januar 2004 Novaproga - slo- · PDF filePoslovno uspe{no leto 2003 smo pustili za sabo, ... Intervju Igor [prajcar ... sko komuniciranje

Nova smerO mednarodnih voznih redih prvi~ v Ljubljani

Potni{ki prometZ vlakom na smu~anje

Tovorni prometSpecifikacija k fakturi in prevozni pogoji po novem

Intervju: Igor [prajcar – Izvr{ni direktor za nabavo in investicijeS prenovo nabave do ob~utnih prihrankov

Iz tujineERTMS/ETCS è deluje

Revija Slovenskih èleznicNovaprogajanuar 2004

Ko berete zadnjo {tevilko Nove proge, smo è po{teno zakorakali vfebruar. Poslovno uspe{no leto 2003 smo pustili za sabo, prazni~nidecember pa se nam skorajda è zdi kot le {e oddaljeni spomin.Dobro obve{~eni so è precej pred skokom v novo leto znali poveda-ti, da nam bo {tevilka 2004 prinesla izredno slabo razporeditev praz-ni~nih dni. Ti bodo menda kar po vrsti ob koncu tedna, tako da bomo`nosti za podalj{ane dopuste kaj malo.Vsekakor pa nam leto, ki jepred nami, ne bo prineslo samo »slabega« koledarja, temve~ zlastiveliko sprememb v na{em podjetju. Pri~akujemo lahko predvsem na-daljevanje dejanskega oblikovanja Holdinga Slovenske èleznice. Prednami je sprejemanje zakona o poslovni sanaciji in nadaljnje posodab-ljanje organizacijske strukture z ustanovitvijo jedrnih dru`b. Te bodoveliko bolj kot dosedanje organizacijske enote prevzemale odgovor-nost za svoje delo, pa naj gre za doseganje zastavljenih ciljev ali pa zabolj striktno obvladovanje stro{kov. Preoblikovanje organizacijskestrukture seveda nikoli ni dovolj, saj bi pomenilo le prekladanje teàvz enega kupa na drugega. Zato ustanavljanje novih poslovnih enot èspremlja postopna prevetritev delovnih procesov s to~nim dolo~a-njem potrebnega {tevila izvajalcev. V praksi bo to pomenilo prerazpo-rejanje zaposlenih, pa tudi ugotavljanje {tevila prese`nih delavcev –proces, ki bo za nas zaposlene vse prej kot enostaven in nebole~.Na poslovnem delu na~rtov bomo tudi letos sku{ali izpolnjevati na~r-te, opredeljene v Novi smeri. Ob predstavitvi strate{kega na~rta je bilomarsikje sli{ati, da so v njem zastavljeni cilji previsoki, da jih bo nemo-go~e dose~i. Lansko poslovno leto je dokazalo nasprotno – visokih ci-ljev ni mogo~e le dosegati, temve~ jih je na nekaterih podro~jih mo-go~e celo prese~i. Omenjeno preseganje se je nadaljevalo tudi v pr-vem leto{njem mesecu. O nekaterih projektih, ki bodo podlaga za us-pe{no poslovanje v prihodnje, pi{emo tudi v tokratni Novi progi. Grezlasti za nove projekte v tovornem prometu. Predvidoma sredi fe-bruarja bo del tovora med Ljubljano in italijansko Bologno prevzelnovi produkt – East-West Rail Shuttle. EWRS bo vozil med ranìrnimaterminaloma Ljubljana Zalog in Bologna San Donato petkrat na te-den, od torka do sobote. V Ljubljani se bo navezoval na mreò med-narodnih vlakov proti vzhodu in jugovzhodu Evrope, v Bologni pa boimel zagotovljeno distribucijo po vsej Italiji. Temu vlaku se bo aprilapridruìla {e nova povezava Ljubljane in Milana.Vse ve~ pozornosti pa v tovornem prometu namenjajo tudi dodanimstoritvam, ki izbolj{ujejo storitev, ki jo ponujamo uporabniku. Omeni-ti kaè uvedbo tako imenovane E-specifikacije, ki na na{i spletni stra-ni dopolnjuje è precej uporabljano mo`nost sledenja vagonov ali po-sameznih po{iljk na{ih uporabnikov. S selitvijo vse ve~jega dela papir-nega poslovanja na splet bo sodelovanje z na{im podjetjem za upo-rabnike storitev Slovenskih èleznic hitrej{e in enostavnej{e. Vse ve~-je {tevilo uporabnikov e-poslovanja kaè na pravilnost odlo~itve, apli-kacije, ki so jih pripravili v centru za informatiko, pa è ànjejo poh-vale tudi v specializiranih informacijskih podjetjih.

Nova smerO mednarodnih voznih redih prvi~ v Ljublja-ni

Nova smerFersped ob 35. obletnici pripravljen na spre-membe

Potni{ki prometPrav preprosto je: sedemo na vlak, smu~iimamo è skoraj pripete, in ko se vlak usta-vi, smo na smu~i{~u. Tudi letos lahko s smu-~arskim vlakom obi{~emo pohorska smu~i{-~a in Koblo.

Tovorni prometV za~etku decembra je bil dopolnjen spletniportal ISS@P z mo`nostjo dostopa uporabni-kov do novih vsebin, na novo pa je bil pri-pravljen del, ki smo ga imenovali Prevoznipogoji - tarife.

IntervjuIgor [prajcarIzvr{ni direktor za nabavo in investicijeS prenovo nabave do ob~utnih prihrankov

Iz tujineEuropean Railway Traffic ManagementSystem – ERTMS je nov na~in signaliziranjain upravljanja èlezni{kega prometa, ki boomogo~al interoperabilnost na vsem evrop-skem èlezni{kem omre`ju.

257

101215

Novo progo izdajajo Slovenske èleznice, Slu`ba za organizacij-sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: [email protected] • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorjifotografij: Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Aleksander Salki~,Ana Tu{ar, Borut Krajnc, Dario Cortese, Bojan Dremelj, Mi{koKranjec, [tefan Stepic, Marko Rov{nik, arhiv Delo, arhiv ÖBB, ar-hiv Idrijski muzej. • tisk: Present d.o.o. • Nova proga izidedesetkrat na leto v 10.000 izvodih • naslovniki jo prejemajo brez-pla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.

1UvodnikMarko Tancar,odgovorni urednik Nove proge

Revija Slovenskih èleznic januar 2004Novaproga

S@ so ljudjeBranko Serec»Sem nepobolj{ljiv in ve~ni optimist!« 17

O mednarodnih voznihredih prvi~ v LjubljaniMednarodno usklajevanje èlez-ni{kih voznih redov je zapletenpostopek, ki za posamezen voznired traja kar okrog 18 mesecev.To nalogo opravlja ve~ kakor 90evropskih èlezni{kih prevozni-kov in upravljavcev infrastruktu-re, zdruènih v Forum Train Euro-pe (FTE). FTE poslovodijo {vicar-ske èleznice za potni{ki prometter ~e{ke èleznice za tovornipromet. Letos smo organizacijovoznorednih konferenc FTE prvi~prevzeli na Slovenskih èlezni-cah, beseda pa je oziroma {e botekla o voznih redih za leto 2005.Prvo sre~anje je potekalo med19. in 23. januarjem v Ljubljani.Tokrat so se pogovarjali o voznihredih v potni{kem prometu , prvaleto{nja konferenca je zdruìlakar okrog 150 udeleèncev iz vseEvrope. Poleg tokratne konferen-ce bodo te potekale {e marca,

aprila ter junija. Konferenc zapotni{ki promet se bo udele-èvalo okrog 150, konferencza tovorni promet okrog 100udeleèncev, zadnja skupnakonferenca za potni{ki in to-vorni promet pa bo zdruìlaokrog 80 udeleèncev.@e hiter pregled na~ina obliko-vanja voznih redov pokaè, daje to res zahtevna naloga, kizato poteka v ve~ fazah. Naj-prej se oblikuje konceptualnaponudba, nato potekajo anali-za trga, razvoj konceptov terusklajevanje notranjih zdru-ènj. Sledi faza A z distribucijokataloga tras, preveritvijo po-nudbe, s posvetovanjem inprou~evanjem tras. Faza B za-jema uskladitev koncepta voz-nega reda, izdelavo konkret-nih naro~il ter dogovor o na~r-tu prevozov. V fazi C potekajo

konkretiziranje obsegaprevozov in uskladitevtras ter re{evanje konf-liktnih primerov. FazaD zajema razre{evanjeodprtih vpra{anj inkonfliktnih primerov,dodelavo ponudbetras, potrditev in har-monizacijo tras terposvetovanje o ponud-bi tras. V zadnji fazi Epa so voznoredni do-kumenti dokon~no us-klajeni, izdelani in raz-poslani, vozni red paza~ne veljati.Leto{nje leto bo za us-klajevanje mednarod-nih voznih redov pre-lomno, saj bo 1. ja-nuarja 2005 nekaterenaloge FTE prevzelanova organizacija RailNet Europe s sedeèm

na Dunaju. Rail Net Europe je bilkot neprofitna organizacija usta-novljen v za~etku leto{njega leta,zdruùje pa upravljavce infra-strukture iz ve~ kakor 20 evrop-skih dràv. Ti naj bi s samostoj-nim delovanjem pri dodeljevanjutras in s tem oblikovanju voznihredov prispevali k prakti~nemuudejanjanju dolo~il prvegaevropskega èlezni{kega paketa,predvsem pa zagotavljali nedi-skriminatoren dostop do èlez-ni{ke infrastrukture.Na ljubljanski konferenci je deloprvi~ potekalo z uporabo pro-gramskega orodja Pathfinder.Novi na~in dela s povezovanjempo medomre`ju omogo~a hitrej-{e naro~anje, usklajevanje in po-trjevanje tras, ve~jo prilagodlji-vost in kraj{e odzivne ~ase –skratka, enostavnej{o in hitrej{opripravo voznega reda.

V veliki dvorani hotela Union so se zbrali udeleènci konference iz vse Evrope.

Udeleènce je pozdravil tudi ljubljanski podùpan Igor Omerza.

2 Nova smer

333Nova smer


Bologna vse bliè LjubljaniEast-West Rail Shuttle se bo ime-novala nova zanesljiva in hitravsakdanja tovorna povezava medSlovenijo in Italijo. O njej so 20.januarja na predstavitvi poslov-nim partnerjem spregovorili ge-neralni direktor Bla` Miklav~i~,direktor tovornega prometaSre~ko @erjav ter direktor tovor-nega prometa Trenitalie Giancar-lo Laguzzi. Novi vlak bo Zalog inBologno prvi~ povezal predvido-ma è 17. februarja.

EWRS bo vozil med ranìrnimaterminaloma Ljubljana Zalog inBologna San Donato petkrat nateden, od torka do sobote.Okrog 400 kilometrov dolgo potbo prepeljal brez vmesnih po-stankov v dobrih desetih urah.Vlak, dolg 550 metrov, bo lahkonaenkrat prepeljal kar 1.000 tontovora. Z ranìrnega terminala

Ljubljana Zalog bo odpeljal ob4.42 in pripeljal v Bologno ob14.12, vra~al pa se ob 00.32 inprispel v Ljubljano ob 10.33.Uporabnikom bo ponujal prevozvagonskih po{iljk tako v klasi~-nem kot v kombiniranem prome-tu. V prvi fazi bodo iz Italije protiSloveniji potovali predvsem kera-mi~ni izdelki ter gospodinjskiaparati in oprema, v obratni sme-ri pa jekleni izdelki, prete`no kottranzitno blago iz Hrva{ke, Ma-dàrske ter Srbije in ^rne gore.V Ljubljani se bo EWRS navezovalna mreò mednarodnih vlakovproti vzhodu in jugovzhodu Evro-pe, v Bologni pa bo imel zago-tovljeno distribucijo po vsej Italiji.Tako se bo v Ljubljani povezoval sCeljem, Mariborom, Velenjem,Novim mestom, Koprom, Kra-njem, Budimpe{to, Dombovar-jem, Zagrebom, Beogradom in

Sarajevom, »antene« v Bolognipa bodo Modena, Ferrara, Lugo,Forli, Ravenna, Parma, Piacenza,Livorno, Falconara in Pescara.Z vlakom EWRS bo ob~utnoskraj{an ~as vo`nje med Ljublja-no in Bologno, kar bo hkrati po-menilo optimizacijo stro{kov inzagotavljalo ponudbo, ki bo kon-kuren~na tudi v primerjavi s cest-nim prevozom. Uporabnik bosvoje blago poslej lahko hitrejekot kdaj koli prej prepeljal iz Itali-je v Slovenijo ali naprej proti dr-àvam evropskega vzhoda in ju-govzhoda, ter seveda tudi vobratni smeri. Novi produkt East-West Rail Shuttle bo s sabo pri-nesel zajam~en in pomembnokraj{i ~as prevoza, rednost in za-nesljivost prevoza v obe smeri,sprotno spremljanje po{iljk innadzor nad njimi, preprosto na-ro~anje storitve ter hitrej{i obtek

vagonov.Proga EWRS poteka po V. vsee-vropskem prometnem koridorju,ki povezuje deèle Zahodne inVzhodne Evrope, v Ljubljani pa senavezuje tudi na X. koridor, kiSeverno Evropo povezuje z Ju`-no. Za gospodarstvi obeh deèlbo nova povezava pomenila iz-jemno prilo`nost za {irjenje in us-pe{en nastop na novih tr`nihprostorih. Hkrati pa gre za potr-ditev pravilnosti poslovne preo-brazbe Slovenskih èleznic z ime-nom Nova smer in nadaljevanjetr`nega nastopa, ki smo ga uspe-{no za~eli è septembra lani, kosmo Ljubljano povezali z bavar-sko prestolnico Münchnom.

Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je napovedal pove~anje {tevila tovornih vlakov medLjubljano in Münchnom ter novo povezavo Ljubljane in Milana, aprila letos.

4 Nova smer

Popolnoma logi~no se nam zdi,da imamo ljudje razli~ne odnose– z druìno, sosedi, sodelavci,prijatelji, pa tudi sovra`niki. Kerna svetu nismo sami, moramo zvsemi na{tetimi komunicirati in znjimi usklajevati svoje vedenje.Tako kot ljudje morajo med sebojkomunicirati tudi organizacije.ê èlijo izpolniti svoje namere inposlanstvo, morajo upo{tevatinajrazli~nej{e interese znotraj inzunaj podjetja. Eden od pomem-bnih dejavnikov v delu vsakegapodjetja so mediji, ki v mnogo-~em oblikujejo mnenje javnosti.Za vsako ve~je podjetje je zatopomembno, da stalno sodeluje znovinarji, jim ponuja hiter dostopdo zanimivih informacij o doga-janju v podjetju in resnicoljubnoodgovarja na njihova v~asih tudizelo neprijetna vpra{anja. To {ezlasti velja za na{e podjetje, ki jezaradi svoje dejavnosti nenehnopod strogim o~esom javnosti. NaSlovenskih èleznicah za odnosez razli~nimi javnostmi, tudi medi-ji, skrbimo v Slu`bi za organiza-

cijsko komuniciranje. Tudi za na-{e delo velja, da je le natan~enpregled rezultatov lahko podlagaza bolj{e dose`ke. Tega smo selotili v sodelovanju z agencijo Pri-stop, ki je konec lanskega letapredstavila analizo poro~anjamedijev o na{em podjetju med 1.septembrom 2002 in 31. avgu-stom 2003.

Da je na{e podjetje za medije in stem javnost res zanimivo, doka-zuje podatek, da je bilo v obrav-navanem obdobju v medijih kar2.196 objav o Slovenskih èlezni-cah, ki jih je objavilo 755 avtor-jev. Skupaj je o Slovenskih èlez-nicah poro~alo 81 medijev (54 ti-skanih in 27 elektronskih). Naj-ve~krat je o na{em podjetju po-ro~alo Delo. Sledijo Ve~er, RadioSlovenija 1, Dnevnik in Finance.Analiza po vrstah medijev pa po-kaè, da je bilo najve~ – kar 53odstotkov – objav v nacionalnihmedijih. Sledijo regionalni (34odstotkov) in poslovni mediji (13odstotkov).

Mediji so o Slovenskih èlezni-cah poro~ali povpre~no nevtral-no. Nevtralnih objav je bilo kar76 odstotkov. Dele` Slovenskimèleznicam naklonjenih objav jev analiziranem obdobju zna{al14 odstotkov (308 objav), dele`nenaklonjenih objav je bil ni`ji,in sicer 10 odstotkov (215 ob-jav). Predvsem v prvi polovicianaliziranega obdobja so prevla-dovale nevtralne objave, med-tem ko sta se leta 2003 pove~aladele` naklonjenih objav in pov-pre~na ocena naklonjenosti, karje izrazito predvsem v avgustu2003, ko so mediji o Slovenskihèleznicah prvi~ poro~ali pov-pre~no naklonjeno. Najve~ objavje bilo januarja 2003, ko so me-diji poro~ali o dogajanju ob refe-rendumu o preoblikovanju inprivatizaciji Slovenskih èleznic.Zelo odmevna pa je bila tudipredstavitev uspe{nih polletnihrezultatov v skladu z Novo smer-jo.Dele` na~rtovanih objav je v ana-liziranem obdobju zna{al 9 od-

stotkov oziroma 200 objav. Deleòbjav, v katerih so Slovenske è-leznice zavzemale osrednjo vlo-go, je zna{al 40 odstotkov oziro-ma 872 objav.Zanimiv je pogled na v prispevkihcitirane vire. Analizirano obdobjeje zaznamovalo predvsem spreje-manje Zakona o preoblikovanjuin privatizaciji Slovenskih èleznicin s tem povezane dejavnosti è-lezni{kih sindikatov. Zato je naprvem mestu po {tevilu citiranjpredsednik sveta delavcev Slo-venskih èleznic Silvo Berdajs. Po{tevilu citatov sledi AleksanderSalki~, ki se je s svojimi izjavaminana{al na razli~ne dejavnostiSlovenskih èleznic. Izmed pred-stavnikov vlade je o Slovenskihèleznicah najve~krat govoril mi-nister za promet Jakob Prese~nik.Med vodilne vire, ki so jih medijicitirali, se je uvrstil tudi Bla` Mi-klav~i~.Po pregledu najrazli~nej{ih {te-vil~nih podatkov pa je morda {enajbolj zanimiva analiza vredno-sti objav v skladu s cenami, ki bi

jih sicer morali pla~ati zaoglase. Vse naklonjenein nevtralne objave so vanaliziranem obdobjudosegle vrednost195.750.672 tolarjev(okrog 830.052 evrov). Vtujini pa verodostojnosturedni{kih bese-dil v pri-merjavi z oglasnim spo-ro~ilom ocenjujejo za {ti-rikrat do {estkrat ve~jo,zato lahko to vrednostpomnoìmo s pet. Takobi vrednost objav zna{alakar 978.753.361 tolarjevoziroma 4.150.260evrov. Skratka – tolikodenarja bi morale Slo-venske èleznice, ~e bipopolnoma zanemarilesodelovanje z novinarji,pla~ati za ogla{evanje, kibi nam zagotovilo enakoobse`no pojavljanje vmedijih.

Slovenske èleznice medijsko izredno zanimive

Fersped je è vrsto let tesno po-vezan s slovenskimi èleznicami.Ustanovljen je bil leta 1965 kotdel tedanjega èlezni{kega gos-podarstva. Tri leta pozneje je po-stal samostojno podjetje in letostorej praznuje è 35. obletnicoposlovanja.»Lansko leto smo kon~ali z okrog50 milijoni tolarjev dobi~ka, pozi-tiven poslovni rezultat pa na~rtu-jemo tudi za leto 2004,« je na ti-skovni konferenci ob za~etku no-vega poslovnega leta povedalFerspedov glavni direktor Robertâsar. Podjetje, v katerem ima-mo Slovenske èleznice okrog49-odstoten lastni{ki dele`, jelansko leto kon~alo s 17,172 mi-lijarde prihodkov. Pretovor je do-segel 2,9 milijona ton. Najve~jidele` tovora (40 odstotkov) sosestavljale rude, 12 odstotkov jebilo premoga, 11 odstotkov papeska. Podobno kot leta 2001 in2002 se je ponovno pove~ala po-zicijska razlika na zaposlenega za9 odstotkov, kar kaè na vse bolju~inkovito poslovanje podjetja.Fersped je v svoji zgodovini preì-vel {tevilne spremembe. Danes jeglobalno delujo~a dru`ba na po-dro~ju logistike, transporta inmednarodne {pedicije, s 175 za-poslenimi. Je eno vodilnih {pedi-cijskih podjetij v Sloveniji ter vo-dilni èlezni{ki {pediter v regiji.Deluje z 22 poslovnimi enotamipo vsej Sloveniji, svojo dejavnostpa {iri tudi z ustanavljanjempredstavni{tev v tujini. Skupno{tevilo kupcev je kar okrog2.000, Fersped pa sodeluje z vse-mi svetovnimi pomorskimi ladjar-ji in vsemi evropskimi èlezni{ki-mi podjetji.Leto 2004 pa za Fersped nikakorne bo lahko, saj je pred podjet-jem nov izziv – pridruìtev Slove-nije Evropski uniji. To bo s saboprineslo zmanj{anje obsega ca-rinskega posredovanja in tudi iz-pad dela prihodka. Poleg tega pase bodo okrog 300 slovenskim{pedicijskim podjetjem pridruìli

{e konkurenti iz Evropske unije.»Vstop v Evropsko unijo bo krat-koro~no {ok, dolgoro~no pa boto za nas velika prednost,« pri~a-kuje Robert âsar. Fersped se na-mre~ na pri~akovane spremembeè dve leti intenzivno pripravlja.Poteka program organizacijskegain kadrovskega prestrukturiranjapodjetja, ki bo kon~an sredi leta2004. Ta vklju~uje izobraèvanjezaposlenih in zaposlovanje novihkadrov za uspe{no preobrazbo iz{pediterja v ponudnika celovitihlogisti~nih storitev, posodobitevin racionalizacijo osnovnih inpodpornih procesov ter razvojnotranjega podjetni{tva. Obe-nem pa se bo {tevilo zaposlenihmoralo zmanj{ati – s sedanjih175 na 135 do konca leta.

Izpad carinskega zastopanja Fers-ped namerava nadomestiti s {iri-tvijo transportno-logisti~nih de-javnosti na nove srednje- invzhodnoevropske trge ter ~ez-morske trge. Obenem je Ferspeddel dejavnosti è preusmeril naju`no mejo. Navzo~ je na vsehmejnih prehodih med Slovenijo inHrva{ko, z novimi kadri pa bosvojo vlogo na tem podro~ju {eokrepil. Hkrati z ustanavljanjempredstavni{tev in h~erinskih pod-jetij {iri tudi svojo komercialnomreò v tujini – v Srbiji in ^rnigori, Nem~iji, Italiji, na Madàr-skem ter tudi v Bosni in Hercego-vini. Skupaj s temi enotami bopokrival tudi druge dràve – Ma-kedonijo, Tur~ijo, Romunijo, Bol-garijo, ê{ko in Slova{ko. Vse po-

membnej{i pa postajajo tudi boljoddaljeni trgi; Fersped è sodelu-je s poslovnimi partnerji v Tur~iji,Egiptu in na Kitajskem.Dolgoro~no bo Fersped nove po-sle iskal tudi z okrepitvijo skladi{~-no-distribucijske dejavnosti nakriì{~u 5. in 10. koridorja, nameji med Slovenijo in Italijo in vdistribucijskem centru Koper ter spove~evanjem do okolja prijazne-ga transporta po ̀ eleznici. Za leto2004 na~rtujejo 14,425 milijardeprihodkov ter ponovno pove~a-nje pozicijske razlike za deset od-stotkov na zaposlenega. Cilj pod-jetja pa je prevzem poloàja ene-ga najpomembnej{ih logistov nele v Sloveniji, marve~ tudi v regijiin vsej jugovzhodni Evropi.

Fersped ob 35. obletnicipripravljen na spremembe

555Nova smer


Ferspedove poslovne rezultate in na~rte so predstavili pomo~nik direktorja za marketing in razvoj Ale{ Teran, glavni direktor Robert âsar in pomo~nica direktorja za ekonomske zadeve Mirjana Klodi~ (z leve).

6Potni{ki prometAna Tu{ar

Po vsem svetu slovita predvsemdva karnevala: karneval v Riu deJaneiru in karneval v Benetkah.In medtem ko je tisti ~ez luòmarsikomu nedosegljiv, nam jebene{ki ~isto blizu. A ne le blizu,zaradi »skoka« do Benetk tudièp ne bo utrpel kak{ne poseb-ne izgube.Med karnevalom Benetke dobe-

sedno preplavijo mnoìce turi-stov. Bogati kostumi in pravlji~-ne maske prevzamejo {e takohladnega obiskovalca, kajti kar-neval je brez dvoma prava pa{aza o~i. In ~e turisti iz daljnih de-èl sanjarijo o tem, da bodomorda vsaj enkrat v ìvljenjuimeli prilo`nost obiskati mestogondol, zakaj si torej tudi mi ne

bi privo{~ili tega doìvetja.Zgodovina bene{kega karnevalasega zelo dale~. Prve zapise okarnevalu so zgodovinarji odkri-li v dràvnih zakonih, zasebnihzapisih in razli~nih dokumentih,v katerih se omenja praznova-nje. Gre za kr{~ansko razlagoizraza »carrus navalis«, ki so gauporabljali za opis sprevoda plo-vil. Tedanji prebivalci so karnevalpraznovali februarja, to je zadnjimesec romanskega koledarja.Leta 1296 je senat uradno raz-glasil pustni torek za praznik.Praznovanje karnevala se je za-~elo na praznik sv. [tefana, 26.decembra, ko je vlada dovolilano{enje mask. Svoj vrhunec jedoseglo v dneh od pustnega ~e-trtka do pustnega torka. Obrediimajo svoje korenine dale~ v po-ganstvu, vendar so se poznejespremenili in prilagodili novimrazmeram.Med karnevalom so se vrstilinajrazli~nej{i dogodki, od pred-stav v gledali{~ih, kavarnah inpala~ah do razli~nih prireditev,kjer so se preprosti ljudje in ple-menita{i – seveda vsi zakrinkaniv maskah – druìli s plesalci,igralci, prodajalci sla{~ic in kro-tilci ka~.V prazni~nem ozra~ju je bilo no-{enje mask edina mo`nost zapremostitev razlik med socialni-mi razredi. Najbolj znana in po-gosta maska v Benetkah v 18.stoletju je bila »bauta«, ki sta josestavljali »larva« (v za~etku ~r-na, pozneje pa tudi bela maskaiz pooljene tkanine), »tricorno«(~rno trikotno pokrivalo) ter ~rn»tabarrro« (svilen ali volnenpla{~).Od leta 1979 lokalne oblasti na-~rtno organizirajo in promovira-jo karnevalske prireditve. Po-

membnih prireditev je ve~: mednjimi regata okra{enih plovil inmaskiranih vesla~ev, polet golo-bice, ki zaznamuje za~etek kar-nevala, ter veliki ples na pustnitorek na Trgu sv. Marka.Obiskovalec sre~uje maske vse-povsod – v ozkih uli~icah, namosti~kih in trgih … Na poti odèlezni{ke postaje do Trga sv.Marka se ~loveku zazdi, kot bise ~as zavrtel nazaj: to niso Be-netke 21. stoletja, temve~ nekedruge, slavne in ble{~e~e, s pre-bivalci v srednjeve{kih kostumih.Za konec {e nekaj prakti~nih na-potkov. V Benetke se vsekakorkaè peljati z vlakom EC Casa-nova, ki iz Ljubljane odpelje ob10.25 in v Benetke prispe ob14.25. Morda se zdi komu pri-hod prepozen, a dobrih pet urpotepanja po mestu bo za mar-sikoga ~isto dovolj. Za vrnitevdomov je primeren vlak EN Ve-nezia z odhodom iz Benetk (po-staja Santa Lucia) ob 20.10 inprihodom v Ljubljano ob 1.45.Morebitni potniki iz Celja in Ma-ribora lahko nadaljujejo potova-nje z istim vlakom do svojih po-staj.Seveda bo najcenej{e, ~e se vBenetke odpravite v skupini.Otroci imajo dodatne ugodno-sti, ki so seveda odvisne od nji-hove starosti. Pa na rezervacijone smete pozabiti, kajti za ECCasanova je obvezna, priporo-~amo pa jo tudi za vlak EN. VBenetke bodo namre~ potovalitudi drugi!Morda le {e namig za èlezni-~arje. FIP velja tudi na EC Casa-nova, in ~e se s Pendolinom {eniste peljali, je izlet v Benetkelahko prav lepo doìvetje vo`njez na{im najlep{im vlakom terogleda karnevala.

Z vlakom EC Casanova na karneval v Benetke

7Potni{ki promet

Marko Tancar


Zima se je {ele konec januarjaodlo~ila pokazati svojo pravo po-dobo in nam namenila nekaj sne-ga. Prav nala{~ – ravno pred zim-skimi {olskimi po~itnicami. Seve-da se nam takoj postavi vpra{a-nje, kako naj se podamo do smu-~i{~a. Verjetno je prva izbira {evedno avto, vse preradi pa po-zabljamo, da se do nekaterihsmu~i{~ lahko enostavno inudobno pripeljemo tudi z vla-kom. Prav preprosto je: sedemona vlak, smu~i imamo è skorajpripete, in ko se vlak ustavi, smona smu~i{~u. Tudi letos lahko ssmu~arskim vlakom obi{~emopohorska smu~i{~a in Koblo.

Z vlakom do pohorskihsmu~i{~

Smu~arji in vsi prijatelji rekreacije,ki bodo potovali z vlakom, bodoimeli vrsto popustov - otroci,mladi, starej{i in upokojenci, sku-pine in posebni Turist vikend. Topa {e ni vse – ob nakupu povrat-

ne vozovnice za smu~arski vlakbodo cenej{e tudi celodnevnesmu~arske vozovnice. Smu~arskivlak prina{a ceno celodnevne vo-zovnice za odrasle 3.900 tolarjev(namesto 5.100), za mlade od13. do 23. leta starosti 3.100 to-larjev (namesto 4.500), otroci od6. do 13. leta starosti pa bodo zasmu~anje pla~ali le 2.400 name-sto 3.600 tolarjev. Za no~nosmuko, ki je mogo~a med ted-nom od 17. do 22. ure, veljaenotna cena 3.600 tolarjev.[e ni`ja pa je cena za organizira-ne obiske u~encev osnovnih {olin dijakov srednjih {ol. Za {portnidan od ponedeljka do petka jecena celodnevne vozovnice samo1.800 tolarjev, med zimskimi po-~itnicami in ob koncu tedna pa2.600 tolarjev.Smu~arski vlak, ki ga lahko izko-ristimo za uìtkov polno dnevnosmuko, odpelje iz Zidanega Mo-stu ob 7.00, iz Celja ob 7.25, vMaribor pa pripelje ob 8.29. Odtod se vra~a ob 17.20, v Celje

pripelje ob 18.21, v Zidani Mostpa 26 minut pozneje. Vlak pa boprimeren tudi za no~no smuko;ob 16.25 odpelje iz Celja in vMaribor prispe ob 17.29. Vobratni smeri se lahko popeljemoob 21.26, ob sobotah pa tudi ob22.11. Od èlezni{ke postajeMaribor do pohorske vzpenja~e(in seveda nazaj) pa bo vsakihpetnajst minut vozil smu~arskiavtobus.

Do Koble z vlakom

Vse redne popuste Slovenskihèleznic bodo seveda lahko uve-ljavljali tudi vsi, ki bodo s smu~ar-skim vlakom potovali do Bohinj-ske Bistrice. Smu~arske vozovni-ce s popustom so naprodaj è prisprevodniku na vlaku. Celodnev-na smu~arska vozovnica za odra-sle stane samo 2.700 tolarjev, zaotroke do 14. leta starosti in ~la-ne skupin osnovnih in srednjih{ol pa samo 2.150 tolarjev. Za{portne dneve od ponedeljka do

~etrtka je cena 1.500 tolarjev.Navedena cena velja za organizi-ran obisk u~encev osnovnih in di-jakov srednjih {ol.Smu~arska vlaka do Bohinjske Bi-strice vozita iz Kopra in iz Ljublja-ne. Iz Kopra vlak odpelje ob 6.30in po so{kem koridorju na Smu-~arski terminal Kobla, ki je le ne-kaj korakov oddaljen od belih str-min smu~i{~a, prispe ob 10.15. Vnasprotni smeri odpelje ob 16.16in v Koper prispe malo po osmizve~er. Smu~arski vlak iz Kopravozi ob sobotah od 24. januarjado 13. marca, od 22. do 27. fe-bruarja pa vsak dan. Ob slabihsne`nih razmerah vlak ne bo vo-zil.Vlak iz Ljubljane odpelje ob 6.50,v Bohinjsko Bistrico pa pripeljeob 8.55. Iz nje proti Ljubljani od-pelje ob 19.39, v na{o prestolni-co pa pripelje ob 21.26. Vlak voziob sobotah, nedeljah in prazni-kih od 24. januarja do 13. marca.

Z vlakom na smu~anje

08-oglas Diners transport

iz pdfja odstrani okvirna formatu

Gradec je le eno od mest, katerih letali{~aso hitro dostopna ne le z avtomobilom,temve~ tudi z vlakom.

Poleg letali{~a Brnik vse ve~ pot-nikov iz Slovenije uporablja zapolete tudi bli`nja letali{~a v Av-striji ali Italiji in tudi Nem~iji(München). êprav je najboljuveljavljen na~in za dostop do le-tali{~a prevoz z avtomobilom, pase do izbranega letali{~a lahkoodpeljemo tudi z vlakom. V bliì-ni Slovenije so za prevoz z vla-kom primerna letali{~a Gradec(Graz), Dunaj (Wien), Trst (Trie-ste), Benetke (Venezia), pa tudiMünchen. Zato bi vam radi pred-stavili nekaj mo`nostih dostopado teh letali{~ z vlakom.

Trst/Trieste – letali{~eRonchi dei LegionariTrà{ko letali{~e Ronchi dei Le-gionari leì v neposredni bliìnimesta Trbi` (Monfalcone). Od è-lezni{ke postaje Trbi` vozijo lo-kalni avtobusi do letali{~a in na-zaj vsakih 20 minut. Poleg tegapa do letali{~a vozijo tudi taksiji.Ve~ informacij na spletni strani:www.aeroporto.fgv.it

Benetke/Venezia – letali{~e Marco Polo in TrevisoGlavno letali{~e Benetk se ime-nuje Marco Polo. Od èlezni{kepostaje Venezia Mestre vozijo doletali{~a in nazaj mestni avtobusi(ACTV) na liniji {tevilka 15. Leta-li{~e Treviso je znano predvsempo tem, da tam pristajajo letaladru`be Ryanair. V skladu s ~asompristankov in poletov letal tedru`be je organiziran tudi avto-busni prevoz med èlezni{ko po-stajo Venezia Mestre in Trevisom.

Ve~ informacij na spletni strani:www.veniceairport.it

Gradec/Graz – letali{~eGraz-FeldrichenNajbolj{e izhodi{~e za dostop doletali{~a je glavna èlezni{ka po-staja v Gradcu – Graz Haupt-bahnhof. Z èlezni{ke postaje aliavtobusnega postajali{~a Jako-miniplatz vozijo avtobusi do leta-li{~a in nazaj. Druga mo`nost paje, da na èlezni{ki postaji Leib-nitz/Lipnica prestopite na lokalnivlak, ki ima postanek tudi na po-stajali{~u Flughafen Graz-Feld-kirchen, ki je naprej v smeri protiGradcu. Od postajali{~a Flugha-fen Graz-Feldkirchen do letali{kezgradbe je le okrog 300 metrovurejene poti.Ve~ informacij na spletni strani:www.flughafen-graz.at aliwww.oebb.at

Dunaj/Wien – letali{~eWien SchwechatVlaki iz Slovenije vozijo do èlez-ni{ke postaje Wien Südbahnhof.Od tu je vsakih 30 minut na voljoavtobusna povezava (ÖBB Wien-na Airport Lines). Vo`nja do leta-li{~a traja okrog 20 minut. Drugamo`nost je vo`nja z mestnim vla-kom S-Bahn {tevilka 7 od posta-je Wien-Mitte. Do tja se moratenajprej odpeljati s S-Bahn {tevilka1, 2 ali 3. Vlaki S-Bahna vozijo navsakih 15 do 20 minut. Najnovej-{a in najhitrej{a, pa tudi najdra`-ja mo`nost je hitri vlak City Air-port Train (CAT), ki vozi prav takood postaje Wien-Mitte do dunaj-skega letali{~a in nazaj.Ve~ informacij na spletni strani:www.viennaairport.com aliwww.oebb.at

München Tudi münchensko letali{~e je zelodobro povezano z èlezni{kimprevozom. Vlaki iz Slovenije doèlezni{ke postaje MünchenHauptbahnhof in nazaj vozijopetkrat na dan. Od MünchenHauptbahnhofa do letali{~a vozi-jo vlaki S-Bahn {tevilka 1 in 8 navsakih 15 minut, vo`nja pa trajapribli`no 40 minut.Ve~ informacij na spletni strani:www.munich-airport.de

Do èlezni{kih postaj vseh ome-njenih mest so iz Slovenije torejzelo dobre in dovolj pogoste è-lezni{ke povezave, ki so - z upo-{tevanjem dobro organiziranegain relativno poceni lokalnegaprevoza do letali{~ - dober raz-log, da se do letali{~a in nazajodpeljemo z vlakom.

Vozni red vlakov MARIBOR-CELJE-LJUBLJANA-MONFALCONE-VENEZIA MESTRE(velja do 11. 12. 2004)

00.25 07.50 07.02 13.15 o Maribor p 16.17 22.35 23.35 04.13

01.18 08.35 07.59 14.28 o Celje p 15.07 21.24 22.24 03.18

02.50 10.25 10.25 16.00 o Ljubljana p 13.41 19.40 19.40 01.45

07.38 13.01 13.01 20.10 p Monfalcone/Trbi` o 08.32 17.05 17.05 21.51

09.04 14.13 14.13 21.43 p Venezia Mestre o 07.03 15.56 15.56 20.22

1,3,4, 5, 7, 8: Vozi vsak dan2, 6: Iz Maribora in Celja ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih6: V Celje in Maribor ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih

9Potni{ki promet

Milo{ Rov{nik


Do letali{~a z vlakomEN240

ICS 13EC 50

IC 153EC 50

2913IC 244ICN778

ICN777IC 245EC 156

EC 5122812928

EC 512002

EN 241

1 2 3 4 1 2 3 4

ste po 1. decembru pregledova-li spletne strani tovornega pro-meta, ste verjetno opazili nekate-re spremembe. Tedaj je bil na-mre~ dopolnjen portal ISS@P zmo`nostjo dostopa uporabnikovdo novih vsebin, na novo pa je bilpripravljen del, ki smo ga imeno-vali Prevozni pogoji - tarife. Obja-va novih vsebin je rezultat dobre-ga sodelovanja med tovornimprometom in centrom za infor-matiko.

Prav gotovo se je vsak izmed vasè sre~al s polo`nico za pla~iloraznovrstnih stro{kov, ki ji je pri-loèna specifikacija. Na njej jeopisana struktura stro{kov, ki jihje treba pla~ati. ê imamo v mi-

slih ra~une za elektriko, RTV-na-ro~nino, stanovanjske druge gos-podinjske stro{ke, ta specifikacijaprav gotovo ni obse`na. Precejbolj zapleten pa je poloàj prispecifikacijah, ki se nana{ajo nara~une, izstavljene uporabnikomza opravljene storitve v tovornemprometu. Tovorni list, ki je podla-ga za prikaz podatkov na specifi-kaciji, je namre~ sestavljen iz ve~kakor sto rubrik, ki jih izpolnjujeèleznica ali uporabnik prevoza.V povpre~ju se v obra~unskemobdobju (dekada) prepelje 8.400po{iljk, izdanih je izdanih pov-pre~no 800 faktur, na posameznifakturi pa je v povpre~ju 10,5 po-{iljke.Do zdaj so uporabniki kot prilo-

go k ra~unu dobili le pisno speci-fikacijo, kar zanje prav gotovo nibilo najprimernej{e, {e zlasti, ~eso hoteli pripraviti te podatke zaanalizo. Nekateri uporabniki sosicer è prejemali specifikacijo velektronski obliki, ki pa je bila poobliki enaka papirni specifikaciji.Na podlagi pobud tako doma~ihkot tujih uporabnikov smo se lo-tili snovanja nove specifikacije. Vnovi E-specifikaciji so podatki pri-kazani s kodami in {iframi, karomogo~a njihovo enostavno na-daljnjo uporabo z orodji, ki sotrenutno najbolj priljubljena. Po-leg tega, da smo uporabnikomponudili novo, sodobnej{o stori-tev, se bodo z E-specifikacijo zni-àli tudi stro{ki poslovanja

(zmanj{anje {tevila tiskanih spe-cifikacij, zmanj{anje stro{kov di-stribucije predpisov, tarif in dru-gih {ifrantov).Uporabniki - pla~niki prevoznihstro{kov -, ki èlijo dostopiti dopodatkov specifikacije k fakturi,morajo opraviti enak postopekkot pri dostopu do podatkov ovagonu ali po{iljki – posredovatimorajo podatke, na podlagi ka-terih se jim posredujeta uporab-ni{ko ime in geslo. Oblikovan jetudi poseben spletni obrazec, kiga uporabnik izpolni in podatkeposreduje po e-po{ti. Ker so po-datki specifikacije k fakturi zaup-nega zna~aja, je bilo treba za iz-menjavo podatkov te ustreznoza{~ititi (kodirati). Za kodiranje

10Tovorni prometPeter Kodre

e-poslovanje

Specifikacija k fakturi inprevozni pogoji po novem

uporabljamo program PGP(Pretty Good Privacy), ki uporab-lja sistem javnega in zasebnegaklju~a. Uporabnik in S@ si izme-njata javni klju~, zase pa obdrìtasvoj zasebni klju~, na podlagiobeh se podatki kodirajo in poz-neje tudi dekodirajo.Da bi bila uporaba podatkov E-specifikacije uporabnikom ~imla`ja, je bil pripravljen tudi pose-ben priro~nik – centralni obra~unin fakturiranje prevoznih stro{-kov (727). V njem so pojasnjenemo`nosti, ki jih ponuja centralniobra~un, najve~ji poudarek pa jedan opisu strukture in oblike po-datkov, pri ~emer je pri vsakempodatku opredeljena vsebina po-datka kot tudi izvirno informacij-sko podatkovno okolje (tarife,predpisi).Skupaj s pripravo E-specifikacijesmo se pripravljali tudi na objavoPredpisov in tarif v elektronskiobliki. Zanjo smo se odlo~ili izve~ razlogov. Prvi razlog je pravgotovo ta, da je bilo uporabni-kom (pla~nikom prevoznih stro{-kov) za razumevanje podatkov E-specifikacije, ki so ve~inoma izra-èni v obliki {ifer, treba zagotovi-

ti ustrezno informacijsko podat-kovno okolje (seznami, {ifranti).Drug razlog pa je, da smo tudidrugim uporabnikom na sodo-ben na~in v elektronski obliki è-leli dati na razpolago na{e pred-pise in tarife, katerih koli~ino v

papirni ob-liki bi lahkoizmerili vmetrih.O m e n i t ikaè le ne-kaj predpi-sov, ki sobili priprav-ljeni v elek-tronski ob-liki: Tarifaza prevozblaga po S@z vsemi pri-logami (enaizmed njihje tudi Ime-nik èlez-ni{kih po-staj S@),CIM sez-nam tovor-nih postaj,kodifikacijab l a g aN H M ,enotni da-ljinar vmednarod-nem pro-

metu – DIUM. Nekateri predpisi,seznami in {ifranti, ki so priprav-ljeni v elektronski obliki in jih jemo~ prenesti s spleta, so priprav-ljeni v obliki pdf ali txt dokumen-ta, drugi pa so na razpolago vposebnih spletnih aplikacijah.Omenjene predpise, pa tudi ne-katere druge (zvezne tarife) lah-ko najdemo na spletnih stranehtovornega prometa pod izbiroPrevozni pogoji - tarife. V prvi vr-sti so bili pripravljeni v elektron-ski obliki predpisi, ki se nana{ajona poslovni odnos med Sloven-skimi èleznicami in uporabni-kom, sistem za obvladovanjepredpisov v elektronski obliki paje bil oblikovan tako, da bo omo-go~al stalno aùrnost in doseglji-vost vseh predpisov, ki jih upo-rabljamo na S@ glede na njihovoveljavnost. Predpisi in tarife velektronski obliki, za pripravo ka-terih so odgovorni njihovi skrbni-ki predpisov, so na razpolagotudi na intranetu.Kot vsaka razvoja naloga je tudita v za~etku tr~ila ob ovire, ki jihje bilo treba premagati. Nekatereovire so bile nepremagljive in jebilo treba zato poiskati popolno-ma nove poti, druge ovire pasmo premagali nekoliko laè. Zuvedbo omenjenih novosti smosi pridobili tudi nekaj dragocenihizku{enj. Najve~ja je prav gotovota, da je zaradi velikosti sistema

ter s tem zaradi razdrobljene pri-stojnosti te`ko dose~i potrebnespremembe za izvedbo zastavlje-nih nalog. Zlasti to velja za spre-membe notranjih predpisov.Hkrati je dejstvo, da smo se takopri namestitvi kot tudi pri upora-bi nekaterih programov vsi sku-paj u~ili, kar prav gotovo ni opti-malna re{itev niti za obstoje~e,kaj {ele za prihodnje skrbnikepredpisov. Ve~krat pa smo sezaustavili tudi pri stanju na{egainformacijskega sistema, ki zara-di premajhnih investicij le ste`kapokriva obstoje~e zahteve.Priprava E-specifikacije z vsemipripadajo~imi in uspe{no oprav-ljenimi dejavnostmi je tudi enaizmed podprojektnih nalog Uva-janja elektronskega poslovanja,ki sodi v strate{ki projekt SP-1 –Tr`na ofenziva. Pri tem je trebapoudariti, da se v okviru podpro-jekta Uvajanje elektronskega po-slovanja pripravljajo {e nekateredruge naloge, ki so {e bolj pove-zane z drugimi strate{kimi pro-jekti in podprojekti Tr`ne ofenzi-ve in deloma posegajo tudi v ob-stoje~e procese dela. Med drugi-mi strate{kimi projekti kaè ome-niti SP Informatizacija S@, saj jeuresni~itev posameznih sklopovSP Tr`na ofenziva neposrednoodvisna od uresni~itve SP Infor-matizacija S@.

11Tovorni promet


12IntervjuMarko Tancar

S prenovo nabave do

Igor [prajcar – Izvr{ni direktor za nabavo in investicije

Nabava je podro~je, o katerem v na{i reviji ne pi{emo veli-ko. Velika ve~ina ~lankov je namenjenih prometu in infra-strukturi. Ti dve podro~ji sta, grobo razdeljeno, temeljni de-javnosti na{ega podjetja, saj vklju~ujeta vo`njo potni{kih intovornih vlakov ter zagotavljanje pogojev zanjo. Vse prehi-tro pa pozabljamo, da delo na obeh omenjenih podro~jihlahko nemoteno poteka le s pravo~asno nabavo, skladi{~e-njem in distribucijo najrazli~nej{ih materialov in rezervnihdelov. Prvega oktobra lani je svoje dolgoletne izku{nje nadelovno mesto izvr{nega direktorja za nabavo in investicijeprinesel Igor [prajcar, ki je v intervjuju za na{o revijo napo-vedal kar nekaj sprememb.

Bi lahko najprej na kratko opisali svojo dosedanjo poslovnopot?Po kon~anem {tudiju strojni{tva sem se leta 1978 zaposlil v tozdu,ki je izdeloval kmetijsko mehanizacijo. Sedem let sem delal kot teh-ni~ni vodja tozda. Med vodenjem proizvodnje sem spoznaval, da sose teàve pogosto pojavljale ne v izdelavi proizvoda, temve~ pri do-stavi materiala in njegovi kakovosti. Zato sem se odlo~il, da se pos-vetim pravo~asni, koli~insko zadostni ter kakovostni oskrbi proi-zvodnje. S spoznavanjem tovrstnih procesov se pri svojem delu uk-varjam vse do danes, precej{nje znanje pa sem si pridobil tudi z do-datnim izobraèvanjem. Za podro~je, na katerem delam na Sloven-skih èleznicah, je pomembno, da sem bil med letoma 1990 in1999 zaposlen v Merkurju kot direktor trgovine na debelo in ~lanuprave. Pri svojem delu sem è takrat spoznaval potrebe po mate-rialih in rezervnih delih Slovenskih èleznic, ki so pomemben Mer-kurjev poslovni partner. Obenem pa sem è tedaj spoznal ve~ po-sameznikov v mati~nem podjetju in v Centralnih delavnicah, s ka-terimi sodelujem {e danes. Pred prihodom na Slovenske èleznicepa sem bil ~lan uprave @ivil, odgovoren za komercialo in logistiko.

Kako po prvih mesecih ocenjujete svojo odlo~itev za zaposli-tev na Slovenskih èleznicah?Lani spomladi sem za~el razmi{ljati, da bi spremenil svoje poslovnookolje in sem se odzval na razpis Slovenskih èleznic. Takoj sem seseznanil z Novo smerjo, ki mi je bila v{e~ kot dobro pripravljena inzanimiva strategija. Delo mi je pomenilo izziv, saj rad delam v sku-pinah, ki pripravljajo nove projekte in spremembe. Obenem je Novasmer ne le splo{na strategija, temve~ tudi dobra podlaga za izdela-vo operativnih na~rtov. Na Slovenskih èleznicah sem se spoznal zdobro, uigrano ekipo, ki stremi k istemu cilju. Delo, ki smo ga dosedaj è opravili, pa potrjuje moje zadovoljstvo. Ekipa, ki jo preu-darno vodi generalni direktor Miklav~i~, mi daje razloge za optimi-zem. Prepri~an sem, da stopamo po pravi poti in da bomo doseglizastavljene cilje.

Kak{ni so prvi cilji, ki ste si jih zastavili na svojem novem de-lovnem mestu?V svoji karieri sem vedno delal na teàvnih projektih. Zato sem z ve-seljem prevzel nalogo posodobitve nabave, ki je po novem zdruè-

13Intervju


ob~utnih prihrankovna tudi z investicijami. Ko sem oktobra pri{el v podjetje, sem naj-prej pregledal obstoje~e stanje. Zna~ilno za sedanjo organizacijonabave je, da je organizirana po trgih, kar je nelogi~no zaradi majh-nosti Slovenije. Tako so referenti delali na doma~em in tujem trgu,pa tudi za posamezne naro~nike, se pravi posamezne poslovneenote in odvisna podjetja. Dogajalo se je, da je enako blago nabav-ljalo ve~ ljudi, in poloàj ni bil pregleden. Zato bomo vse materialein rezervne dele organizirali po posameznih produktih. Razdelili sebodo na pet produktnih skupin: gradbeno-in{talacijski materiali,standardni rezervni deli, namenski rezervni deli, osnovna sredstva,drobni material in osebna varovalna sredstva, peta skupina pabodo ostali materiali. Projekt smo za~eli è na za~etku poslovnegaleta, kar je zelo pomembno, saj poslovni dogodki izhajajo iz letnihpotreb. Novo delitev smo posku{ali ~im bolj upo{tevati è za leto{-nje leto. Z na~rtovanjem potreb za vse leto bomo dosegli ve~jo pre-glednost na trgu, bolj{e delo z dobavitelji in usklajeno sodelovanjes tehni~nim osebjem znotraj podjetja, pri ~emer mislim predvsemna vleko in centralne delavnice. Novi na~in dela bo pomenil, da boposamezni zaposleni v nabavi odgovoren za svojo produktno sku-pino, ki jo bo res dobro poznal. Hkrati pa bo delo potekalo v parih.Tako bo za isto produktno skupino ob odsotnosti odgovornega de-lavca sposoben poskrbeti {e nekdo in delo ne bo brez potrebe sta-lo. S tak{nim na~inom dela bomo pridobili precej hitrej{e odzivne~ase. Hkrati oblikujemo natan~ne na~rte nabave MRD za posamez-no vrsto blaga. To nam bo lahko prineslo bolj{e nabavne cene.

Ve~krat lahko sli{imo, da je med pomembnimi cilji tudizmanj{anje stro{kov nabave.Zmanj{anje stro{kov nabave materiala v mati~nem podjetju in da-na{njih odvisnih dru`bah je zelo pomembna naloga. Dose~i mora-mo centralizacijo nabave na enem mestu, saj je na{ trg precej maj-hen. Danes se v skupini Slovenskih èleznic pojavljajo tri ali celo {ti-ri pravne osebe, ki naro~ajo materiale za svoje potrebe, ~eprav so-delujejo z istimi dobavitelji in pri nabavi enakih vrst blaga. Zato èsodelujemo s centralnimi delavnicami in @GP-jem pri nekaterih po-slih. S skupnim nastopom dosegamo ve~je enotne nabavne koli~i-ne in s tem tudi bolj{e pla~ilne pogoje, pa tudi bolj dolgoro~no so-delovanje z dobavitelji. V prihodnje pa bo na osrednji na~in trebaurediti tudi zbiranje potreb za celotno skupino Slovenskih èleznic.

Na Slovenskih èleznicah imamo veliko razli~nih skladi{~, patudi odve~nih zalog. Kako re{iti ta problema?V tem primeru govorimo o vzpostavitvi interne logistike. Ta je se-stavni del nabavnega procesa. Izbira dobavitelja in podpis pogodbenista dovolj, saj je treba blago {e dostaviti do kon~nega uporabni-ka. Danes je interna logistika v na{em podjetju izredno razpr{ena.Obstaja kar 234 tako imenovanih obra~unskih skladi{~, blago pa jedejansko skladi{~eno na ve~ kakor sto lokacijah. Sodobni logisti~niprocesi pri okrog 20.000 razli~nih vrstah blaga in dostavah do 250kilometrov delujejo z enega samega mesta. Na{a prednost pa je, dase tudi sami ukvarjamo z logistiko in vsekakor moramo biti sposob-ni na podoben na~in organizirati svojo interno logistiko. Zato bomozmanj{ali {tevilo obra~unskih skladi{~ na le nekaj lokacij. Centralno

skladi{~e bo ostalo v Zalogu, dva distribucijska centra bosta predvi-doma v Celju in Postojni, pet skladi{~ pa bo ob proizvodnjah cen-tralnih delavnic. Vsi veliki sistemi so v obvladovanju logisti~nihstro{kov dosegli velike prihranke in tako bo tudi pri nas. Bistvenobolj natan~no bomo namre~ lahko obvladovali na{e zaloge in nji-hovo razdelitev. Danes imajo Slovenske èleznice za ve~ kakor trimilijarde tolarjev zalog, med katerimi se jih veliko ne porabi niti vve~ letih. Vedeti moramo, da financiranje zalog pomeni deset od-stotkov njihove vrednosti na leto in v bolj{i organizaciji skladi{~enja,dostave ter racionalizaciji {tevila izvajalcev teh procesov vidim veli-ke prihranke.

Centralne delavnice so med glavnimi uporabniki rezervnihdelov v podjetju. Kako bo potekalo delo z njimi v prihodnje?Tudi za centralne delavnice, ki imajo v hrambi najve~ji dele` zalogholdinga, mora biti centralna nabavna slu`ba glavni povezovalecnabavno-logisti~nega procesa. Zato pri~akujem razumevanje naj-prej v sami nabavi, seveda pa tudi v centralnih delavnicah in posa-meznih organizacijskih enotah na S@. Redni sestanki s predstavnikivleke in CD-ja è potekajo. To sodelovanje je zelo pomembno, sajne èlimo gasiti poàrov, temve~ delati sistemati~no. Ne sme se ve~dogajati, da ob vstopu vozila v delavnico ni primernih rezervnih de-lov. Zato morajo biti tovrstni na~rti natan~no dolo~eni è vnaprej.Le tako jim bo lahko sledila tudi nabava in pravo~asno ter pocenikupila potrebne dele.

Poleg nabavne slu`be ste prevzeli tudi vodenje podro~ja in-vesticij. Kaj lahko pri~akujemo na tem podro~ju?Investicije so v novi organiziranosti zdruène z nabavno dejavnost-jo. Tudi na tem podro~ju bomo delo peljali tako, da bodo vsi po-stopki vodeni z enega mesta. Pripravili smo è poslovni na~rt in us-klajevanje investicij na ravni holdinga. Izvajanje pa poteka v sode-lovanju s prihodnjimi jedrnimi dru`bami. Vse na~rtovane investicijeso skladne z Novo smerjo in prepri~an sem, da bo njihova uresni~i-tev pomagala pri uresni~evanju poslovnega na~rta. V zadnjih trehletih investicij ni bilo veliko, zdaj pa so nujne, ~e ho~emo izpolnitipri~akovanja na{ih kupcev. Med najpomembnej{imi na~rtovanimiinvesticijami so nabava ve~sistemskih lokomotiv, tovornih vagonov,prenosnih terminalov za potni{ki promet ter strojna in programskaoprema za center za informatiko. Pomembno je, da imamo v po-dro~ju investicij strokovno in usposobljeno ekipo za na~rtovanje, iz-vajanje in nadzor posameznih investicij. Poleg priprave investicij zana{ holding je velik poudarek tudi na pridobivanju in izvedbi inve-sticij za javno èlezni{ko infrastrukturo, ki jih naro~a in financiraJavna agencija za èlezni{ki promet iz Maribora. Na{e ambicije paso tudi v opravljanju inèniring poslov za druge, zunanje naro~ni-ke. Prvi pridobljeni tovrstni posel je inèniring in nadzor pri gradnjimednarodnega èlezni{kega mejnega prehoda Dobova, ki bo zara-di vstopa Slovenije v EU moral biti opremljen v skladu s schengen-skimi predpisi. To je pomemben projekt, ki dokazuje na{o usposob-ljenost in konkuren~nost ter nam vliva optimizem, da bomo lahkopridobili {e ve~ podobnih poslov na zunanjem trgu.

[tevilni razli~ni signal-novarnostni èlezni{kisistemi so dolga letaovirali razvoj mednarod-nega èlezni{kega pro-meta. Razvoj teh siste-mov je v preteklosti ti-pi~no potekal popolno-ma neusklajeno medposameznimi dràvamiin njihovimi èleznica-mi. V posameznih drà-vah so bili uporabljenimed sabo nezdru`ljivisistemi, kar je pomenilouveljavitev monopolanacionalnih èlezni{kihprevoznikov in vi{jestro{ke za vzdrèvanjenaprav. Kon~na posledi-ca omenjene stihije je,da je {e danes konku-ren~nost ~ezmejnih è-lezni{kih storitev slaba,saj je treba na mejahmenjati lokomotivo inosebje; to pa podalj{uje~as transporta, ki jeeden od najpomem-bnej{ih dejavnikov priodlo~anju o izbiri pre-voznika. [e do predkratkim je bila edina re-{itev za to teàvo nakuplokomotiv, opremljenihz vsemi sistemi, s kateri-mi se sre~ujejo na poti. Thalys, naprimer, je opremljen s kar {estimirazli~nimi SV sistemi. Tak{na re{i-tev pa je draga, na lokomotivizavzame veliko prostora, obe-nem pa je treba ob prehodu ~ezmejo {e vedno preklapljati medobema sosednjima sistemoma.To pa spet pomeni dalj{o vo`njo,pa tudi vi{je stro{ke vzdrèvanja.

Re{itev na{tetih teàv ponujaevropski sistem upravljanja èlez-ni{kega prometa (European Rail-way Traffic Management System– ERTMS), ki ga sestavljata siste-ma ETCS in GSM-R. Gre za nov

na~in signaliziranja in upravljanjaèlezni{kega prometa, ki boomogo~al interoperabilnost navsem evropskem èlezni{kemomre`ju.Razvoj ERTMS-a se je za~el èleta 1989 z analizo teàv, pove-zanih s signalnimi napravami inupravljanjem tirnega prometa.Rezultat vseh naslednjih dejavno-sti je bil prikazan {ele 25. aprila2000, ko sta predstavnika UIC inUNIFE Evropski komisiji izro~ilakopijo zahtevanih funkcionalnihlastnosti sistema ERTMS prve ge-neracije. Sledilo je sprejemanjeustrezne zakonodaje v posamez-

nih evropskih dràvah, ki naj bidolo~ila uporabo nove tehnolo-gije ne le na hitrih progah, tem-ve~ na vseh svojih progah. S tempa se seveda razvoj ni ustavil, tre-nutno je aktualna è verzija2.2.2.ERTMS/ETCS s sabo prina{a veli-ko prednosti. Predvsem gre za to,da je sistem popolnoma standar-diziran, tako da bodo lahko vlaki,opremljeni s sistemi razli~nihproizvajalcev, brez teàv vozili naprimerno opremljenih progahkatere koli evropske dràve.Hkrati pa prina{a tudi ve~jo var-nost z enotno funkcijo Automa-

tic Train Protection in omogo~ave~jo zmogljivost proge in podpi-ra hitrosti do 500 kilometrov nauro.Novi sistem je razdeljen na tristopnje. Prva pomeni nadgradnjoobstoje~ih signalnih sistemov zvgradnjo novih »evrobaliz« invgradnjo vmesnika na vlaku, kisprejema signale baliz. Drugastopnja doda {e »euroradio«(GSM-R). GSM-R prina{a ve~jou~inkovitost in manj{e stro{ke,zato ga è uporabljajo na [ved-skem, v Nem~iji, Franciji, Italiji,[vici in v Veliki Britaniji. Na drugistopnji vsi podatki med upravljal-

15Iz tujine

Marko Tancar


ERTMS/ETCS è deluje

ERTMS/ETCS komercialni projekti

ERTMS/ETCS pilotski projekti

TVG prepeljal è milijardo potnikov

Konec lanskega novembra so nafrancoskih èleznicah simboli~noizbrali è milijardtega potnika hi-trih vlakov TGV. Prvi tovrstni vlakje septembra 1981 povezal Parizin Lyon. Dosegal je hitrosti do260 kilometrov na uro, ta omeji-tev pa se je kmalu pove~ala na270 in na 300 kilometrov na uro.Naslednja nova TGV-jeva proga –300 kilometrov dolga TGV-Est –bo sredi leta 2007 povezala Parizin Baudrecourt. Vlaki bodo nanjej dosegali hitrosti do 320 kilo-metrov na uro, potovanje doStrasbourga pa bo trajalo le dveuri in 20 minut. SNCF torej osta-ja vodilni evropski prevoznik hi-trih vlakov, z vlaki, ki so dosegliBelgijo, Veliko Britanijo, Nem~ijo,Nizozemsko, Italijo in [vico.Samo lani so TGV, Eurostar inThalys k skupnemu dohodku22,1 milijarde evrov prispevali3,6 milijarde evrov. Proizvajalecvlakov Alstom Transport pa je vsodelovanju s SNCF vlake TGV iz-vozil tudi v [panijo in Korejo.

Ruske èleznicebodo investirale 4,5 milijarde dolarjev

Uprava ruskih èleznic, ki so or-ganizirane kot delni{ka dru`ba,in ruska vlada sta se dogovorila oèlezni{kem investicijskem prora-~unu za letos. Skupaj bo investi-cij za 133,85 milijarde rubljev(okrog 4,5 milijarde dolarjev). Ve-~ino investicij bodo financiralesame èleznice, le okrog deseti-na sredstev bo pri{la iz zunanjihvirov. Po besedah direktorja ru-skih èleznic Gennadyja Fadeye-va bosta dve tretjini sredstev na-menjeni infrastrukturnim delom,tretjina pa voznim sredstvom.

16Iz tujine

skim sredi{~em in strojevodjopotujejo radijsko, zato ni ve~potrebe po klasi~nih signalih obprogi. Tretja stopnja pa pomeni,da vlak sam obdeluje vse po-membne informacije. SistemGSM-R mora biti nadgrajen zmo`nostjo prenosa podatkov.Seveda tudi tretja stopnja po-meni delovanje brez signalov obprogi. Vlak samostojno izra~u-nava hitrost, prevoznost in dru-ge podatke glede na centralnobazo podatkov. Programskaoprema pa glede na {tevilo vla-kov na progi in njihove hitrostisamostojno prera~unava veli-kost bloka med posameznimivlaki. Vnaprej dolo~ene blokov-ne odvisnosti torej ni ve~.Kljub temu, da uradne publika-cije na vsa usta hvalijo nova si-stema, pa dejstvo, da je od za-misli o uvedbi sistema minilo è

skoraj desetletje in pol, dokazu-je, da uvajanje za zdaj {e ne po-teka z velikimi koraki. Trenutno{tevilni pilotski projekti in preiz-kusne vo`nje prve in drugestopnje è potekajo v Veliki Bri-taniji, Franciji, [paniji, na Nizo-zemskem, v Nem~iji, [vici, Italijiin drugod. Dejanske komercial-ne uporabe pa je za zdaj {emalo. Trenutno se è uporablja1. stopnja na progi Sofia-Burgasv Bolgariji, 2. stopnja je bila uve-dena na progi Luzern-Olten v[vici, kjer pa so po preizkusnemobdobju spet uvedli klasi~nosignalizacijo. ERTMS tretje stop-nje pa je {ele v razvojni fazi innjegovo poskusno uvajanje jepredvideno {ele v naslednjihsedmih do osmih letih. Za zdajje {e najve~ji napredek na po-dro~ju vgradnje sistema GSM-R,ki ga uporablja vse ve~ evrop-

skih èleznic.Precej{nja po~asnost uvajanja jelogi~na posledica zahtevnegaprehoda na nov na~in dela in znjim povezanih stro{kov. Vgrad-nja ERTMS-a na celotno evrop-sko omre`je naj bi po pribli`nihocenah stala kar tri do {est mili-jard evrov! Ob tako visokihstro{kih pa se è postavlja vpra-{anje ovrednotenja prednosti vprimerjavi z vloènimi sredstvi.Obenem pa napovedano intero-perabilnost marsikje {e vednoomejujejo razli~ne napetostivoznih mre`. Kljub temuERTMS/ETCS verjetno dolgoro~-no pomeni odstranitev ene odovir pri resni~nem oblikovanjuenotnega evropskega èlezni{-kega omre`ja.

ERTMS/ETCS dolgoro~no pomeni enega od pomembnih korakov k resni~nemuoblikovanju enotnega evropskega èlezni{kega omre`ja.

17S@ so ljudje

Milo{ Opre{nik


V nasprotju s {tevilnimi drugimièlezni~arji v mojem primeru ni{lo za druìnsko èlezni~arskotradicijo, prej za naklju~je. Starej-{i brat je namre~ nekje opazil raz-pis za {tipendijo, ki ga je objavilatedanja @elezni{ka transportnaorganizacija Ljubljana. Prijavilsem se in se vpisal v Prometno{olo v Mariboru. Med {olanjemsem bil leto in pol tudi sprevod-nik, po uspe{no opravljeni {oli pasem se zaposlil na postaji Vi`-marje kot vlakovni odpravnik,kjer sem ostal pet let. Potem sembil polnih dvanajst let vlakovniodpravnik na postaji LjubljanaZalog. Do leta 1993 sem bil refe-rent za promet, pozneje pa {efpostaje Ljubljana Zalog. Z novoreorganizacijo Slovenskih èlez-nic, leta 1999, sem postal vodjadelovne enote Ljubljana Zalog.

Mimogrede, med va{im »{e-fovanjem« se je potni{ka po-staja Zalog v tradicionalnemtekmovanju Slovenskih èlez-nic za Naj postajo vseskoziuvr{~ala med najbolj{e, kartrikrat ste celo zmagali.Res je, ponosen sem bil, tri pla-kete smo osvojili. Na urejenost invzdrèvanost postaje pa semvedno gledal kot na nekaj samopo sebi umevnega, in z malcetruda in dobre volje je mogo~emarsikaj dose~i.

In va{e sedanje delovno me-sto, vodja delovne enote?Ta trenutek vodim 236 ljudi, kineposredno delajo v prometu –to so vodje premika, nadzornivodje premika, odpravniki vago-nov, premika~i … Od vseh zapo-slenih nas samo sedem dela po

»obi~ajnih« osem ur,delo vseh drugih papoteka v izmenah, sepravi v turnusih. Priha-jamo iz vse Slovenije,najve~ delavcev je izZasavja pa tja do Celja,veliko je tudi nekdanjihrudarjev, potem ko soukinili zasavske rudni-ke.

Je te`ko »upravljati«tolik{no {tevilo lju-di?Pravzaprav ne, ob obi-~ajnih razmerah delote~e kot dobro naoljenstroj. No, morebiti jekakih pet odstotkovekipe tak{nih, ki se jimje treba malce bolj pos-vetiti, nikakor pa nemorem re~i, da bi biliproblemati~ni. Letospri~akujem kar nekajizpada delovnih mest,gre za redne upokoji-tve, veliko ve~ja teàvapa je z delavci, ki so iztak{nega ali druga~ne-ga razloga izgubilizdravstveno skupino –delavca, ki sme delatile po {tiri ure hkrati,pa~ ni mogo~e preraz-porediti na delovnomesto, ki terja osem alicelo dvanajst ur dela.Tako bomo letos mora-li na novo zaposliti ka-kih 15 do 18 ljudi.

Seveda ni lahko go-voriti o sebi kot o {e-fu, pa vendar …Zdi se mi, da z delavci

Branko Serec

»Sem nepobolj{ljiv in ve~ni optimist!«

18S@ so ljudje

nikoli nisem imel teàv, trudimse, da bi bilo zadovoljstvo oboje-stransko. Moja vrata so za vsako-gar vselej odprta in ljudje prihaja-jo k meni brez strahu ali nekak-{nega »re{pekta«. Ne bi èlelravno pretiravati, toda v~asih semi zazdi, da z lastnimi otroki rav-nam manj lepo … Seveda tu intam sko~ijo tudi iskre, kako najne bi, toda popoldne gremo lah-ko è skupaj na pivo. Res pa je,da je moje delovno mesto natan-ko nekje vmes, in dostikrat jepresneto zapleteno vse stvariurediti tako, da sta hkrati zado-voljna tako kladivo kot nakovalo.Spomnim se, da nam je o~edoma velikokrat rekel: »V ìvlje-nju mora{ ljudi poznati; nikoli jihne sme{ razlikovati na rde~e, ~r-ne, bele ali lisaste, temve~ samona dobre in slabe!«

Kako sodelujete z drugimislu`bami?Lahko re~em, da z vsemi drugimislu`bami izvrstno sodelujemo – zvodenjem prometa, s SVTK, SVP,s TVD … Skupaj sproti re{ujemovse teàve in delo je zares lepoute~eno. Na{a delovna enotaskupaj z vodenjem prometa po-stavlja tehnologijo in logistiko naranìrni postaji Ljubljana Zalog,predlagamo informacijske novo-sti, sodelujemo pri prevozu po-{iljk. Tako smo lani pomembnoprispevali k uspe{ni uresni~itvinekaterih novih projektov, kot jeprevoz za prejemnika Schenker,pa tovorna povezava Ljubljane zbavarsko prestolnico Münch-nom, ki je zaìvela septembra,sredi februarja bo za~el vozitivlak, ki bo Ljubljano povezal zBologno. V Zalogu smo vselejpodpirali vse dobro zami{ljene inna~rtovane projekte, se jim po-dredili oziroma prilagodili in jihinformacijsko ter operativnopodprli, seveda skupaj z ustrezni-mi slu`bami Holdinga.

Kako poteka vsakdanje (lah-ko zapi{em tudi vsakono~no)delo na ranìrni postaji Ljub-ljana Zalog?Predvsem se sproti, lahko bi rekel

iz trenutka v trenutek, prilagaja-mo poloàju v prometu in ustrez-no temu tudi dolo~amo {tevilopotrebnih delavcev na posamez-nih delovnih mestih. Veliko ve~dela je seveda pono~i, v primerja-vi z dnevnim je razmerje v od-stotkih kar nekako 60 : 40. V {ti-riindvajsetih urah razstavimopribli`no 65 do 70 vlakov, karpomeni 1000 do 1100 vagonov.No, vse te vlake potem sevedaponovno »kompletiramo« za potproti novim namembnim posta-jam. Treba je vedeti, da je ranìr-na postaja Ljubljana Zalog po ko-li~ini razloènega tovora druganajve~ja v Sloveniji, takoj za Ko-prom. Tako na leto razloìmookrog 1,4 milijona ton tovora.Glavna prejemnika sta Petrol inToplarna Ljubljana, zraven pa je{e kopica manj{ih.

Teàve, drobnej{e in ve~je?Brez teh najbr` ne gre.Hm, ker nekaj jih je, in nekateremed njimi ne veljajo samo za po-stajo Zalog. Predvsem bi bilo tre-ba temeljiteje opremiti ra~unal-ni{ko podporo na{emu delu.Tako na{a postaja sploh nima ra-~unalnika z elektronsko po{to ins priklju~kom na spletno mreò.Telefaks, denimo, smo dobili {eleprej{nji mesec. Za opremo pro-sim è dve leti in po{iljam po{tona prave naslove, toda odziva ni-kakor no~e biti. Velika teàva, kije za na{e u~inkovito delo dobe-sedno ìvljenjskega pomena, sosredstva za neposredno sporazu-mevanje med delavci pri premi-ku, na primer UKV postaje, svetil-ke za premika~e … Tako si UKVpostajo delavci pa~ »posojajo«tja, kjer je tisti trenutek najpo-trebnej{a. Lani smo imeli tudiobilo preglavic z okvarami tirnihzavor, saj zanje ni bilo nadomest-nih delov in sta bili tako dve za-vori skoraj devet mesecev neupo-rabni. Decembra je bila okvara si-cer odpravljena, toda zavoljotega je bilo veliko nepotrebnihzamud. Velike teàve, prav takozaradi okvar, so s premikalnimilokomotivami. Pogre{amo patudi bolj{i in predvsem hitrej{i

pretok informacij. Brez dvoma bimorali biti o stvareh, ki so nema-lokrat bistvenega pomena, ob-ve{~eni prav vse slu`be in dejav-niki, ki so neposredno vklju~eni vpromet.

Z leto{njim majem se bo Re-publika Slovenija enakoprav-no pridruìla Evropski uniji. Skak{nimi ob~utki, kot Slove-nec in kot èlezni~ar, gledatena to?Po naravi sem nepobolj{ljiv inve~ni optimist. Lahko re~em, dasem prepotoval kar lep kos tuji-ne, veliko videl in si zraven mar-sikaj tudi zapomnil. Popolnomasem prepri~an, da imamo v noviureditvi, ~e jo smem tako imeno-vati, resni~no velike mo`nosti.Imamo potrebno strokovno zna-nje in bogate izku{nje, imamo in-formacijsko podporo, imamo vo-ljo. Res, nimamo se ~esa bati!Tudi za Holding Slovenske èlez-nice pomeni to velikanski izziv inhkrati velikansko prilo`nost,predvsem v tranzitnem prometu,pa seveda v vsestranskem odpi-ranju na nove in nove trge. Zave-dati pa se moramo, da bo trebamarsikaj v na{em dosedanjemna~inu razmi{ljanja korenitospremeniti, iti s prihajajo~imi us-meritvami naprej in se sproti pri-lagajati. Vsak nov dan bo druga-~en!

Da ne bo najin pogovor samostrog in uraden: va{ prosti~as, sprostitev, konji~ki … biliste tudi nogometa{.Tako je, 26 let sem dejavno igralnogomet v raznih slovenskih klu-bih, dve leti tudi za NK Ljubljanav tedanji II. jugoslovanski ligi.Pohvaliti se moram: menda sembil eden najhitrej{ih igralcev. Igralsem krilo, po potrebi levo ali de-sno, kar ni ravno obi~ajno. Neko~sem imel namre~ po{kodovaneprste na desni nogi in moral bi bilpo~ivati – namesto tega pa semposkusil brcati z levico, in je {lo!Potem sem na V[TK, sedanji Fa-kulteti za {port, opravil {olo zatrenerje in dobra {tiri leta treniralmladince. Koliko mulcev sem te-

daj s svojim avtom in v svojemprostem ~asu prevozil na trenin-ge in tekme! Lahko re~em, dasem s strokovnim delom »nare-dil« kar nekaj dobrih nogometa-{ev, a so jih vse po vrsti sevedaodpeljali menedèrji. V dana{njenogometne – ~e bom rekel »svi-njarije«, se ne bom dosti zmotil –pa se ne èlim in no~em me{ati.ûdne igre so to, ki s {portom ni-majo ni~ skupnega. Zato pa mitoliko ve~ pomeni rekreacija.Dvakrat na teden redno igramnogomet in enkrat ko{arko, po-leg tega plavam, smu~am, te~emna smu~eh. Res, te dejavnosti soena od stvari, ki me dobesednodrìjo pokonci.

ê se ne motim, ste doma izHaloz. Od tod do strokovnja-ka za `lahtno kapljico pa niprav dale~.Doma sem prav na meji med Ha-lozami in Hrva{kim Zagorjem, vZavr~u. Tam imamo po pokojnihstar{ih doma~ijo z nekaj zemlje,in na »gruntu« se zame ter zaoba brata vedno najde dovoljdela. Gojimo bu~e (si lahko pred-stavljate dobro fiòlovo solatobrez bu~nega olja?), precej ima-mo sadnega drevja, no, in sevedavinograd z ve~ vrstami grozdja.Prigaramo tudi do 500 litrovvina, ki ga najve~ razdelimo prija-teljem. Zanimivo, odkar so prvi~poskusili na{e vino, nih~e od njihno~e ve~ piti ni~esar drugega …to je narava, ni~ ni {kropljenega,prav vsaka kaplja posebej di{i pozemlji in po vinu.

Veliki pohod po zelo razglednemobrobju Polhograjskega hribovjasi privo{~imo po~asi in z uìtkom,letnemu ~asu in praznikom pri-merno. Hoje ni malo, preve~ patudi ne in ker sredi poti na Topo-lu v postanek vabijo kar tri gostil-ne, res ne gre, da bi se prehitronapotili naprej. Dovolj je è po-stanek v eni izmed njih, in najboljrazgleden del poti, ki sledi, je po-tem ~ista enostavnost. Brezovica,to je vzpetina s cerkvijo sv. Jako-ba, je z 806 metri vi{inski in raz-gledni vrhuec izleta, vendar ni~manj {irokih razgledov ne manj-ka med nadaljnjo hojo po grebe-nu proti Rogu in Jetrbenku. Se-stop v @lebe in iztek izleta v Med-vode je samo {e prijetna pika nai izleta, ki ga prav z vlakom pove-èmo na na~in, ki se ga danesspomni le malokdo.

Z èlezni{ke postaje Vi`marjegremo skozi postajno zgradbona cesto in levo po makadamskicesti (Pot k igri{~u) do naslednjeceste (Ob zdravstvenem domu),kjer gremo desno mimo {ole naPru{nikovo cesto. Levo po njejstopimo do cerkve, tam pa desnodo semaforiziranega kriì{~a.Pre~kamo Celov{ko cesto in gre-mo naravnost na Cesto v hrib,kjer na podpornem zidu zagleda-mo napis T. ~elo. Desno po cestigremo do ovinka, kjer gremo prihi{i {t. 6 naravnost na stezo vgozd. Po njej se kmalu vzpnemo

na {iroko pot, po kateri se {e ne-kaj ~asa vzpenjamo do prevalapod Gradi{~em, nato pa zeloudobno, bolj ali manj po ravnemin kon~no navkreber na To{ko~elo. Do sem hodimo uro in poldo uro in tri~etrt. Ko pridemo natravnike, se ponudi ~udovit po-gled na Kamni{ke Alpe in Posav-sko hribovje. Kmalu stopimo naasfaltno cesto, po kateri gremookoli hriba – zdaj se na desni od-pre {e pogled na Topol, Rog,vzpetino s cerkvijo sv. Jakoba inJetrbenk – in navzdol med hi{amiter pridemo na {ir{o cesto, pokateri gremo desno. Z asfaltakmalu stopimo na makadam inse v dobri uri po cesti vzpnemona Topol, ki je med izletniki boljznan kot Katarina. Lahko pa siprivo{~imo tole, sprva neozna~e-no razli~ico: po dobre pol urehoje s To{kega ~ela, ko se cestaza~ne strmeje vzpenjati, se naovinku od nje odcepi nekolikoo`ja cesta. Po tej gremo levonavzdol, na prvem ovinku pa na-ravnost na {iroko gozdno pot. Ponjej, bolj ali manj po ravnem, pri-demo do razglednega roba, nakaterem sre~amo ozna~eno potin gremo desno po njej navkre-ber do ceste, po njej pa levo. Kopridemo do razcepa in znaka Do-brodo{li na Katarini, gremo s ce-ste naravnost navkreber in postezici ob brezah, med dvemapo~itni{kima hi{ama. Nato sevzpnemo ~ez travnik, pre~kamo

cesto in gremo po dobro uhojenipoti nad njo proti cerkvi. Kopre~kamo njivo, gremo levo inskozi sadovnjak visokodebelnihdreves do gostilne. Pri znamenjugremo desno in mimo vi{je leè-~e gostilne naprej po poti, skozigozd in ob vasici Brezovica protiistoimenski vzpetini, ki je è ve~kot pol stoletja med izletniki zna-na kot (Sveti) Jakob. Z vrha se vr-nemo po isti poti, za zadnjo hi{opa gremo levo na o`jo pot innato ves ~as po grebenu ~ez Rogproti Jetrbenku. Na razcepu priznamenju gremo naravnost navrh Jetrbenka. »Obiranje« trehrazglednih vrhov nad Topolomtraja pribli`no uro hoje. Z vrha sevrnemo po isti poti do znamenjater jo nato uberemo desno navz-dol proti Medvodam. Ko mimocerkve sv. Marjete pridemo v @le-be, gremo na ovinku pod cerkvi-jo naravnost, mimo izvira in po-~itni{ke hi{e na cesto. Po njej sto-pimo levo, na odcepu dveh cestna desno pa izberemo drugo terse med travniki sprehodimo dosamotne hi{e. Nato se z nekolikove~ pozornosti, da nam markaci-je ne izginejo izpred o~i, skozigozd spustimo do asfaltne ceste,gremo kratko desno po njej innato levo v gozd, kot kaè pu{~i-ca. Kmalu pridemo na maka-damsko cesto, po kateri gremodesno in pridemo v Presko.Po cesti med hi{ami gremo na-ravnost, do naslednje ceste in

levo po njej, mimo {ole, za njo padesno navzdol. Na kriì{~u priznamenju gremo ~ez cesto in na-ravnost po Barletovi cesti do kon-ca. Skozi podhod pod èlezni{koprogo in mimo tovarne Color pri-demo do Gorenjske ceste, ob ka-teri gremo levo do semaforja, prinjem spet levo in na èlezni{kopostajo Medvode. Z Jetrbenkahodimo uro in pol do uro in tri~e-trt.Skupaj 5 ur in pol do 6 ure hoje.Pot, razen po grebenu med Ro-gom in Jetrbenkom (v tem pri-meru se peljemo niè po cesti), jeprimerna tudi za izlet z gorskimkolesom. Dolga je okrog 16 kilo-metrov, na njej je skupno dobrih600 metrov vzpona.Planinski zemljevid Ljubljanaokolica (1 : 50.000).

Iz smeri Jesenice se z vlakom zodhodom ob 7.38 v Vi`marje pri-peljemo ob 8.38. Iz ljubljanskesmeri je za jutranji izlet primerenle vlak z odhodom ob 6.10 (Vi`-marje 6.19), ki vozi med tednom.Vlak z odhodom ob 12.55 ponu-ja mo`nost popoldanskega izle-ta, vendar nas v tem letnem ~asukar hitro ujame no~.Z èlezni{ke postaje Medvode seproti Jesenicam odpeljemo ob17.51, med tednom pa ob 16.32in 16.57. Vlak v ljubljansko smerodpelje ob koncu tedna ob15.14 in 18.28.

19Reportaà

Dario Cortese


Na izlet z vlakom

Iz Vi`marij ~ez To{ko ~elo na Topol in skozi @lebe v Medvode Vas Brezovica in cerkev sv. Jakoba

na vzpetini nad njo

Slikovna kriànka

RRee{{iitteevv kkrrii`̀aannkkee iz prej{nje Nove proge (vodoravno):kc, vc, bolest, lastnik, ilinka, astaire, lectar, karakal,kune, ~~, nalika, amir, argos, navtilus, predtekma,rabi, las vegas, okorn, odtisk, aplanat, siena, krog, ne,ka, alen, avgit, oto, isaac, mati, sobojevnik, tek, tri-najstka, eva.

NNaaggrraajjeennccii kkrrii`̀aannkkeeNa naslov uredni{tva je prispelo 116 re{itev decembrske nagradne kriànke.@reb je razdelil tri nagrade. Po par ~evljev iz Planikine linije za{~itno-delovneobutve prejmejo Ciril Podlesnik iz Borovnice, Bruno @erjav iz @irovnice ter Si-mona Senica iz Hrastnika. Nagrajence prosimo, da za dogovor o dvigu nagradpokli~ejo na telefonsko {tevilko uredni{tva.

Postavljalni vzvod za glavni signal z Ju`ne èleznice

Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani

Documents

januar 2004 Novaproga - slo- · PDF filePoslovno uspe{no leto 2003 smo pustili za sabo, ... Intervju Igor [prajcar ... sko komuniciranje