Embed Size (px)
Citation preview
SODR@INA
KRATENKI 2
IZVR[NO REZIME 3
1 OP[TO 4
1.1 Voved 4
1.2 Najdobri dostapni tehniki 4
1.3 Tolkuvawe 4
1.4 Emisii od intenzivnoto odgleduvawe na `ivina 56
2 NDT ZA SEKTOROT @IVINARSTVO 7
2.1 Izbor na NDT 7
2.2 Domuvawe na `ivinata i ekskret 8
2.3 Izbor na lokacija za farma 9
2.4 Minimizirawe na otpadot i vleznite surovini 10
2.5 Kontrola na emisiite 13
2.6 Rasfrlawe na ekskret od `ivina 16
2.7 Tehnologii za iskoristuvawe i reciklirawe 18
2.8 Postapuvawe so ekskretot 1819
2.9 Tehnologii za postapuvawe i odlo`uvawe na otpadot 19
2.10 Namaluvawe na emisiite vo vozduhot 19
2.11 Plan za Upravuvawe so Hranlivite Sostojki 20
3 GRANI^NI VREDNOSTI NA EMISII 21
3.1 Emisii vo vozduhot 21
3.2 Emisii vo voda 21
3.3 Bu~ava, vibracii i mirizba 22
4 USOGLASUVAWE SO BARAWATA ZA MONITORING 23
4.1 Surovini 23
4.2 Emisii vo vozduhot 23
4.3 Emisii vo povr{inski vodi 23
4.4 Emisii vo po~va 23
4.5 Emisii vo podzemni vodi 23
4.6 Bu~ava, vibracii i mirizba 2324
KRATENKI
BPK Biolo{ka potro{uva~ka na kislorod
BRef NDT referentni dokumenti
CEN Comité Européen De Normalisation – European Committee for Standardisation. (Evropski komitet za standardizacija)
dBA Amplitudna vrednost na bu~ava vo decibeli
GC-MS Gaseus chromatography – mass spectrometry (Gasena hromatografija - masena spektrometrija)
GHG Stakleni~ki gas
GVE Grani~ni vrednosti na emisija
ISKZ Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto
kPa kilo Paskali
NDT Njadobri dostapni tehniki
NOx Azotni oksidi
PUHS Plan za upravuvawe so hranlivite sostojki
SOx Sulfurni oksidi izrazeni kako SO2
VOJ Vkupen organski jaglerod
REZIME
Ovoj dokument dava pregled na tehnikite i grani~nite vrednosti na emisija od sektorot `ivinarstvo. Dokumentot gi identifikuva tehnikite {to se smetaat za NDT i grani~nite vrednosti na emisija {to mo`e da se postignat so ovie tehniki.
Ova upatstvo se sostoi od pet glavni delovi. Vedna{ po izvr{noto rezime, vo prviot del e daden vovedot i celta na ova upatstvo i NDT. Industriskata aktivnost pokriena vo ova upatstvo, vklu~uvaj}i gi zaklu~ocite okolu NDT se dadeni vo delot 3, vo delot 4 se opi{ani grani~nite vrednosti na emisija (GVE), dodeka vo delot 5 e opi{an minimum re`im za monitoring.
Site баратели za integrirana ekolo{ka dozvola od ovoj sektor, treba vnimatelno da go razgledaat ova upatstvo i istoto da im poslu`i za uspe{na podgotovka na baraweto za dozvolata. No, potrebno e da se napomene deka postignuvaweto na grani~nite vrednosti na emisija samo po sebe, ne zna~i i celosno usoglasuvawe so principite na ISKZ. Od operatorot isto taka }e se bara da poka`e deka namaluvaweto na otpad e prioritetna cel za nego i deka site merki za namaluvawe na vkupnite emisii i zagaduvawa se prevzemeni, so cel da se za{titi `ivotnata sredina.
Informaciite dadeni vo ova upatstvo treba da se koristat samo kako alatka koja }e im pomogne na operatorite pri opredeluvaweto na NDT za nivnata aktivnost i tie ne treba da se zemat kako definitivni za ovoj sektor. Ova upatstvo ne treba da se smeta kako dokument so pravno dejstvo.
Izborot na NDT zavisi od mnogu okolnosti, no najva`en faktor e izbraniot re`im na rabota da gi postigne barawata na NDT. Pri implementacijata na NDT treba da se po~ituvaat postavenite standardi za `ivotna sredina. Sekoga{ koga e mo`no, treba se primenuvaat merki kako promeni vo tekot na procesot, zamena na surovinite, reciklirawe, podobro skladirawe i rakuvawe so surovinite i sl., {to bi rezultiralo so namaluvawe na emisiite.
1 OP[TO
1.1 Voved
Ovoj prira~nik e izgotven za da im pomogne na baratelite na dozvoli, izgotvuva~ite, ovlastenite regulatori i na zasegnatata javnost kon razbirawe na primenata na principite na NDT vo procesot na izdavawe na dozvoli za integriranoto spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto za sektorot `ivinarstvo.
Prepoznatlivo za ovoj prira~nik e naglasuvaweto na tehnikite za spre~uvawe na zagaduvaweto, vklu~uvaj}i gi po~istite tehnologii i minimizacija na otpadot,kako zamena na end-of pipe principot, kako i baraweto za baratelot da demonstrira deka minimizacijata na otpadot e prioritena cel a kako dodatok da vovede merki za namaluvawe na vkupnite emisii i zagaduva~ki materii onamu kade {to e neophodno so cel za{tita na ambientalnata `ivotna sredina
1.2 Najdobri dostapni tehniki
Ovoj prira~nik gi sumira prioritetnite Najdobri Dostapni Tehniki (NDT) koi treba da se zemat predvid za instalacii od `ivinarskiot sektor koi potpa|aat vo aktivnosta 6.6 od prilog 1 na Uredbata za opredeluvawe na aktivnostite na instalaciite za koi se izdava integrirana ekolo{ka dozvola odnosno dozvola za usoglasuvawe so operativen plan i vremenski raspored za podnesuvwe na barawe na dozvolite za usoglasuvawe so operative plan(Sl. Vesnik na RM br. 89/2005).Tehnikite kako i grani~nite vrednosti na emisija postaveni za ovaa aktivnost se baziraat na BREF dokumentot za ovoj sektor, i treba da se ~itaat vo kontekst na BREF1Некои од хоризонталните прирачници може да се применуваат на секторот во додаток на ова секторско упатство.
Implementacijata na ISKZ vo Makedonija go postavuva baraweto za upotreba na NDT so cel za{tita na `ivotnata sredina i minimizirawe na otpadot. Onamu kade {to NDT za bilo koja postoe~ka instalacija mora da gi zeme predvid uslovite vo okolnata `ivotna sredina, se o~ekuva NDT za bilo koja postoe~ka instalacija da bide vo soglasnost so ovoj prira~nik. Mnogu od op{tite NDT tehniki primenlivi za ovoj sektor, kako i tehnikite na upravuvawe se o~ekuva da bidat primeneti zaedno i na novite i na postoe~kite instalacii.
Onamu kade {to tehnikite ne se primeneti vo postoe~kite instalacii, operatorot treba da predlo`i operativen plan za da gi primeni ovie tehniki i da garantira deka site standardi na `ivotnata sredina postaveni zaradi za{titata na `ivotnata sredina se ispolneti. Ovie predlozi treba da objasnat na koj na~in barawata za `ivotnata sredina e se ispolnat vo soodvetna vremenska ramka, kako i da predlo`at mehanizam za monitoring na napredokot od instalacijata koja e nositel na dozvolaта za usoglasuvawe so operativen plan.
1.3 Tolkuvawe “Operator” pretstavuva bilo koe pravno ili fizi~ko lice koe izvr{uva profesionalna aktivnost ili izvr{uva aktivnost vo instalacija i/ili ja kontrolira instalacijata odnosno lice na koe mu e delegirana odgovornosta za nosewe ekonomski odluki i odluki za tehni~koto funkcionirawe na instalacijata. Operatorot e odgovoren za ispolnuvawe na site obvrski navedeni vo uslovite na dozvolata.
NDT se sostojat od onie tehnologii i praktiki koi se “najdobri” vo pogled na za{tita na `ivotnata sredina. Vo idealni uslovi, praktikite i tehnologiite koi ja za{tituvaat `ivotnata sredina koincidiraat so najdobrite praktiki za odgleduvawe
1 http://eippcb.jrc.es/pages/FActivities.htm
Comment [B1]: Ne e sosema soodvetno za ovoj tekst (upatstvoto). Licata zadol\eni za registrirawe i alarmirawe vo upatstvoto nese operatori.
Formatted: English (United States)
na `ivotni. Vakvata koincidencija sozdava “win-win” situacija od koja imaat benefit i operatorot i `ivotnata sredina. Praktikata za modifikacija na dietata zaradi namaluvawe na izla~uvawe na hranlivite sostojki preku ekskretot e primer za praktika koja ima pozitivnoto vlijanie vo odgleduvaweto na `ivotni i za{titata na `ivotnata sredina.
Raznovidnosta na posebnite uslovi koi postojat vo razli~ni proizvodni postrojki uka`uva deka ne postojat edinstven zbir na tehniki za kontrola na zagaduvaweto koi se “najdobri” za sekoj odgleduva~ na `ivina. No, sekako postoi zbir na prifatlivi tehniki koi se superiorni vo pogled na drugite za minimizirawe i kontrola na poedini emisii koi operatorite treba da gi primenuvaat kako NDT (zemaj}i gi predvid lokalnite uslovi na `ivotnata sredina, zakonite, celite na kvalitetot na `ivotnata sredina, itn.).
Pri razgleduvaweto na NDT, operatorot treba da go zeme predvid izbegnuvaweto na
potencijalnite загадувачки материи na `ivotnata sredina a dokolku prevencijata ne e mo`na treba da se fokusira na minimizirawe ili nivno eliminirawe. Zaradi prethodnoto, NDT vklu~uva spektar na praktiki za upravuvawe, tehniki i tehnologii ("end-of-pipe" ili “perimetar” tehniki) zaradi prevencija na disperzijata na загадувачките материи vo `ivotnata sredina (pr. vozduhot, po~vata ili vodata). “Perimetar” tehnikite kako {to se za{titnite zoni i nekoi od tehnikite na tretman treba da se smetaat kako “posledna linija na odbrana” otkolku kako primarni tehniki za kontrola na emisiite. I pokraj toa, “perimetar” i “end-of-pipe” tehnikite imaat va`na funkcija i vo mnogu situacii mo`e da bidat od esencijalno zna~ewe vo za{titata na `ivotnata sredina.
Implementacijata na NDT treba da se smeta za minimum barawe koe e potrebno za za{tita na `ivotnata sredina. Dokolku uslovite vo `ivotnata sredina toa go nalagaat, mo`e da se primenat i postrogi barawa vo odnos na NDT vrz baza na specifi~nite uslovi na poedina lokacija. Zaradi toa tehnikite i tehnologiite koi se opi{ani kako NDT ne se edinstveni vrz koi }e bidat opredeleni uslovite vo dozvolata.
Dokolku ne e navedeno poinaku vrednostite na emisiite koi se prika`ani se prose~ni dnevni vrednosti.
Ispu{tawata vo vodata se zemaat kako vrednosti na me{an primerok za koli~ina na protok vo tekot na denot (24 ~asa), ili vrednosti na me{an primerok za koli~ina na protok koj se odnesuva za efektivnoto rabotno vreme (za postrojki koi ne rabotat kontinuirano).
1.4 Emisii od intenzivnoto odgleduvawe na `ivina
Tabela 1: Emisii
IZVOR
EMISII
Rak
uv
aw
e s
o h
ra
na
ta
Rakuvaw
e i
tovaraw
e n
a p
tici i
ugi
na
ta
`i
vi
na
Sistem
i z
a v
entil
acija
i
protekuvaw
a o
d o
bje
ktite
Rakuvaw
e i
skl
ad
ira
we n
a
ekskretot
Ra
sf
rl
aw
e n
a z
em
ji{
te
^i
stew
e n
a o
bje
ktite i
vozil
ata
Porojn
a v
od
a, kanal
i
Sk
la
di
ra
we n
a n
af
ta
i t
an
kv
an
i
Pakuvaw
e,
obvitkuvaw
e n
a
rezid
ui
Mirizba A A A A A
Neorganski (fosfor) W W W
Neorganski (azot) WL W W W
Organski (BPK) WL W W W
Јаглеводороди W
Hemikalii za ~istewe W
Bu~ava A A A A
Amoнијak A A AL A
Kratenki A – Emisii vo vozduh, W – Emisii vo voda,
L – Emisii vo po~va
Klu~noto vlijanie vrz `ivotnata sredina od odgleduvaweto na `ivinata e faktot deka okolu (70-75%) od izedenata hrana se izla~uva vo ekskretot/|ubrivoto. Sozdavaweto na zna~itelni koli~ini ekskret mo`e da predizvika zna~ajni vlijanija vrz `ivotnata sredina. Ovie vlijanija gi opfa}aat eutrofikacijata, zakiseluvawe i zasituvawe na vodite pri {to stanuvaat zagadeni i neupotreblivi.
2 NDT ZA SEKTOROT @IVINARSTVO
2.1 Izbor na NDT
Izborot na NDT treba da se bazira na slednata hierarhija:
Primena na odreden proces/redizajnirawe i izbor na izmeni zaradi minimizirawe na sozdavaweto na ekskret, voda od perewe, uginati ptici i otpadot od pakuvaweto koi mo`e da predizvikaaat vlijanija vrz `ivotnata sredina.
Primena na odreden proces/redizajnirawe i izbor na izmeni zaradi minimizirawe na emisiite koi mo`e da predizvikaaat vlijanija vrz `ivotnata sredina
Zamena na hranata, materijalite, opremata itn. so pomalku {tetni, vo odnos na `ivotnata sredina.
Primena na minimizirawe na otpadot preku kontrola na vleznite surovini na procesite na proizvodstvo, kontrola na zapisite, tehnologii za reciklirawe, itn.
Vo ovoj del se opi{ani, postoe~kite i mo`nite merki za namaluvawe i kontrola na emisiite. Nivniot opseg e od izbor na lokacija, pa se do merki za kontrola na povtorno iskoristuvawe/reciklirawe, tehnologii za tretman na ekskretot. Tie vklu~uvaat:
1. Izbor na lokacija za farma.
2. Minimizirawe na vleznite surovini.
3. Kontrola.
4. Rasfrlawe na ekskretot.
5. Povtorno iskoristuvawe/reciklirawe.
6. Tretirawe na ekskretot.
Tehni~kata primenlivost na merkite ja demonstrirale pove}e operatori. Pri nivnata primena vo soodvetni okolnosti, poedine~no ili vo kombinacija tie prestavuvaat NDT za ovoj sektor. Okolnostite zavisat od goleminata na farmata, upotrebenata hrana i materijali, tip na domuvawe na `ivinata, broj i vid na ptici/vid na jajca, stepen na integriranost na farmata, itn.
\ubrivoto od `ivinata i vodata od pereweto treba da se rasfrla sledej}i ja konfiguracijata na po~vata prezemaj}i merki za bezbednost. Soodvetni merki za bezbednost treba da se primenat dokolku ima mo`nost za pojava na opasna pra{ina ili isparuvawa. Vo ovie kako i vo drugi slu~ai, vo odnos na bezbednosta treba da se primenuvaat bezbednosni praktiki i pritoa niedna nasoka sugerirana vo ovoj prira~nik ne treba da se sfati vo sprotivnost od dosega ka`anoto.
Dobrata farmerska praktika e esencijalen i integralen del od NDT. Nema somnenie deka sovesnoto upravuvawe so farmite za intenzivno odgleduvawe na `ivina }e dovede do podobruvawe na performansite vo odnos na `ivotnata sredina. Dobrata farmerska praktika vklu~uva:
o Identifikacija i implementirawe na programi za obuka na personalot.
o ^uvawe na zapisite za upotreba na hrana, voda i energija, sozdadeniot ekskret i rasfrlawe na ekskretot.
o Postoewe na plan za reagirawe vo itni situacii zaradi spravuvawe so nepredvideni emisii i incidenti.
o Implemnetirawe na programa za odr`uvwe za da se obezbedi dobra kondicija na opremata, objektite kako i odr`uvawe na ~istotata na lokacijata.
o Soodvetno planirawe na aktivnostite na lokacijata, kako {to se dostavuvaweto na materijalite i isporakata na sozdadeniot ekskret i otpad.
o Podgotovka na plan za upravuvawe so ekskret.
o Soodvetno skladirawe i odlo`uvawe na uginata `ivina.
2.2 Domuvawe na `ivinata i ekskret
Postojat tri glavni tipa na domuvawe na `ivinata:
1. Domuvawe so nekontinuirano otstranuvawe na ekskretot
2. Domuvawe so otstranuvawe na ekskretot so vozdu{no su{ewe na ekskretot.
3. Domuvawe so otstranuvawe na ekskretot bez vozdu{no su{ewe na ekskretot.
2.2.1 Domuvawe na `ivina so nekontinuirano otstranuvawe na ekskretot
Domuvawe so nekontinuirano otstranuvawe na ekskretot naj~esto se primenuva pri domuvaweto na piliwa, brojleri i misirki. Isto taka se primenuva i kaj kafeznoto domuvawe. Zaradi pokrivawe na podot se koristi soodvetno postilawe so pilevina, seckana slama, seckana hartija, mov ili treset. Sozdadeniot ekskret zaedno so |ubrivoto mo`e da sodr`i suva materija od 70 %, osobeno vo slu~aj koga se primenuva dobra izolacija i ventilacija, a istekuvaweto na voda e minimizirano.
2.2.2 Domuvawe so kontinuirano otstranuvawe na ekskretot so vozdu{no su{ewe na ekskretot
Domuvaweto so kontinuirano otstranuvawe na ekskretot naj~esto se primenuva kaj koko{kite nesilki. Pticite se nao|aat vo kafezi, a ekskretot se su{i do 55 % na suva materija preku dva glavni metodi:
1. Ekskretot pa|a niz podot na kafezite vrz podvi`na lenta pod kafezite. Suv vozduh se duva vrz povr{inata na ekskretot na podvi`nata lenta so {to istiot se su{i.
2. Ekskretot pa|a niz podot pod kafezite vo betonska struktura ({ahta) kade so ventilacija se su{i. Po~etnoto su{ewe na ekskretot zapo~nuva na tablite pricvrsteni pod kafezite pred da bide isfrlen vo {ahtata.
2.2.3 Domuvawe so kontinuirano otstranuvawe na ekskretot bez vozdu{no su{ewe na ekskretot
Domuvaweto so kontinuirano otstranuvawe na ekskretot bez vozdu{no su{ewe obi~no se primenuva samo kaj domuvawe na patki. Pticite domuvaat vo `i~ani re{etkasti podovi so skladirawe na ekskretot vo betonska struktura ispod. Na ekskretot se dodava voda i preku mehani~ko otstranuvawe, ekskretot/vodniot efluent se otstranuva pred da se rasfrla.
2.2.4 Ekskret od `ivina
Karakteristikite na ekskretot od `ivina se funkcija na:
Odnosot: voda / hrana
Koli~ina na hrana
Kvalitet na hranata
Iznos na upotrebeno postilawe, dokolku ima
Treba da se vodi smetka za ovie promenlivi pri presmetka na koli~inite i karakteristikite na ekskretot od opredeleni delovi na instalacijata. Isto taka treba da se zeme predvid i nesoodvetnoto skladirawe na ekskretot i dopolnitelnata vlaga od nadvore{ni izvori vklu~uvaj}i ja vodata od pereweto i kontaminiranata povr{inska voda.
Pribli`nite karakteristiki na ekskretot sozdaden od ~etirite glavni tipa na `ivina se dadeni vo Tabela 2.
Tabela 2: Pribli`en sostav na ekskret od `ivina
1Zabele{ka: Ovaa vrednost vklu~uva i postilawe.
2.3 Izbor na lokacija za farma
Hierarhijata za izbor na lokacija za farma spored NDT e bazirana na slednoto:
Materijalen bilans na hranlivite sostojki vo delot na vlijanieto na instalacijata.
Za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi i prostorot za rasfrlawe vo okolinata na lokacijata.
Izbegnuvawe na pojavata na neprijaten miris od `iveali{tata vo okolinata na lokacijata.
Za{tita na `ivotnata sredina vo slu~aj na praznewe na farmata za vreme na itni situacii, pr. pojava na bolest.
Upravuvaweto so ekskretot treba da se bazira na materijalniot bilans na hranlivite sostojki vo ramki na kontrolirana oblast, farma, grupa na farmi ili region. Lokaciite na ovie farmerski edinici treba da bidat izbrani vo blizina na oblasti za kompostirawe ili soodvetni oblasti za rasfrlawe kako {to se oblasti za intenzivno poljodelstvo taka {to bi rabotele kako komplementarni zaradi:
Olesnuvawe na upotrebata na ekskretot za kompostirawe ili negova upotreba vo poljodelstvoto;
Izbegnuvawe na sozdavawe vi{ok na ekskret vo regionot;
Namaluvawe na tro{ocite za transport.
Tip na mesto za `ivina
Pribli`na telesna te`ina
(kg)
Ekskret (l/nedelno)
% suva materija
vo ekskretot
Azot (kg/mesto/godi{no)
Fosfor
(kg/mesto/
godi{no)
Koko{ki nesilki 2.0 1.1 25 0.84 0.2
Brojleri 2.0 0.2 601 0.34 0.08
Misirki 7.0 2.0 23 1.29 0.53
Patki 2.0 1.4 12 1.00 0.27
Zaradi za{tita na povr{inskite i podzemnite vodi vo okolinata na lokacijata i oblastite za rasfrlawe potrebno e ispituvawe na lokacijata i toa po mo`nost od kvalifikuvan hidrogeolog. Ispituvaweto na lokacijata treba da dade informacii za:
Dlabo~ina do nivoto na podzemnata voda (dokolku e mala);
Dlabo~ina do karpest sloj (dokolku e mala) i detali za podzemnata karpesta formacija;
Vid na karpest i po~vest sloji kvantitativna ocenka za propuslivosta;
Prisustvo ili otsustvo na karstni karakteristiki - pe{teri, ponori itn. - dokolku karpestiot sloj e varovnik;
Klasifikacija na akvifer i ranlivost na podzemnite vodi;
Privatnite bunari vo krug od 200 metri i site javni bunari vo krug od 1 km od lokacijata i bunarite vo krug od 300 metri od oblastite za rasfrlawe;
Tok na podzemnite vodi;
Bazi~ni podatoci za kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi;.
Lokacija na site vodni tekovi pokraj lokacijata i oblastite za rasfrlawe.
Kako dodatok, ispituvaweto na lokacijata treba da sodr`i informacii za tipot na po~vata i statusot na hranlivite sostojki.
Farmite treba da bidat oddale~eni ne pomalku od 400 metri edna od druga, ne pomalku od 1400 metri od najbliskoto naseleno mesto i aktivnostite treba da se odvivaat na na~in da emisiite vo vozduh i mirizbata ne rezultiraat so zna~itelno naru{uvawe ili zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina nadvor od granicite na lokacijata.
Od golema va`nost e, izborot na lokacijata na novata farma da ja zeme predvid mo`nosta za predizvikuvawe na emisii na mirizaba i bu~ava i pritoa treba da se stori se da se namalaat vakvite negativni efekti (pr. preku pejsa`ot, rastitelni barieri i pridr`uvawe kon odale~enost od naselenite mesta). Iskustvoto od izgradbata na vakvi kapaciteti (pro{iruvawe na postojnite) za intenzivno odgleduvawe na `ivotni vo odnos na zasegnatosta na javnosta e mo`nosta za emisii na mirizba i vlijanieto vrz vrednosta na imotite vo blizina na farmata. Mirizbata mo`e isto taka da predizvika i sociolo{ki i psiholo{ki problemi vo okolinata na farmite za intenzivno odgleduvawe na `ivina.
Objektite za odgleduvawe na `ivinata treba da bidat postaveni na toj na~in za vo slu~aj na pojava na bolest da postoi soodveten prostor za izgradba na liniska jama za odlo`uvawe na celokupnata uginata `ivina. Lokacijata za uginata `ivina treba da bide soodvetno izgradena so cel izbegnuvawe na {tetnoto vlijanie vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi
2.4 Minimizirawe na otpadot i vleznite surovini
Celokupnata hrana koja se upotrebuva vo sektorot za intenzivno `ivinarstvo treba da bide vo soglasnost so standardite propi{ani vo doma{nata legislativa.
Minimiziraweto na otpadot i vleznite surovini vo ovoj sektor se bazira na slednata hierarhija iako vo poedine~ni slu~ai treba da se zemat predvid posebnite uslovi koi se specifi~ni za lokacijata.
Minimizirawe na ekskretot od `ivinata i namaluvawe na izla~uvaweto na minerali preku:
1. Ishrana spored barawata.
Upravuvaweto so hranlivite sostojki ima za cel da go zeme predvid metabolizmot, proteinskite mineralnite i vitaminskite barawa vo poodelni fazi na proizvodniot ciklus;
Posledovatelni dieti (hranewe vo fazi) so ponisko nivo na proteini zaradi namaluvawe na azotot.
2. Odr`uvawe na sistemite za hranewe vo dobra rabotna kondicija so cel minimizirawe na rasipuvaweto i zaguba na hranata;
3. Zgolemuvawe na digestibilnosta na fosforot vo hranata.
4. Dokolku postoi mo`nost, koristewe na hrana so nizok fosfor;
5. Odr`uvawe na poilkite vo dobra rabotna kondicija zaradi prevencija na istekuvawe. Vo zavisnost od vidot na `ivinata se prepora~uva koristewe na cucli za poewe ili sistem sli~en na niv vo odnos na poilki vo forma na sad, zaradi prevencija na istekuvawe na vodata;
6. Oddelno zafa}awe na nekontaminiranata voda od pokrivite i ~istite povr{ini na lokacijata i nejzino ispu{tawe vo drena`ni kanali ili jama za vpivawe.
Minimizirawe na emisiite na mirizba preku:
Soodvetno ~istewe na {talite pome|u vseluvaweto na novo jato;
Koristewe na soodvetno postilawe pri domuvaweto so nekontinuirano iznesuvawe na ekskretot;
Uslov za soodveten kapacitet na skladirawe na ekskretot;
Ispolnuvawe na objektite spored proektiranoto nivo;
Izbor na sistem za ventilacija koj e efikasen i obezbeduva ednostavno odr`uvawe. Dokolku e mo`no da se primeni prirodna ventilacija;
Dokolku e mo`no, polnewe i praznewe na te~niot ekskret od jamite pod povr{inata na skladiraniot ekskret;
Minimizirawe na agitacijata na ekskretot;
Минимизирање на количината на влага во екскретот при ракување и складирање преку соодветна вентилација
Kako del od NDT e i dobrata farmerska praktika za minimizirawe na otpadot od uginata `ivina preku namaluvawe na stepenot na mortalitet po objekt.
Mirizbata mo`e da predizvika problemi vo okolinata na lokacijata. Sodr`inata na mikroorganizmi i vlaga vo ekskretot se glavnite faktori koi pri~inuvaat osloboduvawe na mirizba i gasovi od ekskretot. Objektite, mestata za skladirawe na ekskretot i rasfrlaweto na ekskretot po nivite se glavnite izvori na mirizba od odgleduvaweto na `ivinata. Mirizbata od rasfrlaweto na ekskretot iako ponekoga{ mo`e da bide zna~itelna, vo sporedba so mirizbata od objektite i od skladiraweto na ekskretot e kratkotrajna, i mo`e da se kontrolira preku koristewe na soodvetni tehniki za rasfrlawe.
Biofiltracijata prestavuva efektivna i eftina tehnologija za namaluvawe na mirizbata od `ivinarskite farmi. Bioskruberite se isto taka efektivni, no pritoa se potrebni kapitalni investicii i potrebni se povisoki tro{oci za odr`uvawe otkolku biofiltrite.
Vo odredeni slu~ai potrebno e ocenuvawe na emisiite na mirizba od objektite i/ ili lokaciite za rasfrlawe. Ocenkata ponekoga{ e potrebna zaradi utvrduvawe na vlijanieto na mirizbata ili zaradi opredeluvawe na strategiite za nejzino eliminirawe. Vo ove slu~ai od su{tinsko zna~ewe e da se koristat prifatlivi tehniki za merewe i zemawe na primeroci. Pri zemawe na primeroci od mirizba/emisii vo vozduhot od objektite, mesta za skladirawe na ekskret ili od operaciite na rasfrlawe na ekskretot od esencijalno zna~ewe e striktno sledewe na metodologijata za zemawe primeroci soodvetna za sekoj izvor. Pri mereweto od objektite zaradi opredeluvawe na to~noto nivo na emisii potrebno e da se koristi metodot na materijalen bilans so koristewe na anemometer so poka`uva~ na pravecot na veterot za merewe na protokot na vozduh. Mereweto na mirizbata treba da bide spored CEN standardite, bazirano na olfaktometrija, zaradi opredeluvawe na pragot na mirizbata i nejziniuot intenzitet. Koncentraciite na gasovite treba da se opredeluvaat preku koristewe na gasna hromatografija / masena spektrometrija (GC-MS), so portabilni ra~ni analizeri ili elektrohemiski }elii.
Ventilacionite sistemi od objektite imaat zna~ajno vlijanie vrz emisiite vo vozduhot. Koli~estvoto na ispu{teni gasovi/mirizba e ednakvo na nivoto na protok na gasovi pomno`eno so koncentracijata na gasovite/mirizbata. Zaradi toa, niskata koncentracija na gasot/mirizbata vo objektite ne zna~i deka emisiite na gas/mirizba se niski. Vo slu~ai koga ima niski koncentracii na gas/mirizba vo objektite so visok stepen na ventilacija {to e pogodno za odgleduvawe na `ivinata, mo`e da dojde do pojava na zgolemeni emisii vo atmosferata vo sporedba so visoki koncentracii na gas/mirizba pri nizok stepen na ventilacija. Zaradi toa, poniski emisii se postignuvaat so kombinacija na minimizirawe na koncentraciite na gasot/mirizbata i stepenot na ventilacija. Odr`uvawe na kvalitetot na vnatre{niot vozduh zavisi od izvedbata na objektot i strategiite na upravuvawe so ishranata i ekskretot.
Postojat dva tipa na sistemi za ventilacija koi se primenuvaat vo objekti so `iva stoka - mehani~ki i prirodni. Mehani~kata ventilacija koristi ventilatori za dvi`ewe na vozduhot, dodeka prirodnata ventilacija zavisi od atmosferskite konvekcioni struewa okolu samite objekti. Vo objektite so prirodna ventilacija e te{ko da se kontrolira protokot na vozduhot iako delumna kontrola mo`e da se postigne so soodvetna golemina na vleznite i izleznite otvori/prozorci zaradi postignuvawe na zadadenata temperatura. Povremenoto osloboduvawe na visoki koncentracii na gasovi/mirizba pri struewe na vozduhot se voobi~aeni kaj sitemite so prirodna ventilacija. Mehani~kite sistemi mo`e da se kategoriziraat vo zavisnost od vnatre{niot vozdu{en pritisok vo sporedba so atmosferskiot pritisok. Pozitiven vnatre{en pritisok se postignuva koga ventilatorite duvaat vozduh vo objektite, a negativen pritisok se postignuva koga ventilatorite go izvlekuvaat vozduhot. Sistemite so negativn pritisok se neophodni dokolku kon objektite se instalirani postrojki za tretman na gasovite kako {to se biofiltri ili bioskruberi.
Tabelite 3-4 gi sodr`at tehnikite i tehnologiite koi se smetaat za NDT za minimizirawe na emisiite vo atmosferata. Ponekoga{ razli~ni tehniki se koristat za minimizirawe na emisiite od lokacijata (pr. objekti so `ivina) i nadvor od lokacijata (pr. zemji{te za rasfrlawe).
Tabela 3: Predlo`eni NDT za minimizirawe na emisiite vo atmosferata.
Namena NDT
Minimizirawe na emisiite
Minimizirawe na mirizbata / gasoviti emisii od objektite
Namaluvawe na sodr`inata na surovi proteini vo dietata so dodavawe na sinteti~ki amino kiselini
Minimizirawe na kontaktot na vozduhot so ekskretot preku: Minimizirawe na vremeto na
skladirawe na ekskretot vo objektite; redovno otstranuvawe so mehani~ki metodi.
Minimizirawe na povr{inata na ekskretot preku izbegnuvawe na golemi koli~ini na ekskret i namaluvawe na prostorot za negovo ~uvawe.
Maksimizirawe na suvata materija vo ekskretot preku izbegnuvawe na istekuvawe na voda.
Minimizirawe na mirizbata / emisii na gasovi od mesta za ~uvawe ekskret na otvoreno.
Objektite za ~uvawe na ekskret na otvoreno mora da bidat soodvetno pokrieni so cel izbegnuvawe na atmosferskite vrne`i.
Minimizirawe na emisiite nadvor od lokacijata
Minimizirawe na vlijanieto na mirizbata nadvor od lokacijata
Rasfrlawe pri suvi uslovi i dokolku e mo`no rano nautro. Da se rasfrla samo preku den.
Da se rasfrla niz veterno od osetlivite lokacii na mirizba.
Izbegnuvawe na rasfrlawe za vreme na praznici i vikendi.
Tabela 4: Predlo`eni NDT za minimizirawe na emisiite na mirizba od objektite.
Namena NDT
Namaluvawe na mirizbata/gasovite od objektite vo osetlivite oblasti na mirizba
Upotreba na biofiltri/bioskruberi zaradi namaluvawe na emisiite na mirizbata/gas od objektite. Potrebna e negativna ventilacija na objektite pri koristewe na vakvite tehniki za namaluvawe.
Minimizirawe na vodata od perewe preku:
Soodvetna izvedba na objektite zaradi ovozmo`uvawe na efikasno ~istewe.
Primena na suvo ~istewe i dokolku e mo`no koristewe na sistemi so vakumsko ~istewe.
Upotreba na creva za perewe pod visok pritisok so avtomatska kontrola na mlazot.
Monitoring na potro{enata voda.
Redovna popravka i kontrola na protekuvaweto.
2.5 Kontrola na emisiite
Kontrolata na emisiite od intenzivnoto odgleduvawe na `ivina pokraj vidot na `ivinata se bazira na slednata hierarhija, a vo podine~ni slu~ai zavisi od posebnite uslovi koi va`at za odredena lokacija.
Upravuvaweto so ekskretot treba da rezultira so dostignuvawe na nivo na suva materija kako {to e objasneto vo Poglavje 2.2.
Ekskretot od `ivina so domuvawe bez kontinuirano otstranuvawe na ekskretot treba da bide skladiran:
Vo jama za ekskret izgradena od armiran beton, so nepropuslivo dno i locirana na mesto kade ima minimalna mo`nost za zagaduvawe na vodata i prenos na bolesti do najbliskite objekti. Jamata za ekskretot dokolku e neophodno treba da ima pokriv i yidovi za da se spreчi direkten kontakt na ekskretot so `ivinatа2
Одредени koli~ini na ekskret повремено mo`e da bidat skladirani do dve nedeli, pred da se rasfrla na soodvetnite povr{ini za rasfrlawe na na~in detaliziran vo Poglavjeto 2.6. Samo koli~inite nameneti za rasfrlawe na oddelna povr{ina treba da se skladiraat na taa povr{ina. Vakviot kratok period na skladirawe na ekskret treba da bide vo soglasnost so dobrata zemjodelska praktika za dadeniot region.
Ekskret od `ivina bez dodatoci od postilawe so vozdu{no su{ewe treba da se skladira vo:
Armirana betonska {ahta (dlaboka jama) locirana pod objektot so `ivina no so obezbeden pristap za praznewe i ventilacija za su{ewe na ekskretot.
Jama od armiran beton, opi{ana pogore locirana na mesto kade rizikot od zagaduvawe na vodata i infekcija na `ivinata e minimalen. Jamata za ekskretot dokolku e neophodno treba da ima pokriv i yidovi zaradi za{tita na ekskretot od `ivina od elementite
1
Ekskret od `ivina bez dodatoci od postilawe bez vozdu{no su{ewe treba da se skladira vo:
Vo podzemni, delumno podzemni ili nadzemni strukturi2 od armiran beton, ili
Vo povr{inska ~eli~na struktura izgradena vrz nepropusliva betonska osnova. ^eli~nite delovi treba da bidat sertificirani od proizvoditelot za nepropuslivost i da se garantira nivnata postojanost za period od 10 godini. Izvedbata na gradbata treba da bide sertificirana od овластено лице, Nadzemnite strukturi za skladirawe na ekskretot treba da imaat dva ventila vo linija i nadvore{na bezbednosna skala i {inska platforma zaradi olesnuvawe na inspekcijata.Skladi{teto za ekskret treba da bide soodvetno pokrieno zaradi prevencija od vrne`i, po mo`nost so postojana krovna konstrukcija i treba da go za{titi ekskretot od elementite1.
Slednoto se odnesuva za site vidovi na strukturi za skladirawe na ekskret i voda od perewe bez razlika dali se nao|aat na lokacijata na objektite so `ivina ili ne:
Potreben e kapacitet na skladirawe za minimum {est meseci od dadeniot objekt.
Celokupnata grade`na rabota treba da bide sertificirana od strana na zadol`en in`ener zaradi ispolnuvaweto na barawata na gradba na dobrata farmerska praktika.
2 “Minimum Specification for Manure Pits and Dungsteads”: - http://www.agriculture.gov.ie/areasofi/fds/S108.pdf 2 “Minimum specification: Slatted livestock units; Reinforced concrete tanks’, (DAFF, 1994) - http://www.agriculture.gov.ie/areasofi/fds/S123.pdf
Posle izgradbata i na soodvetni vremenski intervali posle toa, site rezervoari za skladirawe treba da bidat pregledani i sertificirani od zadol`en in`ener.
Dokolku e neophodno, da se obezbedat uredi za detekcija na protekuvawe bazirani na komori za kontrola, za{titen yid po perimetarot i podzemna drena`a.
Rasfrlaweto i koristeweto na ekskretot vo oblastite za rasfrlawe treba da bide vo soglasnost so Poglavjeto 2.6.
Transportot na ekskretot treba da se izveduva so vozila koi ne protekuvaat.
Sistemot za drena`a so septi~ka jama treba da bide izgraden vo soglasnost so soodvetni standardi.
Rezervoarite za skladiraweгорива и хемилалии treba da bidat postaveni na nepropusliva osnova i treba da bidat locirani vo tankvana, so kapacitet od 110% od volumenot na najgolemiot rezervoar vo tankvanata. Cevkite za polnewe i praznewe treba da bidat vo ramkite na tankvanata.
Emisiite na mirizba treba da se kontroliraat preku:
Namaluvawe na nekontroliranoto dvi`ewe na vozduhot,
Dokolku e mo`no, kontrola na emisiite pri polnewe i praznewe na jamite za te~en ekskret pod povr{inata na skladiraniot ekskret,
Transportirawe na ekskretot vo soodvetni i nepropuslivi vozila,
Minimizirawe na agitacijata na ekskretot,
Minimizirawe na sozdavaweto na mirizba za vreme na meteorolo{ki uslovi koi vlijaat povolno na {ireweto na mirizbata, i
Postavuvawe na za{titni pojasi okolu objektite vo farmata.
Vodata od pereweto od objektite so `ivina treba da se skladira vo:
Vo podzemni, delumno nadzemni ili nadzemni betonski strukturi izgradeni vo soglasnost so dobrata praktika, ili
Vo nadzemni ~eli~ni strukturi izgradeni vrz nepropusliva betonska osnova. ^eli~nite delovi treba da bidat sertificirani od proizvoditelot za nepropuslivost i da se garantira nivnata postojanost za period od 10 godini. Izvedbata na gradbata treba da bide sertificirana od strana na zadol`en in`ener.
Nadzemnite strukturi za skladirawe na ekskretot treba da imaat dva ventila vo linija i nadvore{na bezbednosna skala i {inska platforma zaradi olesnuvawe na inspekcijata.
Otpadot od pakuvawe, kontaminirani buriwa, oprema ili za{titni tkaenini dodkolku e izvodlivo treba da se sobiraat i skladiraat vo posebni zatvoreni i nepropuslivi kontejneri.
Rezervoarite za skladiraweгорива и хемилалии treba da bidat postaveni na nepropusliva osnova i treba da bidat locirani vo tankvana, so kapacitet od 110% od volumenot na najgolemiot rezervoar vo tankvanata. Cevkite za polnewe i praznewe treba da bidat vo ramkite na tankvanata.
Formatted: Italian (Italy)
2.6 Rasfrlawe na ekskret od `ivina
Sopstvenikot na farmata treba da bide odgovoren za upravuvaweto so sozdadeniot ekskret i voda od perewe.
NDT za rasfrlawe na ekskretot od `ivina se bazira na slednata hierarhija:
Soodveten prostor za rasfrlawe.
Zadol`itelni za{titni zoni.
Vreme na rasfrlawe.
Na~in na rasfrlawe.
Obem na rasfrlawe.
Farmite kade {to zemji{teto za rasfrlawe e obezbedeno so dogovori so drugi sopstvenici, treba da imaat na raspolagawe rezervna povr{ina za rasfrlawe najmalku 50 % od povr{inata obezbedena so dogovorite (pr. Dokolku farmata e sopstvenik na 80 ha, a ima potreba od 100 ha na povr{ina za rasfrlawe, toga{ treba da obezbedi 30 ha preku dogovor).
Rasfrlaweto na ekskretot od `ivina i vodata od pereweto vrz povr{inite za rasfrlawe treba da se bazira vrz slednata hierarhija:
Za vreme na odgleduvawe na poljodelski kulturi.
Povr{ini za odgleduvawe treva.
Pasi{ta.
Ekskretot od `ivina i vodata od pereweto treba da se rasfrla paraleno so konturite na povr{inata.
Ekskretot od `ivina i vodata od pereweto ne treba da se rasfrla na slednite povr{ini:
Na zemji{te kade sodr`inata na fosfor e nad 15 mg/l po~va ili druga merka opredelena od nadle`niot organ.
Slivno podra~je na prirodno ili ve{ta~ko ezero.
Na mo~urlivo zemji{te.
Na zemji{te koe e zamrznato ili prekrieno so sneg.
Na povr{inski karpest sloj.
Povr{ini na koi se vr{i drena`a so cevki ili kanali kade kanalite delumno ili potpolno se ispolneti so po~va.
Povr{ini na koi se vr{ela drena`a vo poslednite 12 meseci.
Povr{ini koi se potkopani preku drena`ni sistemi vo poslednite 12 meseci.
Na oddale~enost pomala od 15 metri od otkrieni karstni varovni~ki formi kako {to se vrta~i i uvali.
Na mesta kade propusliv karpest sloj e prekrien so plitki (pr. pomalku od 1 metar od povr{inata) drena`ni sloevi, kako {to se pesoci, ~akal. Dokolku karpestiot sloj e visoko propusliv potrebna e pogolema debelina na po~vata.
Dokolku vodostojot na podzemnata voda e na pomalku od 1 metar od povr{inata na slobodnite drena`ni oblasti, vo vremeto na primenata na rasfrlaweto.
Dokolku povr{inskiot nagib e prekumeren.; (Нagibot treba da bide pomal
od 20 %).
Ekskretot od `ivina i vodata od perewe treba da se rasfrlaat na povr{inite sledej}i gi slednite za{titni zoni:
Tabela 5: Za{titni zoni za rasfrlawe na ekskret od `ivina
Zabele{ka:1 Rastojanijata treba da se zgolemat dokolku nagibot e pogolem od 6%.
Zabele{ka:2 Soodvetnata oddale~enost zavisi od ranlivosta i pravecot na tekot na podzemnite vodi.
Dokolku dobrata farmerska praktika ne veli poinaku, treba da se zemat predvid faktorite nabroeni podolu, a ekskretot i vodata od perewe ne treba da se rasfrla na povr{inite vo periodite nabroeni podolu, zemaj}i gi predvid hranlivite materii, prelivaweto na jamite i sozdavaweto na mirizbata:
Za period od noemvri do mart (vklu~uvaj}i go mart).
Ekskretot ne treba da se rasfrla na zemji{teto pri krajot na godinata za da ne bide prekrien so sneg vo tekot na zimata.
Ekskretot treba da se rasfrla podobro porano otkolku podocna za vreme na vegetaciskiot period.
Koga vo rok od 48 ~asa se prognoziraat obilni vrne`i.
Ekskretot treba da se rasfrla samo preku den.
Koga pravecot na veterot e vo nasoka na naseleni mesta ili sosedni ku}i.
Koga e najgolem rizikot za javnosta od predizvikuvawe na mirizba pr. festivali ili javni praznici.
Oblast Za{titna zona (m)
Osetlivi objekti (bolnici, u~ili{ta i verski objekti)
200
Naseleni ku}i 100
Ezera i glavni re~ni kanali 1 20
Mali vodni tekovi 1 10
Javni pati{ta 1 10
Doma{ni bunari 1 50
Javno snabduvawe so voda 1,2 50 do 300
Meteorolo{ki uslovi koi vlijaat povolno na zgolemuvawe na mirizbata.
Ekskretot od `ivina i vodata od perewe treba da se rasfrla so soodveten lan~est rasprskuva~, plitok injektor ili rasprskuva~ za |ubrivo (samo za |ubrivo od `ivina ili svinski izmet).
Opremata za rasfrlawe treba da se odr`uva i upotrebuva na na~in da garantira deka rasfrlaweto na ekskretot e pravilno izveden na na~in so koj se postignuvaat celite na primenata.
Pri opredeluvawe na obemot na rasfrlaweto ili primenata na ekskretot od `ivina ili na vodata od pereweto treba da se vodi smetka za:
Koli~inata na hranlivi materii vo ekskretot.
Potrebite od hranlivi materii na zaseanite kulturi.
Kategorija na po~vata vo pogled na sodr`inata na hranlivi materii.
Drugi ekskreti/|ubriva ili hemiski |ubriva koi bile rasfrlani.
Obemot na rsfrlawe ili primenata na ekskretot ili vodata od perewe treba da bide vo soglasnost so uslovite za dobra farmerska praksa i na Direktivata za Nitrati
3.
Zanemaruvaj}i go faktorot na razreduvawe, maksimalniot iznos na ispu{tena voda za ednokratna primena ne treba da nadminuva 25 m3
po hektar na plitki varovni~ki po~vi, a vo nikoj slu~aj ne smee da nadminuva 50 m3
po hektar.
Ekskretot treba da bide sostaven del na po~vata ne podocna od 24 ~asa od rasfrlaweto.
Ekskretot privremeno skladiran na povr{inite pred rasfrlaweto, treba da bide podaleku od granicite na vodoteci ili drugi osetlivi receptori taka {to bilo kakvo poplavuvawe nema da predizvika naru{uvawa vo sosedstvoto.
2.7 Tehnики za povtorno iskoristuvawe i reciklirawe
Minimizirawe na surovini i otpadot vo sektorot na odgleduvawe na `ivina se bazira vrz slednata hierarhija iako izborot vo poedine~ni slu~aevi zavisi od specifi~nite uslovi.
Planot za Upravuvawe so Hranlivite Sostojki (PUHS) treba da se primenuva zaradi optimizirawe na povtornata upotreba i recikliraweto na raspolo`livite hranlivi sostojki vo ekskretot od `ivina - osobeno za azotot, fosforot i kaliumot. Isto taka, treba da se zemat predvid sozdavaweto na te~nite surovini i otpadi. (Poglavje 2.11).
Uginatata `ivina treba da se skladira na lokacijata vo pokrieni i nepropuslivi kontejneri koi se transportiraat vo kafilerija kolku {to e mo`no po~esto i najmalku edna{ nedelno.
Planot za Upravuvawe so Hranlivite Sostojki treba da ja zeme predvid i koli~inata na voda od perewe.
Dokolku e mo`no otpadot od ambala`a treba da se iskoristi ili reciklira.
2.8 Postapuvawe so ekskretot
3 Council Directive 91/676/EEC od 12 dekemvri 1991 vo odnos na za{tita na vodite od zagaduvawe predizvikano od izvori na nitrati od zemjodelie.
Vo posledno vreme vr{eni se zna~ajni istra`uvawa za postapuvaweto so ekskretot . Celta na takvite istra`uvawa vklu~uvaat:
Namaluvawe na mirizbata.
Proizvodstvo na biogas.
Podobruvawe na rakuvaweto.
Namaluvawe na iznosite i rastojanieto za transportirawe
Namaluvawe na potogenite mikroorganizmi.
Postapuvaweto so ekskretot mo`e da go vklu~i slednoto:
Mehani~ka separacija.
Aeracija.
Kompostirawe.
Anaerobna digestija.
Su{ewe.
Peletizacija.
Incineracija so iskoristuvawe na energijata.
Postojat nekolku golemi instalacii vo Evropa koi koristat centralen tretman na ekskretot. Vo praksa vakvi postrojki retko se sre}avaat na individualnite farmi. No vo poedine~ni slu~ai NDT mo`e da sugeriraat izgradba na vakvi postrojki na individualnite farmi. Vidot na tretmanot i primenetata tehnologija }e zavisi od osobenostite koi se odnesuvaat na specifi~nata lokacija.
2.9 Tehnикi za postapuvawe i odlo`uvawe na otpadot
Vo slu~aj na itnost pr. pojava na bolest, Ministerstvoto za zemjodelie treba da bide izvesteno za dijagnozata na bolesta. Dokolku e potrebno uginatite ptici mo`e da se kompostiraat ili spaluvaat von lokacijata.
Otpadot od ambala`a, kontaminirani buriwa, oprema i za{titni tkaenini koi ne se iskoristeni ili reciklirani, treba da bidat odlo`eni na ovlastena deponija.
Ne~istata voda treba da se sobira i skladira oddelno od ekskretot i do`dovnata voda. Spored NDT taa treba da se rasfrla oddelno od ekskretot. Obemot na rasfrlawe ne treba da nadminuva 25 mm/hr vo ~uvstvitelnite oblasti, i 50 mm/hr vo ostanatite slu~ai.
2.10 Namaluvawe na emisiite vo vozduhot
Emisiite vo vozduhot mo`e da se namalat preku:
Aspiracija na mirizbata vo kotlara (koga postoi sogoruvawe)
Biofiltracija
Koristewe bioskruber
Pri koristewe na pogore spomenatite tehniki za namaluvawe, treba da se koristi ventilacija so negativen pritisok.
Formatted: Macedonian (Former YugoslavRepublic of Macedonia)
2.11 Plan za уpravuvawe so хranlivite сostojki
Planot za Upravuvawe so Hranlivite Sostojki (PUHS) treba da se primenuva zaradi upravuvawe so sozdadeniot ekskret i voda od perewe na lokacijata. Toj treba da vklu~i:
Presmetka na koli~inata na ekskret i iznos na raspolo`livite hranlivi sostojki od ekskretot vklu~uvaj}i ekskret ili drugi otpadi vneseni na lokacijata.
Rezultati od na|ubrenosta i drena`nite testovi na postoe~kite ili predlo`enite povr{ini nameneti za rasfrlawe.
Reprezentativen primerok od po~va, na dlabo~ina od 10 cm treba da se zema dva pati godi{no na sekoi 2 do 4 hektari i najmalku po eden za sekoja farma. Vo slu~ai koga po~venite tipovi, zaseanite kulturi i tretmanot na po~vite se sli~ni vo tek na izminatite 5 ili pove}e godini, prifatliv e i kompoziten primerok od povr{ina od vkupno 12 hektari.
Ocenka na vrskata pome|u obemot na rasfrlawe na ekskretot, vidot na kulturite, potrebite za hranlivi sostojki na kulturite i statusot vo odnos na hranlivite sostojki vo po~vata na site povr{ini koi se koristat za rasfrlawe.
Mapi vo razmer od 1:10.000 so lokacija na povr{inite za rasfrlawe i site osetlivi objekti na okolnite povr{ini vklu~uvaj}i gi naselenite ku}i i osetlivi objekti, kanali, potoci, vodoteci i drugi formi na snabduvawe so voda.
Potrebni se dogovori so site prezema~i i predava~i na `ivotinski ekskret ili drugi otpadi.
Planot za Upravuvawe so Hranlivite Sostojki treba godi{no da se nadgraduva i izdava od Nadle`niot organ.
3 GRANI^NI VREDNOSTI NA EMISII
3.1 Emisii vo vozduhot
Fugitivni i potencijalni emisii se onie emisii koi se sozdavaat pri dostavuvaweto, skladiraweto i transportot na hranata, pri vseluvaweto, iseluvaweto i transportot na pticite, pri sobiraweto, skladiraweto i transportot na uginatite ptici, protekuvawata od sistemot za ventilacija i objektite (preku prozorci, vrati itn.).
Emisii od procesite: Emisii pri sobiraweto, skladiraweto, transportot, emisii pred i posle rasfrlaweto na ekskretot, emisii od sistemot za ventilacija i objektite za skladirawe na ekskretot.
Emisiite vo vozduhot od rabotata na kotlarite, so isklu~ok na periodite na zapo~nuvawe i prestanok so rabota, ne treba da rezultiraat so vidliv ~ad i ne treba da predizvikuvaat zgolemena mirizba von granicite na lokacijata
Informaciite koi se nao|aat vo tabelata treba da se koristat kako alatka za opredeluvaweto na grani~nite vrednosti na emisii spored NDT i pritoa ne treba da se zemat kako definitivni za ovoj sektor.
Tabela 7: Grani~ni vrednosti na supstancii emitirani vo vozduh
Supstancija MDK
Vkupno pra{ina mg/m3 50
Amonijak Ppm v/v 50
^ad (Ringlemann test) 1
3.2 Emisii vo voda
Informaciite koi se nao|aat vo tabelata treba da se koristat kako alatka za opredeluvaweto na grani~nite vrednosti na emisii spored NDT i pritoa ne treba da se zemat kako definitivni za ovoj sektor
Tabela 8: Grani~ni vrednosti na emisii za ispu{tawa vo voda
Grupa na supstancii ili Parametar
Grani~na vrednost
pH 6 - 9 BPK (mg/l) 40 Fosfor kako P(mg/l) 2Mineralno maslo (zafat) (mg/l) 20 Vkupno azot (mg/l) 15
Zabele{ki za tabela 8:
Emisiite isto taka treba da bidat ograni~eni so uslovite od Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl.vesnik 18/99)
Delumni izmeni nad dozvolenite grani~ni vrednosti mo`e da bidat prifateni samo so odobruvawe od Ministerstvoto i operatorot na kanalizacijata vo slu~aj na emisii vo kanalizacija
3.3 Bu~ava, vibracii i mirizba
Izmerenata bu~ava na osetlivite lokacii vo blizina na lokacijata ne treba da nadminuvaat 45 dBA no}no vreme i 55 dBA preku den. Mirizbata ne treba da predizvikuva naru{uvawe na osetlivite lokacii.
4 USOGLASUVAWE SO BARAWATA ZA MONITORING
Re`imot na monitoringot pretstaven vo tabelite podolu bi trebalo vo sekoj poedine~en slu~aj da se razgleda vo kontekst na rizikot vrz `ivotnata sredina. Onamu kade monitoringot postoi pove}e vreme ovlasteniot regulator treba da go opredeli prilagoduvaweto kon re`imot vrz baza na informaciite za opravdanosta za prrilagoduvaweto ili vrz baza na tro{ocite
4.1 Surovini
Monitoringot na vodata, energijata i gorivoto za zagrevawe treba da se izveduva i da se vodat zapisi mese~no.
4.2 Emisii vo vozduhot
Tabela 9: Monitoring na emisiite vo vozduhot
Parametar Emisija Frekvencija na monitoring
^ad i ~esti~ki Oxak od kotlara
Na sekoi 6 meseci
Efikasnost na sogoruvawe
Oxak od kotlara
Godi{no
Aerosediment Fugitivna pra{ina
Godi{no
4.3 Emisii vo povr{inski vodi
Tabela 10: Monitoring na vodite
Parametar Frekvencija na monitoring
Maslo Godi{no
Vkupen protok, pH Dnevno
Rastvoreni ~esti~ki
Dnevno
Vizuelna inspekcija
Nedelno
4.4 Emisii vo po~va
Primerocite od po~vata zaradi odreduvawe na iz|ubrenosta, drena`en test, i primeroci koi se ~uvaat, od povr{inite vrz koi se rasfrla ekskretot treba da se zemaat dva pati godi{no vo soglasnost so Poglavjeto 2.11.
4.5 Emisii vo podzemni vodi
Monitoringot na fosfatite, azotot i VOJ od podzemnata voda vo bunarite treba da se izveduva godi{no, i toa pred nejzinata upotreba.
4.6 Bu~ava, vibracii i mirizba
Vlijanijata od bu~avata, vibraciite i mirizbata na osetlivite mesta vo blizina na lokacijata treba da bidat godi{no proceneti i pregledani. Pojavata na nevoobi~aena mirizba na, ili vo blizina na lokacijata treba da se istra`i i za toa da se vodat zapisi.
