63

PRAVO SOCIALNE VARNOSTIzbirka izpitnih vpraanj

Alja Podlesnik, 2. letnik

ESEJSKA VPRAANJA:

SPLONI DEL:

1. Pravica do socialne varnosti (pojem, v katerih pravnih aktih je urejena, subjekti).Socialna varnost je nek drubeni socialni sistem, ki skrbi za varnost dohodka. Gre za zaito, ki jo druba zagotavlja svojim lanom v primeru izpada dohodka oz. poveanih strokov skozi proces neke oje ali ire drubene solidarnosti (socialni primer izpada dohodka: brezposelnost, materinstvo, oetovstvo in starost).

Pravica do socialne varnosti je omenjena v razlinih mednarodnih pravnih aktih: Deklaracija lovekovih pravic iz leta 1948 (OZN) prva omenja pravico do socialne varnosti. Konvencijo t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti je leta 1952 izdala MOD, kjer socialna varnost ni izrecno definirana. Iz vsebine pa je razvidno, da se v okviru sistemov socialne varnosti zagotavljajo pravice so denarnih dajatev (prejemkov), ki so namenjene nadomeanju izpadlega zasluka za zaposlene in druge aktivne osebe v primer zaasne izgube plae ali drugega zasluka zaradi socialnih primerov (bolezen, materinstvo, pokodbe, smrt osebe, ki je preivljala, invalidnost, starost). V okviru socialne varnosti se zagotavljajo tudi pravice do storitev zdravljenja in dajatve za pokrivanje strokov preivljanja otrok. Evropska socialna listina, ki doloa, da naj drava socialno varnost zagotovi tako, da bo zagotovila pravico do dajatev za najmanj tri socialne primere, ki so doloeni v Konvenciji t. 102, ki so hkrati tudi pogoj za ratifikacijo konvencije. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (OZN, 1966) prav tako priznava pravico do socialnega varstva . Pogodba o delovanju EU doloa, da morata Evropski parlament in Svet pri sprejemanju ukrepov na podroju socialne varnosti skrbeti, da se zagotovi prosto gibanje delavcev.

Kot povzetek ugotovimo, da sistemi socialne varnosti in pravice v teh sistemih obsegajo pravice zaposlenih oseb in drugih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost, do nadomestila plae ali zasluka in do pokojnine v primeru zaasne ali trajne nezmonosti za delo ali zaradi poveanja strokov v primeru zdravljenja in v primeru preivljanja otrok. S temi pravicami se zagotavljata varnost in kontinuiteta dohodka delavcem.

V Sloveniji prevladuje stalie, da sistem socialne varnosti obsega tudi sistem socialnega varstva oz socialnih pomoi (7. len Zakon o delovnih in socialnih sodiih), saj med socialne prejemke tejemo tudi socialnovarstvene dajatve. V Sloveniji torej v sistem socialne varnosti spadajo vsi sistemi dajatev oz prejemkov, s katerimi se zagotavlja dohodkovna varnost posameznika ali druine.

Pravica do socialne varnosti se uresniuje prek sistema socialne pomoi. Ustavno sodie je omenilo zahtevo po ohranitvi minimalne socialne varnosti dolnika (eksistenni minimum) in poudarilo, da doloene ukrepe in pravice ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Zakonodajalec je socialno pomo uvrstil v sistem socialne varnosti, saj je socialne spore opredelil kot spore o pravicah, obveznostih in koristih oseb, e so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodia.

2. Opii socialnopravno razmerje.Socialnopravno razmerje je vsebinska, materialnopravna konkretizacija nalog in ciljev celotnega prava socialne varnosti in njegovih posameznih delov v konkretnem primeru. To razmerje nastane na podlagi splonega in abstraktnega pravnega pravila, ki drubeno razmerje tipsko ureja, in pravnega dejstva, na katero se navezuje pravna posledica. V tem razmerju sta udeleena dva subjekta, ki imata drug proti drugemu ustrezne pravice in dolnosti. Na eni strani imamo upravieno oz zavarovano osebo, na drugi strani pa dravo (javni zavod). Vsebina razmerja je pridobljena oz priakovana pravica do socialnih dajatev. Gre za javnopravno dolniko razmerje.

Glede vsebine socialnopravnega razmerja ugotovimo, da obstaja kot temeljna pravica in iz nje izhajajoi temeljni zahtevek upravienca, iztoljiv, subjektiven, javnopravni zahtevek do socialne dajatve. Po drugi strani obstaja dolnost nosilca odloati o zahtevku in zagotoviti dajatev. Temeljni zahtevek nosilca sistema in temu ustrezno (prisilno) obveznost pozna le socialno zavarovanje. Gre za pravico nosilca do prejema prispevkov oziroma dolnost zavarovanca plaevati prejemke. Med dodatne obveznosti zavarovanca spada tudi obveanje nosilca o pomembnih spremembah ter z njim sodelovati. Nosilec na drugi strani ima zlasti informacijsko in svetovalno nalogo, obvezno pa je tudi varovanje osebnih podatkov.

Razlikujemo dve vrsti socialnopravnih razmerij: Enostransko socialnopravno razmerje (socialnopravno razmerje v ojem pomenu): vsebina razmerja se z uveljavitvijo izrpa ne obstaja nasprotna dolnost upravienca. Upraviencu ni potrebno plaevati prispevkov, saj finanna sredstva zagotovi drava iz svojega prorauna. Financiranje je neprispevno. Dvostransko socialnopravno razmerje (socialno zavarovalno razmerje): zavarovalno razmerje obstaja e pred nastankom socialnega primera. Obstajajo tako dolnosti nosilca zavarovanja (zagotovitev dajatev) kot tudi zavarovanca (plailo prispevkov). Financiranje je prispevno.

Formalno ali kvazi socialnopravno razmerje je pravno razmerje, ki ni socialnopravno razmerje, ampak se le-temu priblia zaradi napane odobritve dajatev (upravnopravni akt formalno obstaja). Nastane z vroitvijo odlobe, kona pa se z njeno odpravo ali fikcijo zagotovitve druge socialne pravice, ki je materialnopravno pravilna.

3. Socialnozavarovalno razmerje.Socialnozavarovalno razmerje je sestavljeno iz celote pravnih razmerij med zavarovano osebo na eni strani in nosilcem socialnega zavarovanja na drugi. Omenjena pravna razmerja so namenjena zaiti zavarovanih oseb pred doloenimi socialnimi tveganji (riziki) in njihovimi posledicami ob nastanku socialnega razmerja.

Socialnozavarovalno razmerje je javnopravno (eprav najvekrat nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi), saj zavarovanje nastopi ex lege, zavarovana oseba pa nima monosti vplivati na obseg zakonsko doloenih pravic. Socialnozavarovalno razmerje je dvostransko oz. sinalagmatino pravno razmerje, v katerem se zagotavlja zavarovalna zaita v zameno za plailo prispevkov. Zavarovalna zaita ni odvisna od dejanskega plaila prispevkov, temve je omejena le na dolnost plaevanja prispevkov. Prispevki tretjih oseb (delodajalcev) ne vplivajo na obojestranskost, saj dajatev in nasprotna dajatev nista izmenjani med istimi udeleenci. Socialnozavarovalno razmerje je zaradi plaila prispevkov kot predhodne dajatve zavezano k izravnalni pravinosti in s tem k menjalnemu (komutativnemu) naelu, npr. socialna pomo distrubutivno (razdelitveno) naelo, ker ni vnaprejnje dajatve.

Razmerje je sestavljeno iz prispevnega pravnega razmerja in dajatvenega pravnega razmerja. Socialnozavarovalno razmerje ne nastane ele z nastankom socialnega primera, ampak mora obstajati e doloen as pred tem. S plailom prispevkov se ustanovi zavarovalna zaita, zato lahko govorimo tudi o zavarovalnozaitnem razmerju. Dajatveno razmerje se lahko oblikuje ele po ve letih plaevanja prispevkov (tj. ko prispevno razmerje e dalj asa obstaja npr. pokojnina), oblikuje pa se ob izpolnitvi materialnih (nastanek socialnega primera) in formalnih (vloitev zahtevka) pogojev za posamezno dajatev socialnega zavarovanja.

Izjemoma se lahko dajatveno razmerje oblikuje e pred nastankom socialnega primera, in sicer v primeru preventivne zdravstvene storitve (prepreitev nastanka bolezni). Dajatveno razmerje lahko obstaja tudi po izgubi lastnosti zavarovane osebe (denarno nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se prejema tudi po prenehanju delovnega razmerja.

4. Sistem socialnega zavarovanja.Socialno zavarovanje je zavarovanje za socialno tveganje zaasne ali trajne izgube plae oz. zasluka ali tveganje nesorazmernega poveanja strokov. Socialno tveganje je za posameznika nek prihodnji in negotov dogodek. Sistemi socialnih zavarovanj temeljijo na zaposlitvi oz. delu. Zavarovalne pogodbe imajo naravo aleatornih pogodb (bodo in negotov dogodek) in adhezijskih oz. pristopnih pogodb (pristopa se k splonim pogojem zavarovanja, ki jih doloa zavarovalnica).

Znailnosti sistemov socialnih zavarovanj natanno navaja Priporoilo MOD t. 67 o varnosti dohodka (leta 1944), ki navaja, da morajo biti obvezna socialna zavarovanja doloena z zakonom, ki naj doloi pogoje za nastanek pravic in vsebino pravic, ter da naj finanno temeljijo na plaevanju prispevkov. Obvezna socialna zavarovanja naj bodo organizirana za socialne primere bolezni, materinstva, invalidnosti, starosti, smrti osebe, ki preivlja druino, brezposelnost, izredne izdatke ter pokodbe pri delu. Obvezno se morajo zavarovati zaposleni in samozaposleni in njihovi druinski lani. Prispevke morajo pobirati delodajalci tako, da jih odtejejo od plae. Upravljanje socialnih zavarovanj za razlina tveganja mora biti enotno ali usklajeno. Tisti, ki plauje prispevke, mora imeti predstavnike v organih nosilcev, ki upravljajo in izvajajo sistem.

Priporoilo t. 67 doloa naslednja pravila za dajatve: nadomea naj se izgubljeni zasluek, viina dajatev naj bo sorazmerna prejnjim zaslukom (ki je bil podlaga za viino prispevkov), viina mora biti doloena v razumnih zneskih, da ne vpliva negativno na voljo do dela, mona je doloitev enotnih zneskov dajatev, zagotoviti je potrebno redno izplaevanje, stroki za dajatve in upravljanje morajo biti razdeljeni med zaposlene, delodajalce in davkoplaevalce.

V slovenskem sistemu imajo naravo socialnih zavarovanj: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za brezposelnost, starevsko zavarovanje.

Pripravlja se tudi novo zavarovanje, in sicer zavarovanje za nego (ko posameznik ne more sam opravljati ivljenjskih potreb zaradi invalidnosti ali starosti in zato potrebuje pomo), ki je e uveljavljena v nekaterih evropskih dravah. Drugo ime za sistem socialnih zavarovanj je sistemi po Bismarcku.

Pravna ureditev: Zavarovanje nastane na podlagi zakona (ex lege) in v skladu z zakonom, in ne na podlagi pogodbe. Zakon doloa: krog obvezno zavarovanih oseb (zavarovanci in druinski lani), obveznost plaevanja prispevkov in nain financiranja, izvajalca sistema, nadzor nad izvajanjem, nastanek in prenehanje pravic, vrsto, viino in trajanje pravic, dostop do storitev, postopek uveljavljanja in varstva pravic.

Zavarovalno razmerje nastane praviloma z dnem zaetka opravljanja zaposlitve ali dela na temelju pogodbe o zaposlitvi ali na temelju druge organizacijske dejavnosti. Dajatveno razmerje nastane ipso iure na temelju nastanka socialnega primera in pod zakonsko doloenimi pogoji.

Obiajno so obvezno zavarovani in imajo status zavarovanca: zaposleni vsi, ki delajo za plao, samozaposleni osebe, ki opravljajo samostojno poklicno, kulturno ali umetniko dejavnost kot edini ali glavni poklic kmetje, druge aktivne osebe, ki jih doloa zakon.

Na podlagi obveznega zavarovanja zavarovancev so obvezno zavarovani tudi njihovi oji (v nekaterih sistemih tudi iri) druinski lani. Krog zavarovancev se lahko razlikuje med vejami zavarovanj. V slovenskem sistemu so vse osebe zavarovane v enotnih sistemih, ne glede na njihov delovnopravni status. Posebnosti obstajajo samo pri nainu financiranja.

Nosilci sistemov socialnega zavarovanja so praviloma pravne osebe javnega prava, ki jih doloi in nadzira drava. V nekaterih drava se kot nosilci sistema uveljavljajo pravne osebe zasebnega prava. Drava praviloma doloa organizacijo javnega sistema, pravila za izvajanje sistema pri javnih nosilcih in nadzor nad izvajanjem. Upravljajo jih predstavniki in izvrilni organi, ki so sestavljeni iz predstavnikov subjektov, ki financirajo sistem. Upravljanje je lahko dvopartitno ali tripartitno. Nosilce lahko v ekonomskem in politinem jeziku imenujemo tudi blagajne, ker zbirajo prispevke in plaujejo razne storitve.

V slovenskem sistemu so nosilci: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZS), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), Centri za socialno delo (CSD).

Financiranje sistema: Plaevanje prispevkov je temeljna dolnost zavarovancev in socialno-zavarovalnega razmerja z nosilcem socialnega zavarovanja. Dolnost prispevati ima zavarovanec, njegov delodajalec ali drug pravni subjekt. Od zbranih sredstev sta odvisna obseg in vsebina pravic. V skladu z naelom vzajemnosti in solidarnosti se prispevki praviloma plaujejo po doloeni enotni stopnji, od nekaterih ali vseh zaslukov. Prispevek je odvisen od prispevne osnove ter prispevne stopnje. Poleg prispevkov so pomembne vir dohodka za nosilce sistem tudi drugi finanni viri dohodki iz upravljanja premoenja nosilca, udelebe pri dobiki, zamudne obresti, odkodninski zahtevki, donacije, prodaja blaga in storitev, denarne kazni, itd. Ker se sistem financira veinoma iz prispevkov, se imenuje tudi prispevni ali kontributivni sistem. Zavezanci za plaevanje prispevkov so zavarovanci in delodajalci. Lahko plaujejo vsak enak del prispevka ali pa razline delee. Samozaposlene osebe praviloma plaujejo celoten prispevek same. Osnova za plaevanje prispevkov je za zaposlene bruto plaa. Odstotke odmere praviloma doloa drava prek predstavnikega organa ali vlade. Prispevki se plaujejo v sorazmerju z viino plae upoteva se ekonomska mo posameznika. Osnova za plaevanje prispevkov je obenem tudi osnova za odmero denarnih dajatev. Drugae je pri dajatvah v naravi (storitve, stvari). Pri plaevanju prispevkov se upoteva ekonomska mo posameznika, pri doloanju dajatev v naravi pa zdravstvene potrebe.

Vrste in obseg dajatev oziroma prejemkov: V socialnih zavarovanjih so urejene pravice do dajatev v denarju in do dajatev v naravi, ki so storitvene dajatvene ali stvarne dajatve. Z dajatvami v denarju se nadomea zaasni ali trajni izpad zasluka, do esar je prilo zaradi nastanka socialnega primera. Samozaposlenim se zagotovi ohranitev dohodka v obdobju, ko zaradi objektivnih osebnih razlogov ali brezposelnosti ni mogel delati. Denarne dajatve so imenovane nadomestilo plae (v primeru kratkotrajnih dajatev) in pokojnina (v primeru starosti, invalidnosti, smrti). Poleg osnovnih denarnih dajatev so v sistemu lahko doloene dodatne dajatve za doloene primere ali za doloene skupine zavarovancev gre za dodatke.

Pogoji za nastanek, mirovanje in prenehanje pravic: Pravice do dajatve iz socialnega zavarovanja nastanejo, mirujejo in prenehanju pod pogoji, doloenimi z zakonom. Nastanek ni odvisen od premoenjskega stanja zavarovanca niti od njegovega socialnega stanja. Pravice in denarne dajatve praviloma niso individualizirane. Pogoji za nastanek pravice so doloeni enako za vse upravience, zato te pravice oznaujemo kot standardizirane. Potreba po dajatvi se ob nastanku socialnega primera domneva. Za pridobitev dajatve so lahko predpisani posebni pogoji. Doloena je lahko karenna doba za pridobitev dajatve. Mirovanje dajatve je lahko doloeno za primere uivanja dajatve na podlagi drugega socialnega primera, kritve obveznosti zavarovanca, v primeru odhoda iz drave in v drugih primerih. Pravica do denarne dajatve preneha po prenehanju socialnega primera, ki je povzroil zaasno nezmonost za delo oz nezmonost ustvarjati prihodek. Preneha lahko tudi v primeru neizpolnjevanja predpisanih obveznosti.

5. Opiite razmerja v socialnih zavarovanjih.Zavarovanje nastane na podlagi zakona (ex lege) in v skladu z zakonom, in ne na podlagi pogodbe. Zavarovalno razmerje nastane praviloma z dnem zaetka opravljanja zaposlitve ali dela na temelju pogodbe o zaposlitvi ali na temelju druge organizacijske dejavnosti. Dajatveno razmerje nastane ipso iure na temelju nastanka socialnega primera in pod zakonsko doloenimi pogoji. Pri nas to urejata Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) in Zakon o matini evidenci).

6. Opiite znailnosti socialnih zavarovanj.Socialno zavarovanje je zavarovanje za socialno tveganje zaasne ali trajne izgube plae oz zasluka ali tveganje nesorazmernega poveanja strokov. Socialno tveganje je za posameznika nek prihodnji in negotov dogodek. Sistemi socialnih zavarovanj temeljijo na zaposlitvi oz. delu. Zavarovalne pogodbe imajo naravo aleatornih pogodb (bodo in negotov dogodek) in adhezijskih oz pristopnih pogodb (pristopa se k splonim pogojem zavarovanja, ki jih doloa zavarovalnica).

Znailnosti sistemov socialnih zavarovanj natanno navaja Priporoilo MOD t. 67 o varnosti dohodka (leta 1944), ki navaja, da morajo biti obvezna socialna zavarovanja doloena z zakonom, ki naj doloi pogoje za nastanek pravic in vsebino pravic, ter da naj finanno temeljijo na plaevanju prispevkov. Obvezna socialna zavarovanja naj bodo organizirana za socialne primere bolezni, materinstva, invalidnosti, starosti, smrti osebe, ki preivlja druino, brezposelnost, izredne izdatke ter pokodbe pri delu. Obvezno se morajo zavarovati zaposleni in samozaposleni in njihovi druinski lani. Prispevke morajo pobirati delodajalci tako, da jih odtejejo od plae. Upravljanje socialnih zavarovanj za razlina tveganja mora biti enotno ali usklajeno. Tisti, ki plauje prispevke, mora imeti predstavnike v organih nosilcev, ki upravljajo in izvajajo sistem.

Priporoilo t. 67 doloa naslednja pravila za dajatve: nadomea naj se izgubljeni zasluek, viina dajatev naj bo sorazmerna prejnjim zaslukom (ki je bil podlaga za viino prispevkov), viina mora biti doloena v razumnih zneskih, da ne vpliva negativno na voljo do dela, mona je doloitev enotnih zneskov dajatev, zagotoviti je potrebno redno izplaevanje, stroki za dajatve in upravljanje morajo biti razdeljeni med zaposlene, delodajalce in davkoplaevalce.

Osnovni sistem so evropske drave spremenile le v tem, da so zaele uvajati sofinanciranje sistemov s strani drave in nove dajatve in ugodnosti za zavarovance. V slovenskem sistemu imajo naravo socialnih zavarovanj: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zdravstveno zavarovanje, Zavarovanje za brezposelnost, Starevsko zavarovanje. Pripravlja se tudi novo zavarovanje - zavarovanje za nego (ko posameznik ne more sam opravljati ivljenjskih potreb zaradi invalidnosti ali starosti in zato potrebuje pomo), ki je e uveljavljeno v nekaterih dravah.

obvezna javna socialna zavarovanjaprostovoljna zasebna individualna (osebna) zavarovanja

nastanekpo samem zakonu (=ex lege) s pogodbo

zavarovancidoloeni z zakonom (zaposleni, samozaposleni, kmetje, drugo aktivno prebivalstvo)se prostovoljno vkljuijo

pravice zavarovancevdoloene z zakonom standardizirane (= enake za vse zavarovance)ni mona uporaba prostega preudarkadoloene s splonimi pogoji zavarovalnice in zavarovalne pogodbe

obveznosti zavarovancevplaevanje prispevkov, ki se doloijo v % od plaevplaevanje zavarovalne premije

viina dajatevsorazmerna plai in vplaanim prispevkom ( e zakon ne doloa drugae)doloena s pogodbo (dajatev je oblikovana glede na obseg vplail in stopnjo rizinosti)

obseg zdravstvenih storitevse doloi po zdravstvenem stanjuodvisen od pogodbe (naina zavarovanja, viine vplaane premije, stopnjo rizika)

nosilecjavni zavod (ZPIZ, ZZZS)gospodarska druba alineprofitna organizacija alivzajemna zavarovalnica

upravljanje Samoupravaorgani gospodarske drube, neprofitne organizacije, vzajemne zavarovalnice

stopnja tveganja zavarovancanizka: za izplailo dajatev je odgovorna drava zavarovanec nosi edino politini rizikvija izplailo dajatev je odvisno od gospodarskih tokov in uspenosti zavarovalnice

pravna varnostmona, ker gre za ustavno pravico zagotovljeno je:upravno varstvo = s pritobo v upravnem postopku;sodno varstvo;ustavnosodno varstvosodno varstvo

vrste zavarovanjpokojninsko in invalidsko zavarovanje;zdravstveno zavarovanje;zavarovanje za primer brezposelnosti;starevsko zavarovanjedodatno pokojninsko zavarovanje dodatno zdravstveno zavarovanje;ivljenjsko zavarovanje;invalidsko zavarovanje

7. Opii razlike in skupne znailnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem.Skupne znailnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem: Zavarovalno naelo: Skupna znailnost javnega in zasebnega zavarovanja je, da je zavarovanje mogoe oznaiti kot civilizacijski pojav urbanizirane drube. Skupno izhodie javnega in zasebnega zavarovanja je zavarovalno naelo = skupno pokritje bodoe, negotove, vendar predvidljive potrebe z razdelitvijo tveganja na organizirano skupnost. Znailnost zavarovalnega prava je povezava v rizino skupnost, z namenom razporeditve tveganja na ve enako ogroenih oseb. Skupnost ima proti vsakemu lanu samostojni zahtevek na plailo premije. Zbir premij nato slui pokritju kode, ki jo ob nastanku socialnega primera utrpi posamezni lan. Zavarovanec ima proti skupnosti samostojni pravni zahtevek za dogovorjene dajatve. Tako se oblikuje zasebno zavarovalno razmerje kot celota pravnih razmerij med zavarovalcem in zavarovalnico, ki temeljijo na zavarovalni pogodbi in zakonu. Obe vrsti zavarovanj (javno in zasebno) lahko ponujata izravnavo potreb ob nastopu zavarovalnih primerov, kot sta bolezen in starost. Tveganje (riziko, nevarnost): Pri javnem in zasebnem zavarovanju gre za zavarovanje doloenega tveganja, ki pomeni monost nastanka doloenega dogodka (bolezen, starost). Znailnost tveganja v zasebnem pravu je, da gre za dogodek, ki mora biti dopusten, mogo, bodo, negotov in neodvisen od izkljune volje pogodbenikov. Drugae kot v zasebnem zavarovanju se socialna (javna) zavarovanja omejujejo na najhuje oz. najbolj obremenjujoe nevarnosti za posameznika ali njegovo druino. Tako bi socialno tveganje opredelili kot produkt drubenega soglasja, izraen z zakonom, za ljudi, ki potrebujejo socialno zaito. Socialna tveganja so z zakoni vnaprej opredeljena. Tveganje ni negotovo in bodoe. Od primarnih socialnih tveganj moramo loiti sekundarna socialna tveganja. To so tista tveganja, ki v primarnem socialnem zavarovanju ne zagotavljajo zaite. Vpraanje sekundarnega socialnega tveganja je pomembno predvsem pri izraunavanju prispevkov in odmeri dajatev. Namen zavarovanja ohranitev ivljenjskega standarda: Nekdaj je bil temeljni namen socialnega zavarovanja zaita ekonomsko in socialno revnejih delov prebivalstva, danes pa je pomembna zaita ivljenjskega standarda. Pri zdravstvenih dajatvah je merilo zadostna, primerna in potrebna dajatev in ne minimalna zaita. Podobno funkcijo lahko izpolnjuje tudi zasebno zavarovanje. Z njim se posameznik ob nastopu socialnega primera zagotovi pokritje izpadlega dohodka ali poveanih strokov s strani zavarovalnice. Tako mu ni treba bistveno posei v svoje premoenje in s tem znievati ivljenjskega standarda.

Razlike med javnimi in zasebnimi zavarovanji: Obveznost ali prostovoljno vkljuitve v zavarovanje: Javno zavarovanje je obvezno zavarovanje, saj krog oseb, ki potrebujejo zaito, doloa sam zakon (ex lege). Sklenitev posebne pogodbe ni potrebna. Cilja obveznega zavarovanja sta predvsem zaita pred pomanjkljivo individualno skrbjo in socialna izravnava. Zakon vsebuje splona in abstraktna pravila, s katerimi se na doloeno pravno dejstvo vee doloena pravna posledica. Iz tega razmerja izhajajo pravice in dolnosti strank ne glede na njuno voljo. Termin obvezno zavarovanje pomeni pravno urejeno stanje, iz katerega ob nastopu socialnega primera pravice nastanejo ispo iure (ne da gre za obveznost zavarovanja). Korelat pravic je obveznost plaevanja prispevkov. Ker zakon doloa tudi nain financiranja, nosilca sistema, nastanek in prenehanje pravic, vrsto, obseg in trajanje dajatev ter postopek uveljavljanja pravic, javno zavarovanje imenujemo tudi zakonsko zavarovanje. V zasebno zavarovanje se osebe vkljuijo na podlagi lastne volje. Veliko manj svobode imajo pri izbiri vsebine zavarovalne pogodbe, saj je le-ta adhezijske narave (splone zavarovalne pogoje doloi zavarovalnica). Premije zavarovalca ustrezajo prevzemu nevarnosti s strani zavarovalnice (teorija o prevzemu nevarnosti oz. teorija odkodnine), oz. dajatvam ob nastopu zavarovalnega primera (teorija prestacij, dajatev). Zakonodajalci skuajo razmerja med zasebnimi zavarovalnicami in njihovi zavarovanci zakonsko urediti s kogentnimi normami, da bi se s tem zavarovancu zagotovila minimalna zaita. Zavarovalnice so podvrene strogemu dravnemu nadzoru. Tudi pri obveznih zavarovanjih je mogoe najti elemente svobodne volje kot instituta civilnega prava. Osebe se lahko v doloenih primerih prostovoljno vkljuijo v obvezno zavarovanje (pri nas v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti). V ureditvah, kjer obstaja ve nosilcev, lahko zavarovanci med njimi svobodno izbirajo, s imer je monost izbire, kot element zasebnega prava, maksimizirana. Naelo solidarnosti in naelo ekvivalence: Obveznost zavarovanja omogoa ustanovitev in vzdrevanje skupnosti zavarovanih oseb, pri katerih ni omogoena samo porazdelitev tveganja, temve tudi zavestna prerazdelitev na podlagi naela solidarnosti. To naelo dopolnjuje zavarovalno naelo v skladu s ciljem socialne drave. Poudarjene so veja skrb in solidarne vezi znotraj kroga zavarovanih oseb. Preverjanja rizinosti posameznika v socialnem zavarovanju ni, saj ne vpliva na vzpostavitev razmerja in na prispevek. Denarne dajatve so praviloma sorazmerne vplaanim prispevkom, dajatve v naravi pa enake za vse zavarovane osebe v enakem pravnem in dejanskem poloaju. gre za odsev solidarne pravinosti. Solidarna izravnava obstaja med mokimi in enskami, mlajimi in starejimi. e prispevki niso odvisni od individualnega tveganja, lahko govorimo o solidarnem izenaevanju to je mogoe med osebami, ki zasluijo ve, in tistimi, ki zasluijo manj (vertikalna solidarnost), med mokimi in enskami, mlajimi in starejimi, posamezniki in druinami, zdravimi in bolnimi (horizontalna solidarnost). Govorimo torej o razdeljevalni pravinosti. Solidarnega izenaevanja pri zasebnem zavarovanju ni. Zasebno zavarovanje mora delovati po naelu tveganja oz. ekvivalence (tveganje je odvisno od verjetnosti nastopa zavarovalnega primera in viine kode). Zavarovalna premija in zavarovalne dajatve si morajo po vrednosti ustrezati. Za vsako osebo je potrebno doloiti loeno zavarovalno in doloiti ekvivalentno premijo. Pri tem se ne upoteva ekonomsko stanje zavarovanca, temve njegova stopnja tveganosti. Izraun premije temelji na aktuarskomatematinem izraunu. Pri oceni rizinosti (tveganosti) se upoteva vstopna starost, spol in zdravstveno stanje. Viina premije mora biti taka, da zadostuje za pokritje predvidenega kodnega dogodka in povprenih priakovanih strokov upravljanja. Premija je sorazmerna tveganju gre za izravnalno pravinost (merilo je vsakomur po naelu enakovrednosti, tj. enakovrednost dajatve in protidajatve med osebami, ki so pred zakonom enake). Pravna narava nosilca: Socialna zavarovanja kot prisilno obliko zaite doloenih skupin oseb in socialnega izenaevanja obiajno upravljajo pravne osebe javnega prava. Pri vodenju postopkov so dolne ravnati po dolobah zakona, ki ureja upravni postopek. Izdajajo lahko upravne odlobe. Nosilci zasebnih zdravstvenih zavarovanj so pravne osebe zasebnega prava brez oblastvenih instrumentov. Loimo: vzajemne drube izvajajo naloge socialne varnosti, ki so opredeljene v zakonu; njihova struktura in delovanje temeljita na solidarnosti in vzajemni pomoi; prizadevajo si za napredek drube na podlagi solidarnosti; zasebne zavarovalnice so dobikonosno naravnane in strukturirane za delovanje na zasebnem trgu; prizadevajo si za lastno napredovanje; e so vkljuene v sistem obveznega zavarovanja, se njihove pojavne oblike pribliujejo javnih zavarovalnicam; na drugi strani javne zavarovalni po notranji strukturi postajajo vedno bolj podobne delnikim drubam.

8. Primerjava in razlike med socialnim in zasebnim zavarovanjem.Glej eno vpraanje vije. Socialno = javno zavarovanje.9. Natej in na kratko opii akte OZN.V okviru OZN sta pomembna dva akta: Splona deklaracija lovekovih pravic:a. sprejeta l. 1948,b. vsebuje politine, dravljanske, socialne, ekonomske in kulturne pravice,c. socialne pravice doloata dva lena:i. 22. len vsakdo ima kot lan drube pravico do socialne varnosti in pravico do uivanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogreljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj, s pomojo svoje skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi doloene drave;ii. 25. len vsakdo ima pravico do take ivljenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi druini zdravje in blagostanje (hrano, obleko, stanovanje, zdravniko oskrbo, socialne usluge) ter pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmonosti, vdovstva in starosti, materinstvo in otrotvo sta upraviena do posebne skrbi in pomoi; vsi otroci uivajo enako socialno varstvo;d. pravica do socialne varnosti je po deklaraciji relativna pravica;e. konni cilj: zagotovitev pogojev za spotovanje lovekovega dostojanstva in za svoboden razvoj lovekove osebnosti. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah:a. sprejet l. 1966, ratificirala pa ga je e SFRJ. b. pomembne so dolobe naslednjih lenov:i. 9. len: pravica vsakogar do socialne varnosti, ii. 10. len: posebno varstvo otrok in druine in iii. 11. len: pravica vsakogar do primernega ivljenjskega standarda;c. drava, ki pakt ratificira, je dolna postopa uresniiti dolobe iz akta in zagotoviti uresnievanje individualnih pravic, ki so v njem doloene.

10. Natej in na kratko opii akte Sveta Evrope! Evropska konvencija o varstvu P in temeljnih svoboin: je temeljna listina, ki jo ratificira vsaka lanica. Pravice iz te konvencije se uveljavljajo pred Evropskim sodiem za lovekove pravice. Evropska socialna listina: je bila sprejeta leta 1961, veljati pa je zaela leta 1965. ESL dopolnjuje EKPTS, saj doloa lovekove ekonomske in socialne pravice. Vsebuje 19 pravic. Spremenjena Evropska socialna listina: sprejeta leta 1996, vsebuje pa 31 pravic. Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Drava, ki ratificira revidirano ESL, je dolna ratificirati samo doloeno tevilo lenov ali odstavkov, ampak najmanj 16 pravic oz. 63 odstavkov. Izmed devetih doloenih lenov mora ratificirati najmanj est lenov. Slovenija je ratificirala vseh 31 pravic (razen treh odstavkov). Za podroje socialne zaite so pomembne pravice do varstva zdravja, socialne varnosti, socialne in zdravstvene pomoi, storitev socialnovarstvenih slub, varstva pred revino in socialno izkljuenostjo, nastanitve. Invalidi imajo pravico do samostojnosti, vkljuevanja v drubo in sodelovanja v ivljenju skupnost, druina ima pravico do socialnega, ekonomskega in pravnega varstva, stareje osebe pa pravico do socialne zaite. Vse te pravice ureja ESL v lenih 11 31. Uivanje teh pravic mora biti zagotovljeno brez razlikovanja. Evropski kodeks socialne varnosti: sprejet je bil leta 1964, veljati pa je zael leta 1969 (revidiran 1990). Vsebinsko je enak Konvenciji t. 102, razlikuje se le v tem, da je pogoj za ratifikacijo Konvencije ratifikacija najmanj treh socialnih primerov, za ratifikacijo kodeksa pa est socialnih primerov od devetih. Slovenija ga ni ratificirala. Evropska konvencija o socialni varnosti: sprejeta je bila leta 1972, veljati pa je priela 1977. Ureja pravice migrantov in tujih dravljanov na podroju socialne varnosti. Doloa pravila za uresnievanje enakih pravic in enakega obravnavanja na podroju socialne varnosti za vse zaposlene, ne glede na dravljanstvo. Doloa pravila za vseh devet socialnih primerov (bolezen, materinstvo, brezposelnost, invalidnost, starost, smrt preivljavca druine, pokodbe pri delu, poklicne bolezni, druinske dajatve). Slovenije konvencija ne zavezuje, pa pa jo zavezuje Uredba ES 883/2004, ki ureja poloaj zaposlenih in samozaposlenih migrantov in njihovih druinskih lanov v okviru drav EU. Temeljna naela konvencije so: naelo recipronosti: drava zagotavlja tujim dravljanom enake pravice, kot jih imajo njeni dravljani v dravi tujega dravljana, naelo uporabe zakonodaje po sedeu dela: za doloanje pravic se praviloma uporabljajo predpisi, ki veljajo v dravi, v kateri delavec dela, naelo ohranitve pravic v nastajanju (setevanje zavarovalnih obdobij): obdobja, pridobljena v razlinih dravah podpisnicah, se setevajo, naelo prostega izplaevanja (transfera): pridobljene denarne dajatve se lahko izplaujejo v drugo dravo podpisnico, kjer ima delavec stalno prebivalie. Konvencija je sestavljena iz dveh delov: prvi del: norme, ki jih morajo drave podpisnice neposredno uporabljati (dolgotrajne dajatve), zato se imenuje okvirna konvencija, drugi del: norme, ki imajo naravo vzornih norm in so zato posredno uporabne (kratkorone dajatve).

11. Pomen spremenjene Evropske socialne listine v pravu socialne varnosti.Spremenjena Evropska socialna listina je bila sprejeta leta 1996, vsebuje pa 31 pravic (prejnja jih je samo 19). Slovenija jo je ratificirala leta 1999. Drava, ki ratificira revidirano ESL, je dolna ratificirati samo doloeno tevilo lenov ali odstavkov, ampak najmanj 16 pravic oz 63 odstavkov. Izmed devetih doloenih lenov mora ratificirati najmanj est lenov. Slovenija je ratificirala vseh 31 pravic (razen treh odstavkov).

Za podroje socialne zaite so pomembne pravice do varstva zdravja, socialne varnosti, socialne in zdravstvene pomoi, storitev socialnovarstvenih slub, varstva pred revino in socialno izkljuenostjo, nastanitve. Invalidi imajo pravico do samostojnosti, vkljuevanja v drubo in sodelovanja v ivljenju skupnost, druina ima pravico do socialnega, ekonomskega in pravnega varstva, stareje osebe pa pravico do socialne zaite. Vse te pravice ureja ESL v lenih 11 31. Uivanje teh pravic mora biti zagotovljeno brez razlikovanja na kakrnikoli podlagi.

Da bi pogodbenice zagotavljale uinkovito uresnievanje pravice so socialne varnosti, se zavezujejo, da: uvedejo in ohranjajo sistem socialne varnosti, ohranjajo ta sistem na zadovoljivi ravni, ki naj bo vsaj enaka ravni, ki je potreba za ratifikacijo Evropskega kodeksa socialne varnosti, si prizadevajo za uspeen razvoj sistema socialne varnosti, da bi dosegel vijo raven, da ukrenejo vse, kar je potrebno (sklepanje bilateralnih ali multilateralnih sporazumov), da se zagotovi enakopravno obravnavanje dravljanov (svojih in drav pogodbenic) pri uresnievanju pravic ter dodeljevanja, ohranjevanje in ponovno pridobitev pravic z posamezniki ukrepi.

Drava pogodbenica je dolna poslati Svetu Evrope poroilo o uresnievanju pravic, ki jih je ratificirala. Sistem nadzora opravljajo organi Sveta Evrope. Nadzor opravljajo evropski odbor za socialne pravice, vladni odbor, parlamentarna skupina ter odbor ministrov. K poroilu drave dajejo mnenja tudi sindikalne organizacije in organizacije delodajalcev, da se zagotovi objektivna ocena. Od leta 1998 velja monost dodatnega nadzora na podlagi sistema kolektivne pritobe (zaradi kritev Listine), ki jo lahko vloijo mednarodne reprezentativne organizacije sindikatov ali delodajalcev ali nevladne organizacije s posvetovalnim statusom pri Svetu Evrope (lahko tudi nacionalne organizacije delodajalcev in sindikatov). Pritobo obravnava Evropski odbor za socialne pravice, ki poroa Odboru ministrov, ki izda priporoilo. Posameznik ne more sam uveljavljati pravice iz listine pred ESP.

12. Znailnosti dvostranskih pogodb socialne varnosti.Dvostranske ali bilateralne pogodbe so pogodbe med dvema dravama. Dogovor skleneta dve dravi, dogovor pa je lahko vsebinski ali administrativni, ki je vsebovan v enem dokumentu ali izmenjavi not. Bilateralne pogodbe so zgodovinsko prvi akti, s katerimi so se zaeli povezovati sistemi socialne varnosti. So najpomembneji mednarodni pravni instrument, ki povezujejo sisteme socialne varnosti drav lanic in drav nelanic EU.

Namen bilateralnih pogodb je zagotoviti varnost osebam, ki potujejo ali prebivajo v tujini. Skupna znailnost bilateralnih pogodb je pisna oblika, vnaprej nedoloen as trajanja in naelo vzajemnosti. Za sklenitev se zahteva soglasje volj pogodbenih strank.

Dvostranske pogodbe med dravami lanicami EU: Slovenija je sklenila dvostranske pogodbe e v asu Jugo s Fra, Bel, VB, Bol, Mad, Pol, nekdanjo ekoslovako, ve in Dan, kot samostojna drava pa z Avs, Ita, Nem, Niz in Lux (sklenila tudi dve pogodbi z nelanicama Norveko in vico). Pomembna je Uredba 1408/71/EGS, katere namen je oblikovati vestranski koordinacijski mehanizem, ki ga lahko dravljanu EU neposredno uporabijo pri izrabi svobode gibanja, zato je vse obstojee bilateralne pogodbe nadomestila ta Uredba. Namen Uredbe je spodbujati svobodo gibanja. V vsakem primeru ezmejnega gibanja znotraj EU je potrebno preveriti, ali so za konkretno osebo ugodneje dolobe Uredbe ali bilateralne pogodbe med dravama. Po novem je primerjava potrebna le, e je oseba uveljavlja svobodo gibanja pred uveljavitvijo Uredbe (pri nas od trenutka, ko smo vstopili v EU, torej od 1.5.2004). Dve ali ve drav lahko vseeno e sklepata dvostranski sporazum, e se dogovorita za izjemo od pravil.

Dvostranske pogodbe, sklenjene z dravami zunaj EU: V razmerju do drav, ki niso lanice EU, so temeljna podlaga za koordinacijo sistemov socialne varnosti prav bilateralne pogodbe. Slovenija sklenila pogodbe z Marokom, Egiptom, Libijo, Hrv, Mak, BiH, Kan, Quebecom, Avstralijo, Arg in Srbijo. Stvarna veljavnost: Bilateralne pogodbe se obiajno omejujejo na tradicionalne socialne primere, ki jih ureja e Konvencija t. 102. Stareje pogodbe izrecno doloajo zakonodajo, za katero se uporablja bilateralna pogodba, s imer se omogoa uporaba pogodbe tudi za noveje zakone. Osebna veljavnost: Pogodba lahko velja samo za dravljane drav podpisnic, v tem primeru gre za zaprto pogodbo (lahko se uporablja za begunce in apatride). Veljavnost je razirjena tudi na druinski lane, eprav sami niso dravljani pogodbenic. Zaprte pogodbe so znailne za stareje bilateralne pogodbe.

13. Kaj omejuje zakonodajalca pri oblikovanju zakonodaje glede posegov v priakovane in pridobljene pravice s podroja socialne varnosti?Varovanje priakovanih pravic: Setevanje vseh relavantnih obdobij (zavarovanja, zaposlitve, bivanja) je vodilna tehnika, s katero se varujejo pravice v nastajanju (tj. priakovane pravice). Naelo setevanja obdobij se uporabi le, e obdobje v dravi pogodbenici ne zagotavlja dostopa do doloene pravice. Nekatere noveje pogodbe doloajo upotevanje obdobij tudi v tretjih dravah, vendar le pod pogojem, da sta obe pogodbenici sklenili loeni bilateralni pogodbi s to tretjo dravo.

Varovanje pridobljenih pravic: Bilateralne pogodbe pridobljene pravice v eni dravi pogodbenici varujejo z izplaili tudi v drugo dravo pogodbenico t. im. izvoz dajatev. Omejen je izvoz dajatev v naravi, saj se lahko zagotavljajo v drugi dravi le, e oseba tam prebiva. Noveje bilateralne pogodbe doloajo, da se lahko dajatve zagotavljajo dravljanom pogodbenice tudi, e ti prebivajo v tretji dravi, pod enakimi pogoji, kot to velja za dravljane drave pogodbenice, ki izvaa dajatve gre za nacionalno obravnavo nedravljanov.

Medasovna pravila so praviloma doloena v prehodnih in konnih dolobah predpisa. Ta splona pravila se uporabljajo za: kratkorona razmerja (npr. zaasna nezmonost dela): velja pravilo, da se uporabljajo predpisi, ki veljajo v asu, ko so izpolnjeni pogoji za nastanek pravice do dajatve, dolgorona, trajna razmerja (npr. pokojnina): velja, da mora biti s predpisom natanno doloeno, katero pravo se uporablja.e prehodni red ni doloen, obiajno velja, da novo pravo velja samo za pravice, ki so nastale po uveljavitvi novega predpisa. V primerih, ko se zaostrijo pogoji za pridobitev pravice oz. dajatve oz. se zniujejo denarni zneski denarnih dajatev, so navadno doloena dolga prehodna obdobja, v katerih se postopno zaostrujejo pogoji ali zniujejo denarne dajatve. Z dolgimi prehodnimi obdobji se varujejo pravice v nastajanju oz. priakovane pravice. S tem se da posamezniku monost, da svoje ravnanje prilagodi novi ureditvi.

Varstvo pravic v nastajanju: Pravni poloaj zaposlenih oz. aktivnih upraviencev v zvezi s pravnimi priakovanji ob nastanku novih pravic ali dajatev, je praviloma doloen z novim zakonom, ki spreminja ali dopolnjuje pravice, doloene s prejnjim zakonom. Temeljno vpraanje, povezano s pravnimi priakovanji, je, koliko lahko zakonodajalec spreminja pravna priakovanja, ki temeljijo na vplaanih prispevkih zaposlenih in njihovih delodajalcev oz. aktivno zavarovanih oseb. Pri tem je treba upotevati sodno prakso US in zgodovinski razvoj sistema socialnih zavarovanj v Sloveniji. Zaradi spotovanja pravne drave, pravne varnosti in zaupanja v pravo bi bilo primerno, da se z zakonom doloijo splona pravila za monost spreminjanja priakovanih pravic.

Ustavno sodie je zavzelo stalie, da je v okviru ustavnih dolob in nael mogoe spreminjati in tudi zmanjati pravice iz socialne varnosti z veljavnostjo za naprej in da ustava izrecno varuje le pred posegi v pravice z retroaktivnim uinkom. Pri tem zakonodajalec ne sme delovati arbitrarno (samovoljno). Utemeljen razlog za zmanjanje pravic iz socialne varnosti je najvekrat javni interes. Nova ureditev pravic mora biti v razumnem sorazmerju s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje.

14. Kateri so akti EU in jih na kratko opii! Pogodba o EU: predvidevala je enotno strukturo in priznanje osebnosti celotni EU. Nadomestila jo je Lizbonska pogodba. Lizbonska pogodba: veljati je zaela 1. 12. 2009. Spremenila je Pogodbo o EU in preimenovala Pogodbo o ustanovitvi ES (PES) v Pogodbo o delovanju EU (PDEU). S tem je EU pridobila lastnost pravne osebe. Amsterdamska pogodba: Svetu EU je bila dodeljena pristojnost soglasno sprejeti ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji ne le na podlagi spola, temve tudi rase ali narodnosti, vere ali preprianja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (razlikovanje glede na gmotno stanje ni omenjeno). Koordinacijske uredbe: Uredba 1408/71/EGS, Uredba 574/72/EGS, Uredba 883/2004/ES, pomembna je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES.

Pravni red EU je strukturiran zbir pravnih norm, ki doloajo organe in postopke za ustvarjanje, razlago in sankcioniranje kritev teh norm. K pravnemu redu EU spadajo vsi primarni in sekundarni pravni viri, odloitve Sodia EU in drugi dokumenti. Osrednja sekundarna pravna akta sta uredba in direktiva. Uredba je splona, zavezujoa v celoti in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah (doloeno pravno podroje poenoti oz. unificira). Direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je naslovljena, zavezujoa le glede cilja, ki ga je treba dosei. Pristojnim organom drav lanic je prepuena izbira oblike in sredstev, potrebnih za dosego cilja. Direktivo je potrebno v doloenem asu implementirati v notranje pravo, sicer lahko direktiva uinkuje tudi neposredno. Sklep je pravno zavezujo akt. e doloa naslovnike pravne norme, je zavezujo samo zanje. Pristojnost EU je bolj omejena v primeru sprejemanja priporoil ali mnenj, ki niso pravno zavezujoa.

15. Kaj ureja Uredba ES 883/2004?Ureja poloaj zaposlenih in samozaposlenih migrantov in njihovih druinskih lanov v okviru drav EU. Za Slovenijo je zavezujoa. Sprejeta je bila leta 2004, uporablja pa se od maja 2010. Je koordinacijska uredba. Njeno izvrevanje ureja Uredba 987/2009.

Glede osebne veljavnosti je Uredba 883/2004 veljavnost ratione personae dejansko razirila na vse dravljane EU, ki so ali so bili vkljueni v sistem socialne varnosti vsaj v eni dravi lanici (ne obravnava dravljanov tretjih drav - zato se zanje e vedno uporablja Uredba 1408/71).

Uredba vsebuje naelo enakega obravnavanja dejstev in dogodkov. V zvezi z naelom uporabe zakonodaje samo ene drave lanice doloa Uredba splono pravilo za ekonomsko neaktivne osebe (prejemniki dolgotrajnih dajatev): uporabi se zakonodaja drave, kjer oseba obiajno biva. Poznamo pa tudi doloene izjeme od splonega pravila, ki so: napoteni oz detairani delavci uporabi se zakonodaja po sedeu delodajalca, pri emer velja omejitev, da verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega delavca); oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer oseba prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot ); oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave, v kateri oseba opravlja delo kot zaposlena.

Uredba priznava socialni primer oetovstva, saj enako vrednoti materinstvo in oetovstvo.

16. Kaj ureja Uredba 1408/71/EGS? Katera naela so tukaj pomembna?Gre za uredbo o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove druinske lane, ki se selijo znotraj Skupnosti. Uredba se ne uporablja za socialne in zdravstvene pomoi in za sisteme za rtev vojne in njenih posledic. Namen Uredbe je oblikovati vestranski koordinacijski mehanizem, ki ga lahko dravljani EU neposredno uporabijo pri izrabi svobode gibanja. Zaradi tega je ta Uredba nadomestila vse bilateralne pogodbe med dravami lanicami EU. Uredba ima namen spodbujati svobodo gibanja. V vsakem primeru ezmejnega gibanja znotraj EU je potrebno preveriti, ali so za konkretno osebo ugodneje dolobe Uredbe ali bilateralne pogodbe med dravama. Po novem je primerjava potrebna le, e je oseba uveljavljala svobodo gibanja pred uveljavitvijo Uredbe.

Naela, ki so tukaj pomembna, so naela koordinacije sistemov socialne varnosti v EU: Naelo enakega obravnavanja: prepoved vsakrne diskriminacije na podlagi dravljanstva (poznamo dve vrsti diskriminacije: neposredna in posredna diskriminacija). Naelo uporabe zakonodaje samo ene drave lanice: za isto osebo v istem asovnem obdobju je lahko pristojnih ve drav (pozitivni konflikt zakonodaj) ali nobena od drav, s katerimi je oseba povezana (negativni konflikt zakonodaj). V prvem primeru bi morala oseba plaevati prispevke v ve dravah lanicah, v drugem primeru pa oseba v nobeni izmed drav ne bi bila varovana. Splono pravilo pravi, da se uporabi zakonodaja drave, kjer je oseba zaposlena oz opravlja delo (lex loci laboris). To pravilo uinkuje izkljuno in nadrejeno. Izjeme: napoteni oz detairani delavci uporabi se zakonodaja po sedeu delodajalca, pri emer velja omejitev, da verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega delavca); oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer oseba prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot ); oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah uporabi se zakonodaja drave, v kateri oseba opravlja delo kot zaposlena. Naelo varovanja pravic v nastajanju (priakovanih pravic): potrebno je setevati obdobja zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki se v posamezni dravi lanici upotevajo pri ugotovitvi, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice iz sistema socialne varnosti. Drava jih mora upotevati, kot da so bila izpolnjena pri njej. Naelo asovne razdelitve in naelo najveje ugodnosti: setevanje obdobij je v sistemih socialne varnosti, ki zagotavljajo dolgotrajne dajatve, zdrueno z naelom asovne razdelitve ali izrauna pro-rata temporis. Vsaka drava je dolna izplaati samo del konne dajatve, ki ustreza izpolnitvi pogojev zavarovanja, dela ali prebivanja v tej dravi. Na podroju pokojnin je pomembno Petronijevo naelo, ki prepreuje, da bi bila oseba zaradi gibanja v slabem pravnem poloaju, kot e bi ves as ostala v domai dravi. Naelo varovanja pridobljenih pravic: Svet EU mora zagotoviti izvoz dajatev v drugo dravo lanico, vendar pa to pravilo velja samo za dolgotrajne dajatve. Izvoz dajatev ne velja za posebne neprispevne dajatve. Zavarovana oseba ne more prosto izvaati pravice do zdravstvenih storitev, ima pa pravico do potrebnega zdravljenja. V drugo dravo lahko zavarovana oseba potuje z namenom zdravljenja le, e ji domai nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja izda izrecno dovoljenje za zdravljenje v tujini, oz. se jo napoti na zdravljenje v tujino (nosilec zavarovanja nato pokrije stroke zdravljenja v tujini).

17. Namen in temeljna naela koordinacije v sistemu socialne varnosti. V katerih pravnih aktih je to urejeno? Koordinacija sistema socialne varnosti je predmet urejanja evropskih skupnosti z namenom omogoiti svobodo gibanja delavcev, pri emer je bila bolj v ospredju gospodarska politika (socialna politika je v ozadju). tiri temeljne svoboine: prost pretok blaga, storitev, kapitala in dela, sluijo odprtju gospodarskega prostora in odpravi ovir v njem med dravami lanicami.

Namen koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti je zagotoviti svobodo gibanja delavcev in drugih ekonomsko aktivnih oseb. Evropski parlament in Svet sprejemata po rednem zakonodajnem postopku takne ukrepe na podroju socialne varnosti, kakrni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev. V isti namen se zaposlenim in samozaposlenim migrantom zagotavlja: setevanje vseh dob, ki se upotevajo po zakonodajah drav, za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev ter za izraun viine dajatev, izplaevanje dajatev osebam s prebivaliem na ozemlju drav lanic.

Ukrepe sprejema Svet EU v rednem zakonodajnem postopku. Predstavnik drave lanice kot lan Sveta EU ima pravico zahtevati, da se zadeva predloi Evropskemu svetu (to stori tako, da izjavi, da bi tak akt vplival na finanno uravnoteenost sistema, ali kako drugae kodoval dravi), kjer se odloitve sprejemajo soglasno. Nekateri ta postopek opisujejo kot zavorni ali alarmni postopek.

Temeljna naela koordinacije sistemov socialne varnosti v EU so: Naelo enakega obravnavanja: prepoved vsakrne diskriminacije na podlagi dravljanstva (to poudarja tudi Uredba 1408/71). Loimo dve vrsti diskriminacije: neposredno diskriminacijo (e sama zakonodaja postavlja migranta delavca v slabi poloaj) in posredno diskriminacijo (drugi kriteriji razlikovanja, tj. ne dravljanstvo, se uporabljajo, da se dosee enak uinek kot z neposredno diskriminacijo za odkrivanje se uporabljajo statistini podatki). Sodie EU je poudarilo, da je neupotevanje dogodkov, ki nastanejo v drugi dravi lanici, samo zato, ker so nastali zunaj drave, v nasprotju z naelom enakega obravnavanja. Naelo enakega obravnavanja dejstev in dogodkov vsebuje nova koordinacijska uredba 883/2004. Naelo uporabe zakonodaje samo ene drave lanice: v skladu z nacionalnimi zakonodajami je lahko za isto osebo v istem asovnem obdobju pristojnih ve drav (pozitivni konflikt zakonodaj) ali nobena od drav, s katerimi je oseba povezana (negativni konflikt zakonodaj). V prvem primeru bi morala oseba plaevati prispevke v ve dravah lanicah, v drugem primeru pa oseba v nobeni izmed drav ne bi bila varovana. Splono pravilo pravi, da se uporabi zakonodaja drave, kjer je oseba zaposlena oz. opravlja delo (lex loci laboris). To pravilo uinkuje izkljuno in nadrejeno. Nova Uredba 883/2004 doloa splono pravilo za ekonomsko neaktivne osebe (prejemniki dolgotrajnih dajatev): uporabi se zakonodaja drave, kjer oseba obiajno biva. Poznamo pa tudi doloene izjeme od splonega pravila, ki so: Napoteni oz. detairani delavci: delodajalec lahko za kraje obdobje polje delavca v drugo dravo lanico, kjer bo zanj opravil doloeno delo. V tem obdobju postane delavec vkljuen v sistem socialni varnosti drave, iz katere je poslan. Uporabi se torej zakonodaja po sedeu delodajalca. Pri tem velja omejitev, da verina napotitev ni dovoljena (delavec ne sme zamenjati e napotenega delavca). Delavec je lahko napoten v drugo dravo za najve 12 oz. 24 mesecev, e dela ni bilo mono dokonati. Delavec svojo vkljuitev v sistem socialne varnosti dokae z obrazcem E-101. Oseba opravlja delo soasno v ve dravah lanicah: uporabi se zakonodaja drave lanice, kjer oseba prebiva (lex doci domicilli), e se znatni del aktivnosti opravlja v tej dravi (ve kot ). Oseba opravlja razline aktivnosti v ve dravah lanicah: uporabi se zakonodaja drave, v kateri oseba opravlja delo kot zaposlena. Naelo varovanja pravic v nastajanju (priakovanih pravic): 48. len PDEU doloa, da je potrebno setevati obdobja zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki se v posamezni dravi lanici upotevajo pri ugotovitvi, ali oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice iz sistema socialne varnosti. Drava jih mora upotevati, kot da so bila izpolnjena pri njej. Naelo asovne razdelitve in naelo najveje ugodnosti: setevanje obdobij je v sistemih socialne varnosti, ki zagotavljajo dolgotrajne dajatve, zdrueno z naelom asovne razdelitve ali izrauna pro-rata temporis. Vsaka drava je dolna izplaati samo del konne dajatve, ki ustreza izpolnitvi pogojev zavarovanja, dela ali prebivanja v tej dravi. Na podroju pokojnin je pomembno Petronijevo naelo, ki prepreuje, da bi bila oseba zaradi gibanja v slabem pravnem poloaju, kot e bi ves as ostala v domai dravi. Pri izraunu pokojnine sta potrebna dva izrauna s prvim dobimo znesek pro-rata dajatve, z drugim pa t. i. nacionalne dajatve (torej, e upotevamo samo pogoje, pridobljene v domai dravi). Naelo varovanja pridobljenih pravic: 48. len PDEU doloa, da mora Svet EU zagotoviti izvoz dajatev v drugo dravo lanico, vendar pa to pravilo velja samo za dolgotrajne dajatve. Izvoz dajatev ne velja za posebne neprispevne dajatve. Zavarovana oseba ne more prosto izvaati pravice do zdravstvenih storitev, ima pa pravico do potrebnega zdravljenja. V drugo dravo lahko zavarovana oseba potuje z namenom zdravljenja le, e ji domai nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja izda izrecno dovoljenje za zdravljenje v tujini, oz. se jo napoti na zdravljenje v tujino.

18. Razlika med harmonizacijo in koordinacijo. Pravni akti, ki koordinirajo sisteme socialne varnosti, in pravni akti, ki jih harmonizirajo. Koordinacija pomeni povezovanje pravnih aktov. S koordinacijo se naj ne bi posegalo v vsebino, njen namen je, da se ne izgubljajo pravice. V EU se koordinacija izvaja z uredbami. Dosledna izpeljava naela teritorialnosti vodi do trenja sistemov socialne varnosti razlinih drav, prav zato je potrebno sisteme med seboj povezati (koordinirati). Koordinacija sistem socialne varnosti je predmet urejanja evropskih skupnosti z namenom omogoiti svobodo gibanja delavcev, pri emer je bila bolj v ospredju gospodarska politika (socialna politika v ozadju). tiri temeljne svoboine, prost pretok blaga, storitev, kapitala in dela, sluijo odprtju gospodarskega prostora in odpravi ovir v njem med dravami lanicami.

Namen koordinacije nacionalnih sistemov socialne varnosti je zagotoviti svobodo gibanja delavcev in drugih ekonomsko aktivnih oseb. Evropski parlament in Svet sprejemata po rednem zakonodajnem postopku takne ukrepe na podroju socialne varnosti, kakrni so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev. V isti namen se zaposlenim in samozaposlenim migrantom zagotavlja: setevanje vseh dob, ki se upotevajo po zakonodajah drav, za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev ter za izraun viine dajatev izplaevanje dajatev osebam s prebivaliem na ozemlju drav lanic.

S koordinacijo sistemov socialne varnosti se nacionalne sisteme socialne varnosti samo pravno in tehnino povezuje, praviloma brez neposrednega vpliva na njihovo vsebino. Seveda pa povezovanje sistemov socialne varnosti vsaj delno vpliva tudi na njihovo vsebino. Koordinacija je laja, im bolj so si sistemi podobni. Leta 2004 je bila sprejeta nova koordinacijska uredba, Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se jo uporablja od maja 2010. Njeno izvrevanje bo ureja Uredba 987/2009. Pomembna je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES o varovanju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Skupnosti.

Pravni akti, ki koordinirajo sisteme socialne varnosti: PDEU (45. len namen) Uredba 1612/68 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (prepoveduje vsakrno diskriminacijo na podlagi dravljanstva, glede vseh socialnih in davnih ugodnosti) Koordinacijske uredbe: Uredba 3/58/EGS, Uredba 4/58/EGS, Uredba 1408/71/EGS, Uredba 574/72/EGS, Uredba 883/2004/ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se jo uporablja od maja 2010, njeno izvrevanje ureja Uredba 987/2009, pomembna je tudi Direktiva Sveta 98/49/ES o varovanju dodatnih pokojninskih pravic zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, zapiski s predavanj (Nina): Konv. 19 o enakem obravnavanju; Konv. 48 o ohranitvi pokojninskih pravic delavcev migrantov; Kon. 118: o enakem obravnavanju v soc varnosti (raziri naelo enakega obravnavanja na celoten sistem socialne varnosti); Konv. 157 o ohranitvi pravic socialni varnosti; Uredba 883/2004/ES.

Harmonizacija pomeni poenotenje pravnih aktov. 151. len PDEU doloa evropske socialne cilje, med katerimi sta tudi ustrezna socialna zaita in boj proti izkljuenosti. EU in drave lanice so si dolne prizadevati za njih ob upotevanju temeljnih socialnih pravic iz ESL in Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev. Ukrepi EU ne smejo biti v nasprotju s tema listinama. Drave lanice ohranjajo pristojnost organizirati sistem socialne varnosti na svojem ozemlju, EU lahko samo podpira in dopolnjuje aktivnosti drav lanic. Svet Evrope lahko zato sprejema dve vrsti ukrepov, in sicer: Doloitev minimalnih zahtev za postopno izvajanje v obliki direktiv poudarja podporno in dopolnilno aktivnost EU. Direktive na podroju socialne varnosti in socialne zaite so lahko sprejete le soglasno. Ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med dravami lanicami uporabljajo se na podroju boja proti socialni izkljuenosti in posodobitvi sistemov socialne zaite, kjer direktiv ni mogoe sprejemati. To se lahko stori z pobudami, katerih cilji so izboljanje znanja, vrednotenje izkuenj, razvijanje izmenjave informacij, Harmonizacija zakonov in drugih predpisov je izrecno izkljuena.

Enakopravnost mokih in ensk je eno od temeljnih nael EU. Leta 2006 je bil ustanovljen poseben evropski institut za enakost spolov. Na podroju soc. varnosti je bilo sprejetih veliko direktiv, ki predpisujejo enakopravnost spolov.

Pravni akti, ki harmonizirajo sistem socialne varnosti: Direktiva 79/7/EGS o postopnem uresnievanju naela enakega obravnavanja mokih in ensk na podroju socialne varnosti Direktiva 2006/54/ES o uresnievanju naela enakih monosti ter enakega obravnavanja mokih in ensk pri zaposlovanju in poklicnem delu Direktiva 86/613/EGS o uporabi naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno dejavnostjo ali so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih ensk med nosenostjo in materinstvom. Direktiva 2004/113/ES prepoveduje uporabo spola pri aktuarskem izraunu za razlino doloitev premij in dajatev v povsem zasebnih zavarovanjih po decembru 2007. Listina Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev (vsak delavec ima pravico do ustrezne socialne zaite). Listina temeljnih pravic EU (enotno ureja politine, dravljanske, gospodarske, socialne in kulturne pravice). Nina: Evropski kodeks socialne varnosti in spremenjen evropski kodeks socialne varnosti

19. Navedi argumente za in proti razlikovanju mokih in ensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve.Enakopravnost mokih in ensk je eno od temeljnih nael EU. Leta 2006 je bil ustanovljen poseben evropski institut za enakost spolov (Vilna, Litva). Na podroju socialne varnosti je bilo sprejetih veliko direktiv, ki predpisujejo enakopravnost spolov, najpomembneje so naslednje: Direktiva 79/7/EGS o postopnem uresnievanju naela enakega obravnavanja mokih in ensk na podroju socialne varnosti Direktiva 2006/54/ES o uresnievanju naela enakih monosti ter enakega obravnavanja mokih in ensk pri zaposlovanju in poklicnem delu Direktiva 86/613/EGS o uporabi naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno dejavnostjo ali so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih ensk med nosenostjo in materinstvom.

Argumenti za razlikovanje mokih in ensk: Razlikovanje med mokimi in enskami je pomembno pri upokojitveni starosti. Za enske se zahteva nija starost za upokojitev. enskam se lahko minimalna starost znia tudi zaradi varstva in vzgoje otrok. Odmerni odstotek za enako zavarovalno dobo in ob enakih prispevkih je za moke manj ugoden. Slovensko ustavno sodie je ugotovilo, da ne gre za diskriminacijo mokih, ampak za dajanje ugodnosti enskam. enske bi bilo potrebno razbremeniti e prej, ne ele v asu upokojitve. Pojavlja se tendenca postopnega izenaevanja pravnega poloaja mokih in ensk na podroju, kjer so moki zgodovinsko obravnavani manj ugodno (vdovec in vdova sta izenaena). Varstvo ensk zaradi materinstva: Pravice do odsotnosti z dela, denarnih dajatev ter zdravstvenih storitev in stvari tik pred porodom, med porodom in kratek as po porodu so po naravi potrebne samo enskam, zato je razlikovanje objektivno utemeljeno. Zaradi tega imajo lahko samo enske pravice do porodnike odsotnosti in porodnikega nadomestila ter do zdravstvenih storitev, potrebnih zaradi rojstva otroka. Po drugi strani sta pravica da oetovskega dopusta in oetovskega nadomestila namenjeni samo oetom.

Argumenti proti razlikovanju mokih in ensk: Na naelni ravni se mora zagotavljati enakost vseh, kar je posledica prepovedi diskriminacije na splono in e posebej na podlagi spola. Kri se naelo enakega obravnavanja, ki je eno temeljnih nael EU. Za Slovenijo velja pravilo o prepovedi diskriminacije mokih in ensk v poklicnih sistemih socialne varnosti od trenutka vstopa v EU. V slovenski ureditvi poznamo tudi prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, kjer loimo individualno in kolektivno zavarovanje. ZPIZ-2 izrecno doloa, da pogoji za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja ne smejo biti doloeni razlino glede na spol zavarovanca. Enako obravnavanje mokih in ensk, ki se ukvarjajo z doloeno dejavnostjo, in varstvo samozaposlenih ensk med nosenostjo in materinstvom ureja Direktiva 86/613/EGS, katere namen je zagotovitev uporabe naela enakega obravnavanja mokih in ensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, tudi kmetijske dejavnosti, ter zaita materinstva. Direktiva velja za dve kategoriji oseb, in sicer za samozaposlene osebe in njihove zakonce, ki niso zaposleni ali njihovi partnerji. Direktiva sama ne doloa konkretnih ukrepov, dravam nalaga le, da morajo preuiti, pod katerimi pogoji se lahko prizna delo zakoncev oz pomonikov samozaposlene osebe. Enako obravnavanje mokih in ensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi ureja Direktiva 2004/113/ES, ki prepoveduje uporabo spola pri aktuarskem izraunu za razlino doloitev premij in dajatev v povsem zasebnih zavarovanjih po decembru 2007.

Primeri iz slovenske ureditve: Razlina starost za upokojitev mokih in ensk. Izenaevanje mokih in ensk na doloenih podrojih vdovec in vdova sta izenaena. Varstvo ensk zaradi materinstva na eni strani in varstvo mokih zaradi oetovstva na drugi. Enako obravnavanje mokih in ensk pri zaposlovanju in poklicnem delu: Sodie EU je v primeru Barber doloilo, da so razline upokojitvene starosti v prostovoljnem pokojninskem zavarovanju za moke in enske v nasprotju s pravom EU, etudi je to zavarovanje tesno povezano z javnim pokojninskim skladom. Slovenska ureditev je v omenjenem delu lahko v nasprotju s pravom EU.

20. Ustavne dolobe, ki se nanaajo na socialno varnost.lovekove pravice s podroja socialne varnosti so po Ustavi: Drugi odstavek 50. lena: Drava skrbi za ureditev in delovanje sistema zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in drugih socialnih zavarovanj (npr. zavarovanje za brezposelnost). Tretji odstavek 50. lena: Posebno varstvo vojnih veteranov in rtev vojnega nasilja. 51. len: pravica vsakogar do zdravstvenega varstva, pod pogoji, ki jih doloa zakon. 52. len: pravica do varstva invalidov in otrok z motnjami v telesnem in duevnem razvoju. 53. len: pravica do varstva druine, materinstva, oetovstva, otrok in mladine. 56. len: pravice otrok.

Uresnievanje pravic s podroja socialne varnosti mora biti v skladu z zakonom urejeno tako, da so posamezniku zagotovljena pravna sredstva, doloena z Ustavo. Po Ustavi uivajo vse lovekove pravice sodno varstvo. Vsakdo mora imeti pravico do pritobe (tudi pravica do ustavne pritobe, ko so izrpana vsa druga pravna sredstva).

URS v 2. lenu ureja naelo socialne drave. Socialna drava (social state) je drava, ki s svojo zakonodajo in drugimi aktivnostmi skrbi in je odgovorna za zadovoljevanje socialnih potreb in socialnih interesov prebivalstva. Socialna drava se uresniuje na temelju lovekovih pravic in pravil za urejanje socialnih razmerij.

Individualne pravice, s katerimi se uresniuje pravice do socialne varnosti, morajo uivati enak ustavnopravni poloaj in z ustavo doloeno varstvo kot druge lovekove pravice, ki so doloene v Ustavi. Te socialne pravice se lahko natanneje urejajo samo z zakonom. Ta zakonska ureditev mora biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo obenem pa mora pravica do socialne varnosti urejena tako, da bodo vsakomur zagotovljene enake pravice ne glede na narodnost, spol, raso, jezik, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj, invalidnost ali drugo osebno okoliino. To doloa 14. len Ustave, ki s tem prepreuje diskriminacijo.

Pravica do socialne varnosti je v 50. lenu doloena na abstraktno sploni ravni. Sama ustava ne doloa socialnih primerov, ko ima posameznik pravico do socialne varnosti. Ker sama definicija socialne varnosti ni doloena, bi jo morala Slovenija interpretirati s pomojo mednarodnih pravnih aktov. Ker je Slovenija podpisnica Konvencije t. 102, mora zagotoviti minimalno socialno varnost, ki jo ta doloa. 50. len obenem doloa, da je subjekt pravice do socialne varnosti dravljan, kar je lahko vpraljivo z vidika mednarodne ureditve. Konvencija t. 102 doloa, da morajo imeti tuji dravljani ob nastopu socialnega primera enake pravice kot domai dravljani, kar mora veljati za dajatve, ki se financirajo s prispevki (za tiste, financirane z davki, so doloeni pogoji). Isti len doloa dolnost drave, da uredi in skrbi za delovanje vseh vrst socialnih zavarovanj.

Pomembno je, da ustava doloa da se pravice urejajo samo z zakonom. Pomembne pri uveljavljanju so tudi dolobe o uporabi mednarodnih pogodb, ki nas zavezujejo, naelo enakosti pred zakonom, zagotovitev sodnega varstva.POSEBNI DEL:

21. Navidezni pokojninski rauni.Finanna vzdrnost se lahko zagotovi z zvievanjem prispevne stopnje, z znievanjem viine pokojnin ali s krajanjem povprene dobe uivanja pokojnin. Vsi navedeni ukrepi so politino sporni, zato se jih zavarovanci upirajo. Zvievanje prispevnih stopenj bi zvialo stroke dela in posledino ceno produktov. Znianje pokojnin je sporno, zato se pojavlja ideja, da bi se za osnovo (od katere se izrauna pokojnina) vzelo povpreno plao zavarovanca v vseh letih zavarovanja.

V nekaterih dravah uvajajo t.i. sistem pojmovno ali navidezno doloenih prispevkov, kjer se osnova za odmero pokojnine doloi glede na viino vplaanih prispevkov za zavarovanca v celotnem obdobju zavarovanja. Ker se upoteva tudi priakovana ivljenjska doba, to pomeni, da dalja ko je priakovana ivljenjska doba, nije so pokojnine, saj bi se izplaevale dalje obdobje. Zvianje upokojitvene starosti bi imela za posledico podaljevanje zaposlitve oz. pridobitne aktivnosti, vendar se zavarovanci temu najbolj upirajo.

22. Opii pogoje za pridobitev starostne pokojnine.Pravica nastane, ko zavarovanec izpolni zakonske pogoje, ki se nanaajo na soasno izpolnitev doloene starosti ter pokojninske oz zavarovalne dobe. Po izpolnitvi pogojev lahko zavarovanec nadaljuje z delom, vendar ne prejema pokojnine (s tem sledimo naelu, da je pokojnina miljena kot nadomestilo izpada zasluka) . Pokojnino pridobi zavarovanec, ko izpolni vse pogoje ter preneha z zaposlitvijo (ali drugo dejavnostjo. Starostne meje so v primerjavi z EU nizke (v EU je povpreje 65 let, na Norvekem celo 70 let).Po ZPIZ-2 so pogoji za pridobitev starostne pokojnine naslednji: starost 65 let za moke in enske, minimalno 15 let zavarovalne dobe, starost 60 let za moke in enske, 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe

Pokojninska doba obsega: Dobo obveznega zavarovanja teje se as, prebit v zavarovalnem obdobju s polnim delovnim asom. tejejo se tudi obdobja s krajim delovnim asom (prerauna se na polnega). V zavarovalno dobo se tejejo samo obdobja, za katera so bili plaani prispevki. Doba brez plaanih prispevkov samo ko je to dovoljeno v zakonu. Vteje se doba, ko obsega doloena obdobja tudija, sluenje obveznega vojakega roka, usposabljanja za rezervni sestav policije ter doloena obdobja iskanja zaposlitve ter brezposelnosti. Dokupljena doba.

Znianje starostne meje: oseba skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima dravljanstvo Republike Slovenije, e ni z mednarodnim sporazumom drugae doloeno, in sicer se starostna meja znia za est mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za tiri otroke in za 48 mesecev za pet ali ve otrok, sluenja obveznega vojakega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves as trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

Pogoj za pridobitev pokojnine je prenehanje delovnega razmerja ali prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti. Izjema velja za osebe, ki opravljajo samostojno kulturno, umetniko ali drugo ustvarjalno dejavnost (lahko nadaljujejo z delom in obenem pridobivajo pokojnino).

23. Odmera starostne pokojnine.Viina pokojnine je odvisna od: pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo), odstotka odmere (odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova: Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih osnovah, od katerih so bili obraunani prispevki. Od l. 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali zavarovalni osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja ( ne vtevajo se dohodki iz leta, v katerem je bila vloena zahteva za pridobitev pokojnine). V pokojninsko osnovo se ne vtevajo prejemki, od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila nadur, ki presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke (kilometrina, dnevnica,..), regres za letni dopust, odpravnina od upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove. ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5% povprene mesene plae izplaane v RS v preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom (ugodno za tiste z nizkimi plaami). Najvija pokojninska osnova se doloi v viina tirikratnika najnije pokojninske osnove (objavi Zavod). e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se zavarovancu pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove se zavarovalne osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem povprenih pla in pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Z valorizacijo se zagotavlja realna vrednost pokojninske osnove za odmero pokojnine v obdobju, v katerem se odmerja.

Odstotek za odmero od pokojninske osnove: Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero pokojnine sta doloena za 15 let zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29 % za enske. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe nad 15 let se izhodini odstotek povea za 1,25 % brez zgornje omejitve.

24. Opii dejavnike, ki vplivajo na odmero starostne pokojnine.Viina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo), odstotka odmere (odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter od starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova: Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih osnovah, od katerih so bili obraunani prispevki. Od leta 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali zavarovalni osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja. V pokojninsko osnovo se ne vtevajo prejemki, od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila nadur, ki presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke, regres za letni dopust, odpravnina od upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove. ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5% povprene mesene plae izplaane v RS v preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom. Najvija pokojninska osnova se doloi v viini tirikratnika najnije pokojninske osnove. e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se zavarovancu pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove se zavarovalne osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem povprenih pla in pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine.

Odstotek za odmero od pokojninske osnove: Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero pokojnine sta doloena za 15 let zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29 % za enske. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe nad 15 let se izhodini odstotek povea za 1,25 % brez zgornje omejitve.

Polna starost in vpliv na viino pokojnine: Polna starost po zakonu je za moke in enske je 65 let. Kdor se upokoji pri polni starosti, ima pravico do pokojnine v polni odmerjeni viini.

Odmera predasne pokojnine: Zavarovancu, ki se upokoji pred polno starostjo in nima 40 delovne dobe, se odmerjena pokojnina zmanja za doloen odstotek za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Znia se za 0,3 % za vsak mesec manjkajoe starosti do 65 let. Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, e se zavarovanec za to odloi, od prvega naslednjega dne po vloitvi zahteve meseno izplauje 20 % predasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravien na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar najve do dopolnitve 65 let starosti.

Delna pokojnina se odmeri od predasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajanju polnega delovnega asa, ki se do dopolnitve starosti 65 let povea za 5 %

Najnija pokojnina: Zavarovancu, ki pridobi pravico do predasne, starostne ali invalidske pokojnine po dolobah tega zakona, je zagotovljena najnija pokojnina v viini 26 % najnije pokojninske osnove.

Znianje starostne meje: oseba skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima dravljanstvo Republike Slovenije, e ni z mednarodnim sporazumom drugae doloeno, in sicer se starostna meja znia za est mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za tiri otroke in za 48 mesecev za pet ali ve otrok, sluenja obveznega vojakega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves as trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.

25. Sistem doloanja viine starostne pokojnine po ZPIZ-2.Viina pokojnine je odvisna od: pokojninske osnove (glede na plao ali zavarovalno osnovo), odstotka odmere (odvisen od trajanja zavarovanja oz od pokojninske dober ter od spola zavarovanca) ter starosti ob upokojitvi.

Pokojninska osnova Osnova se doloi za zaposlene na osnovi njihovih preteklih pla, za druge pa po zavarovalnih osnovah, od katerih so bili obraunani prispevki. Od leta 2013 je osnova enaka povpreni meseni plai (ali zavarovalni osnovi) zaporednih 24 let zavarovanja, ki so za zavarovanca najugodneja (ne vtevajo se dohodki iz leta, v katerem je bila vloena zahteva za pridobitev pokojnine). V pokojninsko osnovo se ne vtevajo prejemki, od katerih niso bili plaani prispevki, prejemki za dela, ki ne spadajo v okvir rednega dela, plaila nadur, ki presegajo dovoljen obseg, prejemki za materialne stroke (kilometrina, dnevnica,..), regres za letni dopust, odpravnina od upokojitvi, prejemki v obliki delnic ter osnova za dokup pokojninske osnove. ZPIZ-2 doloa najnijo in najvijo pokojninsko osnovo. Najnija se doloi vsakega januarja v viini 76,5% povprene mesene plae izplaane v RS v preteklem koledarskem letu. e je posameznikova osnova nija od najnije doloene osnove, se zavarovancu pri odmeri upoteva najnija osnova, doloena z zakonom (ugodno za tiste z nizkimi plaami). Najvija pokojninska osnova se doloi v viina tirikratnika najnije pokojninske osnove (objavi Zavod). e posameznikova osnova presega najvijo doloeno osnovo, se zavarovancu pokojnina odmeri od najvije dovoljene pokojninske osnove. Pri doloitvi pokojninske osnove se zavarovalne osnove iz prejnjih let (plae) preraunajo z valorizacijskimi koliniki, da ustrezajo gibanjem povprenih pla in pokojnin v letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Z valorizacijo se zagotavlja realna vrednost pokojninske osnove za odmero pokojnine v obdobju, v katerem se odmerja.

Odstotek za odmero od pokojninske osnove Za pridobitev pokojnine mora imeti zavarovanec najmanj 15 let zavarovalne dobe. Odstotki so odvisni od trajanje zavarovalne oz pokojninske dobe. Izhodina odstotka za odmero pokojnine sta doloena za 15 let zavarovalne dobe in sta 26 % za moke in 29% za enske. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe nad 15 let se izhodini odstotek povea za 1,25% brez zgornje omejitve.

26. Vdovska pokojnina. Pogoji in odmera.To je pokojnina, do katere sta upraviena vdova ali vdovec po umrle, zavarovancu ob izpolnjenih zakonskih pogojih. Po ZPIZ-2 so vdovske pokojnine loene od druinskih pokojnin. Vdove in vdovci so izenaeni in imajo enake pravice.

Pogoji za pridobitev na strani umrlega zavarovanca e je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predasne, starostne oz. invalidske pokojnine po tem zakonu, pri emer se smrt teje, kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti ali je bil uivalec predasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uivalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja. e je zavarovanec oz. uivalec pravic po tem zakonu umrl zaradi pokodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobijo upravienci pravico do vdovske oz. druinske pokojnine po njem ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil.

Pogoji za pridobitev na strani vdove oz. vdovca: Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova ali vdovec umrlega zavarovanca oziroma uivalca pravic: e je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let; e je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmoen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti; e ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali ve otrok, ki imajo pravico do druinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolnost preivljanja. e postane vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine po drugi alineji prejnjega odstavka tega lena popolnoma nezmoen(a) za delo, obdri pravico do vdovske pokojnine, dokler je podana takna nezmonost. e vdova ali vdovec do smrti zavarovanca oziroma uivalca pravic, doloenih s tem zakonom, ni dopolnil(a) 58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. e vdova ali vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, pridobljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega lena, dopolni 58 let starosti, trajno obdri pravico do vdovske pokojnine. e ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti. Drugi pogoji za posebne primere, kjer vdova/vdovec pridobi vdovsko pokojnino, so: vdova, ki se ji je otrok umrlega zavarovanca ali uivalca pravic, doloenih s tem zakonom, rodil najkasneje 300 dni po njegovi smrti, in sicer od njegove smrti naprej; ob pogojih iz prejnjega lena zakonec, igar zakon je bil razvezan, e ima po sodni odlobi oziroma po sporazumu pravico do preivnine in jo je uival do smrti zavarovanca ali uivalca pravic, doloenih s tem zakonom; ob pogojih iz prejnjega lena oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uivalca pravic, doloenih s tem zakonom, ivela z njim v ivljenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in druinska razmerja, v pravnih posledicah izenaena z zakonsko zvezo, ali je v takni skupnosti ivela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. V primerih iz 2. alineje 1. ods. tega lena pridobi razvezani zakonec pravico do vdovske pokojnine kot souivalec, e ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz pozneje ZZ ali zunajzakonski partner.

Odmera in viina vdovske pokojnine: Osnova za odmero je starostna ali invalidska pokojnina, do katere bi bil zavarovanec upravien ob smrti, ali pokojnina, ki jo je e uival ob smrti. Najnija pokojninska osnova za odmero vdovske pokojnine je pokojnina, ki bi bila zavarovancu odmerjena v viini 33% od osnove. Vdovska pokojnina se odmeri od pokojnine, v viini 70%. Vdova/vdovec, ki je e upravien do svoje starostne ali invalidske pokojnine, lahko izbere tisto, ki je zanj/o najugodneja. Lahko izbere tudi svojo in poleg tega e 15 % vdovske pokojnine, vendar najve do zneska v viini 11,7 % najnije pokojninske osnove. Skupno izplailo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine mokega, odmerjene od najvije pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe.

27. Druinska pokojnina pogoji za pridobitev, nain odmere! Pravico do druinske pokojnine imajo otroci oje druine (zakonski, nezakonski, posvojenci) ter otroci ire druine (pastorki, vnuki, drugi otroci brez starev), ki jih je zavarovanec pred smrtjo dejansko preivljal in stari, ki jih je bil zavarovanec oziroma uivalec pravic dolan preivljati sladu s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in druinska razmerja (bratje in sestre ve NE), e so stari vsaj 60 let ali e so popolnoma nezmoni za delo.

Otroci imajo pravico do druinske pokojnine: do 15. leta starosti oz do konca olanja, vendar najdlje do 26. leta starosti do 18. leta, e se po 15. letu ne olajo, vendar samo, e si prijavljeni na Zavodu otrok, ki postane popolnoma nezmoen za delo po 15. letu starosti oz do konca olanja, pridobi pravico ne glede na starost (dokler traja nezmonost), e pa je postal nezmoen po konanem olanju, pridobi pravico samo, e ga je umrli do svoje smrti preivljal.

Otrok izgubi pravico do druinske pokojnine, e sklene zakonsko zvezo, razen e je popolno ali trajno nezmoen za delo, ali e se oba zakonca e olata. Viina pokojnine je odvisna od tevila upraviencev. Osnova se doloa na enak nain kot za vdovsko pokojnino. Odstotek odmere je odvisen od tevila upraviencev in vrste upraviencev (oji ali iri lani). e imajo pravice samo oji lani, se pokojnina za enega odmeri v viini 70%, za dva 80%, za tri 90% in za tiri + 100%. e so upravienci tudi lani ire druine, se njihova pokojnina odmeri od preostanka osnove za odmero po posebnih pravilih.

28. Opiite pravico do druinske pokojnine in pravila za njeno odmero po ZPIZ-2.Glej eno vpraanje vije (t. 27).

29. Opii postopek uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja!Postopek pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko na Zavodu uveljavlja oseba, ki je bila zavarovana pri zavodu, in oseba, ki uveljavlja pravice na podlagi mednarodnih sporazumov. Pred Zavodom se vodi posebni upravni postopek, kjer se uporabljajo dolobe ZPIZ-2 in subsidiarno dolobe Zakona o splonem upravnem postopku. Na prvi stopnji odloa obmona enota zavoda, na obmoju katere je bila oseba, ki uveljavlja pravico, nazadnje zavarovana. Na drugi stopnji odloa posebna enota na sedeu v Ljubljani. O pravicah iz mednarodnih sporazumov in o transferju pokojnin odloa enota na sedeu Zavoda, na drugi stopnja pa predstojnik Zavoda. Postopek se prine na zahtevo zavarovanca oz na zahtevo vdove/vdovca ali druinskega lana (namesto poslovno nesposobnih zakoniti zastopniki). Zahteva se poda skupaj s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti Zavoda (posreduje pristojni enoti). Odloba prve stopnje se predloi v revizijo, ki jo opravi organ druge stopnje. Namen revizije je zagotovitev pravilne in enotne uporabe zakona. Organ druge stopnje lahko odlobo spremeni, odpravi ali razveljavi. Zoper odlobo organa prve stopnje lahko upravienec v 15 dneh od dneva vroitve odlobe vloi pritobo na organ druge stopnje (pisno ali ustno na zapisnik). Pritoba ne zadri izvritve odlobe (razen e zakon doloi drugae). Odlobo o pritobi mora organ druge stopnje izdati najpozneje v 2 mesecih od prejema popolne pritobe. Stroke uveljavljanja pravic krije Zavod. Revizija po ZPIZ-2: obvezna revizija vseh odlob bo zdaj potekala tako, da se bodo poslale l nekatere odlobe po sistemu nakljune izbire.

Sodno varstvo:Socialna sodia so pristojna za sodno varstvo zoper odlobe pristojnih organov Zavoda v skladu z ZDSS-1. V teh postopkih se uporabljajo dolobe ZPP. Sodno varstvo zoper odlobe Zavoda lahko zavarovanec uveljavi v 30 dneh od vroitve odlobe organa druge stopnje. Socialna sodia so pristojna odloati o socialnih sporih: o pravicah do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o plaevanju prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, o doloitvi in ukinitvi delovnih mest, za katera je obvezna vkljuitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, o prostovoljni vkljuitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v plaevanje prispevkov, o priznanju in dokupu zavarovalne dobe, o pravicah iz dravne pokojnine ter o sporih v zvezi z matino evidenco. Zoper sodbo socialnega sodia prve stopnje, je mona pritoba na Vije delovno in socialno sodie, zoper sodbo tega sodia pa je v doloenih primerih mogoa pritoba na Vrhovno sodie. Ker gre za ustavno lovekovo pravico, je mogoa pritoba tudi na Ustavno sodie (ko so izrpana vsa sredstva).

30. Opredelite pojem invalidnosti in pravice delovnih invalidov v slovenski ureditvi.Razline opredelitve invalidnosti: Invalidnost je trajna ali vsaj trajneja prirojena ali pridobljena telesna ali duevna motnja v delovanju lovekega telesa, ki je ni mogoe odpraviti z zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo. Posledica invalidnosti je delna ali popolna nezmonost za izobraevanje, delo ali samostojno ivljenje. Invalide loimo na delovne invalide in druge invalidne osebe. V EU ne najdemo enotne opredelitve invalidnosti. Konvencija o pravicah invalidov opredeljuje invalide kot ljudi z dolgotrajnimi telesnimi, duevnimi, intelektualnimi ali cenzorinimi okvarami, ki jih v povezavi z razlinimi oviramo lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in uinkovito sodelovali v drubi. V Sloveniji invalidnost opredeljuje ve zakonov: Stareja zakonodaja jih definira kot zmerno, teje in teko duevne ter najteje telesno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno ivljenje in delo. Na podroju zaposlitvene rehabilitacije so definirani kot osebe, pri katerih so ugotovljene trajne posledice telesne ali duevne okvare ali bolezni in ima zato manje monosti za zaposlitev ali za napredovanje v zaposlitvi. ZPIZ-2: invalidnost je podana, e se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoe odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zavarovancu zmanja zmonost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje.

Delovni invalidi so invalidi, ki pridobijo pravice na podlagi opravljanja doloenega pridobitnega dela (pravice pridobijo iz invalidskega zavarovanja ki temelji na opravljanju dela). Invalidnost je pri njih podana, e so zaradi zdravstvenih teav zmanja zavarovancu zmonost za zagotovitev oz ohranitev delovnega mesta oz za poklicno napredovanje. Z ugotavljanjem stopnje invalidnosti se izognemo poloaju, ko nekdo je bodisi ni invalid in tretja monost ne obstaja. Po ugotovitvi stopnje invalidnosti je mogoe posamezne pravice prilagoditi invalidom s preostalo delovno zmonostjo in jim omogoiti, da e naprej sodelujejo pri ekonomskem ivljenju skupnosti.

Invalidnost se zavarovancu prizna, ko se ugotovi, da ni ve zmoen pridobiti taknega dohodka, kot ga lahko pridobi njegova referenna oseba (abstraktna oseba, s katero primerjamo zavarovanca). Invalidskega zavarovanca se lahko primerja z njegovim poloajem pred nastankom invalidnosti (invalidna oseba=referenna oseba; najbolj ugoden za zavarovanca), z drugo osebo v istem poklicu (ista izobrazba) ali s katerokoli osebo, ki je popolnoma zmona za delo (najmanj ugoden). To razmerje med zavarovanevo preostalo zmonostjo za delo in njegovo referenno osebo je mogoe oznaiti kot stopnjo invalidnosti.

Pravice delovnih invalidov:(1) Pravica do poklicne rehabilitacije in nadomestil Rehabilitacija je proces in cilj raznovrstnih ukrepov, namenjenih prepreitvi, zmanjanju ali odpravi oviranosti in prepreitvi njenega poslabanja. Cilj rehabilitacije je ohranitev in povrnitev delovnih zmonosti. Celostna rehabilitacija zajema vse vrste rehabilitacij. Zane se z medicinsko rehabilitacijo, katere cilj je vkljuitev prizadetih v ivljenje skupnosti. Sledi ji poklicna rehabilitacija, ki je pravica zavarovanec invalidskega zavarovanja. Smiselno nastopi za medicinsko, da se ugotovi, ali obstajajo spremembe delovne zmonosti. Namenjena je vkljuitvi zavarovanca v delovno okolje (usposabljanje).