU Po številu citatov smo med zadnjimi v EU Po številu patentov smo na koncu 2/3 EU

13

2. Uvajanje bolonjskega procesa

Anketa Euro-CASE, 14 evropskih držav: Katera stopnja naj bo referenčna?

9: druga stopnja, prva je samo za mobilnost 4: želele bi ostati odprte in

se izogniti kakršnemu koli modelu, kot ga določa bolonjska deklaracija

Nemčija: 1. stopnja za VS, 2. za MAG Ali so diplomanti 3-letnih šol sprejemljivi za trg?

12: težko sprejemljivi 2: so sprejemljivi

Zaključek: naš zakon o enakovrednosti naslovov (UNI = 2. bol. stopnja) je v redu

14

2. Uvajanje bolonjskega procesa, 2

Anketa CAETS, 6 evropskih in 3 druge države: Na 1. stopnji so omejene možnosti za teoretične osnove Zelo pomembni so strokovni standardi in priporočila

strokovnih društev Spodbujanje k inovativnemu razmišljanju (seminarji o

ustvarjalnosti, reševanje problemov, primeri iz prakse, kompleksni skupinski projekti z veliko rešitvami, skopimi podatki, resnimi omejitvami)

Pomembne so počitniška praksa v industriji, strokovne ekskurzije in skupni projekti z industrijo

ZR delo: uvajanje na 2., prevladujoče na 3. stopnji Netehniške vsebine (1025 % časa):

Osnove poslovanja, ekonomike in organizacije (drugo kasneje) Komuniciranje in znanje jezikov Metodologija ZR-dela Pravo, psihologija, etika in družbena odgovornost

15

Pospeševanje zanimanja za tehniške študije

Anketa CAETS 6 evropskih in 3 druge države: Zanimanje za študij:

Predstavljati ga mladim v osnovni in srednji šoli Povezati ga z velikimi problemi bodočnosti

(energija, podnebne spremembe, hrana) novimi področji (bio-, nano-)

Vloga in pomen inženirjev Pomagajo: večji delež tehniških in naravoslovnih

ved v srednjem izobraževanju, sodelovanje z učitelji, ustvarjalno učenje, dobro opremljeni laboratoriji, tehnološke razstave, obiski podjetij

16

Kakovost tehniških študijev Pomembni (zasledovati in analizirati) so:

Standardi (ENQA, nacionalni) Pridobljene kompetence za potrebe družbe Zasledovanje karier in dosežkov diplomantov Rezultati ZRiR-dela, mednarodni projekti Zadovoljstvo študentov in uporabnikov, osip Vpisni pogoji, mobilnost Zgradba programov, študijske metode Infrastruktura Organizacija, upravljanje in financiranje

17

3. Vloga inženirjev in naravoslovcev v družbi Ne igrajo več pomembne vloge, imajo nizke plače,

ne uživajo ugleda inženirjev v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji, Švici

Ne zasedajo več vodilnih mest v podjetjih, politiki, državni upravi

Privatizacijo in tajkunizacijo so izkoristili družboslovci, ki so sedaj močni in vplivni

Tehniki poštenejši, usmerjeni v dobrobit zaposlenih in delničarjev, ker: Težji študij, ostra selekcija zahtevata veliko dela Kakovostno R-delo z mednarodnimi kriteriji, ki jih ni

mogoče dosegati brez visoke etičnosti

18

Strokovna združenja inženirjev in naravoslovcev Malo pomembna vloga v družbi Brez pravic, ki jih imajo društva v tujini, kjer:

Postavljajo kriterije za akreditacijo VŠ-programov Nadzirajo kakovost izobraževanja in raziskovanja Spremljajo in vplivajo na plače in druge ugodnosti

poklica Sindikalno niso organizirani kot zdravniki, sodniki,

odvetniki, managerji Posledice:

Manjši vpis v terciarno izobraževanje Podpovprečna kakovost brucev, zlasti VS Zlati maturanti odhajajo na obetavnejše in lažje

študije

19

4. Zaključki in predlogi, 1/2 Povečati vpis najboljših maturantov v tehniške in

naravoslovne programe z dvigom ugleda ter plač inženirjev in profesorjev

Zmanjšati razmerje študentov na profesorja in osip Povečati vlaganja v RiR, zlasti univerzam Vključiti kakovost učiteljev v kriterije nagrajevanja Uvesti ustanoviteljsko financiranje univerz v

infrastrukturo, kot je v državnih inštitutih Programsko financiranje (dota) za nove smeri na

javnih univerzah in nagrajevanje kakovosti univerz Mladi morajo po doktoratu obvezno v prakso, vrnejo

se lahko samo preko (mednarodnih) razpisov Ukiniti profesionalne asistente z doktoratom

20

4. Zaključki in predlogi, 2/2 Uzakoniti 4-letni študij za doktorat z najmanj 2

člankoma v revijah s faktorjem vpliva, IF > 0,2 Izločiti socialne transfere iz sredstev za dejavnost po

metodologiji OECD Strokovnim združenjem inženirjev vrniti kompetence

in jih povezati z regionalnimi, evroposkimi, svetovnimi strokovnimi zvezami

Strokovne zveze naj organizirajo svoje sindikate inženirjev, VŠ-profesorjev oz. raziskovalcev po vzoru zdravnikov in sodnikov

S SURSom je potrebno spremeniti nekatere elemente statističnega spremljanja izobraževanja, zaposlovanja, zasledovanja plač inženirjev in naravoslovcev

21

Hvala za pozornost

peter.glavic@uni-mb.siTelefon 02 229 44 51

Mobi 041 409 611