IZVENLETALIŠKI PRISTANEK

Poglavja

• Izbira terena za izvenletališki pristanek

• Planiranje rute

• Priprava pred letenjem

• Med letenjem

• Pred pristankom

• Prizemljitev

• Različni primeri pristankov

Izbira mesta za izvenletališki pristanek

• Veter

• Vrsta površine

• Velikost terena

• Nagib površine

• Ovire

• Živina

Veter

Preden začnemo izbirati teren za pristanek, moramo ugotoviti, kako piha veter. Iz zraka imamo za ugotavljanje smeri vetra naslednje kazalce:

-zanos dima in prahu-zanos letala, če enakomerno krožimo-smer, ki nam jo pokaže loger-zastave in perilo-valovanje visokih posevkov-gibanje senc oblakov (ta kazalec nam pokaže

smer vetra na višini oblakov, ki pa je lahko različen od smeri vetra na tleh)

Vrsta površine

• Primerne

-obdelane njive z majhnimi posevki

-pokošeni travniki

-strnišče

• Neprimerne

-njive z visokimi posevki (koruza, krompir,…)

-sveže zorane njive

-gozd

-vodne površine

Velikost terena

Velikost terena je odvisna od:

• Moč vetra

• Vrste letala

• Ovire na doletu

• Nagib

• Vrsta površine

• Sposobnost in izurjenost pilota

Nagib terena

• Že majhen nagib lahko zelo podaljša dolžino pristajalne poti

• Pristaja se navzgor, če je le možno tudi proti vetru.

Ovire na pristajalnem naletu

Ovire na pristajalnem naletu nam zelo podaljša pristajalno pot.

Primer, če ima letalo z odprtimi zavorami fineso 1:8, nam 10 metrov visoka ovira podaljša pot za 80metrov.

Ovire na pristajalnem doletu

Potrebno je paziti na:

• Telefonske in električne žice

• Žične ograje in električni pastirji

Planiranje rute

-Za varen prelet je nujno, da imamo v vsaki točki leta dolet do vsaj enega terena primernega za pristanek!

Primer rute(Ajdovščina-Novo mesto)

Priprava pred letenjem

• Preverimo stanje prikolice

• Določimo ekipo, ki nas bo prišla iskat v primeru pristanka zunaj letališča

• Avto z vlečno kljuko

• S seboj imejmo nekaj denarja za primer, da pristanemo na drugem letališču, da si lahko plačamo šlep

• Povemo Stojanu naš plan

Spremljanje med letenjem

Če imamo letalo s fineso 1:30, in letimo na 1000m višine nad terenom, (če upoštevamo še 150m za šolski krog in 150m za pripravo na pristanek) lahko dosežemo terene, ki ležijo v krogu s premerom 21km

Med preletom moramo imeti v vsakem trenutku možnost za varen pristanek!

Pozornost pilota med letenjem na razlicnih višinah

• 1000-800m: pokrivamo krog s premerom 15km. 90%pozornosti je posvečene iskanju dviganj, 12% pa iskanju terena

za pristanek• 800-600m: na tej višini imamo že določeno področje, za pristanek.

50% pozornosti posvečamo pristanku, 50% pa iskanju dviganja

• 600-300m: pristajalni teren smo že izbrali. 10%pozornosti je namenjene iskanju dviganja, 90% pa pristanku (ocenjujemo veter, ovire, nagib,…)

• 300-150m: teren smo si izbrali, skonstruiramo šolski krog

• 150m : gremo v šolski krog in na pristanek

Priprava pred pristankom

• Zategnemo pasove!

• Sporočimo po radiu, da nameravamo pristati

• Med pristankom na teren javljamo po radiu tako, kot to počnemo med pristankom na letališču.

Šolski krog

• Varen pristanek naredimo po istem postopku, kot vsak letališki pristanek,

• Izberemo si točko dotika• V finalu letimo s polovico zavor• Če piha veter, malo povečamo hitrost• Če je pred terenom ovira, letimo tako, kot da je vrh

ovire točka dotika• V pristajanju v hrib je pristajalni nalet z vsaj

dvakratno minimalno hitrostjo• V pristajalnem naletu ne spreminjamo odločitve, če

se nam zazdi sosednji teren boljši

Prizemljitev

• Ponavadi se tal dotikamo z najmanjšo možno hitrostjo

• Krila morajo biti poravnana (to je še posebej nujno pri pristajanju v višjo travo in na njivo s pšenico,…)

Razlicni primeri pristankov

• Pristajanje na zorano njivo

• Kratek teren z visokimi ovirami v doletu

• Pristajanje na prekratek teren

• Pristajanje v hrib

• Pristajanje vzdolž pobočja

• Pristajanje na žito, visoko travo ali vodo

• Pristanek na nemogoč teren

Pristajanje na njivo

-Pristaja se vzporedno z brazdami

• Pristajanju na strnišče s slamnatimi balami se izogibamo (primer je travnik v Vipavi)

Kratek teren z visokimi ovirami v doletu

• Pristajalni nalet delamo na zadnjo oviro, ki jo v zadnjem trenutku preskočimo

• Hitrost nad zadnjo oviro je vmin +5 do 10 km/h

• Zavore popolnoma izvlečemo tik pred oviro• Oviro preletimo čim nižje (upoštevati je potrebno tudi rep)• Električno napeljavo preletimo čimbližje stebra, ker se žice slabo

vidijo• Če nimamo dovolj višine in hitrosti za preskok ovire, spustimo nos

letala pod oviro in jo nato preskočimo. Takoj ko jo preletimo, potisnemo palico naprej in izravnamo nad zemljo

Pristajanje na prekratek teren

• Pristajalni nalet naredimo enako kot pri pristajanju na kratek teren, s tem da na koncu naredimo vrtiljak. Pri spuščanju krila potisnemo palico naprej, da dvignemo in razbremenimo rep.

Pristajanje v hrib

• Pristajamo v hrib, pravokotno na pobočje• Hitrost pristajanja povečamo za 30km/h• Če je teren zelo strm, pred zaustavljanjem

spustimo krilo, da se letalo zavrti za 900

Pristajanje vzdolz pobocja(vzporedno z izohipsami)

Pristajalni nalet naredimo pod kotom 300 na končno smer pristanka. Pred ravnanjem začnemo zavoj tako, da ravnanje in prizemljitev naredimo istočasno in v zavoju, kjer ima letalo takšen nagib kot pobočje.

Pristajanje na visoke posevke ali na gozd

• Pristajamo z najmanjšo možno hitrostjo s polnimi zakrilci in zavorami

• V visoke posevke moramo istočasno potoniti z obema kriloma

• Pri takšnem pristanku so poškodbe letala so zelo pogoste

Pristajanje v vodo

• Pristajamo vzporedno z obalo

• Če je mogoče, pristajamo v veter

• Če je valovna dolžina večja od razpetine letala, pristajamo vzdolž valov

• Izvlečemo kolo, izključimo el. baterijo

• Med ravnanjem zapiramo zavore in pristanemo popolnoma prevlečeni

Pristajanje na nemogoc teren

• Če smo se držali pravila, da imamo v vsaki točko preleta dolet do vsaj enega terena, do te situacije nebi prišlo !

• Na nemogoč teren se pristaja z najmanjšo možno hitrostjo, če je možno, tudi v glisadi.

Po pristanku

• Če pristanemo na njivo, moramo paziti da ne poteptamo preveč posevkov.

• Porinimo letalo na mesto, kjer ne bomo povzročali dodatne škode.

KONEC