Jesen / Zima 2015...Jesen / Zima 2015 5 starejših Šentjur pridobil tudi t. i. OAZO, kar je novost, ki je do sedaj ni vpeljal še nobeden izmed domov za starejše v Sloveniji. Oaza

Jesen / Zima 2015 1 Številka 49 Interno glasilo

Jesen / Zima 2015

2 Jesen / Zima 2015

Kaj se skriva v vsebini

Informativna stran …………………………………………………………….… 3Čaroben čas v novih domovih…………………………………..........…….…… 4Dom starejših Šentjur se je predstavil na 25. konferenci Alzheimer Europe ...... 6E-Qalin………...................………………......................................................…. 8Vabilo k namenitvi dela dohodnine za nakup počivalnikov v Domu starejših…. 9Predstavitev novih sodelavk: Darja in Ksenija………………........…………… 10Domski dojenčki …...................................……………………………...……… 11Družini prijazno podjetje v Domu starejših Šentjur.............…………………… 11To jesen se izognite prehladom ..................................………………………… 12Padci pri starostnikih …….............…………………………………………… 15Higiena rok ......................................................………………………………… 17Delovna terapija v novem prostoru ………………………………………… 19Tončka Golob 3. del .............................……..............………………………… 20Preseljevanje ..……............................................……………………………… 22Obnova Doma ..……............................................……………………………… 22Skupina stanovalcev za prehrano.............……………………………………… 23Učenci Glasbene šole Šentjur nastopili v Domu starejših Šentjur.…………… 26Nastop Ivanke Uduč in Nika Armiča...................…………………………… 25Obisk Saša Perca v Domu starejših Šentjur .............…………………..............… 26Slovo od poletja v Domu starejših Šentjur …………………………..………… 27Izlet v Mozirski gaj ..…………...........……………………………………… 28Kostanjev piknik ...............................................…………………………..…… 29Obisk stanovalcev v enoti Varstveno delovnega centra Šentjur.............…….… 30Pohod ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni.......……………………… 31Trening možganov...……….............................................................…………… 32Športne igre stanovalcev celjske regije - odlično 5. mesto............…………… 33Tradicionalno romanje na Brezje ....................................................…………… 34Obisk v Domu starejših Šentjur.......................................................…………… 35Slovo Slavku Avseniku....................................................................…………… 36Verzi, pesmi, pripovedi ....................................................................…………… 37Vrtinec dogodkov …………………..........…………......……………………… 38

Vesna Vodišek RazboršekOdgovorna urednica:

Jesen / Zima 2015Številka 49

Interno glasiloBrazde in brvi

Barbara JazbecPolona HrenMartina Klobčar

Nevenka CmokElizabeta PrtenjakIrena Pongračić

Uredniški odbor:

Izdajatelj:Arhiv Dom starejših ŠentjurFotografije:

Oblikovanje in tisk:

350Naklada:

Sinet d.o.o.

Dom starejših ŠentjurSvetinova ulica I3230 Šentjur

3Jesen / Zima 2015

ZDRAVNIK:

PREVOZI:

MAŠA IN MOLITEV:

BIFE:

KNJIŽNICA:

PERILO:

FRIZER:

PEDIKER:

PSIHIATER:

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI

Od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 v poletnem času. Ob sobotah, nedeljah in praznikih obiski potekajo od 8.00 do 20.00. V varovanih stanovanjih čas obiskov ni omejen.

Po naročilu.

Po dogovoru dvakrat mesečno ob torkih od 15.00 ure dalje.

Individualno.

Odprto: 7.00 do 19.30Zaprto: 10.45 do 11.05 12.00 do 13.15 16.30 do 17.30 ter med obroki stanovalcev.

Domska kapelica je odprta vsak dan in sprejme 16 ljudi, svete maše potekajo v veliki domski dvorani ob torkih ob 9.45.

Ponedeljek: od 11.30 do 15.00 ure, Torek: od 10.45 do 14.00 ure, Sreda: od 12.00 do 15.00 ure, Četrtek: od 8.00 do 14.00, Petek: od 7.00 do 11.00 ure.

Za naše stanovalce je enkrat tedensko od Doma starejših do centra Šentjurja (pri občini) organiziran prevoz s kombijem.

Odhod je vsak četrtek ob 9. uri, povratek pa ob 10. uri.

Prevoz je brezplačen in namenjen vsem. Prostora je za 8 oseb oziroma 5 sopotnikov in 1 voziček.

Svojo udeležbo prijavite v recepciji.

Vsako sredo dopoldan.

Knjige si lahko izposodite vsak petek med 15. in 18. uro. Pri izbiri vam z nasvetom prijazno pomaga gospa Zofka Kincl.

Pobiranje umazanega perila je vsak torek.

:

Informativna stran

Naslovnik telefon1. Recepcija 7461 7002. Fax (tajništvo) 7461 8193. Direktorica 7461 8004. Poslovna sekretarka 7461 8015. Vodja financ 7461 8026. Socialni delavki 7461 8037. 7461 8338. Vodja zdravstveno

negovalne službe7461 804

9. Vodja tima I 7461 807 10. 051 644 80611. Vodja tima II 7461 815

051 644 80312. Oddelčna sestra 051 644 268

051 367 599 13. Dežurna sestra 051 644 80514. Zdravnik 7461 806 15. Fizioterapija 7461 80816. Kuhinja 7461 81117. Delovna terapija 7461 81418. Hišnik 7461 81619. Pralnica 7461 81720 Bife 7461 841

TELEFONSKI IMENIK

ELEKTRONSKA POŠTATajništvo [email protected] [email protected] služba [email protected] [email protected]

Vodja zdr. nege [email protected] financ [email protected] tima I [email protected] tima II [email protected]čunovodstvo [email protected] [email protected] [email protected] terapija [email protected] [email protected] [email protected]

4 Jesen / Zima 2015

Čaroben čas v novih domovihV tem času leta, ko so dnevi krajši in se navadno pogosteje kot sicer zadržujemo v objemu svojih domov, smo v Domu starejših Šentjur v zaključni fazi prenove sob. Veseli nas, da zaključek del sovpada ravno s prihajajočimi prazničnimi dnevi, ko je pomen doma, družine in bližine soljudi še toliko bolj poudarjen in za vse nas še bolj pomemben kot sicer.

Preko te investicije smo se prvič srečali s prenovo sob, doslej smo namreč prenavljali zgolj skupne prostore. Ravno zaradi navedenega je bila omenjena prenova zalogaj za vse, zato bi se na tem mestu stanovalcem, svojcem in zaposlenim želela iskreno zahvaliti za vso potrpežljivost in razumevanje v obdobju prenove. Med prenovo smo se srečevali z mnogimi izzivi in takrat so nam veliko pomenile vaše spodbudne besede, veselje ob prenavljanju ter radovednost in navdušenje nad novimi pridobitvami.

Sedaj, ko je večina stanovalcev že preseljena

in ko pogledamo nazaj, smo ponosni na nove pridobitve. Največje priznanje je navdušenje stanovalcev nad novimi sobami, ki so dovolj prostorne, svetle in domače. S to investicijo smo naredili velik korak bližje k normalizaciji življenja v domu, naredili smo korak h kvaliteti bivanja, ki ga nudimo v Domu starejših Šentjur, ne samo z izgledom sob, ampak tudi z zmanjšanjem postelj na gospodinjski skupini. S tem poudarjamo intimni, osebni prostor človeka.

Osebno potrditev, da smo pravilno postopali, sem dobila prvi večer, ko so bili stanovalci preseljeni. V novih sobah sem jih obiskala, ko so bili že večinoma v posteljah in prav vsi so izražali veliko mero zadovoljstva, predvsem pa sem razbrala njihovo umirjenost in spokojnost. Enostavno so mi dali vedeti, da smo postopali pravilno. In tako smo postopali zato, ker smo pri projektiranju sledili njihovim željam, njihovim pričakovanjem – vodili so nas stanovalci, naši ljudje, s katerimi živimo in delamo skupaj. S to prenovo bo Dom

5Jesen / Zima 2015

starejših Šentjur pridobil tudi t. i. OAZO, kar je novost, ki je do sedaj ni vpeljal še nobeden izmed domov za starejše v Sloveniji. Oaza je prilagojena bivanju stanovalcev, katerih verbalna komunikacija praviloma ni več možna. Zato je v tem stanju toliko bolj pomembno, da nagovorimo druga čutila. V oazi smo posebej poudarili barve, vonjave, svetlobo in glasbo, s tem pa bo človek doživel toplo, ljubeznivo in varno okolje. Prostor tako oblikovno omogoča vizualno zaznavanje in ustvarjanje posebne atmosfere. Ta stimulira tudi zaposlene, da so pripravljeni delovati na tem izjemnem področju ter razvijati in udejanjati odnos, prežet z empatijo in bližino. Pomembno je, da je oaza v neposredni bližini naše kopalnice dobrega počutja, saj ima kopanje v oazi poseben pomen. Stanovalca bomo pripeljali v kopalnico dobrega počutja, kjer bomo uporabljali posebej zanje sestavljene dodatke za kopel. Stanovalci se bodo udobno sprostili v kadi, kjer jim bo zagotovljeno posebno spremljanje.

Izjemnega pomena je oblikovanost prostora za ležanje. Zaposlenim mora omogočati

neovirano delo, ležeče osebe pa se morajo počutiti varno. Omenjenemu vzdušju osnovne pogoje nudijo nizke postelje, ki dajejo večji občutek varnosti in jih bo pri procesu nege možno dvigniti. Ob postelji bodo nameščeni različni dodatki, ki stanovalcem ustvarjajo dodatno varovano intimno sfero.

Oaza ne deluje po konceptu običajnih večposteljnih sob, temveč na specifični postavitvi in atmosferi, ki omogočata največjo možno prilagoditev mikro prostora potrebam in počutju uporabnika, po drugi stani pa preglednost, prisotnost in poseben odnos osebja. Poseben poudarek smo namenili tudi svojcem. V sami oazi se nahaja prijeten kotiček s kaminom, ki bo nudil občutek domačnosti in topline, hkrati pa bo obiskovalcu omogočil, da se bo v prostoru tudi sam sprostil. Pomislili smo tudi na avdio-vizualni kanal ter v prostoru namestili glasbo in sprostilne vsebine z elementi narave. Posebna simbolika se bo izražala z veliko podobo simboličnega drevesa življenja, ki bo nakazovalo prepletanje ljudi in izkušenj v življenju.

Spoštovani bralci, naj vam ta čaroben čas prinese veliko luči v vaše domove, sobe, življenja, predvsem pa v vaša srca.

Vesna V. Razboršek, direktorica

6 Jesen / Zima 2015

Dom starejših Šentjur se je predstavil na 25. mednarodni konferenci Alzheimer Europe

Dom starejših Šentjur se je predstavil na 25. konferenci Alzheimer Europe, ki je potekala od 2. do 4. 9. 2015 v Ljubljani

Ljubljana, in z njo seveda Slovenija, je v začetku prvega jesenskega meseca gostila 25. jubilejno konferenco organizacije Alzheimer Europe z delovnim naslovom Dementia: putting strategies and research into practice (Demenca: prenos strategij in raziskav v prakso). Organizatorja konference sta bila Alzheimer Europe (AE) in Spominčica – Alzheimer Slovenija. Posvečena je bila spominu na, žal že preminulega, dr. Aleša Kogoja, ustanovitelja Spominčice – Alzheimer Slovenija in tudi pionirja na področju demence v Sloveniji, potekala pa je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja.

Na konferenci je bila aktivno udeležena tudi Evropska delovna skupina bolnikov z demenco, ki je bila v okviru organizacije Alzheimer Europe ustanovljena leta 2012 in šteje 11 članov, med katerimi je tudi predstavnik iz Slovenije. Njihov moto je »Nič več o nas brez nas«.

Na prireditvi se je zbralo veliko število udeležencev in delegatov iz več kot 60 držav, med katerimi so bili tako znanstveniki kot tudi farmacevti, zdravniki specialisti za demenco, tudi bolniki in njihovi svojci, predstavniki ministrstev in drugi iz zainteresirane javnosti, ki so v treh dneh ponudili izjemne predstavitve tem. Slovenski družbi manjka le izoblikovana in zapisana strategija – nacionalni plan obravnave obolelih za demenco.

Dom starejših Šentjur je tudi tokrat zastopal »svoje barve«. Z izbranim strokovnim prispevkom smo se predstavili v obliki

posterja, kar je bila v tej mednarodno pisani paleti udeležencev, med katerimi so bili številni strokovnjaki, velika čast, hkrati pa čudovita priložnost, da širši mednarodni javnosti pokažemo sadove našega skupnega dela v preteklih letih.

V naslednjih vrsticah si lahko tudi sami preberete besedilo slovenske različice s predstavitvenega plakata, ki je bil v originalni obliki dodelan še z ustreznim slikovnim materialom.

Zahvaljujem se direktorici Vesni Vodišek Razboršek za pobudo pri nastanku predstavitve in za njeno sodelovanje pri oblikovanju ter sodelavkam in sodelavcem, ki pri oskrbi naših stanovalcev z demenco sooblikujejo opisan koncept. Za konec pa še besede spodbude za vnaprej: USTVARJAJMO ODNOS, KI TEMELJI NA SPOŠTOVANJU STAROSTNIKA Z VSEMI NJEGOVIMI LASTNOSTMI, TEŽAVAMI IN POSLEDICAMI MORE-BITNIH BOLEZNI TER MEDSEBOJNEM ZAUPANJU ZAPOSLENIH IN SVOJCEV.

7Jesen / Zima 2015

Inovativni pristopi oskrbe – psihosocialne intervencije

Kakovostno življenje oseb z demenco soustvarjata odnos do oseb z demenco in okolje, ki je prilagojeno njihovim potrebam in preostalim zmožnostim. V ta namen moramo slediti ciljem, ki temeljijo na psihosocialnem konceptu dela z osebami z demenco.

Demografske spremembe v Sloveniji in potrebe oseb z demenco narekujejo nove oblike konceptov dela – v ospredje postavljamo človeka, osebo z demenco, okoli njega pa s pomočjo ustreznega osebja – gospodinj – ustrezno okolje (gospodinjske skupine). Gospodinjske skupine s svojo arhitekturo in ustvarjanjem družini podobnega okolja ohranjajo in spodbujajo k čim daljši samostojnosti, omogočajo pa tudi občutke varnosti in ugodja. Središče vsega dogajanja postaja kuhinja, ki nagovarja čutila oseb z demenco, v njej se odvijajo vse interakcije in pogovori.

Arhitektura gospodinjskih skupin zagotavlja zasebnost v enoposteljnih sobah in se z možnostjo lastne opreme iz doma spreminja v Dom. Delujejo po načelu normalizacije z elementi družine, ki je njim lastna in poznana, ponujajo tradicionalne aktivnosti iz njihovega življenja, omogočajo samostojno odločanje oseb z demenco, vsakdanjost življenja, vse v povezavi s poznavanjem življenjske zgodbe posameznika.

Koncept dopolnjuje kopalnica dobrega počutja, ki je namenjena spodbujanju zaznav na ravni odnosa s človekom z motnjami v zaznavanju, zlasti pri osebah z demenco in stanovalcih, pri katerih verbalna komunikacija ni več mogoča oz. je v večji meri okrnjena.

Z uvedbo paliativne oskrbe – blažilne oskrbe – neozdravljivo bolnih in umirajočih, tudi oseb z demenco, omogočamo lajšanje telesnih, duhovnih in psihosocialnih tegob ter vnaprejšnje načrtovanje. Omogočamo stalno prisotnost svojcev v sobi za paliativno oskrbo v končni fazi bolezni.

Tako oblikovan koncept kakovostne ustanove si prizadeva, da bi deloval tudi širše. V sled tega je v zadnjih dveh letih trud usmerjen tudi v aktivnosti oblikovanja demenci prijaznega kraja Šentjur.

Izpostavljenost demenci narašča, zato je potrebno storiti še več, da se demenca v družbo integrira kot pogosta bolezen starejših. Na tak način se bo lažje z njo tudi soočati.

Beti Prtenjak, socialna delavka

8 Jesen / Zima 2015

E-Qalin – upravljanje s kakovostjoE-Qalin je vseevropski model upravljanja s kakovostjo v domovih za starejše ljudi, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno delovnih centrih, CSD. Sistem upravljanja s kakovostjo oz. doseganje poslovne odličnosti vključuje strukture, procese in rezultate zavoda. Kakovost vseh treh področij se preverja s pomočjo samoocenjevanja.

S pomočjo E-Qalina lahko delavci dobijo vpogled v delovanje doma ter dodatno možnost skupnih pogovorov in vplivanja na potrebne spremembe.

Povabljeni k sodelovanju: Delavcem doma je bil model obširno predstav-ljen in povabljeni so bili v skupine za samoocen-jevanje, ki imajo sedaj v domu zelo pomembno nalogo. Skupine niso same sebi namen. Nji-hov pomen se kaže v sodelovanju, druženju in povezovanju vseh služb, ki delujejo v domu ter v prispevku različnih kadrov, ki bodo vsak s svo-jimi pogledi, stališči in mnenji vplivali na sistem uvajanja novosti oziroma spreminjanja doma in večanja kakovosti procesov v dobro nas vseh.

Učenje iz lastnega delovanja: Zaposleni imajo skupaj s stanovalci in svojci možnost dajati predloge in pripombe, kako se ti procesi lahko izboljšujejo. Uspeh je torej odvisen tudi in predvsem od pripravljenosti delavcev za sodelovanje in uspeh, ki sledi, bo tudi del osebnega uspeha zaposlenih v domu.

Kratka zgodovina E-Qalina v Domu starejših Šentjur

Priprave za uvajanje modela E-Qalin so se pričele v letu 2011. Uvajanje je potekalo preko izobraževanja predstavnikov Doma za pridobitev certifikata procesnega vodje. Prav tako so se za vodenje samoocenjevalnih skupin do danes usposobili štirje moderatorji. Po prvem triletnem ocenjevalnem obdobju smo leta 2014 pridobili potrdilo »Dom kakovosti E-Qalin na osnovi samoocene«. Tega lahko dobi ustanova, ki z dokumentacijo dokaže, da je bila v ustanovi

izvedena celovita samoocena in da dosega zahtevano stopnjo udeleženosti pri E-Qalinu (v odstotkih) ter predloži predloge izboljšav in seznam prioritet za postopek stalnih izboljšav. Potrdilo je veljavno tri leta.

Zakaj E-Qalin?Ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva stanovalcev, njihovih svojcev in delavcev je v domu stalna in nujna naloga. V domu je vzpostavljen sistem ugotavljanja zadovoljstva stanovalcev, od anket do spremljanja pritožb, predlogov in razgovorov s stanovalci.Zbrane informacije so osnova za nenehno izboljševanje procesov dela in zagotavljanje večjega zadovoljstva vseh vključenih. V domu izvajamo anketiranje, s katerim merimo zadovoljstvo. O rezultatih obveščamo stanovalce, njihove svojce in zaposlene.

AktivnostiV letu 2015 smo se na Dunaju udeležili kongresa E-Qalin, interno se redno sestajajo moderatorji, delovale so tri samoocenjevalne skupine, prav tako se sestaja osrednja skupina. Z delom in aktivnostmi nadaljujemo tudi v letošnjem letu, ko smo pričeli s ponovnim triletnim samoocenjevanjem (1. faza).

Model E-Qalin je model, ki teče in se gradi. Biti vključen in delati po modelu kakovosti pa pomeni, da nikoli ne mirujemo. Nujno se je pogovarjati, preverjati, vključevati vse pomembne osebe (stanovalce, svojce in zaposlene), na podlagi težav in izoblikovanih predlogov izvajati spremembe ter delati na kakovosti postopkov, ki tečejo v hiši.

Viri: 1. E-Qalin. Prevzeto 24. maja 2015 iz: http://www.kds-dravograd.si/crnece/1/storitve/ eqalin.aspx2. Poslovnik E-Qalin/A. (2014). Verzija 3.2/2014. Logatec, Slovenija: Firis Imperl d.o.o.

Martina Klobčar,namestnica direktorice za področje ZNO,

vodja kakovosti

9Jesen / Zima 2015

POVABILO K NAMENITVI DOHODNINEDavčna zakonodaja fizičnim osebam (zavezancem) omogoča razporeditev 0,5 % svoje dohodnine v splošnokoristen namen (t. i. 0,5 %). Namenitev vas nič ne stane, saj sicer sredstva ostanejo v državnem proračunu,lahko pa pomembno pomagajo pri financiranju splošno koristnih dejavnosti.

Zato vas Dom starejših Šentjur v sodelovanju s Skladom 05 – ustanovo za družbene naložbe vabi knamenitvi dohodnine za splošno koristen namen, in sicer

»ŠKOLJKASTI POČIVALNIK«

Anatomsko oblikovan sedež oziroma počivalnik. Primeren za vsakodnevno uporabo. Bolniku omogočahranjenje, počivanje in spanje. Sedež je na kolesih.

Višina sredstev, ki jih želimo zbrati (v EUR): 1.000 EUR

Dohodnino namenite tako, da izpolnite obrazec ter ga oddate na recepciji Doma starejših Šentjur ali gapošljete po pošti na Dom starejših Šentjur, Svetinova 1, 3230 ŠENTJUR.

Vse informacije dobite v Domu starejših Šentjur, na spletni strani www.sklad05.si ali po elektronski poš[email protected].

Lepo vabljeni k namenitvi dohodnine,

Aleksandra Gorjup Primož Šporar

vodja finančno-računovodske službe predsednik uprave Sklada 05

Nosilec dejavnosti:

Sklad 05 – ustanova za družbene naložbeBritof 469, 4000 Kranj predsednik uprave: Primož Šporar

Tel. +386 4 23 44 804Faks: + 386 4 23 44 805GSM: + 386 41 684 182e-pošta: [email protected] stran: www.sklad05.si

10 Jesen / Zima 2015

Predstavitev novih sodelavk - Darija FidlerPozdravljeni, stanovalci in sodelavci.

Naj se vam na kratko predstavim. Sem Darija Fidler, nova moč v kuhinji, kjer sem nadomestila Staneta Siterja, kateri se je upokojil. Prihajam iz Šmarja pri Jelšah. Rojena sem bila v družini s petimi otroki, sama pa imam petletno hčerkico Tadejo. Po izobrazbi sem gostinsko-turistični tehnik, predhodno pa sem bila zaposlena v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in v Celjskih mesninah.

Kolektiv Doma starejših Šentjur me je zelo lepo sprejel medse. Še posebej sodelavci v kuhinji, ki so zelo ubrani tim, so mi pomagali, da sem čim lažje in čim hitreje osvojila svoje delovne zadolžitve.

V teh nekaj mesecih sem se že zelo lepo vpeljala in se dobro počutim v vaši sredini. Spoznala sem se tudi že z nekaterimi

stanovalci, z ostalimi pa, upam, da se bom v bližnji prihodnosti. Ker mi je delo v kuhinji všeč, se veselim vsakega dne v vaši sredini in upam, da jih bo še veliko.

Darija Fidler

Predstavitev novih sodelavk - Ksenija ŠtrucMoje ime je Ksenija Štruc in sem nova sodelavka v računovodstvu Doma starejših Šentjur. Stara sem 36 let, po izobrazbi magistra managementa in prihajam iz Slovenskih Konjic.

Svoje otroštvo sem preživela v kraju Frankolovo, čez čas pa sem se s starši preselila v Loče. Srednjo šolo sem končala na Gimnaziji Celje Center, v Ljubljani pa sem diplomirala na Ekonomski fakulteti. Kasneje sem še redno zaključila magisterij na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.

Do sedaj sem kot ekonomist vedno bila v službi računovodje, saj me ta poklic veseli, a še raje ga opravljam med vami. Čeprav rada opravljam svoje delo, mi je najpomembnejša družina. Sem poročena, imam 7 let starega

sina in dva psa pasme Cavali-er King Charles Spaniel. Ko za-ključim službo, se odpravim v drugo – v služ-bo gospodinje, matere in žene.

V prostem času rada tekam, ko-lesarim in spre-hajam psa sku-paj z družino.

V življenju sem se naučila, da se je za vse potrebno boriti in cenim ljudi, ki pridejo do uspeha s trdim delom.

Ksenija Štruc

11Jesen / Zima 2015

Mala in velika sreča – Patrik in Alya»Življenje je plamen, ki v lastnem ognju izgoreva, vendar vedno znova vzplamti, ko ljubko dete se rodi …«

6. 9. 2015 je naša princeska Alya končno dočakala svojega bratca Patrika. Sicer se na bratca še navaja, je pa opaziti veliko pripadnost mlajšemu članu družine. Oba obožujeta sprehode v naravi, t. i. »vozičkanje«, na prvem mestu pa jima je vsekakor »crkljanje«.

Kot družina uživamo v vsakem trenutku, ki nam je dan.

Suzana Koštomaj

Družini prijazno podjetje v Domu starejših Šentjur

Pred tremi leti je naš Dom postal ponosni lastnik osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje, ki usklajuje poklicno in družinsko življenje zaposlenih.

Prednosti, ki jih prinaša certifikat, so nedvomno večja motivacija, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Ni skrivnost, da je dober delavec zadovoljen delavec. S pridobljenim certifikatom je v praksi zaživelo nekaj ugodnosti za zaposlene, ki nam v precejšnji meri omogočajo mirnejše načrtovanje nekaterih pomembnih dogodkov v naših življenjih, večjo informiranost zaposlenih in podobno.

Prišel pa je tudi čas, da se osnovni certifikat nadgradi s polnim certifikatom. S tem ciljem je projektna skupina DPP zopet poprijela za delo in pričakujemo, da bomo lahko že v pričetku prihodnjega leta nazdravili uspešno dokončani nalogi.

Aleksandra Tacer,koordinatorica za Družini prijazno podjetje


To jesen se izognite prehladomEna najbolj nadležnih tegob, ki jih s seboj prinese hladnejše jesensko vreme, so nedvomno prehladi, ki so zoprni že sami po sebi, kaj šele, če se iz njih razvije kakšna bolezen. Pravijo, da prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo in en teden, če ga ne, a če ga učinkovito zatrete že ob prvih znakih, se lahko zgodi, da hujšega prehlada sploh ne bo.

Prehlad

Navaden prehlad povzročajo virusi. Virusov, ki povzročajo prehlad, je veliko, najpogosteje pa prihajajo iz družine rinovirusov. Zaradi njihove številčnosti, raznovrstnosti in nenehnega spreminjanja proti njim nikoli ne moremo postati popolnoma odporni. To je tudi razlog, da se lahko vedno znova okužimo in zbolimo.

Kako se okužimo?

Najpogosteje se okužimo od ljudi iz svoje okolice, in sicer kapljično (kihanje in kašljanje na območju dveh metrov) ali s stikom (denimo z neumitimi rokami). Vir okužb so tudi predmeti, saj lahko mikrobe, ki preživijo tudi na površini predmetov, z rokami prenesemo v nos ali usta. Zakaj so prehladi pogostejši pozimi?

V dihalih ves čas nastaja debela sluz, ki oblaga notranjo stran dihalnega sistema in telo ščiti pred patogenimi organizmi. Sluz – in z njo tudi vdihnjene organizme – navadno uspešno izločimo tako, da jo izkašljamo ali pogoltnemo.

V hladnejšem obdobju je drugače, kajti hladen in suh zimski zrak, ki ga vdihavamo, vpliva na dihalne poti, sluznico in sluz, ki se zaradi manjše vlažnosti odebeli in zgosti. Ko dihala sluzave mase ne zmorejo več potiskati navzgor, so vdihnjeni organizmi »ujeti« v dihalnih poteh in lahko povzročijo bolezen dihalnih poti.

Poleg tega se v hladnejšem delu leta pogosteje zadržujemo v zaprtih, ogrevanih prostorih. Tesnejši stik z drugimi osebami poveča možnost izpostavljenosti virusom, vroč in suh zrak izsuši tkiva v nosu in grlu, oboje pa ustvari idealno okolje za virusno okužbo.

Gripa ali prehlad, to je zdaj vprašanje

Simptomi, ki jih občutimo pri teh dveh virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti, značilnih za jesen in zimo ter prehodna obdobja med letnimi časi, so podobni, pa vendar nekoliko različni. Prehlad se pojavi v dveh do treh dneh po okužbi. Zanj so značilni simptomi, povezani predvsem z nosom: vodeni izcedek, kihanje in zamašen nos. Bolezen običajno izzveni v petih do desetih dneh, včasih pa se pojavi tudi kašelj, ki traja še kakšen teden dlje. Gripo za razliko od prehlada povzročajo virusi influence tipa A, B in C, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča.

Prav zato gripo, ki praviloma nastopi nenadoma ali najkasneje en do dva dneva po okužbi, spremljajo težji simptomi kot pri prehladu: zelo povišana telesna temperatura (+39 ºC), ki lahko vztraja tudi tri do štiri dni, mrazenje, glavobol, vnetje oči, suh kašelj, hude bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Po treh do štirih dneh pri gripi nastopi rahlo izboljšanje, toda izčrpanost in slabo počutje lahko trajata tudi do tri tedne. Najbolj nadležen simptom gripe je zagotovo kašljanje, ki lahko traja tudi več kot deset dni.

K zdravniku?

Če se stanje po dveh do treh dneh ne začne izboljševati in se težave stopnjujejo (slabo počutje, vročina, kašelj), je priporočljivo obiskati zdravnika. Z zdravnikom se obvezno posvetujte,

13Jesen / Zima 2015

če vas boli žrelo in imate temperaturo 39 ºC ali več.

Kako deluje naša obramba pred boleznijo?

Mikrobi so povsod okrog nas, tudi na površju kože in sluznic. Z gostitelji živijo v naravni simbiozi, saj ima telo varovalne mehanizme, ki preprečujejo, da bi se bakterije pretirano razmnožile. Če je ravnovesje med delovanjem bakterij in delovanjem imunskega sistema porušeno, lahko pride do vnetja. Preventiva je za vsa virusna obolenja enaka – v prvi vrsti poskrbimo za krepak imunski sistem.

Kako okrepiti imunski sistem in se zaščititi pred prehladnimi obolenji?

• Uživajte uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave.

• Gibajte se na svežem zraku – znanstveno je dokazano, da imajo ljudje, ki so nekajkrat na teden fizično aktivni, boljši imunski sistem in so manj bolni.

• Uživajte pripravke za krepitev imunskega sistema (npr. iz kolostruma, ameriškega slamnika …). Imunski sistem lahko na napad gripe pripravimo tudi s cepljenjem.

• Izogibajte se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Ne zadržujte se v bližini ljudi, ki kašljajo ali kihajo.

• Redno zračite zaprte prostore.• Roke si pogosto in temeljito umivajte s toplo

vodo in milom.• Z rokami se ne dotikajte nosu ali oči.• Okrepite imunski sistem z mrzlo vodo –

ugledni moskovski kinezioterapevt, Sergej

Bubnovski, priporoča preprosto metodo za krepitev imunskega sistema, in sicer hitro tapkanje z bosimi nogami po gladini mrzle vode. Pred spanjem lahko v lavor vlijete 10 do 15 cm mrzle vode in z bosimi nogami nekaj minut tapkate po mrzli vodi. S tem boste utrdili organizem in hitreje okrevali.

Bonton kašljanja in kihanja

Če kašljamo ali kihamo, si usta prekrijemo z robčkom, ki ga po uporabi odvržemo v smeti. Če robčka nimamo pri roki, kašljamo in kihamo v zgornji del rokava. V svojem okolju poskrbimo za redno in temeljito čiščenje prostorov. Zadoščajo običajni detergenti in topla voda. Pomembneje je, da je čiščenje zares vestno in da očistimo vse površine: tudi kljuke, mize, stole, tipkovnice, telefonske aparate, skratka vse, česar se pogosto dotikamo.

Samopomoč pri prehladu

Za samozdravljenje bolezni, kot sta prehlad in gripa, svetujemo veliko počitka in pitje večjih količin tekočine, najbolje toplih napitkov (dodajte vitamin C). S slednjimi navlažimo izsušeno sluznico nosu in ust, pomagamo omehčati izločke, da jih lažje izkašljamo, ter


nadomestimo izgubo vode v telesu. Da boste nos zavarovali pred razdraženostjo, ga namažite z vazelinom.

Za ublažitev bolečin v grlu jejte bonbone ali pastile proti kašlju. Še posebno blagodejno delujejo tisti z islandskim lišajem, izogibajte pa se mentolovim, saj lahko pospešijo izsušitev sluznice.

Zamašen nos izpirajte s slano raztopino. Če nimate pršila, si lahko slano raztopino pripravite sami. Uporabite pol žličke morske ali himalajske soli in jo zmešajte z dvema decilitroma tople vode. Glavo nagnite nazaj in raztopino v eno nosnico vlijte tako, da tekočina priteče skozi drugo. Enak postopek uporabite še pri drugi nosnici. Pri napetosti ali bolečini v obnosnih votlinah si pomagajte tako, da jih ogrevate s toplo brisačo. Pripravite si lahko tudi sirup iz limoninega soka, tople vode in dodatka medu. Zdravljenje boste pospešili z uživanjem naravnih dodatkov vitamina C, cinka in bakra. Pri akutnem vnetju

zgornjih dihal pomagajo timijan, kamilica in žajbelj. Vsak dan si pripravite vsaj tri skodelice zeliščnega čaja, ki naj bo čim bolj vroč. Dve čajni žlički zelišča prelijte z 250 ml vrele vode. Pustite ga stati deset minut, nato ga precedite.

Če imate v stanovanju vlažilnik zraka, boste dodatno pospešili zdravljenje. Kadar smo bolni, nam hrana ne prija, ampak kljub temu poskusite jesti, čeprav nimate apetita. Če bo vaše telo oslabljeno zaradi lakote, se bo še težje borilo proti bolezni in vaše okrevanje bo dolgotrajnejše. Hrana, ki jo uživate, naj bo lahka in bogata z vitamini.

Barbara Vertačnik,vodja tima

Viri:www.viva.si/Članki-o-boleznih-nasveti/9854/Preženimo-prehlad (Avtor: Snežana Zabukovec, 31. 12. 2014)Revija Naša lekarna št. 29, januar 2009.Revija Bodi zdrava št. 24, oktober 2015Revija Viva, št. 263, oktober 2015www.svetloba.si › Članki

15Jesen / Zima 2015

Padec je opredeljen kot nenameren (nepričakovan) pristanek na tleh ali kakšni drugi nižji lokaciji. Slučajen (nenaden) padec se pripeti, kadar oseba zaradi različnih vzrokov pristane na tleh, ko tega ni pričakovala.

Pri večini padcev je oseba izhodiščno v pokončnem položaju, pade pa na kolena, trebuh, bok ali hrbet. Padec se lahko zgodi tudi pri vstajanju s stola ali postelje. Vzroki, ki vplivajo na pojavnost padcev, so povezani s starostjo, boleznijo in okoljem. Padci in posledične poškodbe lahko nastanejo v katerem koli življenjskem obdobju.

Zaradi dramatičnega naraščanja starejše populacije so poškodbe postale tudi javnozdravstveni problem. Ne obremenjujejo le zdravstvenega sistema, temveč imajo običajno tudi hude posledice in vodijo v nepopravljivo slabljenje funkcije, institucializacijo ali smrt. Skupina starejših se vsako leto povečuje za 2 %, kar je precej več od rasti celotnega prebivalstva. Največ

padcev se zgodi med hojo ali prenašanjem, pri vstajanju s postelje ali stola in pri hoji po stopnicah.

Pri padcu 10–25 % ljudi, starejših od 65 let, utrpi hude poškodbe, ki vodijo v izgubo mobilnosti in samostojnosti ter povečano tveganje za smrt. Vzrok za padce in poškodbe je zapletena kombinacija bioloških, vedenjskih, socialno-ekonomskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Biološki dejavniki so vezani na naraven proces staranja ter na posledice kroničnih in akutnih bolezni. Vedenjski dejavniki vključujejo človekovo dejavnost, čustva, jemanje predpisanih zdravil, uživanje alkohola in podobno. Dejavniki fizičnega in socialno-ekonomskega okolja odsevajo urejenost in varnost objektov in bivalnega okolja.

Vpliv starosti na pojavnost padcev

Starost je neizbežen del življenja, poln spominov in življenjskih izkušenj. V tem obdobju oslabijo naše telesne moči in umske sposobnosti. Staranje je normalen proces, na katerega vplivajo zunanji in notranji dejavniki. Zunanji dejavniki staranja so: življenjski slog, telesna aktivnost, kajenje, vplivi škodljivih dejavnikov iz okolja in zdravstveno varstvo, notranji dejavniki staranja pa so odvisni od dednega materiala v celičnem jedru in nagnjenosti k bolezni. Poleg starostnih sprememb v celici se dogajajo tudi starostne spremembe v organskih sistemih. Starajo se možgani, živčna vlakna, mišice in čutila. Vzdrževanje ravnotežja pri stoji

Padci pri starostnikih


in med hojo zahteva hitro delovanje možganov, da informacije, ki neprestano prihajajo iz oči, ravnotežnostnega organa in položajnih telesc v mišicah in vezeh, uskladijo z našim želenim gibanjem.

Posledica neusklajenega delovanja informacij je negotovost pri stoji in zanašanje pri hoji. Vsi sistemi, ki so odgovorni za ravnotežje in položaj telesa, s starostjo slabijo in so lahko dodatno obremenjeni z boleznijo. S starostjo se pokažejo spremembe v osrednjem in perifernem živčnem sistemu, ki vodijo v počasno odzivanje in zmanjšano hitrost prevajanja dražljajev, kar povzroči časovno neusklajenost informacij in posledično zakasnitveno reakcijo.

Tem spremembam se lahko pridružijo še motnje vida in vidnega kontrasta, kar prav tako prispeva k zmanjšanju ravnotežja in stabilnosti. Po poškodbi postane tretjina ljudi pri vsakdanjih življenjskih opravilih odvisnih od druge osebe ali pa potrebuje dolgotrajno zdravstveno nego. Posledice padcev so zelo različne in padci so pogosto vzrok za nastalo poškodbo. Govorimo o različnih vrstah poškodb (površinska poškodba, rana, zlom, nateg) in poškodovanih delih telesa (glava, vrat, udi, prsni koš, trebuh). Posledice padcev bi lahko razdelili tudi na poškodbe mehkih tkiv in kostne poškodbe.

Poškodbe mehkih tkiv so včasih videti dramatične, čeprav samostojno redko ogrožajo življenje. Pri tem imajo pomemben vpliv spremenjeni odgovori organizma ter anatomske in fiziološke spremembe tkiv in organov (neelastična koža, slabše krčenje žil – obilnejša krvavitev ...). Posledice padcev so pogosto tudi zaskrbljenost in strah za svojo prihodnost ter zmanjšana socialna aktivnost.

Raziskave na področju padcev

Rezultati raziskav so pokazali, da negovalni tim osveščanju starostnikov o različnih preventivnih ukrepih pred padci namenja dovolj pozornosti, in sicer največ s splošnim osveščanjem, nudenjem pomoči pri premeščanju iz postelje na voziček in obratno ter s svetovanjem pri ustrezni obutvi.

Tiste, ki so podvrženi visokemu pritisku in vrtoglavicam, nadzorujejo. Najpogostejši vzroki, ki privedejo do padcev, so, da starostniki ne upoštevajo danih nasvetov, so neprevidni in neustrezno obuti. Iz raziskav je razvidno, da je 80 % anketiranih mnenja, da je starostnikova želja po samostojnosti in neodvisnosti eden pogostejših vzrokov padcev. Čeprav veliko pozornosti namenjajo dobri komunikaciji s starostniki, imajo z večino od njih težave, saj se starostniki težko sprijaznijo z odvisnostjo od pomoči.

Več kot polovica anketiranih je mnenja, da starostniki poznajo pripomočke za lažje gibanje, a jih ne uporabljajo dovolj. Rezultati so pokazali, da člani znotraj timov problematiko padcev rešujejo aktivno in kontinuirano, vendar še vedno prihaja do padcev zaradi nesodelovanja večine starostnikov.

Na podlagi vseh raziskav je razvidno, da so domovi ustrezno urejeni in da nudijo kar se da varen bivalni prostor. Potrebno bi bilo le še to, da bi starostniki v čim večji meri začeli sprejemati pomoč pri tistih aktivnostih, kjer niso več popolnoma samostojni, in s tem ohranjati svoje zdravje.

Gordan Tacer,vodja tima

17Jesen / Zima 2015

Ste vedeli, da lahko s pravilnim in rednim umivanjem rok okužbe prebavil zmanjšamo za kar 44 %, okužbe dihal pa za 30 %?

Po podatkih OZN je ravno pravilno umivanje rok temeljni ukrep proti širjenju virusnih bolezni in prenosu bakterijskih okužb. Poleg tople vode in mila so pomembna in širši javnosti čedalje dostopnejša tudi različna dezinfekcijska sredstva, ki uničujejo in preprečujejo razmnoževanje bakterij in klic. Ljudje se vsakih 30 minut dotaknemo do 300 različnih površin, zato se je nevarnim virusom in bakterijam v vsakdanjiku skoraj nemogoče izogniti.

Zgolj en dotik zadostuje za širjenje okužb in bolezni, kot sta prehlad in gripa. Virusi in bakterije, ki povzročajo bolezni, se namreč v največji meri prenašajo ravno preko rok. Zato je ustrezna higiena rok ključnega pomena pri ohranjanju našega zdravja.

Najpomembnejše, kar lahko naredite zase, je, da si pogosto umivate roke – vedno preden začnete jesti, ko pridete v službo in greste domov iz službe, ko pridete npr. iz trgovine oz. drugega javnega mesta ter seveda vsakič po uporabi stranišča. Če si ne morete umiti rok, se priporoča uporaba dezinfekcijskih sredstev (razkužilnih robčkov, gelov, razpršil).

Prav tako se priporočata redno čiščenje in občasna dezinfekcija površin in predmetov, ki se jih doma in v delovnem okolju pogosto dotikate. Pri čiščenju stanovanja tako ne pozabite pobrisati tudi kljuk na vratih, ročajev hladilnika, omaric in pomivalnega stroja kot tudi stikal za luči.V službi redno razkužujte svojo mizo, z dezinfekcijskimi robčki najmanj enkrat tedensko obrišite tudi svojo tipkovnico in telefon (oz. ostala delovna sredstva, ki jih pogosto uporabljate).

Kdaj in kje si je nujno umiti roke?

V šoli, službi, javnih ustanovah, trgovinah oziroma vsepovsod, kjer se zadržuje veliko ljudi.• Po vsakem stiku z denarjem.• Po stiku z različnimi površinami, zlasti

takšnimi, ki se jih dotika več ljudi (računalniške tipkovnice, telefonske slušalke, mize, kljuke, stikala ...).

• Pred rokovanjem in po njem.• Pred pripravo obrokov, pred jedjo in po

njej. • Pred uporabo toaletnih prostorov ali po

njej.

Preprosta navodila za čiste roke

Za pravilno umivanje rok sta nujno potrebna milo in topla, tekoča voda. Z drgnjenjem

Higiena rok – ključ do zdravja


rok milo razgradi maščobo in umazanijo, ki vsebujeta večino mikrobov.

Kako si pravilno umijemo roke?

Roke zmočite s čisto, tekočo vodo (priporočljiva je topla voda) in nanje nanesite milo.

• Roke drgnite skupaj, da se milo dobro speni in pokrije vse predele rok (roke dobro očistite ne le po dlaneh, pač pa tudi po obeh palcih, zapestjih, hrbtnih straneh, med prsti in pod nohti).

• Umivanje rok z milom in vodo naj traja najmanj 20 sekund, saj boste le tako lahko odstranili večino mikrobov.

• Roke sperite pod tekočo vodo.• Roke popolnoma osušite s čisto brisačo.

Ko si obrišete roke, vodo zaprite tako, da se pipe dotaknete s papirnato brisačo, s katero ste si pred tem osušili roke. Izognili se boste ponovnemu nanosu umazanije na roke.

Dezinfekcija rok

Dezinfekcijsko sredstvo nanašajte na suhe roke, saj voda zmanjšuje njegovo učinkovitost.Z dezinfekcijo rok lahko dodatno zagotovimo visoko raven osebne higiene, saj z razkuževanjem rok uničimo do stokrat

več bakterij kot z umivanjem. Z dezinfekcijo učinkovito zmanjšamo možnost okužb, saj odstranimo mikroorganizme in hkrati preprečimo njihovo širjenje.

Kako uporabljamo sredstva za dezinfekcijo rok?

Dezinfekcijsko sredstvo nanesite na suhe roke (5 do 10 razpršitev razpršila ali 2 do 3 ml gela oz. uporabite robček za roke).

• Tekočino ali gel hitro in temeljito vtirajte. Umivanje z dezinfekcijskim sredstvom naj traja okoli 15 sekund oz. dokler se dezinfekcijsko sredstvo na rokah povsem ne posuši.

• Pri vtiranju ne pozabite na področje med prsti, nohte, zgornjo površino rok in palca. Tekočino oziroma gel vtirajte, dokler se ne posuši.

• Po pravilni uporabi dezinfekcijskega sredstva so vaše roke učinkovito dezinficirane.

Dezinfekcijsko sredstvo uporabljajte po potrebi (za preprečevanje prenosa okužb …), zdravstveni delavci pa po danih predpisih. Ob ponovni okužbi ali stiku z okuženo površino je potrebna ponovna dezinfekcija rok.

Vir: Dezinfekcijsko društvo Slovenije

Martina Klobčar,namestnica direktorice za področje ZNO

19Jesen / Zima 2015

Ko smo izvedeli, da bo za potrebe prenove lokacijo menjal tudi prostor za delovno terapijo, so se nam kar nekaj časa porajali mešani občutki in nelagodje, saj se ljudje običajno težko sprijaznimo s tako veliko spremembo.

Šestnajst let, kolikor smo jih preživeli v po mnenju mnogih najlepšem prostoru Doma, ni majhna doba. Ko se ozrem nazaj, se mi v mislih prikažejo premnogi spomini na ljudi, ki so vsa leta zahajali v ta prostor na terapijo, pri tem ustvarjali, se zabavali ali iskali tolaž-bo in potrditev, da lahko še nekaj pokažejo, da lahko še nekaj predajo mlajšim in za sabo pustijo neko sled. Postavljenih je bilo veliko lepih in dobro obiskanih razstav izdelkov, na-stalih v delovni terapiji, ki so podobo Doma ponesle tudi navzven. Vse te spomine v sebi nosi prostor za delovno terapijo, ki smo ga uporabljali doslej. Selitev v nov prostor je bila tudi za stanovalce vse prej kot lahka, saj so jih prevevali dvomi v odločitev o selitvi. Seveda so bile priprave na selitev kar dolgo-trajne in temeljite. Potrebno je bilo sprazniti vse omare, se znebiti nekaterih stvari, ki jih več let nismo potrebovali, a se nismo mogli kar tako ločiti od njih.

Ob nastopu takšne situacije, kot je selitev, pa se nekatere odločitve lažje sprejme. Ko sem začela pospravljati po omarah in v rokah obračati materiale, izdelke, pripomočke, sem po eni strani zopet obujala spomine na ljudi in doživljaje iz preteklih let, a hkrati

kaj kmalu ugotovila, da se je z leti nabralo kar preveč nepotrebne krame in da lahko v precej manjši prostor, kamor smo se selili, pravzaprav spravimo toliko omar, kot jih bomo nujno potrebovali za nemoteno delo.

Ko so bile vse omare spraznjene, material pa v skladišču in škatlah, in ko je bil nov prostor pripravljen za vselitev, sta hišnika s pomočjo študenta v nekaj urah preselila omare, mize in stole, sama pa sem po policah lahko začela razporejati pripomočke in materiale za delovno terapijo. Naslednji dan sem že povabila stanovalce, da smo skupaj ob kavici in soku nazdravili ob uspešno končani selitvi in si zaželeli, da bi se tudi v tem prostoru počutili tako dobro, kot smo se v starem. Počasi smo se privadili na nov prostor, tudi na to, da je v drugem nadstropju. Stanovalci in obiskovalci vsi po vrsti ugotavljajo, da je prostor proti pričakovanjem lep, da je svetel, da je prijazen in da se v njem dobro počutijo. In zopet lahko samo potrdimo, da je počutje tudi tokrat odvisno od odnosov, ne od kvadrature in sten.

Če smo med seboj spoštljivi, prijazni, če se znamo pošaliti in nasmejati, če se imamo radi, se vsekakor počutimo dobro in nam je lepo, zato nam je lepo tudi v novem prostoru za delovno terapijo.

Vabljeni, da se nam pridružite!

Barbara Jazbec, delovna terapevtka

Delovna terapija v novem prostoru


Tončka Golob: Življenje in spomini (nadaljevanje)

Meseci so hitro tekli, hodila sem v šolo, krave so se pasle na travniku blizu doma. Premišljevala sem, kdaj bom lahko šla spet na obisk domov, saj je bil že mesec oktober, zato sem vprašala Nežo, ki mi je odgovorila: »Verjetno za božič, ker bo sedaj veliko dela, nekaj se bo spremenilo, pa saj boš vse izvedela.« Zvečer so mi res povedale, da se bosta Polona in Neža poročili, obe naenkrat, da bo ohcet, kamor bo prišlo veliko ljudi, zato bo treba veliko pripraviti, tudi jaz bom morala pomagati.

Dobili bomo novega gospodarja, vendar se za mene ne bo nič spremenilo. Dobila bom novo obleko, čevlje in vse potrebno za zimo, povedali so mi, da me imajo radi in da bo tudi naprej tako. Na obisk domov bom šla za božič.Spominjam se dneva, ko sta Polona in Neža šli k poroki. Že zjutraj sta prišla oba ženina, Dominik in Tone, vsak s svojimi svati. Predstavili so se, tudi do mene so bili vsi prijazni in mi dali roko. Potem so posedli k mizi, kjer so jih postregli. Prišla so dekleta, ki jih nisem poznala in so pomagale v kuhinji, tudi gospa »Brinovka« je bila tam. Polone in Neže ni bilo nikjer.

Teta se je pri mizi pogovarjala s gosti. Vstopil je starejši bratranec Tomaž, ki sem ga poznala, ker je med letom večkrat hodil na obisk, posebno zadnje čase. Spregovorili so nekaj besed, nato se je obrnil in odšel. Takoj se je vrnil in pripeljal obe nevesti. Spomnim se ju, obe enako počesani, imeli sta kite, venčka na glavi, oblečeni sta bili v temno obleko, na prsih sta imeli majhno rožico, v rokah velik bel šopek, okoli pasu pa pas iz starih avstro-ogrskih goldinarjev, na katerem je na koncu bingljal dragocen križec. Ta pas je ponazarjal premoženje neveste. Sestri sta bili lepi nevesti. Polona je bila eno leto starejša, bolj odločna, stroga. Neža mila, popustljiva in žalostno zamišljena. Še vedno ju imam pred očmi, vendar je škoda, da ni bilo nobenega fotografa, ki bi ovekovečil ta dogodek.

Začeli so se poslavljati. Teta, mama obeh nevest, je hčerama pokrižala čelo in jima nekaj govorila, vse tri so bile solzne in se jokale. Tudi meni so tekle solze, čeprav nisem vedela zakaj. Neža me je objela in mi rekla: »Ne joči, saj se bomo še videli.« Ko so odšli, sem teto vprašala: »Zakaj ste jokale?« in je odgovorila, da zato ker gre Neža z možem v njegov dom in je ne bomo veliko videli in ker se bo za vse začelo novo življenje. Vprašala sem, kaj bom delala popoldan, ko pridejo iz poroke, pa je dejala: »Ne moreš pomagati, ker je preveč ljudi, pojdi na peč, tam boš na toplem in nikomur napoti.«

K poroki so šli peš, bilo je eno uro hoje do farne cerkve Sela pri Kamniku, kjer so jih že čakali sorodniki obeh ženinov, da so bili skupaj pri poročni maši. Vrnili so se ob dogovorjeni uri. Bilo jih je veliko, s seboj so imeli tudi godca, ki je pred hišo zaigral na harmoniko in zavriskal, tudi nekateri svatje so ga posnemali. Prisotna je bila dobra volja, vsi so se veselo rokovali in predstavljali, nato pa so končno posedli k mizam, ki so bile pripravljene.

Sorodnik Tomaž je bil starešina. Potrkal je ob rob krožnika, vsi so utihnili, on pa je molil za božji blagoslov, srečo v zakonu, zdravje in veliko otrok. »Bog žegnaj,« je poudaril in

21Jesen / Zima 2015

začeli so jesti juho, samo žlice so se slišale, ljudje so bili tiho, videlo se je, da se jim je prilegla. Ko so pojedli juho, je imel starešina Tomaž dolg govor. Nekatere ženske so si brisale solze. Jaz sem sedela na peči, gledala in poslušala, vendar sem razumela bolj malo.Po obilnem kosilu so dekleta, ki so stregla, pospravila mize in prišli so sosedovi (Osolnikovi) – oče, mama, Lojze, Mica in Angela. Starša sta se usedla k mizi, kjer so bili pripravljeni stoli, otroci pa so zlezli k meni na peč. Jaz sem bila vesela, da sem imela družbo, oni pa tudi, ker so lahko vse videli. Mize so bile hitro spet polne raznih dobrot – potice, peciva, sadja, vina, soka.

Tudi otroci na peči smo bili deležni vseh dobrot, pili pa smo malinovec, ki sta ga Polona in Neža poleti skuhali iz malin, ki smo jih nabrale na Kostavski planini. Svatje so se spoznali med seboj in začelo se je sproščeno pogovarjanje. Godec je zaigral prvi ples za ženina in nevesto. Zavrtela sta se dva para (ženin Dominik s Polono in ženin Tone z Nežo), nato še priči in končno še starešina in teta.

Zagorele so petrolejke, ki so medlo osvetlile prostore in metale sence po stenah. Otroci smo se zabavali in primerjali sence z ljudmi, ki so bili prisotni. Nekateri so začeli tudi peti, dobra volja je bila na višku.

Hitro je bila ura blizu polnoči, ko so fantje iz sosednjih vasi prišli s svojim godcem. Pred hišo je zaigral na harmoniko, nato so fante povabili noter in jih pogostili, ob polnoči pa so vsi skupaj šli plesati na »pod«. Slišalo se je vriskanje, harmonika. To je bila stara navada v teh krajih. Mi na peči smo začudeno gledali eden drugega, bili smo sami, pa se je Lojze spomnil: »Najbrž so pozabili na nas, tudi mi bomo plesali.« Hitro smo zapustili peč in začeli plesati kar med mizami, zraven pa smo si privoščili dobrote, ki so se ponujale z dobro obloženih miz. Bili smo dobro razpoloženi, nato pa sta prišli soseda in teta, ki je bila zelo dobre volje, in smo morali iti spat, sosedovi domov, mene pa je teta spremila v posteljo. Na to poroko imam lepe spomine.

Dnevi so hitro minevali, bil je že december, vsak dan sem se spomnila Neže, bilo mi je dolgčas, saj je rekla, da bo kmalu prišla. Polono sem spraševala, kdaj pride Neža. Odgovorila mi je, da pride, ko se bo navadila novega doma, saj je taka navada in tega se je treba držati. Spomnila sem se, da tudi jaz nisem smela domov, dokler se nisem privadila. Uboga Neža, sem si mislila, vem, da ji je dolgčas, tako kot je bilo meni.

Bil je dan pred božičem, ko je oče prišel po mene, da bomo božični večer praznovali skupaj. Domov je prišel tudi starejši brat France, ki se je v Kamniku učil za krojača in je vsako soboto prišel domov. Razveselila sva se, ker se že dolgo nisva videla. Bližal se je božični večer. Oče je pripravil kadilnico ter noter položil žerjavico in dišečo smolo, da se je po prostorih razširil prijeten vonj. Mama je vzela posodico z blagoslovljeno vodo. Šli smo kropit, kot je bil v našem kraju običaj. Oče spredaj s kadilnico, molil je rožni venec, otroci smo odgovarjali, mama pa je škropila z blagoslovljeno vodo. Ko smo obšli vse stavbe zunaj, smo šli še okrog hiše, da smo odgnali vse nesreče in hudobne duhove. Tudi v hiši smo poškropili vse prostore, potem pa ob jaslicah molili do večerje, medtem ko jo je mama pripravljala.

Na božični večer smo molili vse tri dele rožnega venca. Jaz tega običaja nisem prenesla na svojo družino, spominjam pa se ga vsako leto ob božičnem blagoslovu kruha, ko župnik hodi v hiše in deli blagoslov. Po večerji in molitvi smo zapeli kakšno božično pesem, potem smo se pogovarjali in bili srečni, ker smo bili vsi skupaj. Šli smo k polnočnici, mama je ostala doma.

Zunaj je začelo snežiti. Ko smo se vračali iz cerkve, je bilo že vse belo in mrzlo, saj je sneg padal v velikih kosmih. Mama je na mizo prinesla krvavice – kako so dišale in bile dobre, pili smo čaj in jedli potico.

Tončka Golob, stanovalka


Preseljevanje

Ko sem prebirala knjige, sem zasledila, kaj se je dogajalo pred tisoč štiristo leti. Narodi so se preseljevali iz vzhoda na zahod, najprej mongolski Huni, pozneje še ostali narodi. Nastajati so začeli zametki današnjih držav.

Tudi na Bližnji vzhod so se širila arabska ljudstva, ki so po verski pripadnosti spadala med muslimane. Ta dogodek v svetovnem zgodovinopisju še danes imenujejo

»preseljevanje narodov«. Sprašujem se, kako bo Evropa izgledala v bližnji ali daljni prihodnosti, ker je toliko beguncev.

Sedaj se narodi ponovno selijo, vendar s to razliko, da bežijo iz juga na sever.

Zofka Kincl, stanovalka

Obnova DomaV našem domu se vedno kaj obnavlja, in sicer na lepše in na boljše. Sedaj obstajajo drugačne zahteve kot takrat, ko se je Dom gradil. Po novem v sobah ne smejo biti tri ali celo štiri postelje, temveč bodo sobe sedaj eno- ali dvoposteljne s kopalnico, kar je bolj ugodno za stanovalce.

Pričela se je preseljevalna akcija, in to v polni meri. Najprej je na vrsto prišla knjižnica, ki se je preselila v veliko dvorano. Treba je bilo prilagoditi stojala, ker so bila previsoka za dvorano. Selila sta Miran in Joža, pri zlaganju pa mi je pomagala Martina, da je šlo hitreje. Bilo je kar mučno zopet vse sortirati po

abecedi in po strokah. Po svojih najboljših močeh bom knjižnico skušala urediti tako, da bo vsaj približno tako urejena, kot je bila poprej. Ker bo dvorana sedaj središče dogajanja, bo knjižnica obratovala v petek popoldan od treh do šestih.

Zofka Kincl, stanovalka

23Jesen / Zima 2015

Skupina stanovalcev za prehrano

V Domu želimo čimbolj upoštevati želje naših stanovalcev glede prehrane. Na pobudo vodje kuhinje smo ustanovili delovno skupino stanovalcev, ki se srečuje 1-krat mesečno.

Skupino sestavlja devet članov, tudi drugi stanovalci pa so vedno vabljeni, da podajo svoje mnenje in predloge.

V skupini se pogovorimo o jedilniku, kakovosti hrane in željah. Vedno znova pridemo do zaključka, da je vsem okusom težko ustreči. V kuhinji se vedno potrudimo in se skušamo čimbolj približati potrebam

stanovalcev in ostalih potrošnikov. V poletnem času smo pripravljali lažjo hrano in več zelenjave, sedaj v jesenskem času pa jedi, ki so jih stanovalci doma pripravljali tudi sami: ričet, joto, kislo zelje, fižol, polento … Stanovalci se razveselijo sirovih štrukljev in domačega zavitka, prav tako se radi posladkajo z domačimi »miškami«.

V želji, da bi naši stanovalci bili kar najbolj zadovoljni, se bomo sestajali še naprej ter iskali nove predloge in pobude.

Polona Hren,vodja prehrane


Učenci glasbene šole nastopili v Domu starejših Šentjur

Stanovalcem Doma starejših Šentjur so majsko popoldne z razgibanim programom prišli polepšat učenci glasbene šole.

Dom starejših Šentjur in Glasbena šola skladateljev Ipavcev sicer redno sodelujeta vsa leta, saj so posamezni učenci ali pa skupine že večkrat sodelovali s kakšno točko na kulturnih prireditvah Doma. Tokrat pa so izvedli samostojen program, kar se doslej še ni zgodilo. Nastopili so trio flavt pod vodstvom Diane Štih, kitarski orkester pod vodstvom Uroša Eferla, mlada pianistka pod mentorstvom Laryse Kocherove in dva učenca na diatonični harmoniki pod vodstvom Rudija Sakelška. Program je povezovala Tina Pečar.

Stanovalci so toplo sprejeli nadobudne glasbenike in jih pozdravili z navdušenim

aplavzom, kar je bilo jasno sporočilo, da si takšnih nastopov še želijo.

Barbara Jazbec,delovna terapevtka

25Jesen / Zima 2015

Nastop Ivanke Uduč in Nika Armiča

Ivanka Uduč s Planine, ki že dolga leta ustvarja na literarnem področju in je tudi članica Literarnega društva Šentjur, se je predstavila stanovalcem Doma starejših Šentjur.

Prebrala jim je nekaj svojih pesmi in črtic, s katerimi je pri obiskovalcih prireditve vzbudila nemalo spominov na stare čase in takratno življenje, ki je potekalo umirjeno in je bilo mnogo bolj povezano z naravo kot pa danes. V programu je sodelovala tudi njena vnukinja Ivana, ki je igrala na klavir ter prebrala eno babičino in eno svojo pesem.

Za glasbeni del programa pa je poskrbel mladi Niko Armič, ki je zaigral na diatonično harmoniko, katere zvoki so pobožali prisotne stanovalce. Niko se je naslednji dan udeležil pomembnega tekmovanja Zlata harmonika na Ljubečni. Stanovalci Doma starejših Šentjur so gotovo stiskali pesti zanj. Barbara Jazbec,

delovna terapevtka


Obisk Saša Perca v Domu starejših Šentjur

Sašo Perc je marca 2013 v prometni nesreči utrpel hude poškodbe. Po nesreči se je najprej pet mesecev zdravil v celjski bolnišnici. Dlje časa je bil v komi in v tem času nihče ni mogel napovedati, kakšne posledice je pustila nesreča. Po končanem bolnišničnem zdravljenju je najprej nekaj časa preživel v Stari gori pri Novi Gorici, po prizadevnem posredovanju njegovih najbližjih pa je bil sprejet na Univerzitetni inštitut za rehabilitacijo v Ljubljani, kjer je štiri mesece bil na rehabilitaciji. Sašo je prve besede spregovoril šele po enem letu in ves čas potrebuje veliko pomoči, številne terapije (od fizioterapije do delovne terapije) in pomoč logopeda.

Veliko dobrih ljudi mu je že pomagalo, zanj je bil organiziran dobrodelni koncert, sosedje in Športno društvo Jakob pa so organizirali nogometni turnir, saj družina sama težko zbere sredstva, ki so potrebna za terapije, ki so na žalost samoplačniške. Tako Sašo kot njegovi starši se veselijo vsakega napredka in izboljšanja zdravstvenega stanja, za katerega se je treba truditi nepretrgoma. Saša so obiskali tako sošolci iz osnovne šole kot tudi tisti iz Srednje zdravstvene šole Celje. Leta 2011 je Sašo opravljal prakso v Domu starejših Šentjur in pred dnevi je bilo dogovorjeno, da bodo fanta pripeljali na obisk k bivšim sodelavcem. Saša je prišla pozdravit

tudi direktorica Doma starejših Šentjur, ki je staršem nesebično ponudila pomoč, če jo bodo potrebovali. Srečanje je bilo zelo čustveno in prijetno, saj se je Sašo spomnil skoraj vseh. Obujali smo spomine na čas, ki ga je preživel na praksi, ko nas je večkrat razveseljeval s svojo harmoniko. Med drugim je igral na pustovanju stanovalcev in ob tokratnem obisku je za spomin in vzpodbudo dobil tudi fotografije tistega nastopa.

Sašo in njegova starša so izrazili hvaležnost za izkazano pozornost in pomoč ter so bili srečanja zelo veseli. Enako velja tudi za zaposlene v Domu, saj smo se prepričali, da se trdo delo zelo obrestuje, kajti izboljšanje Saševega zdravja je bilo opazno. Ob slovesu smo mu zaželeli še veliko moči in vztrajnosti ter da bi njegovo zdravje še naprej tako napredovalo.


27Jesen / Zima 2015

Slovo od poletja v Domu starejših Šentjur

V Domu starejših Šentjur smo v zadnjih poletnih dneh izkoristili toplo vreme in za stanovalce organizirali piknik v atriju doma. Stanovalcem je prišel zaigrat Gojko Jevšenak, ki je poskrbel za veselo razpoloženje, saj so ob zvokih njegove harmonike stanovalci družno prepevali njim ljube ljudske pesmi.

Tako so lažje pričakali dobrote z žara, ki jih je pripravilo osebje domske kuhinje. Poskrbljeno je bilo, da ni manjkalo ne jedače ne pijače in tako so se na najboljši način poslovili od poletja.



Izlet v Mozirski gaj

Stanovalci so se za uvod v jesensko razpoloženje odpravili na izlet v Mozirski gaj, kjer so si ogledali tradicionalno razstavo buč in jesensko zasaditev cvetja. Bil je bolj turoben dan, vendar smo se po zajtrku kljub temu odpravili na pot. Odpeljali smo se z dvema kombijema in osebnim avtomobilom. Letos je prevoz bil organiziran tudi za tiste, ki so na vozičkih.

Vožnja je bila prijetna, čeprav se je vreme držalo bolj kislo, vendar je kljub temu zdržalo do konca ogleda. Smer ogleda je lepo označena in bili smo veseli, da smo imeli kar veliko za videti. Zanimivo je, kaj vse pridne roke ustvarjajo iz vrbovega šibja. Videli smo pleteno letalo, avtomobil, veliko posodo za zalivanje, seveda vse pleteno iz šibja, prav tako pa smo videli tudi veliko pletenih metuljčkov. Pod mavrico iz cvetja smo se sprehodili do razglednega stolpa in kapelice, kjer je tudi zvonček želja.

Od tam smo se po parku začeli vračati mimo starega mlina, kovačije in številnih drugih stvari. Zanimivi sta se mi zdeli stara lesena kašča iz kmetije v Zgornji Savinjski dolini z letnico, ki je vdelana še iz leta 1735, in preužitkarska hiša, v kateri je sedaj tudi bife. Kar zraven te hiše pa smo doživeli najlepši vrhunec tega izleta, in sicer izredno velike buče – najtežja med njimi je tehtala 520 kg, številne ostale pa po teži in velikosti prav tako niso veliko zaostajale. Ob tem sem razmišljala, kakšno je njihovo seme – verjetno kot loparji za namizni tenis. Sedaj

pa še na kratko nekaj o zgodovini in razvoju Mozirskega gaja. Od začetka urejanja tega dela ob reki Savinji je verjetno preteklo že dobrih 40 let. Vrtnar Jože Skornšek iz Mozirja je zbral nekaj pridnih ljudi, ki so počistili in uredili to področje zapuščene gmajne, kjer ni manjkalo niti divjih smeti. Gospod vrtnar je takrat zaprosil za pomoč vrtnarjev iz zahodnih držav, ki so darovali čebulice za tulipane in številno drugo cvetje. Takrat so bile gredice označene tako, da je bilo razvidno, iz katere države je cvetje, sedaj pa so to prevzeli slovenski vrtnarji.

Tudi poplava 1. 11. 1990 ni prizanesla temu čudovitemu parku. Do kam je segala voda, je še vedno označeno na steni pri bifeju. Mozirjani so zopet stopili skupaj, zavihali rokave in ponovno ustvarili lepote iz cvetja, ki so občudovanja in ogleda vredne.Mozirski gaj smo obiskali že lani in bila sem izredno vesela, ko sem srečala tega čudovitega gospoda Jožeta Skornška. Tudi jaz sem doma iz teh krajev, zato celotno zgodbo poznam še nekoliko bolje.

Ko smo si ogledali buče velikanke, je začelo že malo rositi, kar pa nam ni pokvarilo razpoloženja in izleta. Vkrcali smo se v vozila in se napotili proti Šentjurju. Vožnja je bila super in tako smo bili do kosila doma.Želim si le, da bi si kdaj v prihodnje lahko ogledali tudi tulipane in pomladno cvetje, saj je razstava zares nepozabna.

Pavla Prekupec, stanovalka

29Jesen / Zima 2015

Kostanjev piknik

Narava se je odela v čudovito paleto barv in nam ponudila svoje darove. Jabolka, kostanj, orehi, buče … vsega je v izobilju. Da bi pričarali vsaj košček teh dobrot tudi v našem domu, smo pripravili kostanjev piknik.

Kostanj smo v kuhinji skuhali, v skupinah so ga potem lupili. Muzikant Gojko je poskrbel za pesem in prijetno vzdušje. V gospodinjskih skupinah se je kostanj tudi pekel – dišalo je po celem domu. Ob dobri kapljici domačega

mošta in toplih kostanjih se je marsikateri stanovalec spomnil na svojo mladost in čas, ko so kostanj in krompir pekli v žerjavici, medtem ko so pasli živali.

Ob veseli pesmi in dobri volji smo piknik zaključili z željo, da bi nam jesen tudi prihodnje leto natresla kostanjev.


Razstava pit in zavitkov

Društvo Skrinja iz Šentjurja je v času Tedna evropske kulturne dediščine (25. septem-ber–3. oktober) organiziralo razstavo zavit-kov in pit. Rdeča nit teh kulinarično sladkih

dobrot je bilo jabolko. Razstave se je udeležil tudi naš Dom.V kuhinji smo pripravili zavi-tek, kot ga pečemo tudi za naše stanovalce, piti z jabolki pa smo dodali še kutino, da smo izboljšali okus. Domišljiji smo pustili prosto pot in sladici še okrasili. Veseli smo, da smo lahko s svojim sodelovanjem na razstavi popestrili ponudbo in pokazali, da znamo tudi v domovih prip-ravljati sladice malo drugače.



Šentjurska enota varstveno delovnega centra (VDC) to jesen obeležuje 20. obletnico svojega delovanja. VDC je javni socialnovarstveni zavod, kamor so vključene odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. V Šentjurju je sedež regijskega zavoda VDC Šentjur, ki poleg šentjurske enote zajema še enoto v Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah in stanovanjsko enoto Podplat. V enoto Šentjur je trenutno vključenih 26 uporabnikov.

Motnja v duševnem razvoju je še dandanes za marsikoga tabu tema, ljudje z motnjami pa so po nepotrebnem označeni z različnimi predsodki. Praznovanje 20-letnice je bila priložnost, da delo in dejavnosti, ki potekajo v VDC-ju, pokažejo navzven in s tem prispevajo delček k odprtosti in strpnosti do drugačnosti.

Ob tej priložnosti so v goste povabili ustanove v okolici, med njimi tudi stanovalce Doma starejših Šentjur, da obiščejo zavod, si ogledajo prostore ter se pridružijo uporabnikom pri ustvarjanju v delavnicah. V sredo, 7. 10. 2015, je VDC obiskala skupina stanovalcev Doma starejših Šentjur, skupaj z delovno terapevtko Barbaro Jazbec in direktorico Vesno V. Razboršek. Najprej so si ogledali delavnico, kjer poteka kooperantsko delo. Uporabniki tukaj polnijo različne škatlice z bombicami in etuije s flumastri

Obisk stanovalcev v enoti Varstveno delovnega centra Šentjur

za podjetje iz Celja ter blazine različnih velikosti za podjetje iz Šentjurja.

V tekstilni delavnici uporabniki s pomočjo delovnih inštruktorjev izdelujejo izdelke iz lastnega programa, ki jih prodajajo na trgu. Izdelujejo predpasnike različnih velikosti, ki jih sami ročno poslikajo, motiv izberejo tudi na željo kupca. Izdelujejo tudi blazine različnih oblik, ki so polnjene z različnimi polnili, tudi s sivko. Zelo priljubljen izdelek so grelne blazine, polnjene z glinenimi kroglicami. Ker se približuje čas praznikov, v šentjurskem VDC-ju že pridno izdelujejo voščilnice za božič in novo leto. Stanovalci so si ogledali tudi lesno delavnico, kjer izdelujejo pladnje različnih dimenzij, podstavke za vročo posodo ter druge uporabne in okrasne predmete.

Po ogledu prostorov so stanovalce Doma starejših Šentjur povabili, da se tudi sami preizkusijo v ročnih spretnostih. V tekstilni delavnici si je vsak izdelal blazinico za bucike. Druženje med stanovalci DS Šentjur in uporabniki VDC Šentjur je bilo nadvse prijetno in sproščeno, zato je bilo ob slovesu vsem toplo pri srcu. Obljubili so si, da srečanje še kdaj ponovijo.

Mojca Vidic, vodja enote ŠentjurVarstveno delovni center Šentjur

31Jesen / Zima 2015

Pohod ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Na lep septembrski dan, 21. 9. 2015, je Spominčica Šentjur v sodelovanju z Domomstarejših Šentjur z že tradicionalnim pohodom obeležila svetovni dan Alzheimerjeve bolezni.

Na dan pohoda se nas je zbralo kar lepo število pohodnikov, ki smo z veseljem prisluhnili pozdravnim besedam obeh organizatork pohoda – gospe Mojci Stopar in gospe Vesni Vodišek Razboršek. Nato smo se v sproščenem klepetu podali na kratko pot po šentjurskih ulicah, kjer nas je pot vodila mimo čudovito prenovljenega Ipavčevega kulturnega centra v sam center Šentjurja, nato pa po sprehajalni poti ob reki Pešnici do konca stadiona, kjer smo ob mogočni šoli prečkali cesto in se navkreber napotili do lepo urejenega, celostno prenovljenega Zgornjega trga.

V Ulici skladateljev Ipavcev lahko vidimo marsikaj. Mi smo si najprej ogledali Muzej arheoloških najdb iz Rifnika, nato pa smo se podali do Ipavčeve hiše, kjer domuje razstava o znamenitih bratih Ipavcih. Še nekaj je pritegnilo našo pozornost – spominska soba enkratnega New Swing Quarteta. Ob pestrem naboru ogledov je čas kar prehitro minil. Naša

pozornost je že bila usmerjena v Ipavčev vrt ob Plečnikovem vodnjaku, kjer smo nekateri pod mogočno lipo ubrano zapeli, medtem ko so drugi pohodniki občudovali prenovljeno stavbo, bodočo novo glasbeno šolo.

Do naše izhodiščne točke, Doma starejših Šentjur, nas je ločilo le še nekaj minut hoje. Živahna debata med pohodniki je dala slutiti, da se izmenjujejo tako mnenja o vtisih, ki so jih na nas pustili vsi ogledi, kot tudi mnenja in nove ideje o bodočih aktivnostih Spominčice Šentjur v zvezi z ozaveščanjem javnosti o demenci. Veseli smo, da smo na ta način uspeli združiti oboje, prijetno s koristnim. Prav tako smo hvaležni Domu starejših Šentjur, kjer so nas po končanem pohodu zopet lepo sprejeli ter pogostili z napitki in njihovim vedno odličnim pecivom.

Zahvala za tako lep dan gre vsem, ki so sodelovali pri pripravi, organizaciji in izvedbi tega pohoda. Naša želja je, da se ob prihodnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni zopet srečamo.

Za Spominčico ŠentjurIrma Jeršič


Trening možganov

Skupinska preventivna vadba aktivnih stanovalcev poteka od ponedeljka do petka v prostorih fizioterapije (v času prenove pa v dvorani). Poudarek je na vsakodnevni redni telovadbi za ohranjanje gibljivosti, mišične moči in koordinacije. Večji del vaj delamo sede na stolih, manjši del pa stoje.

Za popestritev vadbe vključujemo elastične trakove, palice, manjše žoge, balone, keglje in ponjavo. Masaža ramenskega obroča in vratu, ki jo stanovalci izvajajo eden drugemu, poteka vsak petek zadnjih 20 minut. Po končani vadbi si lahko s pomočjo lesenih valjčkov še zmasirajo stopala. Že kar nekaj časa, in sicer od leta 2014, pa k vadbi redno dodajamo vaje za trening možganov.

Telovadba za možgane je sistem gibalnih vaj, ki stanovalcem omogoča, da se s pomočjo gibanja sprostijo in odkrijejo svoje skrite sposobnosti. Gre za zaporedje preprostih in lahkotnih gibov, ki jih izvajajo za izboljšanje učenja s celotnimi možgani.

Vaje so usmerjene k izboljšanju koordinacije, fine in grobe motorike, koncentracije, gibalnih sposobnosti, spomina, poslušanja, ravnotežja, doseganja ciljev, soočanja s stresom in podobno.

Primeri vaj: • Križno gibanje: Ker križno gibanje

spodbuja hkratno delovanje obeh možganskih polovic, je to idealna ogrevalna vaja za vse spretnosti, pri katerih je treba prečkati telesno sredino.

Primeri vaj:1. Izmenoma dvigujemo eno roko in

nasprotno nogo.2. Roko in nasprotno nogo premikamo v

različnih smereh.3. Zelo počasi popolnoma iztegnemo roko

in nasprotno nogo.4. Pisanje ležečih osmic.

• Trebušno dihanje: Trebušno dihanje nas opozarja, naj med zbranim umskim delom ali ob telesnem naporu ne zadržujemo diha. Ob vdihu se morata prsni koš in trebuh raztezati naprej in nazaj, v levo in desno ter navzgor in navzdol. Kadar je dihanje plitvo, se dviga samo prsni koš, omejena pa je tudi preskrba možganov s kisikom. Pri pravilnem dihanju možgani dobijo dovolj kisika za pomembnejše funkcije.

• Raztezanje rok: Raztezanje rok je izometrična vaja, s katero raztezamo mišice zgornjega dela prsnega koša in ramen. Na tem področju se nahaja tudi mišični nadzor za dejavnosti grobe in fine motorike. Zakrčene in zaradi tega tudi skrajšane mišice nas ovirajo pri delu, povezanem s pisanjem in upravljanjem orodij.

• Raztezanje nog: S to vajo obnavljamo naravno dolžino kit v stopalih in mečih.

Irena Pongračić, fizioterapevtka

33Jesen / Zima 2015

Letos so se športne igre stanovalcev celjske regije odvijale v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. Gostitelji so nas pričakali pod velikim šotorom, kamor so namestili mize in klopi za vse ekipe.

Lepo so nas sprejeli in pogostili ter nam pripravili uvoden program. Pozdravila nas je direktorica doma, ga. Kristina Kampuš, ki je vsem zaželela srečo in čim boljšo uvrstitev. Nato se je začelo zares. Tekmovalci so se pomerili v štirih disciplinah: metanju kocke, slalomu z invalidskimi vozički, metu na koš in zlaganju sestavljanke. Vedeli smo, da je konkurenca velika in da bo težko ubraniti lanskoletno prvo mesto. Kljub temu da je bilo prijavljenih 13 ekip, so se naši stanovalci zavihteli na odlično 5. mesto.

Naš dom so zastopali ga. Marica Košar, g. Vinko Kovač, ga. Pavla Prekupec, g. Josip Prekupec in ga. Marija Maček. Ekipo sem spremljala in pripravljala skupaj z delovno terapevtko, go. Barbaro Jazbec, seveda pa ni manjkala niti naša direktorica, ga. Vesna Vodišek Razboršek.

Športne igre stanovalcev celjske regije – odlično 5. mesto

Po končanih igrah smo uživali v okusnem kosilu, nato pa je sledila podelitev priznanj in pokalov. Utrujeni od iger in izredno toplega dneva, vendar zadovoljni z uspehom, smo se vrnili v Šentjur.



Že nekaj let zapored se stanovalci Doma starejših Šentjur udeležujejo maše na Brezju. Bazilika Marije Pomagaj na Gorenjskem pri Radovljici je največji romarski kraj v Sloveniji, ki ga na leto obišče okoli 400.000 ljudi.

Zanimivost bazilike je, da je glavni oltar pravzaprav posvečen svetemu Vidu, medtem ko se oltar z znamenito sliko Marije Pomagaj, po kateri bazilika nosi tudi ime, nahaja v stranski kapeli Matere Božje spredaj na desni strani. Slovenci se z Marijo Pomagaj na Brezjah na poseben način povezujemo že več kot desetletje. Vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23. maja) smo vsi doma in po svetu vabljeni, da prižgemo luč pred sliko Marije z Brezij ter z

Tradicionalno romanje na Brezje

molitvijo in spominjanjem na svoje kulturne in narodne korenine utrdimo pripadnost Bogu in narodu.

Na romanje smo se odpravili 28. 5. 2015, in sicer zgodaj zjutraj ob 7.30 uri. Povabili smo tudi prostovoljce in svojce, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Seveda pa brez šentjurskega župnika Vinka Čonča, ki je somaševal na Brezju, romanje ne bi bilo tako prijetno. Vožnja je hitro minila in že smo zagledali zvonik bazilike. Po prihodu in kratki osvežitvi smo se odpravili v cerkev, da prisostvujemo maši. Doživeli smo lep pozdrav in dobrodošlico s strani frančiškanskega duhovnika. Po maši smo nekaj časa namenili malici, ki smo jo imeli s seboj. Spili smo kavico in se pogostili z

okusnim pecivom, ki ga je prinesla hčerka našega stanovalca, gospoda Šeta, ki stanuje v bližini.

Nekaj časa smo namenili še nakupu spominkov, nato pa je sledil odhod iz tega majhnega kraja, ki je prežet s skrivnostno energijo in notranjim mirom.


35Jesen / Zima 2015

Obisk v Domu starejših Šentjur

Dom Petra Uzarja Tržič v letošnjem letu obeležuje 35 let svojega delovanja in v vseh teh letih nas je zaposlene vedno zanimalo, kakšna je organizacija in način dela v ostalih domovih po Sloveniji, zato smo jih pridno obiskovali, to pa še vedno radi počnemo, saj se ob izmenjavi izkušenj vedno porodijo nove ideje za bolj kakovostno delo in skrb za naše stanovalce.

Tokrat smo se namenili v dom v Šentjurju, kamor smo s seboj prinesli sonce, ki nas je ta dan spremljalo na naši strokovni ekskurziji. Oktober je dober, pravi pregovor, in da je bil dan še lepši, so nas v domu pričakali sami prijazni in gostoljubni ljudje. Opazili smo tudi, kako toplo in nevsiljivo se zunanjost zgradbe zliva z okolico.

Glavni namen našega obiska je bil izvedeti kaj več v zvezi z E-Qualinom (certifikatom kakovosti), s katerim smo v mesecu oktobru pričeli tudi v našem domu. Kot nam je bilo znano, v Šentjurju ta proces poteka že četrto leto, zato smo iz prve roke želeli izvedeti, kakšne izkušnje imajo v zvezi s tem po tolikem času. Direktorica Doma, Vesna Razboršek, nam je skupaj z glavno sestro in socialno delavko podala same pozitivne izkušnje, tako da so se razblinili še zadnji dvomi, ki so se porajali pri nekaterih zaposlenih našega doma. Vemo, da pri doseganju vsakega cilja na poti obstajajo

ovire, dobra stran sistema E-Qualin pa je ta, da zaposlene v domu med seboj poveže v tolikšni meri, da je premagovanje ovir lažje in zato cilj bližje.

Po predstavitvi smo si še ogledali dom, mimogrede pokramljali z zaposlenimi in stanovalci in dve uri sta minili, kot bi mignil. Priznati moramo, da nam bo poleg prijaznosti in odprtosti zaposlenih v spominu najbolj ostalo božansko pecivo (rogljički so bili zmagovalci), ki ga pripravljajo v domski kuhinji. Vse čestitke kuharicam! Po prijaznem pozdravu in zahvali za gostoljubnost in za čas, ki so si ga vzeli za nas, nas je pot že vodila v Termano Laško, kjer nas je čakal sproščujoči del strokovne ekskurzije. Najprej okusno kosilo, nato pa razvajanje v bazenu oziroma savni ali pa sprehod po bližnji okolici.

Sonce je že počasi izgubljalo svojo moč, ko smo se prijetno utrujeni in polni novih vtisov vračali proti domu, seveda z obvezno vmesno postajo na Trojanah.

Naj se ob tej priložnosti še enkrat zahvalimo za gostoljubnost in izredno prijaznost vseh zaposlenih v domu v Šentjurju, stanovalcem pa pošiljamo lepe pozdrave z Gorenjske. Ostaja samo še vabilo, da nam vrnete obisk, do takrat pa nasvidenje!

dr. Anamarija Kejžardirektorica


Slovo Slavku Avseniku

Slavko je sprejel novico, da se bo moral posloviti.

2. 7. 2015 se je moral posloviti od svojih najdražjih. Avsenikova smrt je pretresla Slovenijo in druge, ki so ga poznali. Zapustil je ženo, sinova – ne žalujte, Bog ga je poklical. Slavko je praznoval biserno poroko – bila mu je v čast, tudi družini. Na dvorišče Avsenikovega doma so prihajali sorodniki, prijatelji in znanci, da bi ga spremljali.

Ko se je sprevod premikal, so prispeli na pokopališče. Tam so se ustavili. Slavko je bil lovec. Začelo se je streljanje. Odmev se je slišal daleč okrog, tudi ptice so bile vznemirjene.

Ko so pokojnega položili v poslednji dom, se je veter približal, mu šepetal. Jaz bi se danes želel posloviti z vašim imenom. Jaz sem se že poslovil, mene med vami več ne bo, na mojem grobu naj rože cvetijo in lučke v pozdrav gorijo.

Avsenikove pesmi nam bodo ostale v spominu, dokler bomo živeli. Želimo mu večni mir.

Martina Iglar iz Šentruperta nad Laškim

37Jesen / Zima 2015

MARTINOVANJE SE BOHOTI Z ZLATO

KAPLJICO, TUDI MI JO SPOŠTUJEMO.

TINKA SE NA OVINKU OBRNE NAZAJ,

MARTIN BO VINO KRSTIL, MI GA BOMO NAZDRAVILI

ZA ROJSTNI DAN IN GOD.

TUDI MARTINU SENICA PRETEKLI ROJSTNI DAN IN

PRIHODNJI GOD. ŽELIMO MU ZDRAVJA,

ŠE VELIKO LET – PRIJATELJI DOMA ŠENTJUR.

Martina Iglar

KLEPARSKA

Mi smo kleparji iz Bistrice doma, mi smo kleparji veselega srca.

Zjutraj se zbudimo, na delo hitimo, zvečer pa prav sladko zaspimo, zaspimo.

Mi smo kleparji veselega srca,

mi smo kleparji slovenskega duha, mi Slovenci si sreče želimo, želimo,

v družini pa srečo imajo doma.

Mi smo kleparji lepega srca, srca, mi smo kleparji, se v delu pozna,

nam Slovencem se pozna doma, doma, izdelki pa veselo v prodajo odda.

Alojz Perc

Pomlad prihaja sredi sončnega gaja,

deklica mlada gre rožice brat.

Rož’ce nabira, okrog se ozira, nasproti prihaja

pa fantič je mlad.

Komu sedaj trgaš rožice drobne, komu boš dala

ta šopek cvetlic?

Tebi nabiram cvetje to nežno, daj mi poljub

sred cvetočih ravnic.

Kaj čuti človek v srcu mlad, ki ga ogrela je pomlad,

še drobnem ptičku je zapel,družico mu preklicati je hotel. Tudi jaz sem srečen in vesel,

najraje bi tudi jaz zapel.

V tihem gozdu na sprehod sem odšla, sem v mislih dostikrat te srečala.

Šumel studenček tih je izpod skal, kot bi govoril mi, je tiho šepetal. Zakaj kališ zdaj v gozdu tihi mir,

pridi in potrkaj mi na dver.

Pavla Prekupec

Verzi, pesmi, pripovedi


Vrtinec dogodkov

Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur

Sladoledni piknik

39Jesen / Zima 2015

Zaključek prostovoljstva Srednje zdravstvene šole Celje


Folklora Dolga gora

Trgatev

41Jesen / Zima 2015

Izlet v Olimje

Ljudski pevci iz Bezine


Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti

Davor Pušnik in Jože Bohorč

43Jesen / Zima 2015

Jesensko cvetje

Ljudski pevci s Prevorja in domska pevska skupina


Taščice iz Vojnika

Žusemski fantje

45Jesen / Zima 2015

Kosmati smrčki – delavnica za vodnike

Martinovanje


Folklora z Blagovne

Zasaditev visokih gred

47Jesen / Zima 2015

Praznični Kosmati smrčki

Adventna delavnica

Documents

Jesen / Zima 2015...Jesen / Zima 2015 5 starejših Šentjur pridobil tudi t. i. OAZO, kar je novost, ki je do sedaj ni vpeljal še nobeden izmed domov za starejše v Sloveniji. Oaza