1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,21. 11. 2012 do22. 11. 2012

Število objav: 15Tiskani mediji: 10Splet: 1Radijske postaje: 4Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Festival neodvisnega filmaJavni sklad RS za kulturne dejavnostiLinhartovo srečanjeOpusPevci nam pojejo, godci pa godejoRastoča knjigaŽiva, festival plesne ustvarjalnostimladih

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Rastoča knjiga Topliške doline

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski List (WEB); 0

1 Rubrika / Datum Novice, 21. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor M.Ž.

5 Teme Rastoča knjiga

Naslov Španski borci vabijo na dobro začinjeno

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio 1; 117000 16:30 Trajanje: 1 min

2 Rubrika / Datum Novice, 21. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

7 Teme Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Naslov 26. Premska srečanja

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio 94; 10000 15:30 Trajanje: 1 min

3 Rubrika / Datum Dogaja se, 21. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

8 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov V Mariboru bo drevi slovesna prireditev v čast Janezu Karlinu

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Maribor; 35000 08:00 Trajanje: 1 min

4 Rubrika / Datum Dobro jutro, 21. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Mohorič Brigita

9 Teme Linhartovo srečanje

Naslov Poklon utemeljitelju ljubiteljske kulture Janezu Karlinu

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 144000 15:30 Trajanje: 2 min

5 Rubrika / Datum Dogodki in odmevi, 21. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Mohorič Brigita

10 Teme Linhartovo srečanje

Naslov Na odrih

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo; 130000 Stran: 20 Površina: 206 cm2

6 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

11 Teme Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Naslov Čas za sprehod

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo - Polet; 244000 Stran: 21 Površina: 774 cm2

7 Rubrika / Datum Priloga Polet, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Senčar Eva

12 Teme Festival neodvisnega filma

3

Naslov Slovenski impresionisti

Zaporedna št. Medij; Doseg Demokracija; 15000 Stran: 44 Površina: 1279 cm2

8 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor V.M.

14 Teme Opus

Naslov Drugi dogodki

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 118000 Stran: 31 Površina: 147 cm2

9 Rubrika / Datum Scena, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

17 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Naslov V Brežicah vse boljši fotografi

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski list; 54000 Stran: 11 Površina: 252 cm2

10 Rubrika / Datum Iz naših občin, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Luzar M.

18 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Na Sozvočenjih najboljša Viva

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski list; 54000 Stran: 18 Površina: 75 cm2

11 Rubrika / Datum Kultura, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

19 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Perspektivna Anamanka

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski list; 54000 Stran: 32 Površina: 130 cm2

12 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor Lekovšek Svete M.

20 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Obvestila

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 53000 Stran: 26 Površina: 63 cm2

13 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

21 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Glasba

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 36 Površina: 117 cm2

14 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

22 Teme Pevci nam pojejo, godci pa godejo

4

Naslov Začinjena Živa

Zaporedna št. Medij; Doseg Žurnal24; 287000 Stran: 17 Površina: 40 cm2

15 Rubrika / Datum Scena, 22. 11. 2012

Stran v zbirki Avtor T. B.

23 Teme Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Dolenjski List (WEB), Novice 21. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Dolenjski List (WEB), Novice 21. 11. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

2

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio 1, Novice 21. 11. 2012Doseg / Reach: 117000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 16:30Trajanje / Duration: 1 min 1

Španski borci vabijo na dobro začinjeno

RADIO 1, 21.11.2012, NOVICE, 16:30

Španski borci vabijo na dobro začinjeno, Živo. Festival plesne ustvarjalnosti mladih bo potekal od četrtkado sobote. Na festivalu, ki že od leta 1975 skrbi za razvoj slovenske sodobne plesne umetnosti, si bostelahko ogledali 44 plesnih miniatur in 8 predstav. Fokus letošnjega festivala so začimbe, od bazilike,cimeta, rožmarina, pehtrana, origana, timijana do žafrana. V petek in soboto bo v preddverju tudi plesnibovšjak, na katerem bo moč podariti, prodati, kupiti ali izmenjati plesne kostume, knjige o plesu, CD-je ali plesne plakate.

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio 94, Dogaja se 21. 11. 2012Doseg / Reach: 10000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 15:30Trajanje / Duration: 1 min 1

26. Premska srečanja

RADIO 94, 21. 11. 2012, DOGAJA SE, 15.30

VODITELJICA: Združenje književnikov Primorske in območna izpostava Javnega sklada za kulturnedejavnosti Ilirska Bistrica vabita na 26. Premska srečanja. Na gradu Prem jih bodo pripravili to soboto.Začela se bodo z literarno delavnico, ki jo bo vodila Patricija Dodič. Delavnica bo zasnovana kot razgovor,literarno ustvarjanje, pogovor o besedilih in njihova javna predstavitev. Osrednji gost na Premu bo letosBert Pribac. Na 26. srečanju bodo podelili tudi literarno nagrado za najboljšo avtorsko pesem, predstavilizbornik Stopinje Literarnega društva Ilirska Bistrica in si ogledali komedijo v izvedbi Kraških komedijantov.

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio Maribor, Dobro jutro 21. 11. 2012Doseg / Reach: 35000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 08:00Trajanje / Duration: 1 min 1

V Mariboru bo drevi slovesna prireditev v čast Janezu Karlinu

RA MARIBOR, 21.11.2012, DOBRO JUTRO (Poročila), 8.00

BRIGITA MOHORIČ: V Mariboru bo ob današnjem dnevu kulturnih društev, ko se oziramo tudi na 90. letnicoZveze kulturnih društev Slovenije, slovesna prireditev v čast velikemu možu Maribora Janezu Karlinu, kislavi 90. rojstni dan. Janez Karlin je postavil temelje ljubitelje kulturne ustvarjalnosti na slovenski ravni. Bilje vpliven kulturni funkcionar, ustanovitelj Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, zagnanorganizator kulturnih prireditev v Mariboru, gledališki režiser, predvsem pa veliki ljubitelj kulture.JANEZ KARLIN: Tisti, ki se s kulturo aktivno bavijo imajo en drug čut do lepega, do nekaj plemenitega, donekaj kar ni samo za njih, ampak dajejo svojemu občinstvu, skratka se uveljavljajo in navadno je med njimitudi lepa družabnost, prijateljstvo, kar olepšuje življenje in bi tega naj bi bilo dandanašnji tudi čim več.MOHORIČ: Slovesnost v poklon velikemu Janezu Karlinu pripravljajo njegovi učenci, člani različnihkulturnih društev pri nas in znani umetniki z dramskim, godbeniškim, folklornim in zborovskimprogramom nocoj ob 18. uri v Unionski dvorani Maribor. Brigita Mohorič.

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi 21. 11. 2012Doseg / Reach: 144000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 15:30Trajanje / Duration: 2 min 1

Poklon utemeljitelju ljubiteljske kulture Janezu Karlinu

RA SLOVENIJA 1, 21.11.2012, DOGODKI IN ODMEVI, 15.51

V Mariboru ob današnjem dnevu kulturnih društev in ljubiteljske kulture, ter ob 90. letnici delovanjaZveze kulturnih društev Slovenije pripravljajo slovesnost. Častni gost večerne prireditve je Janez Karlin,utemeljitelj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na slovenski ravni, ki slavi 90. rojstni dan. S slovesnostjopod okriljem republiškega Sklada za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Slovenije se takoljubiteljski kulturni ustvarjalci poklanjajo velikemu Karlinu. Brigita Mohorič.BRIGITA MOHORIČ: Janez Karlin je ikona mariborskega kulturnega življenja, meni direktor slovenskegaJavnega sklada za ljubiteljske dejavnosti Igor Teršar, ki bo, poleg Jožeta Ostermana, predsednika Zvezekulturnih društev Slovenije, nocoj v Mariboru nagovoril častnega gosta in mnoge ljubitelje kulture, članeljubiteljskih kulturnih društev. Janez Karlin, odličen pedagog in ravnatelj z najvišjimi strokovnimi priznanji,je svoje življenje posvetil kulturi. Temelje ljubiteljske kulture in ustvarjanja je gradil in sooblikoval 60let. Začenjal z mladimi v šolah in jih navduševal z gledališko in pevsko ustvarjanje. Bil je soustanoviteljLinhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin. Zagnan organizator kulturnih prireditev v Mariboru,vpliven kulturni funkcionar, gledališki režiser, predvsem pa veliki ljubitelj kulture. In še danes je.JANEZ KARLIN: Dejansko hodim na vse koncerte, na dramske in operne predstave, v gledališče, baletne,na razstave in tako dalje. Mene bogati, meni je pri srcu, jaz imam to rad, vedno še hodim recimo napredstave peš, če je le primerno vreme, še zlezem kje na piramido, ker kaj več je že težko. Skratka nikolimi ni dolgčas.MOHORIČ: Slovesnost v poklon velikemu Janezu Karlinu ob njegovem 90. rojstnem dnevu pripravljajonjegovi učenci, člani različnih kulturnih društev, znani umetniki, z dramskim, godbeniškim, folklornim inzborovskim programom, nocoj ob 18. uri v unionski dvorani Maribor.

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

NA ODRIHLjubljanaCD, Dvorana Duše Roža in frak - Masa, Cankarjev dom, Ljubljana, 2012. Koncept inPočkaj izvedba: Mojca žorž. Gibalni variete. Za izven. 12-9 eur.20.00SNG Drama Veliki briljantni valček - D. Jančar. SNG Drama Ljubljana, Drama SNG19.30 Maribor in Maribor 2012 - EPK, 2012. Režija: Diego de Brea. Drama.

Za abonma Četrtek, izven in konto. 18-8 eur.SNG Drama Barčica za punčke - Milena Markovič. SNG Drama, Ljubljana, 2009. Reži-20.00 ja: Aleksandar Popovski. Gledališka igra. Za izven in konto. 15 eur.SNG Opera in Giselle - Adolphe Adam/ David Coleman. SNG Opera in balet, Ljublja-balet na, 2012. Koreografija, zamisel in odrska postavitev: David Davvson.19.30 Glasba: Adolphe Adam, v priredbi Davida Colemana. Dirigent: Marko

Gašperšič. Solisti, baletni ansambel in orkester SNG Opera in baletLjubljana. Balet. Za izven. 33-10 eur.

Slovensko Klistirajmo srčka! - Georges Feydeau. slovensko mladinsko gledališče,mladinsko Ljubljana, 2012. Režija: Oliver Frljič. Komedija. Za izven. 15,50-9,50 eur.gledališče Ob predložitvi porabljene vstopnice za ogled predstave z ene strani20.00 popust pri vstopnici za ogled z druge strani: 9,50-6,00 eur.Kud France Goli Oder - Ob 19.00 Plagiat, performans za knjižne molje v izvedbiPrešeren italijanskih improvizatorje Teatra a Molla. Ob 21.00 Grand Prix, pevski19.00, 21.00 spektakel v mednarodni zasedbi. Obe predstavi bosta v angleškem

jeziku. Gledališka improvizacija. Posamezna predstava 5 eur, obe 7eur. Mednarodni festival gledališke improvizacije (21.-24. 11.)

Plesni teater Dan potem/A day after - Veronika Valdes. Plesni Teater Ljubljana -Ljubljana Prvenec PTL, Ljubljana, 2012. Avtorstvo, koreografija in ples: Veronika20.00 Valdes. Plesna predstava, za izven.Šentjakobsko Kean IV. - Grigorij Gorin. Šentjakobsko gledališče, Ljubljana, 2012.gledališče Režija: Viktor Ljubutin. Tragikomedija. za abonma Četrtek oranžni17.00 in izven.Španski borci Živa 2012 - Na festivalu plesne ustvarjalnosti mladih se bo do sobote,19.00 24. il. zvrstilo 44 plesnih miniatur in 8 predstav, ki so jih pripravili

najboljši mladi slovenski plesalci, na šestin regionalnih revijah plesnihskupin pa izbrala selektorica Nataša Tovirac. Nocoj ob 19.00 bodo fe-stival uvedli s plesnimi miniaturami ter otvoritveno plesno predstavostudia za svobodni p(es Ekvilibrij vili. Festival se bo v petek, 23. 11.,nadaljeval ob 16.00 ter se iztekel v soboto, 24. 11. , z zadnjim sklopomplesnega programa, ki se bo začel ob 20.00 in na katerem se bodopredstavili gostje iz Linza. Plesni festival. Festivalska vstopnica za vsepredstave 10 eur, vstopnica za posamezno predstavo 3 eur.

MariborDrama SNG Komedija o loncu - Tit Macij Plavt. Mestno gledališče Ptuj, HNK20.00 Varaždin, 2011. Režija: Boris Kobal. Komedija. Za abonmaja Drama

plus A, Drama plus B in izven.

CeljeSlovensko ljudsko Kruh - Richard Bean. Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2012. Režija:gledališče Jernej Kobal. Komična drama. Za abonma po posebnem razporedu17.00 in izven.AjdovščinaDvorana prve GodArt - live - SiTi Teater BTC, Ljubljana, 2011. Avtorja in izvajalca:slovenske vlade Jure Godler in Tilen Artač. Glasbeno-iluzionistični spektakel. Za abo-20.00 nma in izven.

Slovenska BistricaLG Koruzno zmo Kornfest - z lutkovno predstvo za odrasle Turjaška Rozamunda v20.00 izvedbi LG Teater Kuglica bodo odprli lutkovni festival ki predvsem

odpira prostor ustvarjalcem z izrazito avtorsko poetiko. Festival bo do24. novembra ponudil osem lutkovnih predstav za odrasle in otroke, vspremljevalnem programu pa bodo potekale lutkovne delavnice, raz-stava, literarni večer in koncert. Na vse prireditve bo vstop prost.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Čas za sprehodTAKO JE NASLOVDOKUMENTARCU ODVEH STIRINOZNIHBREZDOMCIH INNJUNEM BIVALIŠČUV FAKULTETNI VRA-TARNICI. DEWEY JEKNJIŽNA USPEŠNICAO KNJIŽNIČNEM MAČ-KU, MAČKA LINCI GA-LERIJSKA MASKOTA.PREPLET ZGODB ZARAZMISLEK O ČLOVE-ŠKEM TKANJU VEZIIN PRILAGAJANJU.Pise Eva SencarFoto Marija Mojca Pungerčar

Svetlodlaki Piki, kuža nizke rasti, sem patja prestrašeno bevskajoč, živi ob vratar-nici Biotehniške fakultete, potem ko gaje - po pričevanju sosedov - tja pripeljalamama nogometaša Braneta Oblaka. Spi

v hiški, obloženi s stiroporom. Njegovostarost ob prihodu ocenijo na tri do štirileta. Postane nekakšna skupna last, koli-kor je to sploh lahko mogoče. Kot njegovalastnica se vpiše fakulteta. Uslužbenci invarnostniki si porazdelijo vloge: odgovor-nost za hranjenje, vsakodnevno nego inveterinarsko oskrbo. Profesorica dr. Mili-ca Kač skrbi za hrano, kupuje jo sama, fa-kulteta za to nima proračunske postavke.To se pri Pikijevi naslednici Mandi spre-meni. Redni sprehodi so domena sosedovin varnostnikov.Eksperimentalni dokumentarni film Časza sprehod je poskus prikazati, kako seobnese formalno in neformalno skrbni-štvo. Je model porazdeljene odgovorno-sti, ki se pri PiMju izkaže za uspešnega, priMandi, pa, kot bomo videli, za vprašljive-ga. Piki se je znašel celo na zatožni klopiin si s prekrški prislužil za sto tisoč teda-

njih tolarjev globe, recimo za strgane hla-če uslužbencu. Pikija evtanazirajo zaraditumorja v glavi, po trinajstih letih bivanjaob in v vratarnici. Kako je lahko neko bitjetako zelo zvesto, se sprašuje soseda, ki gamočno pogreša.

Po Pikiju Mandi - nezvestaVratarnica brez Pikija ni več, kar je bila.Avtorica filma Marija Mojca Pungerčarravno dokonča snemanje pričevanj o Piki-ju, ko iz zavetišča pripeljejo Mandi, in takodobi priložnost nadaljevanja. Črno psičkoizberejo glede na njeno indiferentnost doprav vsakega obiskovalca - nujnost, po-tem ko jo ocenijo za labradorko z rotvaj-lerjevimi primesmi, ki bi pri kom lahkopovzročile strah. Mandi se prosto gibljena območju fakultete. Vodja vzdrževalneenote Aleksander Bobnar pove: vedno jepri vhodu, ko prideš, ko odhajaš. Spreha-jajo, tudi krtačijo jo sosedje in sprehajalci.Muzejska kustosinja Karla Železnik je včasu sklepnih priprav na mednarodni gra-fični bienale potrebovala sprostitev po-sebne vrste. Sprehajanje Mandi je prišlokot naročeno, pove. Igralki Katarini Časin njenemu psu se Mandi neko obdobjeredno pridružuje na sprehodu. Občutek,

da si psica želi samo enega gospodarja,opišejo vsi; Mandi namreč pozornosti neišče vsak dan. Nenadoma je ni več velikodoma, odhaja in prihaja, kakor se ji zdi.Ob uslužbencih fakultete, varnostnikih insosedih v filmu nastopajo tudi znani obra-zi. Je to zgolj naključje ali spretna potezaavtorice? Ne nazadnje, zakaj ne, četudi,kot pristavi, jo je zanimalo predvsem to,kako so se ob skupni skrbi za psa povezaliljudje, ki drugače ne bi imeli nič skupne-ga.Znane osebe so se pojavile same od sebe,med skupaj petindvajsetimi ljudmi, ki sovpleteni v Čas za sprehod, mreženje opa-žanj tenkočutnih pripovedovalcev, njiho-vo nizanje tako zelo vsakdanjih, na videznepomembnih stvari, kot so: Piki zlahkapomlad tudi šesti obrok, še posebno če jeto klobasa enega njegovih ljubiteljev. Dr.Ani Kučan se je zdel nekam nenegovan,zato so mu kupili krtačo; samo nekakomimogrede podvomi, ali so jo sploh upo-rabljali. Kamera pokaže, da vendarle, sajje Kučanova krtača, kakor je dobila imepo takratnem predsedniku, polna svetlihdlak. Piki je bil bister crkljivček, ki »samogovoriti ni znal«, Mandi pa ne zadovolju-jeta naključna ljubezen in pozornost, se-

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

števka teh ne pozna. Odhaja, da bi našlaenega skrbnika - psa določa lahko le člo-vek. Vrača se praznih šap, nazaj za vratasvojega zasilnega doma. Te na videz ba-nalne vsakdanjosti v filmu pa dopuščajoobilo prostora za razmislek: o čustvih doživali in do moralno-etičnih oporečnostipravno-formalnih predpisov, kot je reci-mo, da se pes, neprivezan in brez lastnika,ne more svobodno sprehajati.

Mačja galeristkaIme je dobila po dramatiku A. T. Linhartu,po Linhartovem trgu v Radovljici - Lin(ci)- -, potem ko seje brezdomka potikala poatriju Galerije Sivčeva hiša (del Muzejevradovljiške občine), ki so ga obnavljali.Prestradana in z ravno skotenimi mla-dički je vsak dan ob isti jutranji uri, ko jekustosinja Barbara Boltar prišla v službo,prosila za hrano. Ljubka in prijazna je do-bila svoje dnevno ležišče ter ob njem skle-dico v pisarni galerije v prvem nadstropju,zvečer, po zaprtju galerije, pa je izginilaskozi okno med rdečimi strehami stare-ga mestnega jedra. Za hrano je poskrbelakustosinja, za sterilizacijo gospa, ki je ob-časno pazila v galeriji. Linci je postala »ga-lerijski inventar«, muzejska muca, ki pa nibila nastanjena v muzeju za lovljenje mišiin podgan, kakor je sicer menda v navadipo tovrstnih velikih ustanovah. Prisostvo-vala je razstavam, se smukala med ume-tniškimi predmeti, razveseljevala otroke,ki so ob njej dobili občutek, da je galerijaprijazen, in ne nujno brezdušen prostorumetniških artefaktov; nastopala je celov filmu ob jubileju radovljiške dramskeigralke Alenke Bole Vrabec. Zaposleni sezdaj, ko muce že nekaj časa ni več, spogle-dujejo z mislijo, da bi lik Linci postal vodičpo njihovi izjemni zbirki originalnih knji-žnih ilustracij, maskota, kakršna je danes

značilna za sodobne multimedijske pred-stavitve.

Dewey Berimo Čimveč»Leta in leta smo bili zaposleni v knjižni-ci neenotni, zdaj pa smo bili nenadomavsi spravljivi in povezani kot velika dru-žina, mucek pa je bil očitno srečen, da jev knjižnici našel dom,« piše Vicki Mvron,najditeljica, direktorica knjižnice v mestuz deset tisoč prebivalci in avtorica knjigeMaček iz mestne knjižnice (slovenski pre-vod je predlani izšel pri založbi Modri-jan). Ali bi ga lahko obdržali? Županu nibilo mar, morda se celo ni zavedal, da imamesto Spencer (Iowa) svojo knjižnico,občinski pravnik kot naslednji poklicanini vedel za noben pravilnik, ki bi živalimpreprečeval vstop v knjižnico, niti se muni zdelo vredno zadev preveriti. »V knji-žnici ne moreš imeti kateregakoli ljubkegamačka. Če ne bo prijazen, ga ne bodo ma-rali. Če bo preveč zadržan in preplašen, senihče ne bo potegnil zanj. Če ne bo potr-pežljiv, bo praskal. Če bo preveč živahen,bo vse razmetal. Predvsem mora imeti radljudi, oni pa njega.«Skratka, biti mora ravno pravi maček, in toje tudi bil, čeprav tega nadzorniki knjižni-ce še niso vedeli, ko odločitvi mačka ob-držati niso nasprotovali - četudi brez ka-kšnega posebnega navdušenja. Puhastaoranžno-bela kepica se je v knjižničnemnabiralniku, kjer je zaradi temperaturgloboko pod ničlo skoraj zmrznila, znašlaravno v času najhujše gospodarske krize,leta 1988. Naslednje leto tam niso izdaliniti enega gradbenega dovoljenja, nih-če ni hotel vlagati v propadajoče mesto,propadla je tovarna masla in margarine, vtem vrtincu so se znašli kmetje in obrtniki.Muc sicer ni prinesel ne kruha ne služb, jepa popestril javni mestni utrip.

Njegova zgodba, ki se je pojavila v me-dijih, njegova skromnost in zaupljivostzavrženega bitja, ki jo je izkazoval pravvsakemu obiskovalcu knjižnice, je ljudipretresla. V knjižnico Spencerja, mesta zmočnim kmetijskim zaledjem, pa je za-hajalo vedno več takih, ki so na tamkaj-šnji računalnik pisali prošnje za službo.»Ali nismo bili tudi sami žrtve bank, ki sonas odvrgle v knjižnične nabiralnike kotsmeti? In gospodarskih razmer, na kate-re nismo mogli vplivati? In Amerike, ki jejedla našo hrano, a ji ni bilo mar za ljudi,ki so jo pridelali?« se sprašuje Mvronova.Sklenila je, da bodo živalci ime poiskaliskupno, razpisala je nagrado: zmagal jepredlog Dewey, in to ravno v času največjepopularnosti Garfielda, mačka, ki je imelnajraje na svetu lazanjo. Deweyevega pri-imka Berimo Čimveč pa ne nazadnje nitreba pojasnjevati. Zaposleni v knjižniciso verjeli, kar je bilo v tistem času nenava-dno pomembno, da bo mesto prav kmaluimenitno načitano in izobraženo.

Akademska slikarka Marija MojcaPungerčar se posveča sodobnivizualni (fotografija, video, akcija,performans) in interdisciplinarniumetnosti. Ob premieri tri četrture dolgega eksperimentalnegadokumentarnega filma Čas zasprehod (produkcija KUD Trlvia)oktobra v Kinoteki je bila zaradimnožičnega obiska presenečena.»Morda tovrstne trivialne projekcijepostajajo aktualne,« se sprašujerežiserka, scenaristka, snemalka inmontažerka. Glasbo je napisal BorutSavski. Do pred dnevi je bil Čas zasprehod na ogled v Muzeju sodobneumetnosti Metelkova, 23. novembraob 18. uri bo predvajan v Trzinu nafestivalu neodvisnega filma.

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Slovenski impresionistiV. M.

Monografija Slovenski impresionisti prikazuje najlepše obdobje slovenskega slikarstva na prelomu 19. in 20. stoletja.Prinaša skoraj 200 fotografij reprodukcij umetnin reprezentativnih slikarjev slovenskega impresionizma.

Monografija Slovenskiimpresionisti prikazu-je impresionizem, ob-

dobje slovenskega slikarstva naprelomu 19. in 20. stoletja. Pri-naša razkošje skoraj 200 foto-grafij reprodukcij umetnin štirihreprezentativnih slikarjev slo-venskega impresionizma: IvanaGroharja, Riharda Jakopiča, Ma-teja Stcrncna in Matije Jame tertudi drugih umetnikov.

V koraku z Evropo slovenski _m -

presionisti so bili tisti umetniki,

ki so približali likovno umetnostna Slovenskem na raven ume-tnosti v zahodni Evropi. Čudo-vite krajine intenzivnih barv inčutne poteze s čopiči na umetni-nah, kot so Sejalec, Kolo, Breze,Sava v megli, Ženski akt. in dru-ge umetnine, so postale prepo-znavni znak tega obdobja. Hkratipa so ti umetniki s svojimi deliprenesli podobo Slovenije inpodobo slovenskega naroda vevropski kulturni prostor. Re-produkcije spremlja besediloo slikarjih, njihovi življenjski

poti, njihovih slikah in tem,kako so nastajale ...

Avtorica spremnega besedila,umetnostna zgodovinarka inteoretičarka dr. Beti Žerovc, jedocentka za področje umetno-stne zgodovine na ljubljanskifilozofski fakulteti. Leta 2007je doktorirala na Oddelku zaumetnostno zgodovino Filo-zofske fakultete Univerze v Lju-bljani, kjer poučuje slovenskolikovno umetnost od leta 1800do danes. Njeni raziskovalni

Matej Sternen, Na divanu, 1909

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

področji sta vizualna umetnostin umetnostni sistem v zadnjemstoletju in pol, še zlasti njunavloga v družbi.

Strokoven in svež pogled Av-torica v knjigi ponuja strokovenin svež pogled na slovenski im-presionizem. Osebne zgodbe,življenjepisi in razlage umetni-ških del Ivana Groharja, Rihar-da Jakopiča, Mateja Sternena inMatije Jame oživijo tudi skozibogato slikovno gradivo. V knji-gi je skoraj 200 reproduciranihumetniških del in dokumen-tarnih fotografij. Zaradi moč-ne, dolgotrajne in ustvarjalnoplodne povezanosti obravnava-nih slikarjev z iMiinchnom jenjihov mladostni opus pred-stavljen v okviru tamkajšnjihumetnostnih razmer; to je ob-dobje med letoma 1890 in 1902(Študij in formiranje v Munch-nu). Naslednja dva sklopa pri-kazujeta obdobje med letoma1903 in 1918 (Modernističnoslikarstvo v kontekstu avstrijskeprovince) in obdobje med le-toma 1919 in 1949 (Umetniškodelovanje v mladi jugoslovanskidržavi). V zadnjem delu knjigeso objavljene biografije ume-tnikov, ki jih je zbrala in uredilaNataša Kovačič.

Zanimivosti iz knjige Jakopič,Jama, Grohar in Stcrncn se predletom 1899 niso najbolje poznalioz. niso imeli intenzivnejših sti-kov. V tistem času pa jih je zdru-žila Ažbetova slikarska šola inPrva slovenska umetniška raz-stava ter priprave nanjo.

Leta 1904, ob razstavi sloven-skih umetnikov v dunajski galerijiMiethke, so se vsi štirje umetni-ki združili v umetniško skupinoSava. Skupaj so nastopali na raz-stavah po Evropi: med drugimleta 1905 v Secesiji na Dunaju,leto zaLem v Londonu in Sofiji terleta 1907 na prvi slovenski ume-tniški razstavi v Trstu.

Slovenska literarna modernaje četverici umetnikov izkazova-la veliko podporo. Nastopala jev vlogi likovnega poročevalca inkritika, hkrati pa so literati z re-dnim opisovanjem slikarjev innjihovih del v svojih literarnihdelih slednjim delali prvovrstnoreklamo.

Ključni modeli figuralnih upo-dobitev četverice slovenskih im-presionistov so bili njihovi naj-ožji družinski člani. Zlasti priSternenu in Jakopiču so njuniženi, hčeri, nečakinje in svakinjeupodobljene v številnih kapi-talnih delih. Jakopičeva sopro-ga je denimo model za številneintimisLične podobe domačegamuziciranja pri klavirju, Sterne-nova kasnejša soproga pa je bilamed drugim model za zname-nita Portret Rože Klein in Rdečiparazol.

Sočasno s četverico so se v Až-betovi šoli šolali nekateri ključnizačetniki avantgardističnih ten-denc 20. stoletja, na primer Va-silij Kandinski, Alckscj Javvlcn-ski ter brata David in VladimirBurljuk.

Matija Jama je imel prav po-seben odnos do bivanja in delav naravi, ki se je specifično pre-pletel tudi z za naše razmere ne-navadno močno navezanostjona teozofijo. To dvoje je celostnoopredeljevalo življenje ne le sli-karja, temveč tudi njegove druži-ne. Jamovi si v prvem desetletju20. stoletja niso izbrali stalnegaprebivališča, temveč so se, če-prav se je leta 1904 rodil že drugiotrok, nenehno selili po SrednjiEvropi. Največkrat so bivali povaseh, v čim bolj neokrnjenemnaravnem okolju.

Impresionistično delo MatijeJame Krajina visi v Državnemzboru Republike Slovenije, Jako-pičevo delo Kaluslrofa pa na Za-vodu za zdravstveno zavarovanjeSlovenije v Ljubljani.

Prispevek slovenstvu Kot iezapisala avtorica, Slovenci doumetnostnega fenomena, ki gaimenujemo slovenski impresio-nizem, čutimo posebno naklo-njenost. Ta je precej razumlji-va, saj so nam umetniki, ki jihzdružujemo pod tem imenom,ustvarili prepoznavno in kako-vostno likovno produkcijo, po-leg tega pa so ključno pripomo-gli h kulturnemu opredeljevanjuSlovencev kot samostojne naro-dne skupnosti. Skupina samoza-vestnih umetnikov je, ob tem koje iskala svoj prostor pod soncem,hkrati izoblikovala dotlej neob-stoječi pojem slovenske likovneumetnosti, ga opredelila v bistve-nih točkah in v njegovem okvi-ru vzpostavila tudi prve ustano-ve. Ivan Grohar, Rihard Jakopič,Matija Jama in Matej Sterilen sobili protagonisti prvih dveh slo-venskih skupinskih umetnostnihrazsLav leta 1900 in 1902. Ob kon-cu istega desetletja je Rihard Ja-kopič v Ljubljani že postavil tudi

prvo samostojno likovno razsta-višče. Umetniki - zlasti Sternenin Jakopič - so dejavno sodelo-vali pri ustanovitvi slovenskeNarodne galerije, ustanovitviModerne galerije in Likovneakademije po drugi svetovnivojni pa so s svojimi prizadeva-nji v prejšnjih desetletjih poma-gali utreti pot.

Študij V tujini »Miselni in kon-tekstualni okvir te umetnosti jezato morda prav tako upraviče-no kot v svetu vedno hitreje me-njajočih se najrazličnejših ume-tnostnih 'izmov' iskati v družbislikarstev mladih narodov ti-stega obdobja, ki so jih usmer-jali podobni pogoji in potrebe,«pojasnjuje dr. Zerovčeva. »To sobila okolja, v katerih umetnikiše niso mogli študirati doma, sajše niso premogla tovrstnih usta-nov, po vrnitvi s študija v tujinipa je njihove zrele opuse bistvenoopredelila potreba po narodnihpodobah, simbolih in kulturnem

Rihard Jakopič, Slepec, 1 926 Matija Jama, Kolo, 1935

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

delovanju. Kulturno in političnostanje takšnih okolij je umetni-kom in njihovim poklicnim po-tem prinašalo podobne težave innarekovalo podobne rešitve. Nji-hovih iz Lujine prinesenih mo-dernističnih tendenc niso dobrosprejeli, dokler jih niso prevedliv gradnike identitete, najpogo-steje v odnosu do močnejše, an-tagonisLične narodne skupnosti;pomanjkanje sprejete narodnezgodovine in tudi prepoznavneurbanosti je pogosto nadomestilintenziven odnos do narave. Česo se umetniki oblikovali v is-tih študijskih centrih - torej sobili vezani na isto umetnostnotradicijo, iste profesorje, pouk,ogledovanje istih razstav in po-dobno -, je podobnost med nji-mi še toliko večja. Naša tedanjanavezanost na nemški umetno-stni prostor nas tako zbližuje znekaterimi slovanskimi pa tudi sskandinavskimi narodi, denimos Finci in Norvežani.«

Skupna formativna izhodiščaZa skupino štirih umetnikov, kijih štejemo za nosilce slovenske-ga impresionizma, se prav na tejravni obravnavanje v skupnemokviru izkazuje kot najbolj smi-selno in upravičeno. Veliko boljkot enotna slikarska produk-cija jih povezujejo skupna for-mativna izhodišča, tako likov-na kot nazorska, predvsem pasodelovanje pri razstavljanju iniskanju možnosti za preživlja-nje s slikarstvom, ki jim ga je vveliki meri narekovalo kultur-no neizoblikovano okolje brezustanov. Prav skupni dosežki,ki so jih zmogli v takšni for-maciji, so jih povezali najboljtrajno, saj je v umetnosti uspehizredno močno vezivo. Uspešne

predstavitve pred čim širšim,čim bolj mednarodnim občin-stvom so v tem času že pome-nile ključne oporne točke vstrategijah preživetja in uspešneskupne razstave so tudi v našemprimeru bistveno pogojevale iz-oblikovanje skupinske identite-te in zgodovine.

Likovni modernisti »Pri osnov-ni opredelitvi fenomena je boljproblematično označevanje sku-pine in njenega dela z impresio-nizmom, saj ni usklajeno z našimsodobnim pojmovanjem Legatermina,« pojasnjuje Beti Zerovc.»Oznaka, ki se je umetnikov pri-jela na prelomu 19. in 20. stoletjain je tedaj pomenila tako rekočvsako bolj svobodno in svetloslikanje, kot je bilo gladko, ate-lieisko, z umetnim, enotnim

tonom, namreč danes slovenskoprodukcijo avtomatično povežes francoskim impresionizmomiz njegovega najbolj udarne-ga obdobja, s katerim pa nimanobene neposredne povezave.«Zato meni, da bi bil za poime-novanje slikarstva četverice innekaterih njihovih sodobnikovše najbolj posrečen slogovnonedoločen termin, denimo li-kovna moderna. »Ta bi slikarjerazbremenil zamudnišlva, ki gaimplicira današnje pojmovanjetermina in impresionizem včasovnih preglednicah vpisujedobrih Lridesel let pred časom,

ko nastopi slovenska različica.Predvsem pa bi tako lahko po-stala vidnejša zakoreninjenost teumetnosti v umeLnosti zlasti juž-nejših dežel nemškega govorne-ga območja, v odnosu do katerih

se je to slikarstvo razvilo in natocelo vzpostavilo kot prepoznav-na, čeprav manjša lokalna šola.Razumeti je treba, da pri tem negre le za vpliv določene slogov-ne usmeritve, temveč za to, daje bilo precej specifično preple-teno avstrijsko in nemško, zlastibavarsko slikarstvo slovenskimumetnikom v tem času izhodišč-ni referenčni okvir, v razmerjudo katerega so se izoblikovaliin na katerega so se nato opira-li in sklicevali v svojem delu, sajjim ga domače okolje ni moglodati. Kranjci, še manj pa izključ-no kranjski Slovenci, v tem časuniso imeli vzpostavljene oprije-mljive likovne tradicije, na ka-tero bi se mladi umetnik lahkoopiral, niti ustanov, v katerih bilahko videl sistematično pred-stavljene ključne stvaritve svojihuspešnih neposrednih predho-dnikov. Dela kranjskih umetni-kov zato niso mogla nastopatikot resne in povezljive referenč-ne opore, kontinuiteta tedanjegakranjskega slikarstva pa je bilapravzaprav natančno vtem, dajetakšen referenčni nabor opravilvsak študent zase samostojno, vokolju, v katerem je študiral«

Povezanost z Miinchnom zara-di močne, dolgotrajne in ustvar-jalno plodne povezanosti obrav-navanih slikarjev z Miinchnom jeavtorica morala najprej predstavititamkajšnje umetnostne razmere.Navsezadnje tudi zato, ker sta pravnjegov umetniški razcvet in vital-nost v veliki meri pogojevala, da jebila tedanja kranjska umetnosttako kakovostna in v koraku sčasom. Munchensko intenzivnosoočanje z modernizmom, ki jeprineslo tudi nekaj najznameni-tejših avantgardističnih presež-kov v novem stoletju, je namrečugodno vplivalo tudi na odvi-sne centre. Ti so posledično pravtako doživljali intenzivnejši raz-cvet, hitreje sprejemali novostiin dvigovali kakovost.

Kot je ob tej knjigi zapisalakustosinja v Moderni galeriji vLjubljani, umetnostna zgodovi-narka dr. Martina Vovk, se s toknjigo s slovenskega impresio-nizma odstira zamegljujoča ko-prena mitologiziranja, njegovapodoba pa zasveti v živopisnem,polnokrvcm bistvu. ID

Ivan Grohar, Sejalec, 1 907

IvanGrohar Rihard Jakopič MatejSternen Matija Jama

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Drugi dogodkiŽiva 2012Festival plesne ustvarjalnosti mladih.Ljubljana. Španski borci. Med 22. in 24.novembrom.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD)pripravlja Festival plesne ustvarjalnostimladih Živa 2012. Na festivalu, ki že odleta 1975 skrbi za razvoj slovenskesodobne plesne umetnosti in katerega imeje svojevrsten hommage Živi Kraigher, boletos na ogled 44 plesnih miniatur in 8predstav.

Festival Naprej/Foruvard 2012Festival medijske kulture in trendov.Ljubljana. Kino Šiška. Od 12. ure dalje.Organizatorji, Društvo novinarjev Slovenije vsodelovanju s številnimi slovenskimimedijskimi hišami, so se za pripravoambicioznega projekta odločili kljub za medijein novinarje težkim časom. Kakovostne,relevantne informacije so namreč za javnostprav v času krize še posebej pomembne,poznavanje globalnih medijskih trendov inzgledov pa nujno za delo vsakega novinarja.

V družbi s kustosomPogovor.Ljubljana. Narodni muzejSlovenije - Prešernova. Ob 10. uri.Obiskovala se bodo tokrat družili z IgorjemRavbarjem, restavratorjem orožja in oklepov kovinskih

predmetov umetne obrti in izdelovalcem replik

Mlada nočFilm.Ljubljana. Kinodvor. Ob 19.45 [n 23. uri.Režija Olmo Omerzu (Slovenija, Češka, 2012).Dvanajstletna fanta se prvi dan novega letaznajdeta v stanovanju mlade ženske, ki skušav družbi dveh prijateljev nadoknaditi neuspelozabavo prejšnjega večera. Nad mesto sepočasi spušča tema, a otroka kmalu pozabitana čas in na to, da ju morda kdo išče.

Jaz sem Janez JanšaDokumentarni film.Ljubljana. Kinodvor. Ob 20. uri in 21.15.Režija Janez Janša (Slovenija, 2012).Posamezniki, umetniki in akademiki zvsega sveta spregovorijo o pomenu innamenu osebnega imena z vidikaposameznika in družbe. Slikoviti primeri izzgodovine, popularne kulture invsakdanjega življenja razkrivajo razloge zaspremembo imen ter nas pripeljejo dopreimenovanja, ki je odmevalo v Slovenijiin zunaj njenih meja.

ZačetnikiFilm.Ljubljana. Kinodvor. Ob 21. uri.Režija Mike Mills (ZDA, 2010). Začetniki soduhovita, igriva in odkritosrčna komična

drama o ljubezni m izgubi, o začetkih m okoncih ter o tem, kako zelo smešno jelahko življenje tudi v najresnejšihtrenutkih.

Nevarna branjaLiterarni večer.Ljubljana. Trubarjeva hišaliterature. Ob 19. uri.Pisateljica dr. Irena Svetekter urednica inpublicistka Ana Schnabl se bosta zmoderatorko Dijano Matkovič sprehodiliskozi literarno zgodovino »neprilagojenih«pisateljic in pesnic, tistih, ki so veljale za

nenavadne, uporniške, glasne, fatalne,drugačne, izzivalne, drzne, občutljive,karizmatične, konfliktne, včasih celo nore.Otroški kot

Svetlana Makarovič: Spet kosovirjiLutkovna predstava za otroke.Ljubljana. Veliki oder LGL. Ob 17. uri.Režija Barbara Hieng Samobor. NastopajoMartina Maurič Lazar, Katja Povše k. g.,Brane Vižintin, Nina Skrbinšek, KarelBrišnik. Predstava je primerna za otroke od4. leta starosti dalje.

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

RAZSTAVA

V Brežicah vse boljši fotografiNa Fotografskih razmišljanjih 16 avtorjev s 43 fotografijami - Fotografija meddokumentarnostjo in digitalno nadgradnjoBREŽICE -V sejni sobiupravne enote Brežice, že karrednem mestnem razstavišču,je na ogled 11. območnarazstava fotografij Fotografskarazmišljanja, ki Jo organizirabrežiška območna Izpostavajavnega sklada za kulturnedejavnosti. Na razstavo souvrstili 43 fotografij 16 avtorjev,kot Je na otvoritvi 15. novembrapovedala predstavnica skladaSimona Rozman Strnad.

Vseh 159 prispelih fotografijsta pred razstavo strokovno oce-nila Teo Hrvoje Oršanič in TanjaPlevnik. Oršanič, uveljavljeni na-ravoslovni fotograf, je dejal, daso prispele fotografije kvalitetnein da sta zato imela ocenjevalcatežko delo pri izbiri za razstavo.Fotografije po njegovih besedahkažejo, da se težko najde dobremotive v mestu Brežice, kjer foto-grafe največ pritegnejo izjemnivodovodni stolp, Posavski muzej,Nemška hiša in morda še zaviti

dimnik v starem mestnem jedru.Po njegovem je pomembno, dafotografija izraža vzdušje, priportretu je kot pomembno pred-nost dobrega izdelka izpostavilrazpoloženje osebe, ki ga morafotograf zaznati in izraziti skoziobjektiv. »Dobra fotografija na-stane, ko so za fotografom letadela in ko imaš za fotografiranječas. Danes h kakovosti pomagatudi vedno boljše fotografsko di-gitalno orodje. Sem naravoslovnifotograf in v naravoslovni foto-grafiji ni kaj dosti spreminjati z

računalniško obdelavo,« je rekelOršanič. Po njegovih besedah jenaravoslovna fotografija zatomočno dokumentarna. Digitalnanadgradnja daje fotografiji novemožnosti, in to ni po njegovemnič narobe, kajti posodobitve ka-žejo, da »se človekov duh išče«. VPosavju po Oršaničevih besedahdigitalno nadgradnjo fotografijezelo dobro obvlada Rajko Čuber.Oršanič je z veseljem pouda-

ril, da so z rednimi razstavamidvignili v več pogledih ravenfotografije v Brežicah.

Tanja Plevnik, ki je po Or-šaničevih besedah fotografijeocenila s svojega strokovnegavidika kot profesorica likovneumetnosti, je ponudila obisko-valcem v razmislek filozof-sko trditev, da nas fotografija»premakne s tistim, česar nina njej«. Svoje spodbujanjek svobodi razmišljanja je do-datno podprla še z izjavo, dafotografija, kot jo človek vidi,»nastane med fotografijo ingledalcem«. Plevnikova je filo-zofske poglede na fotografijoizbrala zato, ker je bil dan otvo-ritve razstave 15. novembersvetovni dan filozofije. Glededokumentarnosti fotografije innaknadnih posegov v posneto,ki močno zaznamujejo sodob-no fotografsko delo, je menila,da je čas začetkov fotografijeverjetno potreboval dokumen-tarnost, a česa več od te tudini omogočala tedanja tehnika.

M. Luzar

Med fotografijami na 11. območni razstava fotografij Fotografska razmi-šljanja v Brežicah je Teo Hrvoje Oršanič med približno petimi izstopajočimiizpostavil naravoslovno Očka, še!. Branko Brečko (drugi z leve) je na njejujel trenutek, ko ptič kobilar hrani mladiča. (Foto: M. L)

18Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Na Sozvočenjih najboljša VivaV Brežicah so se predstavili zbori od Koroške do Belekrajine - Drugo mesto osvojila novomeška PomladBREŽICE - Območne izpostave Javnegasklada za kulturne dejavnosti so v sobo-to, 17. novembra, v Brežicah pripravile 5.regijski tematski koncert srednješolskihin odraslih pevskih zasedb Sozvočenja2012. V Brežicah so se predstavili zboriiz regij Dolenjska, Bela krajina in Posa-vje, iz regije od Celja do Koroške in go-stje iz Trbovelj. Za področje Dolenjska,Bela krajina in Posavje je prvo mestoosvojil domači mešani pevski zbor Viva,ki bo tako 8. decembra nastopil nazaključnem koncertu Sozvočenj 2012 v

dvorani Konservatorija za glasbo inbalet v Ljubljani v počastitev svetovnegadneva zborovskega petja.

Drugouvrščeni novomeški mešanipevski zbor Pomlad bo deležen eno-dnevnih brezplačnih intenzivnih vajprihodnje leto, tretjeuvrščeni moškipevski zbor Svoboda iz Brestanice paje dobil 200 evrov za nakup notnegagradiva, zborovskih zgoščenk ali stro-kovne literature. V razvrstitvi regije odCelja do Koroške je največ točk zbralKomorni zbor Trbovlje.

19Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

PERSPEKTIVNA ANAMANKANa regijskem srečanju Sozvočenja, na katerem se je v organizaciji Javnegasklada RS za kulturne dejavnosti v nedeljo na Vrhniki z različnim tematskimizborom predstavilo 12 pevskih zborov in vokalnih skupin osrednje Slovenije,je bila vokalna skupina Anamanka iz Ribnice proglašena za perspektivnoskupino. Ženska skupina Anamanka, ki nastopa pod vodstvom Simona Ko-rošca, sije prislužila tudi posebno pohvalo za izbrano temo Strah v otroškihočeh, prejela paje tudi finančno nagrado za intenzivne vaje vokalne tehnike.(M. Leskovšek-Svete)

20Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

OBVESTILA |PLANINSKO DRUŠTVOSEŽANA � vabi na prazno-vanje 60-letnice Planinske-ga društva v petek, 23. no-

vembra, ob 17. uri v velikisejni dvorani ObčineSežana, Partizanska 1, vSežani.28. SLOVENSKI KNJIŽNISEJEM � poteka v Cankar-jevem domu od 21. do 25.novembra, vsak dan med 9.in 20. uro. Vstopnine ni. Po-drobno si lahko programogledate na unvtv.knjiznise-jem.siVIKEND DELAVNICA � Po-stavitev družine - zdra-vljenje družinske karme(trajanje je odvisno od šte-vila prijav). Strunjan, 23. in24. novembra. Obvezne pri-jave do 19. novembra.Informacije in prijave: bo-stjan.trtnik@cdk. si,031/481-537.JSKD 01 TOLMIN � orga-nizira 10-urno začetno fol-klorno delavnico pod vod-stvom Borisa Laharnarja.Potekala bo od decembra dojanuarja v Domu AndrejaManfrede v Kobaridu. Rokprijave: ponedeljek, 26. no-vembra. Inf. 05/380-11-70,oi.tolmin@jskd.si

21Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

MARIBOR

Uradni MOTORHEAD warm-up party. Vstopnine ni. Sobota, 24. 11., ob 21.00.

CELJE-Slavnostno zaprtje razstave Obrazi operete ob klavirski spremljavi dirigentaSimona Dvoršaka, oblikovala tenorist Tim Ribič, vokalistka Tanja Ravljen. Muzejnovejše zgodovine. Četrtek, 22. 11., ob 18.00.- DOT, celjska zasedba. Local. Sobota, 24. 11., ob 21.00.-Tomi Lorber in orkester. Goran Koražija, Vojko Hlupič, BlažTepeš. Vstopnine ni.Dvorana MCC. Sobota, 24. 11., ob 20.00.

CERKVENJAKPevci nam pojejo, godci pa godejo, državno srečanje pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Dom kulture. Nedelja, 25. 11., ob 18.00.

LJUBLJANAYoung Classic Europe, koncert v okviru Evropskega mladinskega glasbenegafestivala v sodelovanju z Akademijo za glasbo Ljubljana. S klavirskim recitalombo nastopila pianistka Olga Scheps. Vstopnine ni. Kazina Ljubljana, kazinskadvorana. Četrtek, 22. 11., ob 19.30.

PREVAU EJubilejni koncert, 20 let ŽePZ Karantanija. Družbeni dom. Petek, 23. 11., ob19.00.

PTUJKonec sveta vedno pride nenapovedano. Boštjan Narat, vokal, akustična kitara,Matevž Kolenc, aranžmaji, električna kitara, bas, zvončki, Polona Janežič, kla-viature, Jelena Ždrale, viola, violina, Blaž Celarec, bobni, klarinet. Dom kultureMuziKafe. Petek, 23. 11., ob 20.00.

RAVNE NA KOROŠKEMMePZ župnije Ravne, OPZ Mali cvet, Vokalna skupina Brančur, Ravneski koled-niki, Gledališka skupina Hudourniki. Kulturni center. Sobota, 24. 11., ob 19.00.

RACEZapojmo in zaigrajmo veselo na vasi. Koncert s pevci ljudskih pesmi in godcevljudskih viž. Vstopnine ni. Kinodvorana gradu. Nedelja, 25. 11., ob 16.00.

22Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Plesni festival

ZačinjenaŽiva

Živo bodo uvedle miniaturke inEkvilibrij VIII na temo bazilike.

Ljubljana. Španski borcibodo od danes do sobo-te gostili Festival plesneustvarjalnosti mladih Ži-va, na katerem bo letosmogoče videti 44 plesnihminiatur in osem pred-stav. Predstave je na še-stih regionalnih revijahplesnih skupin izbralaplesalka in koreograflnjaNataša Tovirac, rdeča nitletošnjega festivala pa sozačimbe. Za vstopnico,ki vključuje ogled vsehpredstav, boste odšteli de-set evrov, za posameznopredstavo pa tri. T. B.

23Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo