Jakob Lorber - Muha

7/31/2019 Jakob Lorber - Muha

1/35

MUHA

Vpogledi v udee stvarstva

Razodeto po Jakobu Lorberju

GOSPODOV PREDGOVOR

(3. septembra 1840)

Dobro je oko ustev vekrat usmeriti v marsikaj in tako spoznati mojo ljubezen in

modrost, pa naj bo opazovani predmet e tako neznaten; kajti vedno je v njem

nekaj neskonnega in tako je tudi vreden duhovnega pogleda, saj je vse, v emer se

skriva neskonno, pred menoj le atom, v katerem vlada vena bit.

In e bo zdaj v majhni pesmici pribrenala pred vas neupotevana muha, tedaj

pomislite, da tudi ta neznatna ivalca ne spada k breztevilnim; kajti, tako kot

natanno poznam tevilo atomov svetlobe in monade etra skozi vse neskonnosti in

venosti, kako ne bi poznal muhe, za nastanek katere je potrebno vendar ve kot

milijarda atomov?


2/35

MUHA

Breni ivahna muha veselo

vljudno pesmico meni, mogonemu Stvamiku v ast;

v radostnem veselju prav duhovito breni o ljubezni

in v morju ljubezni kroi iz notranjega gona

in govori prav jasno razumljive besede milosti

In vam oznanja in kae, kako hoditi po poti ubotva1.

Poglejte ivalco, kako ivahno in veselo kroi

in kako se popolnoma brezskrbno, posluna nagonu,

hvaleno dri smeri, ki sem jo jaz ji doloil;

in nikoli ne bo, tako kot vi, hotela prepovedanega.

Pravim, ni vam zaman postavljena tako blizu,

pa eprav je sredstvo e tako majhno, sem ga vendarle jaz izvolil!

Dal sem ji par kril, lahkih kot eter,

da bi se z njimi zlahka dvigala v zrak

in kroila v ivahnem poletu v sonnih arkih,

in pila z oesci svetlobo ziate krone,

potem pa jo,nosila za ivljenje mrtvi snovi

in priala trdoti o moji oivljajoi blagosti.

Tako sem ji modro dal tudi est lahkih nog

in dal sem ji, da z njim okusi sladkobo

ivljenja, za srkanje hrane pripraven rilec.

In glejte, kar sem vam rekel, vzemite kot klju in mislite v srcu o muhi takole:

Jaz pravim: muha, muha, ona vam poje o zmagi.

1Poti notranjega ubotva = poninost. (Opomba izdajateija.)


3/35

Glejte, to naj vam bo medtem majhna naloga; narediti jo morate v prostem, meniposveenemasu! - To majhno, nepomembno temo sem vam dal, da bi vaa poninost tako nala dobrohrano; pozneje pa (184; op. izd.) se bo tudi ta ivalca pojavila v Prievanjih narave, tam jo bomtemeljito obdelal, Amen. Jaz, ki so mu vse stvari dobro znane, vam to dajem. Amen, amen,amen.

Predloeni spis Muha je razodetje bojega Duha Jakobu Lorberju, in ta ga je v pero narekovalAnselmu Huttenbrennerju. Za prvi dve poglavji je imel Lorber kot pisarki na razpolago obeHittenbrennerjevi herki, Paulino in Wilhelmino.

Zaloba

Lorber Verlag Bietigheim

1

Nastanek muhe

(8.marca 184)

1 Muha, sicer majhna ivalca in neredko nadlena ljudem kot tudi mnogim drugim ivim bitjemna Zemlji, posebno v tistem letnem asu, ko sonni arki moneje obsevajo zemeljska tla, pavendar v redu stvari ni tako nepomembna in tudi ne tako nekoristna, kakor se ravno zdi.

2 Da bi vse to popolnoma in koristno uvideli, bomo najprej naredili kratko uvodno razmiljanjeo naravnem stanju te ivalce.

3 Resnino bi vam bilo odve oznanjati podobo ravno omenjene muhe glede na obliko, potemko ste prav gotovo videli e ve muh; nikakor pa se tu ne smemo ogniti njenim nenavadnimpodrobnostim in nainu njenega nastanka, temve jih je treba upotevati z resnino velikoprizadevnostjo in s pozomim duhom.

4 Kako torej nastane muha?

5 Naravoslovci sicer vedo, da muha leeneke vrste jajca, ki so tako majhna, da jih lovekooko komaj zazna in imajo zaradi tega tudi tako neznatno teo, da podobno sonnemu prahu,

zlahka plavajo v zraku.

6 Kam pa lee muha svoja jajeca, ko tevilo teh jajec, ki jih izlee ena muha, neredko presegamilijone, in kje in kako se izvalijo? Gotovo e nikoli niste videli mlade muhe; muic pa vendarne smete imeti za mlade muhe.

7 Vidite, muha lee svoja jajeca, ko je enkrat zrela za leenje, povsod tja, kamor le sede in jipotem sploh ni ve mar, kaj se z njimi zgodi. Milijone jih veter odnese in raztrosi na vse krajesveta; milijoni pridejo v vodo; ja, skoraj nobene stvari na Zemlji si ne morete misliti, ki bi ji bilo


4/35

prizaneseno z mujimi jajeci, tako kot nekako tudi muhi nobena stvar ni tako sveta, da ne birada nanjo sedla in jo ovohala. Tako tudi razen areega oglja in goreega plamena skoraj nistvari, ki je ne bi hotela popackati s svojimi jajeci.

8 Kam potemtakem lee svoja jajeca in kakna so, bi sedaj e vedeli; kako pa se izvalijo inkoliko od netetih izleenih. o tem bo takoj govor.

9 Vsa tista jajeca, ki so bila znesena ali na vlana mesta na zidovih bi, e bolj pa ivalskihhlevov, ali na trhli les, ali na kar koli drugega, kar zadruje trohnobno vlago, jo skoraj najvekratodnesejo; iz teh, kar jih je postalo plen vetrov in vode, pa se jih bo v muhe izvalilo le nepopisno

malo. eprav se ne glede na to ni ne izgubi tako, da bi zgreilo kakrno koli drugo modrodoloitev, celo tiste ne, ki jih ljudje in ivali neredko v milijonih z enim vdihom vdihnejo. Todapustimo tista, ki so dovedena, za mnoge druge namene in se takoj obrnimo k tistim, ki se bodo

izvalila.

10 Kako se torej le-ta izvalijo?

11 Vidite, ko zane sonce enkrat dovolj ogrevati zemljo, zanejo tudi ta jajeca rasti, doklernaenkrat ne postanejo tako velika, da jih lahko odkrijemo tudi s srednje ostrim oesom, in sicerkot belkasto siv cvetni prah, seveda samo na tistih krajih, kamor jih je odloila muha. To jepotem as izvalitve, ki poteka takole:

12 Jajeca poijo, ker prebujeni duhovi silijo poprejnje ivalce, ki se redno zberejo v taknemjajecu. Ti duhovi se zdruijo v podobi komaj vidnega majhnega belkastega rvika v enoivljenje. Ta rviek se potem nekaj dni hrani z vlago kraja, kjer se je bil izvalil; ta as prehranjevanja pa ni ravno doloen, temve je vedno odvisen od tega, koliko hrane je na voljo.

13 Vendar dotlej poteka ploditev muhe isto naravno.

14 e takoj na zaetku pa sem vas vpraal, ali e nikoli niste videli mlade muhe. Vidite, prav tuje zakopan pravi ude te ivalce. Naenkrat je tu, popolnoma izoblikovana, in nihe ne ve, od

kod je prila in kje je njen rojstni kraj.15 Kako se torej zgodi ta ude?

16 Morda ste e kdaj pa kdaj sliali govoriti stare ljudi: Muhe nastanejo deloma iz neke vrsteprahu in deloma iz raztresenih telesnih delov starih, mrtvih muh. - Na videz je to res, v resnici pa

seveda ne.

17 Kajti ko rviek dosee zrelo velikost, ki ima priblino toliken obseg, kot vejica pri srednjeveliki pisavi, potem poi in s tem razstavi notranjost navzven. Nato se prejnja zunanja koarvika raztegne v dejansko muhino telo, popolnoma opremljeno z vsemi notranjimi prebavili;prejnja notranja stran rvika pa se nato spremeni v muhine zunanje vidne dele, in ti takoj, ko sesproi ta sprememba in pridejo v stik z zunanjim zrakom, v najve petih do sedmih sekundah

doseejo svojo popolno izoblikovanost; tedaj pa je tudi muha popolnoma dokonana.18 Vidite, to bi bilo torej rojstvo, ali bolje. prav gotovo ni manj nenavaden nastanek muhe, ki

se mora vsakemu opazovalcu zdeti dovolj udeen. Toda vse to je pri tej ivali e najmanjudeno. Kar bo tu e povedano kar najbolj na kratko - nad tem boste ele ostrmeli in se zaudili.- In tako pustimo. da bodo te posebnosti sledile kaken naslednji dan.

2


5/35

Muhine noge

(11.marca 1842)

1 Vaim oem gotovo ni ulo, in gotovo ste e vekrat opazili, kako muha s svojimi estiminogami na navpino postavljeni najfineje polirani povrini prav tako urno drobenclja naprej kotna mizi, ki je popolnoma vodoravna.

2 Kako pa ta ivalca to zmore, ko pa so njene noge, eprav ima vsaka na koncu dva zelo majhnakoniasta krempeljca, vendarle izredno gladke?

3 Vidite, to je e nekaj udenega, e pomislite, da na navpino postavljeni polirani povrinibrez lepljivega veziva ne obvisi niti najlaji puh, - kako torej lahko muha to stori brez pomoilepilnega sredstva?

4 Nekateri zelo prizadevni naravoslovci so s pomojo drobnogledov, ki zelo mono poveajo,

odkrili, da ima muha in vse ivalice njene vrste na svojih nogah med krempljema nekakne zeloprone zvonke, in te kot nekaken silno majhen recipient zraka lahko uporabljajo za redenjezraka, in sicer takole: Ko muha postavi eno ali drugo nogo, npr. na navpino postavljeno steklo,takoj vsrka vase zrak, ki je v zvonku; zaradi tega ostane noga, opremljena z zvonkom, vkaterem ni zraka, zaradi tee zraka, ki obdaja zvonek od zunaj, pritrjena na omenjeni povrini.

5Samo za to pripravo bi morala imeti vsaka muha v sebi svojo zrano rpalko! In s kaknohitrostjo bi jih moral upravljati neizrecno spretni mehanik, da bi popolnoma zadostile izredno

gibkemu in najbolj nepredvidljivemu muhinemu veselemu drobencljanju?!

6 Vidite, tega si ni lahko zamiljati, eprav ima muha popolnoma pravilno takne navideznezrane zvonke!e pa se muha s svojimi nogami na omenjeni povrini ne dri tako, kot mislijonaravoslovci, kako se potem dri? - Odgovor bo zelo lahko dobiti iz naslednje razlage.

7 e ste samo enkrat opazovali muho res pozomo. ste morali opaziti. da je povsod po svojemmajhnem telesu poraena z dlaicami in drugimi rogatimi bodikami, celo par peruti je poraenna zunanjih robovih z netetimi arkasto iztekajoimi se koniastimi peresci.

8 emu muhi vse to? Vidite, zdaj bomo kmalu dobili zaeleni odgovor!

9 Te dlaicein konice so sami dobro delujoi sesalniki elektrike, in ta elektrika, ki jo muha takovsrka vase, tee za negativnim delom, ki je obenem tudi privlaen oziroma vlee skupajneprenehoma skozi noge v e znane zvonke; zaradi tega postanejo ti delci zelo lani pozitivneelektrike. Ker pa se ta zbira iz zraka predvsem na poliranih povrinah, je seveda tudi istonaravno, da se mora muha pri svoji hoji prijeti na vsako, kakor koli e postavljeno polirano

povrino, saj e od nekdaj vemo, da se nasprotne polaritete vedno privlaijo.10 Vidite, to je torej odgovor na prejnje vpraanje.

11 Toda rekli boste; To se torej dogaja isto naravno, kaken ude pa je potem to? - Na to vamseveda ne morem odgovoriti drugae kot: Kolikor bolj se vam zdi neka stvar naravna, toliko boljudena je tudi zaradi tega, ker za tistega, ki hoe ude upotevati v mojem imenu, ta ni minljivin zaradi tega tudi manj koristen, temve je trajen in zato vedno in za vse ase zelo koristen.Kajti samo malo morate pomisliti, in takoj se vam bo posvetilo, kateri ude je bolj pomemben:


6/35

ali prehod Izraelcev skozi Rdee morje ali pa trajnost sadnega drevesa, ki e danes rodi enakesadee, kot jih je rodilo v Adamovem asu; in naa muha, ki je danes e enaka kot je bila predmnogimi milijoni let pred Adamom! - Presodite torej sami, kateri ude je veji in pomembneji!

12 e sem torej muho, tako zaradi njenega nastanka kot predvsem zaradi njenega obstoja invsestransko koristne uporabe vseh njenih ivih sestavnih delov, in prav posebno zaradi nj ene

doslej e popolnoma nepoznane dvojne koristnosti, imenoval udeni, ja, veleudeni pojav,potem lahko veliko bolj upravieno imenujemo tudi hojo muhe po polirani povrini - o tem selahko vsak lovek vsak dan znova prepria, e je v svojem sreu ta pojav vsaj kolikor toliko cenil- kot pa zruenje jerihonskih zidov zaradi glasu trobent pod Jozuetovim vodstvom.

13 Kajti prvo se e dogaja vsak dan, netetokrat, pred vaimi omi, o drugem pa, razen vSvetem pismu, ni na vsej Zemlji ostalo nobene sledi. Kdor hoe namre od udenega poruenjaJerihe imeti kakno korist, mora v to najprej steka slepo verjeti; ob sonnem dnevu pa ga obieve kot tiso taknih udeevprve vrste, in vsi mu pogosto c nadleno kliejo: Glej, ti ponosni,oabni lovek, kako obilno je veliki sveti Stvamik okrog tebe ustvaril ive udec, iz katerihmora spoznati in v sebi ivo priznati, kako blizu ti je Gospod ivljenja!

14 Presodite spet sami, kateri ude je za vas veji in pomembneji! Mislim, da muha, ki brenimimo vaihues, cvrei riek, vrgolei vrabec in skromna spomladanska vijolica pojo ljubeerazumnemu srcu ni manj vzvieno visoko pesem v mojo ast, kot jo je pel Salomon v vsej svojimodrosti in kraljevskem sijaju.

15 Salomonova modrost je res visoka modrost za tiste, ki so sami tako modri kot Salomon; toda

v pesmi ive in neme narave je veja veliina in neskonno globlja globina kot v vsej modrostiDavidovega sina.

16 In tako vam muha v svojem hitrem letu udovito pripoveduje, kolikna sveta mo gibljenjena lahka krila - ta veselo nosijo udeno ivalco v vse mogoe smeri sem ter tja, gor in dol -in vam poleg tega e venomer govori: e sveti Oe tako vzviene udee dela e z menoj,

drobceno, zanievano ivalco, kaj vse bo storil ele za vas, svoje otroke!17 Ali ni to modrost nad modrostjo in udei nad udei?

18 Zadnji potek tega sporoila pa vam bo ele popolnoma razkril ude; in tako naj bo za danesdovolj dobrega in resninega.

3

Muha kot izenaevalka elektrike v zraku

(15. marca 184)

1 Kar smo doslej spoznavali o muhi, je prav gotovo udeno, ja celo nadvse udeno; toda eveliko veji ude je v njenem poslanstvu in z njim tudi v nainu, kako muha ustreza temuposlanstvu.


7/35

2 Kako mnogokratno pa je poslanstvo te ivalce? Ali je sploh lahko preprosta? In e bi bila,kako malo bi to bilo! Ali je lahko mnogokratna?

3 Nikjer v vsem stvarstvu ni stvari, ki bi imela ve kot dva pola2, namre pritrdilnega inzanikovalnega. In tako sta tudi samo po en zgomji in spodnji pol, ki si stojita nasproti; kajti

sredina ni ni drugega kot povezava med zgomjim in spodnjim. In tako je tudi en zunanji in en

notranji, en materialni in en duhovni, eno dobro in eno slabo, eno prav in eno narobe.

4 e je torej govor o namenu bivanja nekega bitja, ta ne more segati nikamor drugam kot naenega teh dveh polov. In tako poglejmo, kaj vse zmore muha.

5 Vzemimo enkrat zadnji pol.

6 Morali ste e opaziti, zakaj pozimi le udno redko opazimo to ivalco, v vroem poletju pakar breni in mrgoli teh majhnih krilatih prebivaleev zraka.

7 Vidite, moji ljubi otroii, takoj zdaj bomo izvabili nai ivalci spet enega od udeev.

8 Koliko dlaic in bodik ima muha, smo videli c pri odkritju prvega udea, ko sem vamrazodel njeno hojo. Vendar to ni edini vzrok, zakaj je ta ivalca tako kosmata in bodljikava.

Takoj boste spoznali, zakaj je vsaki teh ivalic podarjen tudi par kril za letanje.

9 Vidite, ta ivalca postane z vsrkavanjem elektrine snovi (na e znani nain) tako lahka, daproti privlani sili Zemlje nima niti najmanje tee in jo zato njen mali par kril z lahkoto nosi pozraku v vse smeri.

10 Zakaj pa jo tako nosi okrog, ali zakaj mora muha, kolikor topleje je, tudi toliko hitreje letati

sem ter tja v vse smeri? - Dobro pazite, - to bomo kmalu odkrili!

11 Vidite, ti milijoni in milijoni muh so povsod poslani zato, da pouijejo tako imenovanielektrini ogenj, ki preobilno priteka od sonca, in ga tako oslabijo, da se zaradi lastnepreobremenitve ne bi sam v sebi sprostil in tako uniil vsega sveta! Kajti glejte, ta elektrini fluidje nadvse mogoen ogenj, - samo po sebi se razume, v svoji pritrjevalni sferi! Dokler jezanikovalna elektrika nekega plancta v ravnoteju spritrievalno, ki se razvija iz sonnih arkov,tako dolgo se ne more sprostiti pritrjevalna clektrika. e pa pritrjevalna elcktrika samo zatisoinko presee zanikovalno, potem tudi nenadzorovane sprostitve pritrjevalne elektrikeskorajda ni mogoe prepreiti. Kako se torej lahko preprei takno splono unievalno zlo?

12 In zdaj poglejte nae ivalce, kako pridno vigajo v vse mogoe smeri in v svojem bitremletu vsrkajo vase veino pritrjevalne elektrike; v njih se njena polamost kmalu spremeni zaraditega, ker te ivalce v sebi pouijejo pozitivno, ki je enaka kisiku, negativno pa spet izdihnejo,podobno kot lovek izdibne duik atmosferskega zraka, ki ga je vdihnil, takoj ko so pljua iznjega sprejela kisik za prebrano krvi.

13 Toda ob tem bi me radi vpraali: Ja, ali pa sploh lahko te ivalce toliko opravijo?

14 In jaz vam pravim na to: O ja, moji dragi! Kajti glejte, ena edina muha obme v sebi toliko

pritrditne elektrike, da - e bi le-to lahko zbrali v eno posodo - bi bila dovolj mona, da bi vtrenutku spremenila v prah desetkrat vejo goro, kot je va Schlossberg, - prav tako kot bi skoliino zraka, ki ga lovek v enem dnevu vdihne in izdihne, e bi se vgal, lahko uniil celo

2Dva nasprotna pola, namre pozitivni in negativni. (Op. izdajatelja.)


8/35

Evropo tako, da bi popolnoma izgubila svojo sedanjo podobo, da potem nihe ve ne bi mogelprepoznati, ali je sploh bila, in kakrna je sedaj, dobro obljudena in rodovitna decla.

15 Da pa vam to ne bi zvenelo preve neverjetno, vas opozarjam na neznaten vzrok (gledano znaravnega vidika) velikega potresa, ki so ga obutili na vsej zemeljski polobli in e prek nje.Vidite, ta vzrok je bil v tiso kubinih evljih zaprtega zraka, ki se je zaradi znanih zunanjih

tlanih razmer vgal!16 Sedaj pa si mislite, da en lovek s tirikratnim vdihom porabi oziroma spremeni in zamenja

en kubini evelj zraka, mislite si, kolikokrat lovek zajame zrak ez dan in strmeli boste nadprostomino zraka, ki ga je en sam lovek ez dan - ali doloneje povedano - v tiriindvajsetihurah porabil oziroma spremenil. c vse to po prej povedanem samo malo presodite, potem vamgotovo ne bo zvenelo preve udeno, da sem prej omenil, da bi lahko zrak, ki ga v enem dnevuen lovek vdihne in izdihne, uniil vso Evropo.

17 Torej se tudi ne smete uditi temu, kar sem vam povedal o elektriki, ki jo muha obme venem dnevu. In e e enamuha toliko opravi, kaj vse jih bo opravilo ele toliko milijonov inmilijonov?!

18 No, otroii moji, ali ni ude to, da s tako neznansko majhnimi dninarji varujem vso Zemljopred nenadnim propadom?!

19 Vendar vse to je samo majhen stranski namen te ivalce in e sploh ni najveji ude. Todasamo potrpite, glavne stvari ele pridejo. - in tako naj bo spet dovolj za danes. -

4

Muha kot reiteljica lovekovega ivljenja

(16. marca 184)

1 Tako smo torej videli, kako ta ivalca po svojem namenu ustreza negativnemu polu. Toda to,kar nam je e znano, ni izkljuno negativni namen teivalce, temve je tu e mnoica stranskihnamenov, tako kot moder gospodar svojim delavcem ne doloi ene same naloge, ki jo morajoopraviti, temve naloi vsakemu poleg glavnega dela e vsakovrstna majhna koristna stranskaopravila, da ne bi bil noben delavev gib nekoristen. In tako bomo prej, preden preidemo nadrugi glavni del opravila te ivalce, spoznali e nekaj njenih stranskih opravil.

2 Vidite, moji ljubi mali, poleti vam bo pogosto prav hudo nadleno, e bo v sobi letalo naokrogveliko muh in vas nadlegovalo, posebno e bodo postajale hudo vsiljive. Toda zaradi tega ne smenihe teh ivali grajati; kajti ravno ob taknih dnevih opravljajo zelo pomembno majhno stranskoslubo, in sicer zelo koristno ljudem, pa tudi domaim ivalim, ki jih loveku porablja v svojokorist. Gotovo bi e radi vedeli, kakna je ta koristna stranska sluba? Toda samo malopotrpljenja, prej je potrebna e majhna opomba, potem pa boste takoj zvedeli!


9/35

3 Vidite, mojiljubi otroii, ob taknem zelo vroem poletnem dnevu, posebno tedaj ko je ivosrebro zelo nizko v tako imenovani vremenski cevi

3, se iz nizko stojeega etra porodi netetomilijard atomskih ivalic v atmosferski zrak in zaradi teh je zrak neredko tako plavkastozgoen, da teko razloite celo pokrajine, ki so oddaljene samo nekaj ur.

4 e tu zajamete sapo, jih pride ob takni prilonosti v vas zmeraj ve trilijonov. eprav so teivalce tako majhne, da jih tiso miiijonov na kupu e sploh ne bi opazili, pa je vsota vedecilijonov, ki jih vasih venem taknem dnevu vdihne lovek, vendarlc e nekaj pomembnegain bi lahko zadostovala - ker so te ivalce telesnemu ivljenju zelo nevarne, da bi bil loveknaenkrat oh naravno ivljenje. Kajti naravnemu ivljenju kodljiva snov teh ivalic je skorajtisto, kar je pri nas najpopolneja tako imenovana pruska kislina.

5 No, to sedaj vemo; kaj pa ima tu opraviti muha, tega e ne vemo. Ravno to pa je e prejomenjeno stransko opravilo teh ivalic, za katero boste sedaj takoj po tem uvodu zvedeli.

6 Vidite, tisti del atomskih eterinih ivalic, ki jih lovek vdihne, njegovemu zdravju ni ravnonajnevarneji, saj ga takoj eljno sprejme kri, ki je v tem asu e tako revna potrebnega kisika.

Popolnoma drugaepa je s tistim delom, ki sede na zunanjo koo in predvsem na tista mesta, kjerso pore najbolj odprte.

7 c tukaj te ivalice prodrejo, zavzamejo proti tistim, ki jih je sprejela kri, pozitiven znaaj.Dokler ta zunanji pol ne prevlada nad notranjim, tako dolgo tudi ni nevamosti, kakrna je naprimer pri srednji temperaturi. e pa prevlada ta zunanji pol nad notranjim samo za milijoninko,potem je to c najveja nevamost za ivljenje, saj bi se ob tej prilonosti lahko spremenil pol vloveku; to bi bilo prav tako, kot e bi se nekdo zabodel z iglo. ki bi jo prej potopil v najgostejoprusko kislino.

8 e pa bi zunanji pozitivni pol naenkrat prevladal nad notranjim negativnim le za stotinko, bise zaelo vidno clektrino praznjenje, in to bi loveka v nekaj trenutkih tako uniilo, da od vseganjegovega telesa ne bi ostalo drugega kot pol pesti smrdeega pepela.

9 Kar zadeva prvi primer, si poglejte kune bolezni; te niso ni drugega kot takne posledice.Kar pa zadeva drugi primer, pa ta nastopi seveda veliko bolj poredko, toda popolnoma

nezasliani pa taknitako imenovani samovigi, vendarle niso, posebno v junih deelah.

10 Zdaj ko to vemo, pa se ozrimo na nae male domae delavke in jih opazujmo, kaj tu pono.

11 Vidite, naa muha ima tudi par oi, ki so pri tej ivalci tako velike, da zavzemajo skorajsedmino vsega njenega bitja. Vsako oko zase pa ni posamezno, temve je sestavljeno iz ve kottiso majhnih oi. Te so razvrene kot celice ebeljega satovja in se stekajo, vsako zase

stoasto koniasto, v skupno vidno toko; in tako rabijo ivalci kot za vas nedoumljivo monopoveujoi mikroskop; zato lahko ta ivalca vidi celo vsako posamezno prej omenjeno atomskoivalco.

3Barometer. (op.prev)


10/35

12 Poleg tega pa je tudi njihov elodec tako prirejen, da jim ravno te ivalce dajejo glavnohrano. e potem ena ali druga muha nalovekovi koi opazi cel kup prej omenjenih atomskihivalic, takoj odleti tja in ne odneha prej, dokler ne izrpa svoje najdbe.

13 Poleg oi pa ima ta ivalca e par majhnih tipalk, ki ji rabijo namesto nosu; in ker lahko

uporablja oi samo na kratke razdalje, ji te tipalke rabijo pogosto za zelo velike razdalje, ja:Povem vam: So nekatere muhe, ki so s pomojo teh tipalk na ve ur dale zavohajo hrano, ki jimdobro tekne.

14 Vidite, moji ljubljeni otroii, e spet imamo ude te ivalce ali omenjeni st ranski namennjenega obstoja.

15 Ali ne opravlja ta ivalca koristne slube? Povem vam, to si lahko dobro zapomnite: e nakaknem kraju, posebno poleti, naenkrat ta ivalca izgine, potem je to zanesljivo znamenje, datedaj nisem ve dale s svojo kaznovalno ibo!

16 Podobno kot to stransko nalogo, ki je zdaj dobro pojasnjena, opravlja ta ivalca e vetaknih zelo koristnih nalog.

17 e bi hoteli spoznati vse skupaj, bi vam moral o tem narekovati ve let; lahko pa sprejmetekot zanesljivo, da vse, kar je, in tako gotovo tudi muha, ne obstaja za en sam namen, temve zatisoe dobrih namenov.

18 Da ne bomo naih stvari preve na dolgo razlagali, bom, preden preidemo k pozitivnemupolu te ivalce, pojasnil samo e dve takni koristni stranski nalogi, da se bo potrdilo to mojeoznanilo. - In tako naj bo spet za danes dovolj. -

5Muha kot ohranjevalka zdravega zraka

(17. marca 1842)

1 Ob toplih poletnih dneh ste gotovo e vekrat doiveli, da se, posebno ob soparnihpopoldnevih, neredko utrujenega lovekaloteva sladek spanec. Kdor je e poln mladosti, si ga zrazlinimi sredstvi lahko preene, najbolje za to bi bilo telesno gibanje ali kakna druga zabava,s katero se mlad lovek tako prebudi, da ga spanec ne more zlahka premagati.

2 Popolnoma drugae pa je s priletnim lovekom, katerega udi so c veliko pretrpeli in so zaradi

tega postali tudi bolj okorni, nadleni in zaspani. e pri teh na taken dan primanjkuje, glede nanjihovo potrebo, protoplazme v zraku, ki jih obdaja, potem takoj nastopi omenjena zaspanost, intaken lovek se ne more obdrati pokonci. - Da pa bi lahko popolnoma uvideli, kako kodljivoje takno spanje, se je nujno prej ozreti na lovekovo naravno spanje.

3 Zakaj postane lovek naravno zaspan ponoi in ne podnevi? Vzrok je sicer isto naraven, todaker mnogi podroja naravne sfere e niso spoznali, najvekrat tudi ne poznajo vzroka naravnegaspanja.


11/35

4 In tako glejte: Ko sonna svetloba kot pozitivnopolarni del naravnega ivljenja ne poilja vesvojih arkov na eno ali drugo Zemljino polovico, se tudi neprestano spreminja polarnost naZemlji, in sicer tako, da vsaki, ko Sonce za kaken del Zemlje zaide, zaenja ta takoj postajatinegativno polaren.

5 Negativni pol ivljenja pa popolnoma ustreza enakemu Zemljinemu. Ta sam po seb inasprotuje naravni ivljenski dejavnosti in torej tudi loveku; saj bolj in bolj poira pozitivnoelektriko v njem, lovek pa zaradi tega tudi vedno bolj izgublja zunanjo ivljenjsko dejavnost.To popuanje najprej obutijo tisti neni gibljivi deli, kot so npr. oesne veke, in se ne morejove obdrati, kmalu za njimi pa oslabijo tudi drugi deli telesa; to stanje pa je, potem naravnonono spanje pri loveku. Ko se spet zaneta priblievati jutro in sonni vzhod, se edaljemoneje krepi pozitivni pol in lovek postaja vedno bolj buden; njegovo spanje postaja edaljerahleje; to zmanjevanje negativne polarnosti in sorazmemo naraanje pozitivne, pa traja takodolgo, dokler se lovek popolnoma ne prebudi.

6 Edino vpraanje je e, v kaknem odnosu je naravno spanje do prej omenjenega dnevnegaspanja. Ko boste to razumeli, pa je odgovorjeno e skoraj na vse.

7 To dnevno spanje je popolnoma nasprotno od naravnega, ker ne izvira iz manjanja pozitivneelektrike, temve samo iz prenasienosti z le-to, prenasienost pa nastaja ker manj gibljivo telone more ve porabiti ali bolje izmenjati vse sprejete elektrike v pravo mnoino negativne.

8 e tako zane prevladovati pozitivno, se zane v enakem razmerju zmanjevati negativno.Kaj je torej posledica tega? To je zelo lahko razumljivo.

9 Opazujte, kako se ruvata neenako mona loveka: im bolj ibkeji slabi, toliko ve moi nadnjim dobiva moneji. Ko pa je ibkeji premagan, ostane tudi moneji brez moi, ker nimaniesar ve, na kar bi lahko oprl svoje prevladujoe moi. Vsaka mo pa je toliko kot nikakrna,ko nima ve oporia ali niesar, na kar bi se lahko naslonila.

10 Vidite torej, moji dragi, ravno tako je tudi s lovekom, e ga podnevi premaga spanec - to sepravi in to poudarjam: z elektriko prenapolnjenega soparnega poletnega dne! In kaj imajo pri tem

nae domae4 muhe?

11 Vidite, tu se bo spet pokazal kar najpomembneji stranski namen te ivalce, in sicer edentistih dveh, ki smo jih obljubili c veraj.

12 Vidite, te ivalce prav skrbno brenijo, brnijo in drobnijo okrog taknega loveka, kipoodnevi spi, in s svojimi nogami in drugimi dlaicami in bodicami vsrkavajo odveno pozitivnoclektriko, tako da pri speem ta pozitivna elektrika - ne glede na to, da je je preve - ne morezatreti negativne in zaradi tega spei lovek e naprej obrani svoje naravno ivljenje.

13 c pa te neopazne uravnalke te naravne ivljenjske snovi ne bi tako dejavno ohranjalenajvejega mogoega ravnoteja, bi bilo tudi naravnega ivljenja konec tisti trenutek, ko bipozitivna elektrika premagala negativno.

14 Spei lovek sicer pridno odganja te nadlene prebujevalke, dokler le more, samo to jepostranskega pomena, kajti dokler e zmore odganjati te majhnenadlenice od svojega telesa,

4Gre za domao muho.


12/35


13/35

4 Kajti glejte, vse jedi, razen zelo redkih, imajo zaradi sladkih snovi, ki jih vsebujejo, lastnost,

da posebno ob soparnih dneh iz pokvarjenega zraka potegnejo nase ves duik. e jed tako lckratek as nekje stoji, postane ta slabi zrak v njej takoj opazen: jed se zlahka skisa ali se na njejkmalu naredi plesen: marsikatera jed spremeni barvo, drugana postane na robovih, kjer jenajmanj gosta, bledo-modrikasta. Vidite, vse to so posledice pokvarjenega zraka.

5 In kaj pone pri tem muha? Glejte, ker je muha, kot c vemo, zaradi svojega ustroja majhnaletajoa elektrina steklenika, si tudi poeli vse, kar vdre v njeno naravno obmoje.

6 Ta pokvarjeni zrak je negativno naelektren in zaradi tega izloa toliko pozitivne elektrike, dav takni sobi, ali e bolj v hrani, zauiti v njej, najvekrat ni niti iskrice pozitivne elektrike ve.

7 Sedaj pa si lahko mislite, e v takno sobo ne bi pogosto prihajale ivahne nosilke elektrike,kakno bi bilo lovekovo telesno zdravje? Toda to bi bilo e najmanj; kajti dokler se pokvarjenizrak e zadruje v celotni prostornini sobe, ima e zmeraj toliko napona, da se vsaj pljua privdihu lahko razirijo. e pa se ves ta zrak svojega napona znehi, se spusti kot umazana, meglenarosa posehno na sebi sorodne dele, kot so jedila. e je griljaj, ki ga hoe pojesti lovek, evekrat tako oroen, se tja rade usedejo ena ali ve muh in izlijejo preseek svoje pozitivneelektrike nad rei, po kateri lezejo.

8 Kaj je posledica tega dejanja? Takole pravim: Ni ve in ni manj, kot to, da ta pobiti zli zrakna doloen nain spet oivi in postane hlapljiv: nato se dvigne z griljaja ali z jedi, ki je e vskledi, in z razkrajanjem postane jed spet uitna in nekodljiva. V nasprotnem primeru ali obpomanjkanju teh majhnih nadlenih kemiark pa bi ob taknih soparnih dneh, posebno v prejomenjeni sobi, lovek le redko preivel taken obed.

9 Kako vam je veta stranska sluba? Ali ni to spet ude, celo trajni ude, ki je e dandanesprav tako uinkovit kot je bil v najbolj prastarih asih, v katerih so iveli ljudje?

10 Morda si boste mislili in potem govorili takole: Ne, to je vendar le e nekoliko nenavadno!

Da bi imela toliken krog delovanja?!11 Jaz pa vam pravim: Ne samo toliken krog delovanja - od tega ste spoznali komaj nekaj

neznatnega - ta neznatna stvarca ima za vae pojme e kar neskonen krog delovanja. Kajti e bivam razodel vse, kar se tie te ivalce, potem stotiso pisarjev v milijon letih ne bi tega opravilo,pa tudi e bi pisali neprenehoma no in dan.

12 Ne udite se torej preve samo nekaterim tokam, ki sem vam jih razodel! Kdor pa hoe popravi poti, naj pomisli, da ima vsaka e tako neznatna stvar, ki izhaja iz mene, neskonnovrednost.

13 Takne misli bodo zeloprav prile vsakemu loveku, ker ga bodo ohranjale nenehnoponinega, po drugi strani pa mu bodo tudi jasno pokazale. v kaknem poloaju je po vsem tem

ele pravini lovek. ki gotovo pomeni veliko ve kot cel trilijon muh.14 Vendar, ker smo zdaj pri muhah, ne bomo merili lovekove vrednosti, temve bomo

namenili nekoliko pozornosti e omenjeni stranski nalogi, ki jo ima muha.

15 Gotovo ste tudi opazili, da tako nasiene muhe potem zelo rade poletijo na bleee sepredmete in jih neredko prav hudo popackajo. Tu se boste, moji ljubi, gotovo spraevali: Ali najbi bilo celo to koristno?


14/35

16 O ja, vam pravim: celo to je zelo koristno in brez tega bi bilo prej omenjeno kemijsko delo

teh ivalic samo napol opravljeno, e ne bi takoj sledilo to drugo, malenkostno dejanje.

17 e od prej vemo, da muha najve pouiva negativno-elektrino hrano in je tako pravi sesalecstrupa; tega sesa iz zraka, ljudi in ivali, pa tudi iz vseh jedi, ki jih uiva lovek.

18 Potemtakem je torej tudi njihova nesnaga lahko, e e nekodljivo strupena in elektrinonegativna. Vemo pa tudi, da se pozitivna elektrika kopii predvsem na poliranih predmetih.Vidite, zdaj bomo to kmalu ugotovili! Da pa bi se potem tisto malo pozitivne elektrike, ki se

zadruje na poliranih predmetih v sobi, ki je revna s pozitivno elektriko, prav razdelilo, tekemiarke skrbno popackajo takne polirane predmete, ti pa zaradi tega postopno bolj in boljizgubljajo mo, s katero privlaijo pozitivno elektriko, ki je nujna v sobnem zraku. e to mordateko verjamete, postavite pozlaene predmete v takno sobo in prepriali se boste, da jih bodote kemiarke kaj hitro tako umazale, da se bo komaj e kaj zlata svetilo skozi.

19 In zakaj obutijo te ivalce tolikno strast ravno do zlata?

20 Na to vam ne odgovorim ni drugae kot z vpraanjem: Zakaj pa vi pozlatite strelovode?

21 Na to bi morali odgovoriti: Ker zlato izredno mono privla pozitivno elektriko. Toda, bosterekli, muhe maejo tudi okenska stekla, steklo pa, kot je znano. ne privlai elektrike!

22 To je sicer res, toda vpraal vas bom drugae: Zakaj pa se uporabljajo steklene ploe alicilindri kot primerna sredstva, da bi prosta elektrika v zraku po rahlem trenju postala vidna?

23 Glejte, spet sem vas ujel in vam odgovarjam: ker se elektrika rada zbira ravno na steklenih

ploah, in e se te potem le nekoliko trejo, postane tudi pri prii opazna.

24 Ker zdaj to vemo, bomo tudi nae male kemiarke pustili packati, da bodo postale tezadrevalke elektrike edalje bolj grobe in zaradi tega tudi vedno manj sposobne zadrevatielektriko na sebi in se bo tako prisiljena pravilneje pomeati z drugim sobnim zrakom.

25 No, kaj pravite zdaj, e o povedanem vsaj malo bolj premislite? Vidite, niti najneznatnejamuja pika ni brez moje modrosti in previdnosti postavljena na tisto mesto, kjer je in vendar jezgolj iztrebek te neznatne ivalce.

26 Kaj pa bi odgovorili loveku, ki s svojim velikim razumom zanika namen loveka samega? -Kakna strahotna neumnost!

27 In e skrbim, da e najneznatneje skriva v sebi nadvse koristen namen in najboljnepomembni muhi nadvse koristno predpisujem njena najneznatneja opravila, koliko bolj bomskrbel za loveka, ki ni samo ustvarjeno bitje, temve je resnini otrok moje ljubezni ali bi tovsaj moral postati. To pomeni, da mora spoznati, da sem mu 0e in ne samo Stvarnik kotkamnom in kladam zemlje!

28 Saj mora vendar e kolikor toliko pobono otroko srce povedati, da oetovsko skrbim celoza nemo travo na polju, - in to je res, celo popolnoma res: kajti samo Oe daje hrano in pijaovsem stvarem, ki so ju kakor koli sposobne uivati. In e tako oetovsko skrbim e za nemestvari, bom kot Oe gotovo toliko bolj skrbel za tista bitja, ki sem jih kot otroke ustvaril po svojipodobi iz svoje ljubezni!

29 In to upotevajte! Gotovo se je vredno potruditi in spoznati mojo oetovsko skrb za majhnestvari, da bi konno tudi dvomljivcu postalo jasno, da nisem nerazumljivi oblastni Bog, ki bi vseporl, temve da sem edino in samo resnini Oe vsem svojim ljubljenim otrokom, da nisem


15/35

zapravljivi Oe, temve nadvse gospodaren, ki zna celo muhine iztrebke uporabiti v blagorsvojih otrok.

30 Takole vam pravim: tu je e neteto in veliko nepomembnejih stvari in vendar ne dopustimniti najneznatneji da bi propadla! Ker potemtakem vendar zagotovo nisem Bog, ki bi hotel vseporeti, temve Oe, ki ohranjacelo najneznatneje in torej nadvse skrbno gospodarim svojim

otrokom - v prid. Kolikna mora biti torej slepota loveka, ki mi hoe spodbijati mojo nenehnooetovsko skrb5 za vse otroke.

31 Moji ljubi otroii! Verjemite: no in dan skrbim celo za rast vsake posamezne dlaice navaem telesu, ki bo tako kmalu skupaj s telesom prepuena trohnobi: koliko bolj zanesljivo bomskrbel ele za vao neumrljivo duo in vaega venega duha iz mene!

32 Ljubi moji. Poglejte samo to majhno muho; resnino vam poje o zmagi, vendar boste topopolneje in jasneje spoznali ele v naslednji pozitivno polarni predstavitvi.

33 Za danes naj bo dovolj!

7

Muha, zbiralie ivljenja iz boga

(19. marca 1842)

1 Zdaj, ko smo spoznali negativno polarni del te ivalce, ki je pravzaprav materialni del, sebomo posvetili njenemupozitivno polarnemu delu, da bi ele pri tem z nekaj pazljivimi poglediuzrli tisto, kar je najbolj udeno.

2 Kdor je kdaj videl kakno muho, ji vendar ne more zanikati ivljenja, temve mora priznati: ta

ivalca ni samo iva, temve ima v naravnem pogledu celo popolneje ivljenje kot marsikateraival, ki je e na veliko viji stopnji razvitosti. Na koncu bo e rekel: resnino, e bi mogelohraniti svoje druge lastnosti, bi bil jaz kot lovek prvi, ki bi hotel menjati z zelo udobnourejenim ivljenjem muhe!

3 e mora lovek dati neki ivali takno priznanje, potem gotovo ne bo treba e podrobnejedokazovati, da je muha popolnoma iva ivalca.

4 Muha torej ivi, to zdaj e vemo; toda kako ivi in zakaj ivi, vidite, moji ljubi, to pa je istodrugo vpraanje. Da bomo to kolikor je mogoe temeljito dojeli, se bo treba prej na splonoozreti na ivljenje samo.

5 Torej posluajte: isto pravo najsvobodneje ivljenje je samo v meni, to ivljenje pa je

takno in tako ezmerno popolno, da se ga v njegovem obmoju nobeno ustvarjalno bitje nemore nikoli polastiti in ga zajeti, zato ker je to ivljenje sveto: in ker je takno je tudi veno inneskonno.

6 Zamislite si celotno neskonnost ali neki prostor, v katerem je sredie, iz katerega izvirajoarki in potekajo v neskonnost na vse strani.

5Ki za vse skrbi, ki se obraa tudi k najbednejemu.


16/35

7 V tem srediu je zdruena ivljenjska mo celotne neskonnosti in iz tega sredia spetizhaja v vso neskonnost. Da pa se ta ivljenjska mo preve ne razpri v najvejo neskonnostin zato ne oslabi, si je skozi vso neskonnost venega prostora ustvarila tudi neskonno velikoivljenjskih zbirali; iz teh se na doloen nain ivljenje samo zajame in se nato spet vraa ksvojemu pravenemu srediu.

8 Vidite, moji ljubi, zdaj sem vam razkril izredno veliko skrivnost, - skrivnost, ki je bila, odkarso na Zemlji ljudje, nakazana le zelo redkim, pa e takrat samo v temnih obrisih.

9 Toda, e to skrivnost nekoliko razumete, se vam bo kar samo po sebi postavilo tolepomembno vpraanje. Toda zakaj se mora kaj takega zgoditi? Ali more Bog v svojem ivljenjukdaj oslabeti?

10 Na to vam odgovarjam takole. To je seveda nemogoe dokler hoe Bog ostati v sebi sam innoe v sebi in iz sebe ustvariti in oblikovati nobenih ustvarjalnih bitij.

11 e pa je zaradi potreb svoje neskonne ljubezni e - vsaj za vae pojme - pred mnogimivenostmi ustvaril bitja nadvse razlinih vrst, od najpopolnejih duhov pa do najneznatnejihatomsko majhnih ivalic, in dal vsem tem natetitn bitjem ivljenje, vsakemu po njegovi vrsti, -povejte mi no, s katerim ivljenjem je Stvarnik vsa ta bitja oivil, jih e sedaj oivlja in jih bovedno oivljal?!

12 Ali ima morda kjer koli zunaj sebe kakno zasebno ivljenje, s katerim oivlja vsa ta bitja,ne da bi mujih bilo treba oivljati s svojim ivljenjem? Mislim, da bi se takna domneva vendarzdela nepredstavljiva in nemogoa e kaknemu kamnu. Ker Stvarnik torej nima taknegazasebnega ivljenja, bo vendar jasno, da mora vsa ta ustvarjena bitja oivljati iz sebe samega.

13 ebi se torej vsa ta bitja s svojim prejetim ivljenjem veno oddaljevala od sredia, bimorala sredina mo isto naravno bolj in bolj slabeti, eprav se ivljenje kot tako sicer venone bi moglo nikoli izgubiti, saj je neskonno; vendar pa bi namesto, da bi se krepilo, lahkoedalje bolj slabelo, ker bi se izpostavilo neskonni delitvi.

14 Da boste takno oslabitev e globlje razumeli, naj vas opozorim naneskonno deljivost samematerije; kajti zaradi te delitve si lahko e v enem atomu mislite neskonno veliko delov. Toda,ali bo atom moneji e, e ga boste neskonno delili, ali obrnjeno? Atoma sicer z veno trajajoo delitvijo ne morete izniiti, razumete pa lahko, da tak neskonnokrat razdeljeni atom nebo imel ve tiste moi, kakrno je imel pred delitvijo.

15 e to nekolik-o razumete, se vam bo spet postavilo vpraanje in rekli boste: e je tako,potem bi Stvarnik naredil bolje, e od vekomaj ne bi niesar ustvaril!

16 Namesto, da bi vam odgovoril, vas bom vpraal nekaj, kar je znano mnogim ljudem.

17 Zakaj so tisti ljudje navadno - vsaj naravno - moneji, ki so si svoje moi e od mladosti

krepili z vsakovrstnim tekim delom? To je tevilka ena.18 tevilka dve: Zakaj obeajo na podkvasti magnet postopno vedno veja bremena?

19 Stevilka tri: S katerimi sredstvi postane neki lovek umetnik ali virtuoz v eni ali drugiumetnosti?

20 Se vam ob teh zelo pomembnih vpraanjih e ni posvetilo?


17/35

21 Zakaj postane kovana kovina moneja in toliko bolj prona, e je kovana, kot enakanekovana?

22 Zakaj je les istega drevesa tem bolj trdneji in neuniljiv, kolikor bolj je bilo kakno drevoizpostavljeno viharjem?

23 Glejte, in si zapomnite, zakaj je bilo tu v prostrani neskonnosti postavljenih tako neskonnoveliko tok za ohranjanje ivljenja! Glejte postulate in razumite: Zato, da se praveno ivljenjesamo vedno bolj in bolj vadi in torej tudi veno pridobiva neskonno mo, tako se iz srediaizhajajoe ivljenje vraa nazaj v sredie vedno popolneje in intenzivneje.

24 e to vemo in razumemo, imamo, moji ljubi, e skoraj popoln odgovor tudi na prvi dvepostavljeni vpraanji, namre kako in zakaj ivi muha. Kajti, kako ivi, pove e to, da je tudi onaprav takno zbiralie ivljenja, ki izhaja iz sredia in zato zbirajo sprejema vase ivljenjenetetih prejnjih ivalic.

25 Tako mora biti prvo vpraanje jasno celo slepcu.

26 Zaradi tega zdaj gotovo ne bo nikomur ve teko jasno doloiti,zakajmuha ivi, namre: Da

bi vsota njenega ivljenja prela in se tako vrnila v popolneje in e intenzivneje ivljenje, intako bolj in bolj prehajala navzgor do lovekove due, ki je obenem tudi sposobna sprejemativase najintenzivneje ivljenje iz mene: to pa se lahko v meni - kot veste -po ljubezni spet zdruiv enomo.

27 e zdaj opazujete nao ivalco iz tega zornega kota in ne vzkliknete: Muha, muha, nam pojeo zmagi!, tedaj ste trikrat slepi in gluhi.

28 Vendar vam naj doslej povedano o pozitivni polarnosti te ivalce rabi samo kot dober uvod,da boste lahko tem bolj temeljito razumeli to, kar sledi. Dobro premislite: ele naslednjenadaljevanje vam bo omogoilo, da boste nekoliko poblie pogledali v bistvo teivalce. - Intako naj bo spet za danes dovolj!

8

Muha in nastanek kometov

(20. marec 1842)

1 Da boste lahko to pomembno nadaljevanje temeljito razumeli, se bo treba nekoliko vrniti k

pravkar povedanemu, to je samo k pozitivno polarnemu delu nae muhe, k temu zbiraliuivljenja.

2 Pazljivo poglejte Sonce! Le kdo od vas bi mogel izmeriti, kako dale od njega segajoposlednji arki? Ta razdalja gotovo ni nepomembna. e boste doloili starost Sonca na ve kotsto tiso decilijonov let, v katerem za vas nedojemljivo dolgem asovnem obdobju je Sonceneprestano poiljalo svoje arke v neskonni prostor, in sicer tako, da tisti arki, ki so najprejizli iz njega, e zdaj hitro potujejo v prostrano neskonnost, netetokrat ve arkov pa se jeznova vrnilo k njemu s tistih tok, ki so jih ujele, boste prej povedano o zbiraliih ivljenjatoliko bolj zanesljivo in temeljito razumeli, ko vam vsak dan sijoe Sonce nadvse prepriljivo


18/35

govori: Poglejte, tako dolgo e poiljam svoje arke v prostranstvo, pa ni zaradi tega mojasvetloba, ni slabotneja, kot je bila pred za vas neskonno dolgimi asi!

3 Lahko da boste ob tem vpraali: Le kako bo Sonce spet dobilo nazaj tiste arke, ki odtlej, koso nastali, e zmeraj odhajajo v neskonne prostorske daljave?

4 To stvari sploh ne kodi; kajti tudi e bi se arki oddaljili e decilijonkrat bolj, kot so se e,bodo neko zagotovo nali toko, ki jim bo zaprla pot in jihprisilila k vrnitvi.

5 Morda bi radi vpraali: Le kako se nadomesti sonna svetloba, ko se zaradi dolgega potovanjasvetlobe in zaradi redkih vidnih zadrevalnih tok gotovo vrne samo zelo malo oddane svetlobe?

6 Toda, tudi to ne koduje nai stvari; kajti zato, da Sonce dobi nazaj le zelo malo svojihoddanih arkov, je ono samo po drugi strani zbiralie in kot takno sprejema arke od ve kotmilijarde sonc, jih v sebi intenzivira in potem spet v gosti masi oddaja.

7 Vidite, e to le nekoliko upotevate, boste zlahka odkrili, kako gospodarno sem uredilsvetlobo od neskonnosti do neskonnosti, tako da niti najmanji atom ne plava brez smisla vneskonnem etru!

8 To je nekoliko teje razumljivo duhu, ki ni vajen misliti o velikem; toda ustvarjalni primer, kivam ga bom e dodal, bo gotovo veliko pomagal vaemu duhu, da bo razumel vraanje ingospodarno izmenjavo arkov.

9 Torej glejte: Povsod tam, kjer se za vae pojme seveda v zelo daljnih medprostorih sreujejoarki dveh sonc, tudi ti arki sami postopno postajajo bolj in bolj medsebojne sprejemne toke.

10 In e spraujete: Le kako?

11 Na to vpraanje je zelo lahko razumljivo odgovoriti, ker najbr domnevate, da je oddaniarek, vsebovan v asu in prostoru, etudi e tako neizmerno subtilno, vendar le nekajmaterialnega.

12 e se torej takni arki dveh sonc sreajo, so seveda tudi kot arki enega sonca enakepolarnosti. Veste pa, da se enake polarnosti nikoli ne privlaijo, temve zmeraj odbijajo. In eimate v srcu vsaj nekaj razumevanja, morate zaradi pravkar povedanega doumeti: e se takosreujoi se arki odbijajo, potem na doloen nain tudi drug drugemu sluijo, tako da sepoiljajo domov.

13 In kaj se zgodi, ko se arki ve sonc istonaravno nujno sreajo v taknem medprostoru, ki jeod vseh sonc skoraj enako oddaljen, sicertako, da se sreajo arki od vseh strani, ki si jih jemogoe zamisliti?

14 To je seveda malce drugano vpraanje. Da pa vas ne bom predolgo zadreval z manjpomembnimi remi, naj vam takoj odkrito povem, kar bi tudi sami odkrili, e bi nekoliko bolj

premijali: na tem mestu nastane konflikt arkov, in sicerzaradi tega, ker del arkov isto ravnoseka progo drugega dela, in se tam sreuje - to kriie arkov si morate predstavljati tako, kot dabi ve taknih kriev naloili drugega na drugega, da bi bila iz enega sredi vidna mnocaiztekajoih se arkov.

15 Ti kriajoi se arki nujno nevtralizirajo polarnost in s tem ovirajo druge, ki jim kriajo pot,da se ne morejo takoj umakniti. Tako nastane tu sasoma klobi arkov ali za vas boljrazumljivo, lesketajoi se svetlobni klobi, in ta dobi po dolgih asih taknega zbiranja arkovnekakno fino megliasto gostoto ter postaja edalje teji.


19/35

16 Gre za tole: sonca so prav tako kot planeti, gibljejo okrog nekega drugega sredia; sonce, kise na svoji dolgi poti bolj priblia temu svetlobnemu klobiu potegne ta klobi v svojeobmoje in ga pouije.

17 In ker zdaj to veste, vam povem, da je to najobiajneji nain nastanka kometov.

18 Toda e spet sliim vpraanje: Kako pa takni kometi lahko obstanejo in jih tisto sonce, kijih je pritegnilo, ne pouije?

19 Odgovor bi sicerlahko nali v e povedanem; toda da se ne boste trudili z razmiljanjem,vam raje kar takoj povem, da je razlog v prej ornenjeni nevtralizaciji arkov. Kajti glejte, s tonevtralizacijo ali - za vas e bolj razumljivo povedano - pritrdtvijopostanejo tako zbrani arkinegativni in tako ustvarijo nasproti soncu e polarno nasprotno toko: le-ta je po vaem zakonumoje ureditve e sposobna neprenehoma sprejemati pozitivno polarne sonne arke, ki josreujejo, jih sprostiti in tako porabiti za svojo hrano.

20 Da taken komet to pone, vam dokazuje prvi e njegov, pogosto zelo razirjeni megliastikrog, ki ga obdaja; ta se navadno raziri na nasprotni strani sonca v dolg rep. Kaj pa jepravzaprav ta rep?

21 Glejte, ta rep ni sam po sebi ni drugega kot zakasnitev iz sonca iztekajoih se arkov, ki jihnegativna polariteta ovira v njihovem prvotnem, iz sonca izhajajoem zagonu, in postanejo zato,ker se na svoji poti obrnejo k telesu, ki jih privlai, vidni kot nadvse rahla meglista masa.

22 Vidite sedaj, s tem je soncu sicerprirasel novi gost, ki bo pouil prav veliko arkov, doklerne bo dosegel planetarne gostote. Ko pa jo enkrat dosee, je s svojo sredino silo prisiljen, brezkode za svojo bit netetokrat povrniti soncu njegove arke, potem ko pri svojem planetarnempoloaju nesprejema samo arkov tistega sonca, v katerega obmoju je, temve v masah vsrkavavase arke netetih sonnih teles, ki ga obdajajo od vseh strani, in jih na doloen nadin dovajasvoji materi.

23 No, to zdaj e veste: toda v vas se bo e spet zbudilo vpraanje: Kaj pa ima naa majhnamuha opraviti s temi kometnimi tvorbami in vraanjem sonnih arkov?

24 Na to naj vam odgovorirn takole: Samo e isto malo potrpite in takoj jo bomo pustiliodbrenati za mogonim hrumenjem na novo nastalega nebesnega telesa!

25 Preden pa to lahko storimo, je nujno, da sami beno pogledamo na arke, ki se iztekajo izsonca, in spoznamo, kaj so pravzaprav ti iztekajoi se svetlobni delci.

26 Deloma tako in tako e veste: kljub temu ne bo kodovalo, e stvar na kratko ponovi mo.Torej prisluhnite: ti iztekajoi se svetlobni atomi so obenem tudi, kot le veste, prva stopnja inpodlaga za nastanek svetlobnih ivalic, o katerih ste e sliali.

27 Zdaj glejte: skupine taknih arkovnih atomov, iz katerih pozneje nastane planetarniklobi,

so obenem tudi skupine ivalskih ivljenj, namre v taknem planetarnem klobiu.28 Kako pa se najprej izraa to ivalsko ivljenje na takem novem planetu?

29 ivalsko ivljenje se nujno izraa dvakratno, in sicer prvi v negativnem ivljenju, ki je turastlinsko ivljenje. Ko to iv ljenje postane primerno nasieno in ne more ve sprejeti vsegarazpololjivega polarnega ivljenja, se naravno in nujno izoblikuje pozitivnopolarno ivljenje inima zaradi prenasienosti negativnega ivljenja potem dovolj hrane zase.


20/35

30 Kako pa se oblikuje in izraa to prvopozitivno polarnoivljenje?

31 Vzemite samo mikroskop in opazujte kakrnokoli vodno kapljico, ki gnije zaradi primesirastlinskih delov, ali opazujte celo sok iztisnjene rastline, pa boste v svoje nemajhno zaudenjezagledali cela krdela ivalic6, zaradi esar vam bo po tem pojasnilu brez velikega truda kmalupostalo jasno, kako se negativni ivljenjski pol obraa in potem preide v pozitivno polarno

ivljenje.32 Vidite zdaj, moji ljubi otroii, ko se je zdaj tukaj zaelo oblikovati ivalsko ivljenje, potem

tudi ne more ve priti do zastoja, temve spet zaenja svoje postopno vraanje - k prasrediuvsega ivljenja!

33 Ker pa se zaradi vene ureditve povsod opaa postopen potek, ki sam na sebi ni ni drugegakot edalje popolneje in veje zgoevanje ivljenja - to se isto naravno dogaja tako kot zvraajoimi se arki, ki tudi naravno postajajo vedno intenzivneji, kolikor blije svoji prvotniizhodini toki dospejo - tako je tudi naravno, da ivljenje ne more hiteti k svojemu izvoru v tejrazprenosti, temve se zbira v vedno gostejih oblikah in se tako spet vraa k svojemu venemuizvoru.

34 Katera pa je naslednja stopnja, v katero se konsolidira7to prvo pozitivno polarno ivljenje?

35 Ljubi moji, naj nastopi naa muha! Glejte, to je prva ivalca, ki naseli taken na novo nastaliplanet; kajti kakor veste, ta ivalca e dandanes uiva takno hrano, po kateri trilijonkratnoivljenje v njej postane eno ivljenje! In tako boste razu-meli, zakaj sem prej rekel: Samo emalo potrpljenja, pa bomo na nao muho kmalu sligali brenati za mogonim hrumenjem naenove planetne kepe!

36 Razumeli boste tudi, kako muha postane in jezbiralie ivljenja.

37 Poleg tega naj vam e povem, da v tem pogledu kot zbiralie ivljenja ena sama muha tejeve kot vsa naa prej oblikovana planetarna kepa! In e to upotevate, boste razumeli, kako zelo

vzvieno nad zunanjo materijo jeivljenje samo e v prvi iskrici, razumeli pa boste tudi to, da jeivljenje enega samega loveka vije kot vsa sonca in planeti vsega vam znanega vesolja.

38 In e to razumete, vam tudi ne bo teko dojeti, zakaj sem jaz kot praivljenje vsega ivljenjakot Oe in Odreenik priel na Zemljo in sem tu loveka naredil za svojega otroka in mu

pripravil pot do svojega srca. In konno boste tudi iz tega lahko spet malo bolj razumeli, zakajsem vam rekel: Muha, muha vam poje o zmagi!

39 Zmaga sicer e ni popoln,. toda nadaljevanje in nadaljnja sporoila vam bodo omogoila, daboste jasneje razumeli, koliko zmage je e samo tukaj. - Naj bo za danes spet dovolj!

9

Vzrok in bistvo svetiobe

(22. marca 1842)

6"ivalic". (Dopolnilo izdajatelja)

7Zedini. (Opomba izdajatelja)


21/35

1 V prejnjem sporoilu smo sliali nao muho brenati kot prvo ival za novo oblikovanimplanetom.

2 Komaj bo treba to govorniko figuro poblie pojasniti, vendar naj zaradi nekaterihslabotnejih dodam, da je treba to vzeti samo asovno, ne pa prostorsko, zaradi esar bi e lahkokdo domislil, da bi neznansko velik roj muh podobno kometovemu repu letal za taknim

planetom. Toje torej treba razumeti samo asovno, kako iz ene pradavne razvojne periode sledirazviteja in popolneja.

3 To torej zdaj e veste; in vendar boste pomislili: Le kaj vijega in konno zmagoslavnejegabi e lahko pridobili od revne muhe?Kajti zdaj smo jo, v tem razodetju, videli od izvira sem, insmo pri vseh teh udenih izrednih razmerah na koncu. nali vendar - ni ve in ni manj -,bojemu redu sicer popolnoma ustrezno, toda drugaesamo "navadno" muho, kakrnih vidimopoleti velike roje.

4 Vidite, to je dobro miljena in zelo primerna pripomba, da bi na tem temelju postavili novo,trdno zgradbo.

5 Toda preden se lotimo same zgradbe, moramo narediti moan obrambni zid, in se dobrozavarovati pred napadi; kajti sicer je naa uboga ivalca ne bo iva odnesla, posehno v tem asu,ko je toliko uenih lovcev na komarje in globoko znanstvenih muholovcev.

6 Kje pa bomo postavili nae okope? Glejte, ne bo teko ugotoviti!

7 Ker je napanih mnenj ali tudi hipotez zmeraj najve tam, kjer je kratkovidnernu lovekemurazumu najmanj dovoljeno pogledati v svetlo obmoje resninosti, zato se tam tudi navajajonajraznovrstneje teorije; prevladuje zmeraj zadnja, tako kot pri francoski rnodi oblail.

8 Kaj pa je tisto, o emer je v tem uenem asu skoraj prav toliko teorij, kolikor je uenjakov?

9 Glejte, to je svetloba!

10 Zato bomo nekaj pazljivih pogledov uprli v svetlobo, in to bo nae predzidje in ele natopreli k muhi!

11 Tako postavljamo bistveno vpraanje: Kaj je pravzaprav svetloba sama in kako se razirja?

12 Da bi to prikazali, ne bo treba posebej navajati katere koli zmotne teorije, temve bomopostavili nao razlago in ta je lahko vam in vsakomur preskusni kamen: na njem lahkopreskusite, koliko plemenite ali neplemenite kovine je v vseh drugih navedenih teorijah.

13 Kaj je torej svetloba?

14 e hoete prav in temeljito doumeti svetlobo, tako kot se pojavlja v asu in prostoru, je nesmete imeti niti za isto materialno niti za isto duhovno, temve za materialno in duhovnohkrati ter za tako uravnano polariteto, v kateri sestavlja duhovni del pozitivni pol, materialni pa

negativnega.

15 Ta polariteta pa je uravnana tako, da ni v razmerju kot sprednje in zadnje, temve kotnotranje in zunanje, in jepotemnotranje pozitivni pol in zunanje negativni.

16 In kako se ti dve polariteti pojavita kot svetloba?

17 Glejte, to vpra nje bomo kmalu reili! e vzamete tako imenovani kresilni kamen inpotegnete po njem s kaljenim elezom, boste takoj videli mnoico preih se isker, ki uhajajo od


22/35

tam, kjer ste s kaljenim elezom potegnili po kamnu. Te iskre so bile svetloba; le od kod so vzelesvetljenje - od kamna ali eleza? Ali iz obeh soasno?

18 Ni potrebno, da bi tukaj natanneje omenjali, da pri tem dejanju iskrice izvirajo samo odeleza, od katerega je trdi kamen izpraskal nadvse majhne delce, ki so se zaradi tega vgali, kerse delci zraka, ki so bili zaprti v elezovih porah, niso mogli ogniti pritisku, ki je nastal zaradi

kresenja, in so se zato vgali, ter tako loene elezne delce prisilili v belo arenje.19 To bi vedeli; toda kako se tako stisnjeni zrak vge, in kaj je potemtakem svetlenje pri vigu

zraka?

20 Stvari ni mogoe razloliti drugae, kot da vam ponovno oznanjam, da zrak do polovice nini drugega kot materialno telo v njern vsebovanih intelektualnih duhov. Fiziki bi sicer rajesliali, e bi namesto duhov postavil "proste, nevezane sile"; toda, ker hoemo biti temeljiti, tudivzamemo namesto lastnosti stvar, ki ima to lastnost, in ki je tukaj duh sam ali ker tukaj nimamoopravka z enim duhom, temve z mnogimi.

21 Ker smo to ugotovili, lahko takoj ugotovljamo najzanesljivejo sled te stvari. Torejposluajte: Ker je duhpozitivno -polarna sila, neprestano tei po najbolj nevezani svobodi in je vvezanem stanju miren samo tako dolgo, dokler od negativne polarnosti, ki ga obdaja, ali - e boljrazumljivo - od svoje lupine, ne obuti nenavadnih vplivov. e pa ta od zunaj pretrpi kaken kolipritisk, se duh mahoma prebudi iz svoje privajene utesnjene sfere in naznani svoj obstoj z

raztezanjem, ki ga vsakokrat spoznate po vam znanem fenomenu svetljenja.

22 Tako dale srno torej prili; toda ne glede na to bo vsakdo dejal: To je lahko pravilno; todakaj je pravzaprav svetljenje samo po sehi, tega pa vendar e ne vemo!

23 Jaz pa pravim: samo e malo potrpljenja., saj vendar vsi veste, da star obseen hrast ne padepod enirn udarcem!

24 Tako bomo tudi temu isto pravemu svetljenju vendarle e kos.

25 Torej, kaj je pravzaprav to svetljenje?

26 To stvar vam bo ponazorili e tale primer. Kaj opazite pri loveku, katerega srce je e polnonapuha, e dobi od katere koli strani kaken prav grob, poniujo udarec? Ali ne bo takoj nadvsepobesnel, in sicer tako, da se bo zaradi tega zael po vsem telesu tresti od jeze in njegove oibodo zaarele, kot da bi bilo za njimi aree ognjie, njegovi lasje pa se bodo najeili in trlelina vse strani? e je v enakomisleem okolju, ali ne bo kmalu tudi to, eprav ne tako zelo, pavendarle glede na stopnjo prijateljstva, postalo z njim vred bolj ali manj jezno?

27 Mislim, da ta pojav ne potrebuje podrobneje razlage: lahko pogledate samo na kaknovojsko, in gotovo vam ne bo uio, kako izarevanje jeze ali "vroica besa" zajame tisoe in tisoein jih potegne v krvavi spopad.

28 No, e to opazujete samo nekoliko notranje, potem bi nae svetljenje pravzaprav skorajpopolnoma pojasnili: kajti v negativno polarnost zaprti pozitivno-polarni duh se zaradi sunka

prav tako razjezi, ker se pri tem zave svojega ujetnitva. S to zavestjo se v njem zbudi velikopoelenje, da bi se raziril ali osvobodil.

29 Ker pa je njegova zunanja, negativna polarnost, ki ga obdaja, takna, da je sicer nekolikoraztegljiva, sicer pa neuniljiva ali bolje "neraztegljiva", se svobode eljni duh v njej sicer raziritoliko, kolikor je mogoe; ker pa ne glede na to ne more prodreti, se hitro spet umakne nazaj in


23/35

potem poskua znova z - zmotno zamiljeno - obnovljeno mojo raztrgati svojo lupino, - dejanje,ki so ga nekateri duhovi sposobni ponoviti ve tisokrat v eni sekundi. To dejanje se imenuje"bes", spremlja pa ga stalno naraajoa jeza.

30 In kaj e potem vidna posledica tega dejanja, ki bi ga lahko imenovali resnina "besnavroica"?

31 Ni drugega kot to, da drugi duhovi, ki so e mirni, so pa blizu razbesnelega duha, zautijoto vroico, in se nato v svoji zunanji polariteti vnamejo v podobno sovroico: ta se lahko iritoliko hitreje. ker so negativne lupine duhov, iz katerih pravzaprav sestoji zrak, postavljene tesno

ena poleg druge.

3 In zdaj imamo pravzaprav e vse.Kajti ravno to vroico taknega duha zazna ivalsko oko inpredvsem loveko, in ta zaznava je v resnici tisto, kar imenujete "svetljenje", ker je oko takouravnano, da zazna to najtije utripanje. Vsako oko je namre samo po sebi bolj ali manj dopolovice duhovno in do polovice materialno in ima s tem, kar tu imenujemo "svetloba",

popolnoma enako polarnost, zato potem tudi lahko zazna in obuti vse, kar mu je sorodno.

33 ese potem na ta opisani nain katera koli takna duhovna polariteta v sebi vname, se zatotudi vsakokrat pojavi svetljenje. Svetljenje pa samo na sebi potem zopet ni ni drugega kotzajetje tudi tistih duhovnih polaritet, ki so v bliini takne duhovne polaritete, ki se je vnela, - torazirjanje pa se po stopnji velikosti in silovitosti vnete duhovne polaritete polasti blijih alidaljnih distanc in jih spravi v, eprav ne preburno, pa vendar obutno vroino stanje. Naravnobo vroica toliko slabotneja, kolikor bolj so drugje duhovne polaritete prostorsko oddaljene odtiste glavne polaritete, ki se je vnela.

34 Zdaj boste rekli: O svetljenju nam je zdaj vse jasno, toda e zmeraj ni o tem, zakaj vidimoosvetljene predmete po njihovi obliki, in tudi ni o stanju raznovrstnih svetlob in posehno esonne svetlobe.

35 Samo toliko vam e povem, da to ne bo ve nobena velika umetnost, potem ko so glede tega

e premagali najvejo teavo.36 Kar potem zadeva gledanje predmetov, to ni samo na sebi ni drugega kot ovira tega nam e

znanega razirjanja, ki popolnoma ustreza materialni, trdni obliki nekega predmeta, ali pa jepodvojeno vraanje od kakrnega koli predmeta, od katerega dobi sunek od zadaj ali, da bostebolje razumeli, nasprotni sunek.

37 Kar pa zadeva sonno svetlobo, je njeno svetljenje istovetno svetljenju nam e znane iskric e.Razlika je v tem, da bela sonna svetloba izvira na skoraj enak nain od drhtenja ljubezni, kotvam znana rdekasta poarna svetloba od drgetanja jeze8; in ker sonna svetloba izvira oddrhtenja ljubezni je tudi njena frekvenca razlina od frekvence svetlobe. ki izvira od drgetanjajeze.

38 V em pa je ta razlika, in kako bomo potem dosegli nao zmago glede nae ivalce. vam bojasno pokazalo nadaljevanje.

39 In tako naj bo spet dovolj za danes.

8Ljubezen drhti, jeza drgeta, op. prev.


24/35

10

Bistvo etra in sonne svetlobe

(23. marca 1842)

1 Morda ste kdaj pa kdaj e sliali, da kolikor globlje je kakno podroje na zemiji, tolikogosteji je tudi zrak v njem. To je isto naravna posledica, saj ne samo zrak, temve vse stvari,kolikor bolj se arkasto pribliajo skupnemu srediu, postanejo tudi gosteje. Kolikor bolj pa seod tega sredia oddaljijo, toliko rahleje stojijo ena ob drugi.

2 Kaj je sam na sebi zrak. ki obdaja neki planet, bi deloma e vedeli iz sedanjega sporoila, eve pa iz drugih, e zdavnaj danih razlag o stvareh naravnega sveta9.

3 Da bi vas, moji ljubi, vendar reil daljega iskanja, vam povem e enkrat, da zrak kot vsamaterija skupaj, ni ni drugega kot duhovno-materialni in materialno-duhovni konflikt in da so

vse te duhovne potence, kolikor globlje leijo10

, tudi toliko zlobneje, in kolikor vije nadplanetom se zadrujejo, so tudi toliko ljubkeje, miroljubneje in stanovitneje.

4 Ko sedaj to vemo, nam ne bo teko spoznati vsaj v splonem pregledu Zemljo skupaj zzrakom, ki jo obdaja, po njeni vsebini; o tem lahko reemo: Celotno bistvo Zemljinega telesa zzrakom vred, ki ga obdaja, kakor dale ta tudi sega, ni ni drugega kot gradacija11, ki je bilapostavljena v taken planet, da bi nastopili nam e znanopot vmitve.

5 In kaj napolnjuje prostrani prostor medsoncem in planetom? boste vpraali.

6 Po mnenju raziskovaleev narave nastopi tu nadvse lahek in proen eter. Kaj pa bi fiziki rekli,e bi morati razvidno prikazati, kaj je pravzaprav ta eter?

7 Resnino, takno vpraanje bi si teko priborilo ceno petdesetihdukatov! Kajti prvi, etra nimogoe opazovati skozi noben mikroskop, potem ko e veliko gostejega zraka nobenmikroskop ne zazna veparcialno; toda kemino bi fiziki lahko preiskali eter, e bi le lahkodobili kaknega v svoje retorte. Toda, ker se podroje pravega etra zaenja ele pri viini dveh,treh, tirih in proti severnemu polu ele pri desetih nemkih miljah visoko nad Zemljo 12, bo pavsem raziskovalcem narave nekoliko teko, da bi si zaradi svojih preiskav za svojega ivljenjaod tam priskrbeli eter.

8 Mi pa bomo ubraii veliko udobnejo in zanesljivejo pot, namre pot notranje vere, zaupanjain pot resnine ljubezni. Po tej poti stoji kravjemu in ovjemu pastirju Sirius lagodno blije, kotpo temni poti nadvse kratkovidnega lovekovega razumskega raziskovanja dena kaplja, ki jenadvse matematinemu raziskovalcu narave padla na nos.

9Glej Zemlja in Luna. Prievanja narave in druga dela o Stvarstvu. (Lorber Verlag)

10Kolikor teji so atomi. (Opomba izdajatelja)11

Stopnjevanje. (Opomba izdajatelja)

12Od 15 kilometrov dalje. (Opomba izdajatelja)


25/35

9 ln tako povemo: Eter je prav tako duhovno bitje, ki je v razmerju do vseh planetov sicer

pozitivno, do sonca pa je negativno.

10 Eter sestavljajo nadvse isti, miroljubni in potrpeljivi duhovi, kajti e ne bi bili takni, kakoteko bi bilo planctom na poti okoli Sonca, ki je zelo dale razirjena tirnica, po kateri se moraplanet premikati z izredno hitrostjo!

11 Ker pa so ti eterini duhovi nadvse isti, miroljubni in proni, njihov obstoj ne ovira gibanjabitij ali stvari, ki bi se hotele ali morale gibati, pa naj so e tako majhne in neznatne.

12 Vidite torej, moji ljubi, zdaj ko to vemo, gotovo ne bo ve teko ugotoviti svetljenja nekegasonca in irjenja njegovega svetljenja! Vendar, e preden zmoremo to storiti, moramo namenitinekaj pogledov tudi svetleemu Soncu in se vpraati: Kako je tam in kaj se tam dogaja?

13 To je vendar nujno: kajti sicer bi se morali prej ali slej tudi sami vpraati: Kako bi lahkonekomu pojasniti posledico, e mu zamolimo vzrok?

14 Da je Sonce izjemno mono svetlee nebesno telo ni treba nikomur natanneje razlagati.,kajti to povedo e njegove zdrave oi.

15 Kako pa postane tako nadvse mono svetlee? In kakna je njegova povrina in kakno jevse do svojega sredia?

16 Glejte, to je isto drugo vpraanje, na katerega moramo e isto na kratko odgovoriti, predense lahko znova uspeno lotimo glavne teme.

17 Gotovo ste pri soncih morali postati pozorni le na njihovo izredno velikost, zaradi katere je

neko sonce neredko en ali celo ve milijonkrat veje kot eden ali drugi njegovih planetov.

18 Kaj je torej Sonce samo zase?

19Sonce samo zase je najpopolneji planet, in vsi drugi planeti so le trabanti tega velikega in

popolnega planeta.

20 Odkod potem izvira i redna svetloba, ki obdaja taken popolni planet?

21 Svetloba izvira od duhovnega ljubezenskega veselja duhov, ki obdajajo ta popolni planet.

22 Ali so ti duhovi morda e popolni duhovi?

23 To vpraanje moramo spet razdeliti, in sicer na sedem razlinih tok, ki pa ne glede na to, nebi smele biti preteke za temeljito razumevanje, ker so lepo razvrene ena poleg druge.

24 Teh sedem tok je torej sedem razlinih vrst duhov v Soncu, ki skupaj obestvenopogojujejo njegovo veliko svetlobo.

25 e hoete natanneje sponati notranjo naravo teh duhov, se ozrite na sedem zapovediljubezni do blinjega in - tem sedmim zapovedirn za podlago - na tiste tri, po katerih moralovek spoznati svoj odnos do Boga, svojega Stvarnika, in e imate popoln ciklus zdruenjaduhov na sonnern telesu. Tudi barve mavrice vam omogoajo spoznanje tega reda.

26 In kaj sledi iz te vnaprejnje pripombe?

27 lz te vnaprejnje pripombe ne sledi ni drugega, kot to, da je Sonce v svoji notranji sferi zbiralie sedmerih13 duhov. Med njimi so takni, ki bodo za preskunjo ele prestavljeni iz

13Sedem vrst. (Opomba izdajatelja)


26/35

Sonca v planete, in spet takni, ki so se kot e popolni vrnili nazaj; in potem sestavlja prvaskupina, ki se e mora spopolniti, notranjo vsebino sonnega telesa, druga, e spopolnjenaskupina, pa zunanjo, svetlo ovojnico sonnega bitja.

28 Vidite, e bi bili sposobni nekoliko ostreje gledati, bi bil kamen spotike pravzaprav eodstranjen; toda ker e zmeraj slabo vidite in ste poleg tega tudi nekoliko nagluni, v am moram

dodati, da so pravzaprav ti duhovi tisti, ki s svojim drhtenjem od ljubezni in ugodja povzroajodejansko svetljenje Sonca.

29 Kar pa zadeva irjenje te svetiobe, vas opozarjam samo e na duhove, ki se morajo eleizpopolniti, in zato neprenehoma oddaljevati od Sonca. Tako imate vendar natanko pojasnjeno

tisto irjenje svetlobe, o katerem je bil govor e prej pri nastanku planetarnega vozla, in s temtudi bistvo e vekrat omenjenih atomsko majhnih ivalic, po katerih e spopolnjeni duhovioddajajo svoja valovanja kot krepilni dar na pot tistim nepopolnim duhovom

14, ki ele komajzapuajo Sonce.

11

Muha kot zbiralka svetiobe in ivljenja

(24. marca 1842)

1 Gotovo si boste rekli: Vse lepo in prav; toda kaj naganja duhove prve vrste, ki e nisopopolni, pro od Sonca v neskonne prostore?

2 Na to vam odgovarjam takole: Ni drugega kot moj veni red, zaradi katerega so sicer tiduhovi, ki odhajajo od Sonca, pozitivno-polarnonasieni, toda v bistvu in sami po sebi so samonegativni.

3 In kaj se zgodi, e se pribliata enaka pola? Tako dolgo se odbijata, dokler samo pozitivnonasieni, pa vendar v bistvu in sam na sebi negativni pol ne odvre vsega pozitivnega.

4 Vidite, kako so ta nam znana atomska bitja v bistvu negativna in lahko ostanejo v Soncu

samo tako dolgo, dokler ohranijo le-ta znaaj. e pa preve poreno sprejemajo svetlobnonasienost s pozitivnega polarnega obmoja sonnih duhov, tako da se s tem po bistvu svetlobele e zelo malo razlikujejo od pravih pozitivno-polarnih duhov, ki so e popolni, potem jihpozitivno-polarna bitja tudi pri prii izenejo, in to prav s poastno bitrostjo15.

5 Ti tako izgnani duhovi pa so v resnici izsevana sonna svetloba, ki se, e pade na kaken

planet, prenese nanj po pozitivnem delu, in je torej s seboj vzeta svetloba ali e trajajoeljubezensko-veselo drhtenje popolnih duhov.

6 Po negativnem delu pa se, posehno pri priblievanju kaknemu planetu, ta odhajajoa atomskabitja kmalu znebijo svojega pozitivnega dela in se potem kot antipolarna spet vraajo k Soncu: to

14"Nepopolnim duhovom, ki ele komaj zapuajo sonce" je nujno dopolnilo izdajatelja.

15S svetlobno hitrostjo. (Opomba prevajalca)


27/35

je odsevanje sonne svetlobe. In ker se ta bitja zaradi svoje velike hitrosti premikajo venomerpremortno, se tudi lahko pojasni, zakaj so predmeti, ki so obsijani s sonno svetlobo, nadvsejasno vidni, posebno e se v atmosferskem zraku ne pojavi vznemirjenje16.

7 Tako osvetljena oblika pa je v vseh svojih delih vidna, zato ker vsaka materija, ki kaknoobliko sestavlja, ni nidrugega - to e veste - kot konflikt duhovnih potenc.

8 e torej ti hitri nosilci svetlobe iz Sonca zadenejo v n eko obliko, ta takoj sprejme vase - gledena to, kakna je po svoji notranji vsebini - sebi ustrezne dele17, tiste ki zanjo niso uporabni, patakoj odene z najvejo hitrostjo na vse strani.

9 Oko je torej samo sprejemni organ za raznovrstne razlike glavne ali odbite svetlobe; in te

raznovrstne razlike svetlobe so potem tudi naravno oblikovalci vseh razlinih stvari v oesu,primernem za takne svetlobne razlike.

10 Ko sedaj to veste in kolikor je le mogoe s telesnimi uti razumete, vam mora konnovendarle postati jasno, da je s tem vse, kar koli se kae materialno, v bistvu vendarlenematerialno, in isto duhovno; samo duhovnega ne morete videti, ker e niste v duhovnipolariteti. Ko pa boste neko v duhovni polariteti, bo takoj nastopila nasprotna pojavna oblika,zaradi katere boste potem gledali samo duhovno, vse materialno pa si boste morali zraven

zamisliti, tako kot zdaj duhovno k materialnemu. Zato se tudi ne smete preve uditi, e tu in tamv tem sporoilu naletite na toke, ki vam niso preve jasne. Kajti, da bi vam e zdaj lahkopopolnoma pojasnil vse te razmere, bi morali preiti iz materije v isto duhovno, vendar za to zdaje ni as.

11 Kolikor pa je le mogoe doumeti duhovno v materialnem, vam je to sporoilo tudi dovoljpokazalo, po kako plitki poti morajo tisti, ki nimajo pred seboj ni drugega kot materijo; innasprotno, kako nerazumijivi postanejo oni, ki pri svojih raziskavah s svojo modrostjo povsod

posegajo dale prek meja materije.

12 Potem, ko smo s tem nadvse kratkim opisom predstavili razlike med svetlobo in svetlobo, ter

med svetljenjem in svetljenjem in vam jih kolikor mogoe temeljito in razumljivo prikazali, smotudi e postavili prvi okop nae zgradbe zmage. Vrnimo se torej spet k nai e skoraj pozabljeniivalci.

13 Toda vidim, da vas zanima e eno vpra anje: Kakno delo bo dobila naa uboga muha medsonci in zemljami in med vsemi temi pravkar natetimi duhovi, ki proizvajajo in nosijo svetlobo?

14 Odgovor na to vpraanje dobite, e se vpraate: Kaj bo muha med duhovi, ki proizvajajosvetlobo, in tistimi, ki so nosilci svetlobe?

15 Muha, pravim, bo medij in postala bo duh, ki izbira svetlobo.

16 Vidite, tu je skrit velik vozel!

17 e bi lahko kdaj rekli: Sedaj razumemo to bitje in bi si pri tem morali priznati, da ne vest e,na katerem staliu je - emu bi koristilo vae razumevanje?

18 Resnino vam povem: Bilo bi le malo razlike med tem, kako vidite muho ali kakno drugostvar, ali kako to iv alco vidi kakna druga ival, razen da bi jo vi lahko poimenovali in rekli, da

16Vznemirjenje zranih duhov.(Opomba izdajatelja)

17Absorcija komplementarnih barv. .(Opomba izdajatelja)


28/35

ima est nog, dvoje kril, eno telo, eno glavo in spada v kraljestvo letajoih uelk - in potemmorda e dodali dve podmeni ali tri.

19Stalie neke stvari je torej temeljna baza, in samo e iz nje opazujemo stvar, ele takrat se

ta pokae v svoji popoini resninosti.

20 Kaj pa je resninost neke stvari?

21 Glejte in posluajte! Duhovno neke stvari je resninost! Dokler tega ne ugotovimo, je vsepodobno pikavemu, votlemu orehu, v katerem ni niesar.

22 Stalie je torej baza; tako smo izrekli in takose mora tudi potrditi. Gleite torej nao muhoglede na to srednje stalie.

23 Ali je samo duhovna ali samo materialna?

24 Ne, morate rei, deloma je materialna - in zato ivi, in deloma duhovna. Kot neteta drugabitja je tudi ona med dvema glavnima polaritetama, namre med pozitivno ivo polariteto Sonca

in negativno polariteto planeta, ki je nasproti soncu.25 To torej pove, da je nevtralna, to se pravi, niti isto pozitivnia niti isto negativna. In, tako je

tudi prav, dobro in resno: ni niti samo proizvajalka svetlobe, niti samo njena nosilka, temvezbiralka svetlobe.

26 Kai pa je svetloba?

27 Vemo, da se reprezentira iz gibljivosti ivljenja; torejsta svetloba in ivljenje eno in isto, intako je svetloba samo en pojav ivljenja.

28 e pa je naa muha zbiralka svetlobe, zbiralka esa je potem e? Ali bolje: Ali ni potem -zbiralka ivljenja?

29 Kako se torej to ivljenje izraa v muhi? Ali se morda e zmeraj kae v bleei svetlobi?30 Morali bi biti slepi ali pa imeti fantastino oko, e bi lahko kdaj o kakni muhi trdili, da ste

jo videli letati okrog svetleo kot kresnica. Ja, muha prav zgledno varuje ivljenje v sebi, ne pustiga ve izarevati, in temno obleko je oblekla, da se lahko ivljenje e toliko bolj razmnouje vnjej.

31 Vidite sedaj, moji ljubi, kdor na muhi ne spozna bistva poninosti, ta mora biti ve kottrikratno slep!

32 Vi poznate njeno vestransko koristnost; toda svetloba sveta je ne spozna. In tako mora bitipridna, marljiva, celo z vsakim gibom koristna muha izroena vsakrnemu zanievanju. Zakaj pato? Ker je muha zbiralka ivljenja in raje v sebi pomnouje ivljenje, kot da bi z njim, uniujo

samo sebe, blestela.

33 Ali zdaj vidite stalie, kako iz njega sevajo arki na vse strani, da bi dobro razsvetljenimogli razvideti zmago, za katero se ta ivalca neprestano pogumno bojuje?

34 Kaj pa je pravzaprav ta zmaga?

35 Le vrnimo se k naemu staliu in dobro pazimo na vse take, ki smo jih doslej sliali! Ja,izhajajo od prvega razloga za nastanek svetlobe, dobro upotevajo vse o svetlobi razodeto,


29/35

moramo vendar z rokami in nogami obenem dojeti, da je med vsemi nalogami, ki si jih lahko

zamislimo, najteje reljiva ta naloga, namre:

36Kako se pusti prosto ivljenje zvezati in kako zbirati prej prosto obletavajoe ivljenje?

37 Pri nastanku planetov smo sliali, da muha kot prvo vidno bitje naseljuje taken planet. Takosmo tu videli muho prvi zbirati in sprejemati razpreno ivljenje; zdaj po svetlobi vidimo muhospet med sonci in planeti kotzbiralko ivljenja.

38 Kakna je razlika med sedaj in tistirn praasom, ko je bila muha e edini prebivalec nekeZemlje?

39 Po eni strani razlike sploh ni, kajti e danes prav tako kot takrat popolnoma ustreza svojinaravi in redu; toda po drugi strani je razlika spet neskonna, kajti muha stoji zdaj na najnijipolarni konici

18 ne samo zbiranja ivljenja, temve tudi vraanja le-tega v vedno veje in

prisrneje potence in konno do najvije potence praivljenja samega.

40 Takrat je bil med njo in neskonno potenco e neskonni prepad; zdaj pa je ta zapolnjen takos lovekim bitjem kot tudi s skoraj neskonno vrsto bitij, ki so bila pred lovekom. Ali ni treba

na to gledati kot na neskonno razliko med takrat in sedaj?41 Takrat sem vam pokazal, kaj je bila tedaj ta ivalca; sedaj vam kaem sicer isto - toda

soasno vam bom pokazal tudi zmago. In zato je tudi neskonna razlika med tedaj in zdaj. Kajtitakrat vam e nobena muha ne bi mogla peti o zmagi; zdaj pa to zmore. In tako je tudi med njenotakratno in sedanjo pesmijo neskonna razlika.

42 In kaj je ta neskonna razlika sama?

43 To je ravno zmaga!

44 In kaj je torej zmaga?

45 Odprite roko in zgrabite zmago pred svojim nosom! e pa e niste opazili, vam moram

povedati isto naravnost:Dobljeno19

ivljenje je zmaga!46 Kako pa je muha obdrala ivljenje?

47 Obdrala ga je s svojo veliko dejavnostjo; kajti tivljenje hoe biti dejavno! Obdrala ga jetudi s svojo veliko poninostjo; kajti iv ljenje se mora zbirati! Obdrala ga je z najbolj slepovdanostjo v mojo voljo, ki vse uravnava; kajti vse ivljenje mora biti usmerjano, e hoe nekona doloen nain samo sebe najti in se samozavestno spoznati.

48 In e opazujete te toke in zakone, ki sem vam jih dal za veno ohranitev ivljenja, in vse todobro primerjate med seboj, ter imate vedno pred omi, kaj je zmaga, boste konno tudi enkratspoznali, kaj je miljeno v zaetni kitici Muhe, ki se glasi: Muha, muha, ona vam poje o zmagi!

49 Kajti to pesmico, ki sem vam jo dal e pred davnim asom, in je sestavljena iz le malo kitic,lahko od zaetka do konca gledate samo kot zaetno kitico te velike pesmi, ki sem vam jo dalzdaj. Ker v tej veliki pesmi spoznavate ele pravo muhino pesem o zmagi,in ker smo zdajspoznali zmago, zato naj vsak

20izmed nas sam pri sebi odkrije to zmago in dobro pazi nanjo, da

18 Stopnji.(Opomba izdajatelja)

19"Dobljeno" v pomenu "ohranitve".

20"Vsak" je dopolnilo. (Opomba izdajatelja)


30/35

bomo s tem postajali edalje bolj sposobni, da se bomo med seboj bolj in bolj zblievali in takona sebi izkusili konno najvejo zmago. Ta zmaga pa je ponovno zdruenje vsakegaposameznega ivljenja z mojim pravenim ivljenjem.

50 Kako pa se bo to zgodilo brez najmanjega omejevanja, s imer bo vsako ivljenje ostalosamostojno na veke, ne glede na to, da je najgloblje povezano s praivljenjem, o tem naj nam v

naslednjem in zadnjem sporoilu muha zapoje e eno majhno pesmico!

12

Muha kot simbol poninosti21

(Veliki petek, 25. marca 1842)

1 O tem, kaj razumemo z omejevanjem, ste v tem sporoilu sicer e dovolj sliali, pa ne samo vtem, temve tudi v ve drugih sporoilih, ste e vekrat sliali, da je lahko vsak samos tojen,etudi je v svojem srcu najgloblje povezan s svojim Stvamikom. Toda ne glede na to vam ezmeraj ni jasno - vera ima e trdo polje in dua teko sprejema - kako bi mogel biti lovekduhovno popolnorna svoboden in samostojen, ko pa je vendar njegovo ivljenje tako povezano sStvarnikovim praivljenjem, da skupaj z njim sestavlja eno samo ivljenje.

2 Resnino, to dojeti v zemeljski omejenosti je gotovo izredno teko, povem pa vam tole: Kdorse ne ui iz skromne muhine pesmice, ali sedaj e jasneje povedano, kdor se ne ui iz resnine,najgloblje poninosti na krievi poti, ja, e jasno in bolj razumljivo povedano, kdor se ne ui odmene, Oeta, ki sem najvija in najgloblja poninost, ta ne bo dojel in gotovo tudi nikoli razumel,kako morejo biti Oe in otroci eno.

3 Da pa bi si to lae in bolj utemeljeno predstavljali, si oglejmo e dve veliki stvari, namrevelikega loveka, ki se tu imenuje "svet"in drugega velikega loveka, ki se tu imenuje "nebesa".

4 e gledamo na prvega loveka formalno materialno, lahko cela vesolja22 polna sonc in svetovimenujemo ivni koni njegovega bitja, in e se ima ta lovek v svoji veliini za popolnomaeno ivljenje, tako kot se imate vi, eno ivljenje, ali obstaja zaradi tega res samo iz enegaivljenja?

5 Mislim, da za to, da bi uvideli, da ta veliki vesoljni 1ovek23

ivi prav mnogokratno ivljenje,ni potrebno ni drugega, kot samo opazovati roj muh; te vam bodo s svojim brenanjemsporoile, da imajo e celo one kot prve ivalce zase sklenjeno ivljenje. Koliko bolj morapriznati isto lovek, in koliko bolj ele vsa Zemlja, polna ljudstev in drugih ivih bitij netetih

vrst, in e veliko bolj sonce s svojimi popolnimi bitji, in e veliko veliko bolj eno osrednje sonce

21Najprej je treba prebrati pesmico, ki je na koncu. (Opomba izdajatelja)

22Hlsenglobe: neteto vesolij z vsemi svojimi galaksijami, sonci, planeti v eni globalni lupinasti ovojnici.

(Opomba prevajalca)

23Veliki lovek stvarstva. (Opomba izdajatelja)


31/35

za drugim s svojimi najpopolnejimi in najmonejimi duhovi, in konno e bolj v sebi sklenjenavesolja, ki vsebujejo skoraj neteto nebesnih teles, kaj ele bitij na njih.

6 In vendar vsa vesolja, vsa centralna sonca, vsa podcentralna, planetama in vsa druga pomonas svojimi planeti in vsemi bitji na njih, e prav pogledamo, niso ni drugega kot telesni deli tegavelikega vesoljnega loveka, ki ima svoje ivljenje, tako kot vsak lovek od vas na Zemlji in

skupaj z njo v tem velikem svetovnem loveku.7 Vidite, to je bilo opazovanje z materialne strani.

8Zdaj pa usmerimo svoj pogled na nebekega loveka, vprimerjavi z njim je prej omenjeni

veliki svetovni lovek ravno taken kot triljontinka atoma v primerjavi s prej omenjenimvesoljnim lovekom.

9 Ja, nebesa so, gledano loveko, tolikna, da bi bilo v eni sami cevki dlaice tega telesa dovoljprostora za netete milijarde vesolij, iz katerih sestoji prej omenjeni vesoljni lovek, in sicertako, da bi se lahko v njej gibale, ne da bi se kdaj dotaknile sten te cevke!

10 Sedaj pa si zamislite, koliko ivljenj ima vendar ta nebeki lovek e v eni lasni cevki, in

koliko ivljenj mora potem imeti v enem svojem udu, koliko ele v svojem srcu in koliko v vsemsvojem telesu. In vendar misli ta celotni nebeki lovek sam o sebi, da je navaden lovek, ki ivisamostojno, sam zase, netete milijarde in milijarde najpopolnejih angelov in duhov v njem pamisli o sebi in ivi prav tako kot veliki nebeki lovek sam!

11 V nebekem loveku so e druga razmerja, po katerih enako mislea in enako ljubea bitja sestavljajo zvezo, ki sama zase podobno kot zemeljsko telo ali vsaj njegov del predstavlja

popolnega loveka, ki spet v vsej svoji celoti tudi lahko uti in misli sam o sebi, kot da bi bil ensam samostojen lovek.

12 Poleg tega vam povem e tole: V. moji neskonnosti je celo ve takih nebes in vsakanebesa zase so spet popoln lovek, in vsa nehesa skupaj ele tvorijo spet takega neskonnega

loveka, ki si ga ne more zamisliti in obutiti nihe, razen mene, ker je le-ta pravzaprav moje teloali Bog v svoji neskonnosti24, ki tu najodloneje in najjasneje misli in uti svojo samostojnost

in edinstvenost - in vendar kolikna mnogoterost ivljenja je v njem!

13 e ti dve podobi samo malo primerjate in potem v duhu pregledate, ne morete prezreti, da sev venem in neskonnem ivljenju neteta ivljenja lahko prosto gibljejo in uivajo najvijeslasti ivljenja, deli glavnega ivljenja pa so v Bogu.

14 Vidite, tako torej poje muha v svoji poninosti; in poninost je pravzaprav resninapoglavitna muha loveka samega! Kajti tako kot zaenja muha v svetnem delu zmagovati nadivljenjem, enako zaenja tudi poninost v loveku sprejemati najsvobodneje ivljenje iz Bogain ga vsrkavati vase in potem z vztrajnostjo in s pogumom vzgoji in okrepi v sebi to venosvetie, ki je ivi Kristus v vsakem pravem loveku. In ko njegovo ivljenje preide v vse deledue in po dui tudi v meseno telo, potem je taken pojav, takno resnino delovanje v duhuvendarle zmaga, tista resnino najvija, ki bi si jo lovek sploh lahko izbojeval; kajti s to zmagoje vendarle ujel v sebi najvije boje ivljenje, si ga z ljubeznijo prisvojil in tako postal eno zvenim Bogom, Oetom vse ljubezni.

15 Povejte, ali ni to zmaga, o kateri vam poje muha?

24Bogolovek (Bog in lovek). (Opomba izdajatelja)


32/35

16 In e hoete muho, ki vam tu poje o zmagi, prav razumeti, potem vpraajte svojo pravomuho v vas, ki je popolna poninost, in ta vam bo dala vliki odgovor: Ja, z njo boste dobili,pravo resnino zmago!

17 Tako kot je ljubezen sad poninosti, je tudi vena resnica ali svetiloba vse svetlobe sadljubezni; in ker ljubezen raste iz poninosti in resnica iz ljubezni, je to prava rastin pravo drevo

ivljenja in pravo drevo vsega svetega spoznanja ivljenja in vsega, kar je njegovo asno inveno.

18 Kdor pa hoe skrivnosti ivljenja izslediti, morda celo s svojim svetnim razumom, jih panikoli ne bo izsledil, temve bo z razumom izgubil e tisto malo ivljenja, ki si ga je nekopridobil v otrotvu. Kajti resnino vam povem: Kdor takni notranji besedi, ko se naznani - ali vsrcu vsakega boljega loveka po opozarjajoi vesti, ali kot slina beseda iz ust kaknegaobujenega, - ne verjame z otroko preprosto pobonim sreem, in potem ne ostane samoposlualec takne besede, ki se kvejemu le udi, vasih temu, vasih onemu, kar se v njejpojavi, - temve postane njen izvrevalec, - tu vam povem e enkrat: - resnino samo posluanjein gledanje ne bo pripeljalo v nebesa nikogar, pripeljalo ga bo edinole izvrevanje!

19 Vi pa ste v tem sporoilu sliali, da se ivljenje ne mora vrniti prej, dokler ni sojeno; hkratimorate tovedeti iz evangelija, kjer se glasi: "Ne jaz, temve beseda, ki sem vam jo govoril, vasbo sodila."

20 Vidite, torej je beseda sodnik za tistega, ki jo izvruje, za veno ivljenje - in za tistega, ki jene izruje, za veno smrt; kajti nihe si gotovosti ne more pridobiti kar tako, temve le podejavni poti kria po besedi, ki ne oznanja ni drugega kot poninost in ljubezen. Kdor pa je tusamo poslualec in ne ravna po ivi besedi, ki naj bi ga sodila za ivljenje, se ne bo m ogelzdruiti z njeno pozitivno-ivo mojo, temve bo ostal v svoji negativni polariteti smrti, iz katerese bo teko v vsej venosti kdaj spet razvilo pozitivno-polarno ivljenje.

21 Kaj pa so prva znamenja takne obsodbe na smrt pri tistem, ki besede neizvruje?

22 Prva znanenja so dvomi o pristnosti enega ali drugega dela bojega razodetja.23 Kaj pa je taken dvom sam na sebi?

24 Dvom tu ni ni drugega kot nezavest notranjega ivljenja, zaradi katere pade duh nazaj vasein v dui ni druge svetlobekot moten naravni somrak; pri tem izvira en del svetlobe od arkovduha, ki vedno bolj medlijo, prividni del naraajoe svetlobe pa od sveta, ki slepi celotnozavest.

25 Kam torej vodijo takne omedlevice duha, ne bo potrehno ve na veliko razlagati, e duh nebo kmalu spet ponovno prebujen z monim izpolnjevanjem besede.

26 Kdor pa v tem ivljenju ne bo preel v resnino pozitivno polariteto venega ivljenja, se bo

sam obsodil za negativno polariteto, iz katere ne bo nikdar ve vstal.27 Ti dve polariteti pa sta v enakem razmerju kot duhovno in materialno, ali kot ivi notranji

sade in mrtva zunanja lupina.

28 Kdor bo tu preel v sade, bo preel v ivljenje; kdor pa bo tu preel v lupino, bo tudi preelv smrt.

29 Vi pa vendar e veste, da ste v vsaki stvari, in tako e toliko bolj zanesljivo v Bogu, dvepolariteti; in kot je boje bitje veno, tako morata biti veni tudi ti dve polariteti.


33/35

30 Kogar tu vodi beseda, skratka, e se sam ravna po njej, ta sprejema ivljenje vase in ustrezaboji pozitivni polariteti, ki je tu najsvobodneja in najmanj omejena bit.

31 Kdor pa besede dejansko ne sprejme vase, ternve jo pusti tei samo skozi svoj negativnirazum, tega bo beseda sama obsodila na negativno polariteto, ki je tu temeljno naelo vsegamaterialnega in s tem vse smrti in vse omejenosti. lz tega sledi, da naravnega sveta prav tako kot

duhovnega ne bo nikoli konec, temve bo ostal kot vena negativno-polarna podlaga vsegaduhovnega in svobodnega. Sami pa lahko presodite, katera usoda prinaa ve sree - na vekovveke biti vkljuen ali v negativno ali v pozitivno bo

Documents

Jakob Lorber - Muha