Jez na Reškem jezeru - · PDF fileVrsta projekta Projekt za izvedbo ... 6 Tehnologija gradnje ... 7.1.7 Negovanje svežega betona

PREDORI IN GEOTEHNIKA

ELEA iC projektiranje in svetovanje d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana T +386 (1) 474 10 00, F +386 (1) 474 10 01, [email protected], www.elea.si

Jez na Reškem jezeru

Tehnično poročilo

Odgovorni projektant Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411)

Projektant Peter Zupančič, dipl. inž. grad.

Številka načrta 351140069-GK

Številka projekta 351140069

Vrsta projekta Projekt za izvedbo (informativno)

Kraj in datum Ljubljana, september 2014

Številka dokumenta T.1

Različica 00

NAČRT ŠT. 351140069-GK | PROJEKT ŠT. 351140069 | DOKUMENT ŠT. T.1 | RAZ. 00

Vse avtorske pravice, ki s pogodbo niso izrecno prenesene na naročnika, so pridržane. Poročilo se lahko reproducira samo v ce loti. Stran 2 od 31

Kontrolni list

Številka načrta 351140069-GK

Številka dokumenta T.1

Naročnik Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje

Investitor Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje

Projektant načrta ELEA iC projektiranje in svetovanje d.o.o. Dunajska cesta 21, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T +386 (1) 474 10 00, F +386 (1) 474 10 01 [email protected], www.elea.si

Projektant Peter Zupančič, dipl. inž. grad.

Osebni žig in podpis

Odgovorni projektant Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. (IZS G-2411)

Osebni žig in podpis

Datum Različica Projektant Pregledal Odobril

25.8.2014 00 PZ VS MŽ



Kazalo vsebine 1 Splošni podatki ...................................................................................................................................... 5

1.1 Zatečeno stanje objekta ............................................................................................................................... 5

1.1.1 Konstrukcijski zasnova obstoječega jezu ...................................................................................................... 5

1.2 Opis novega objekta ..................................................................................................................................... 6

1.3 Podloge za projektiranje ............................................................................................................................... 7

1.4 Predpisi in standardi ..................................................................................................................................... 8

1.5 Geološko – geomehanski pogoji ................................................................................................................... 8

1.5.1 Geotehničin model in karakteristične vrednosti materialov ........................................................................ 8

1.6 Hidrološko – hidravlični pogoji ..................................................................................................................... 9

1.6.1 Zatečeno stanje ............................................................................................................................................ 9

1.6.2 Predvideno stanje ......................................................................................................................................... 9

1.6.3 Zaključek ..................................................................................................................................................... 10

2 Konstrukcijska zasnova objekta in okolice ........................................................................................... 11

2.1 Jezovna zgradba ......................................................................................................................................... 11

2.1.1 Prelivno območje ........................................................................................................................................ 11

2.1.2 Vzhodni in zahodni del jezovne zgradbe .................................................................................................... 11

2.1.3 Stebri .......................................................................................................................................................... 12

2.1.4 Temeljenje .................................................................................................................................................. 12

2.2 Podslapje .................................................................................................................................................... 12

2.3 Brv za pešce ................................................................................................................................................ 12

2.4 Ureditev prostora ob objektu ..................................................................................................................... 13

2.4.1 Dostopne poti do jezu ................................................................................................................................ 13

2.4.2 Dostopna pot do podslapja ........................................................................................................................ 13

2.4.3 Platoji .......................................................................................................................................................... 13

2.5 Rege ............................................................................................................................................................ 13

2.6 Opaži, obdelave in obloge vidnih betonskih elementov ............................................................................ 13

3 Oprema objekta ................................................................................................................................... 15

3.1 Ograja ......................................................................................................................................................... 15

3.2 Rešetke za lovljenje naplavin ...................................................................................................................... 15

3.3 Hidromehanska oprema ............................................................................................................................. 15

3.3.1 Talni izpust .................................................................................................................................................. 15

3.3.2 Drenaža ....................................................................................................................................................... 16

3.4 Merilni čepi ................................................................................................................................................. 16

3.5 Ozemljitev ................................................................................................................................................... 16

4 Materiali .............................................................................................................................................. 17

4.1 Jeklene konstrukcije ................................................................................................................................... 17

4.1.1 Konstrukcijsko jeklo .................................................................................................................................... 17

4.1.2 Natezni elementi ........................................................................................................................................ 17

4.1.3 Vijačne zveze .............................................................................................................................................. 17

4.2 Betonske konstrukcije ................................................................................................................................ 17



4.2.1 Beton .......................................................................................................................................................... 17

4.2.2 Armaturno železo ....................................................................................................................................... 18

4.3 Lesene konstrukcije .................................................................................................................................... 18

5 Projektni pogoji gradnje in ureditev gradbišča..................................................................................... 19

5.1 Projektni pogoji .......................................................................................................................................... 19

5.2 Ureditev gradbišča ...................................................................................................................................... 20

6 Tehnologija gradnje ............................................................................................................................. 21

6.1 Tehnologija in faznost gradnje ................................................................................................................... 21

7 Pogoji za izvedbo ................................................................................................................................. 24

7.1 Pogoji za izvedbo betonov .......................................................................................................................... 24

7.1.1 Pogoji za vgradnjo in pripravo betonske mešanice .................................................................................... 24

7.1.2 Strokovni nadzor......................................................................................................................................... 24

7.1.3 Osnovne zahteve za pripravo betonskih mešanic ...................................................................................... 24

7.1.4 Način vgradnje betona ............................................................................................................................... 25

7.1.5 Razopaženje konstrukcijskih elementov .................................................................................................... 25

7.1.6 Betoniranje v hladnem vremenu ................................................................................................................ 25

7.1.7 Negovanje svežega betona ......................................................................................................................... 26

7.2 Pogoji za izvedbo bele kadi ......................................................................................................................... 26

7.2.1 Beton .......................................................................................................................................................... 27

7.2.2 Debeline konstrukcijskih elementov .......................................................................................................... 27

7.2.3 Delovni stiki ................................................................................................................................................ 27

7.2.4 Navidezne rege ........................................................................................................................................... 27

7.2.5 Opaženje ..................................................................................................................................................... 28

7.2.6 Betoniranje ................................................................................................................................................. 28

7.3 Pogoji za izvedbo jeklenih konstrukcij ........................................................................................................ 28

7.3.1 Izbrani razred konstrukcije, okolje izpostavljenosti.................................................................................... 28

7.3.2 Splošni pogoji za izvedbo ............................................................................................................................ 28

7.3.3 Varjenje ...................................................................................................................................................... 29

7.3.3.1 Debelina zvarov .......................................................................................................................................... 29

7.3.3.2 Kontrola kvalitete zvarov ............................................................................................................................ 29

7.3.4 Vijačne zveze .............................................................................................................................................. 30

7.3.5 Montaža jeklene konstrukcije na armiranobetonsko konstrukcijo ............................................................ 30

7.3.6 Začasno podpiranje jeklenih elementov v času izvedbe ............................................................................ 30

7.3.7 Antikorozijska zaščita jeklene konstrukcije ................................................................................................ 30

7.4 Pogoji za izvedbo lesenih konstrukcij ......................................................................................................... 31

7.4.1 Zaščita lesa pred vlago ................................................................................................................................ 31

7.4.2 Zaščita lesa pred insekti .............................................................................................................................. 31



1 Splošni podatki

Naročnik Občina Kočevje, se je odločila, da zaradi slabega stanja jezu a Reškem jezeru izvede sanacijo in

rekonstrukcijo jezu.

Rekonstrukcija bo uredila in bistveno izboljšala vodni režim ter poplavno varnost območja. Obstoječa jezovna

zgradba se bo sanirala in stabilizirala tako, da bo zagotovljena ustrezna mehanska odpornost in stabilnost objekta

tekom celotne uporabne dobe. Poleg jezu se bo uredilo tudi podslapje, dostopne poti in jeklena brv.

Osnovni podatki:

• OBJEKT: Betonska težnostna pregrada oz. jez

• LOKACIJA: Kočevska Reka

• VODA: Reško jezero, ki ga napaja Reški potok

1.1 Zatečeno stanje objekta

Območje jezera se nahaja v Goteniški dolini na višini cca. 515 m.n.m.v. in sicer na vzhodnih pobočjih Goteniškega

Snežnika ob Kočevski Reki, na stiku gozdnih in kmetijskih površin.

Hidrološko gledano se jezero napaja iz podzemnih voda Dolenjskega krasa, ki močno variirajo z letnimi časi oz.

meteorološkimi pojavi. Območje spada v pristojnost upravljanja voda srednje Save.

Slika 1: Reško jezero v sušnem in mokrem obdobju (vir: Naravovarstveni atlas 2013)

1.1.1 Konstrukcijski zasnova obstoječega jezu

Gre za težnostno betonsko pregrado dolžine 44,3 m. Kot je razvidno tudi iz slik objekt leži neposredno na

razmeroma razgibani površini dolomitne skale, ki se na obeh bregovih razmeroma strmo spušča proti strugi

potoka. Kot smo lahko izmerili, od dna potoka največja višina jezu v območju same struge znaša ca 5,85 m. Nato pa

se višina na desnem bregu hitro, na položnejšem levem bregu, pa počasneje zmanjšuje. Betonska pregrada je bila v



času pregleda zapolnjena do vrha tako, da se je voda Reškega potoka navzdol prelivala preko zgornjega roba,

katerega zaključek je nekoliko nagnjen v naklonu toka vode. Debelina zidu jezovne zgradbe zgoraj znaša 1.00 – 1.05

m in se na vidni južni strani proti strugi razmeroma počasi povečuje. Širine pregrade spodaj v času pregleda ni bilo

možno natančneje izmeriti. Z ozirom na opravljene približne meritve z grezilom, pogovor z prisotnimi v času

gradnje in pregled dostopne dokumentacije pa ocenjujemo, da ta na najnižji točki, na kontaktu s terenom znaša

med 1,50 in 1,70m.

V višini ca 0.65 nad krono pregrade je na jekleni podkonstrukciji izvedena ca 0,6 m široka brv za prehod jezu.

Pohodno površino te predstavljajo slabo pričvrščeni leseni plohi. V osnovno betonsko konstrukcijo zajezbe pa je ta

na vsakih ca 2,1 m preko dveh poševnih podpor (kotnika 50x50x5 mm) sidrana točkovno na jekleni sidrni plošči

200x200x10 mm.

Slika 2: Jez v sušnem in mokrem obdobju

Konstrukcijsko gledano je objekt zasnovan kot monolitna težnostna delno armirana betonska pregrada, dimenzij

kot so prikazane na sliki zgoraj. Temeljenje je izvedeno na predhodno očiščeni matični hribinski podlagi dolomita.

Pregrada je dodatno zavarovana proti zdrsu in prevrnitvi z uvrtanimi sidri, na neznanih lokacijah in neznanih

karakteristik. Ta stik je lahko problematičen glede trajnosti, saj vemo, da posebnega tesnenja na stiku temelj – tla

ni bilo izvedenega. Zato lahko predpostavimo, da so sidra korodirala in niso več v stanju zagotavljanja stabilnosti.

Pregrada je opremljena z:

• Talnim cevnim izpustom z zasunom (prenovljen leta 2003)

• Brvjo za potrebe prehoda na nasprotni breg

• Rešetkami za lovljenje hlodov, vejevja in drugih naplavin ter preprečitvijo prehoda ribjega zaroda preko

pregrade

Sicer se ob normalnih razmerah in v času visokih vodostajev, voda pretaka preko pregrade neposredno na temeljna

tla na zračni strani pregrade. To dolgoročno povzroča kemično in mehansko erozijo dolomitne podlage, kar je že

opazno po celotnem območju pregrade.

1.2 Opis novega objekta

Na podlagi detajlnega pregleda in izmer objekta se je ugotovilo, da je obstoječa jezovna zgradba navkljub starosti

relativno dobro ohranjena. V nadaljevanju je bila opravljena tudi stabilnostna analiza obstoječega stanja, ki je

pokazala, da zgradba kot taka ne izkazuje ustrezne stabilnosti. Na podlagi teh ugotovitev smo se odločil i, da je

najbolj racionalna rešitev popolna sanacija in rekonstrukcija obstoječe jezovne zgradbe in podslapja.



Rekonstrukcija in sanacija zgradbe je narejena tako, da se ohrani status betonske težnostne pregrade. V ta namen

smo obstoječo konstrukcijo na suhi strani bistveno odebelili, da s pomočjo lastne teže zagotavljamo pričakovano

stabilnost. Ustrezna varnost in uporabnost jezu se bo z rekonstrukcijo in sanacijo zagotovila tekom celotne

življenjske dobe jezu, ki po posegu znaša 100 let.

Rekonstrukcija objekta je zasnovana kot armirano betonska monolitna konstrukcija, dolžine 44,3 m. Višina in

debelina jezovne zgradbe se vzdolžno spreminja ter prilagaja razgibanemu terenu. Krona jezu je tipične širine 1,4 m

oz. 1,3 m na območju preliva. Po kroni jezu potekajo armirano betonski stebri na njih pa nova 1,25 m široka brv za

pešce, ki omogoča prehod preko jezu pri vseh vodostajih Reškega jezera. V telo jezu je vgrajen nov talni izpust, ki

zagotavlja ekološko minimalni pretok vode.

V osrednjem delu jezovne zgradbe se nahaja prelivno območje efektivne širine 17,85 m, ki se nadaljuje v novo

utrjeno podslapje. Prelivna ravnina ostaja na istem nivoju kot pri obstoječem jezu in sicer na koti 515,11 n.m.v.

Izven preliva se krona jezu nahaja ca. 0,2 m višje, na koti 515,31 n.m.v. Efektivni prerez preliva je 3,57 m2.

Nova konstrukcija zagotavlja vodni režim pri katerem se vode z gladino pod koto 515,3 n.m.v. (Q2 in manj)

kontrolirano prelivajo preko preliva. Energija teh voda se disipira v podslapju tako, da voda odteka v mirnem toku.

V primeru nastopa visokih voda, kot so Q10, Q50, Q100 in Q500 se prelivanje razširi preko dela oz. celotne jezovne

zgradbe. Pri ekstremni vodi Q100 je varnostna višina do jeklene brvi 0,4 m v primeru Q500 pa višina znaša 0,33 m.

1.3 Podloge za projektiranje

[1] Idejna zasnova št. proj. 3014/N-13, julij 2013, GEMIS d.o.o., Cesta prvih borcev 11, 8250 Brežice.

[2] Idejni projekt št. proj. 351130112, december 2013, ELEA iC d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana.

[3] Geodetski načrt št. 2013-15900001, april 2013, RSB MERITVE d.o.o.,Roška cesta 8, 1330 Kočevje.

[4] Zapisnik ogleda pregrade v Kočevski Reki, Selan Vanja, Elea iC, dne 28.11.2013.

[5] Poročilo o opravljenem pregledu »Jezovne zgradbe na Reškem jezeru« pri Kočevski reki z ugotovitvami v

sklopu terenskih preiskav in idejnimi smernicami za izvedbo rekonstrukcije, (št. DN 2005149/2013), ZRMK

institut, november 2013.

[6] Geološko – geomehanski elaborat Sanacija in rekonstrukcija jezu na Reškem jezeru v Kočevski Reki št. proj.

351130112, Elea iC d.o.o., november 2013.

[7] Hidrološko – hidravlični elaborat Sanacija in rekonstrukcija jezu na Reškem jezeru v Kočevski Reki št. načrta

106/14, Hidrosvet d.o.o., maj 2014.

[8] Hidrotehnika Vodne zgradbe I, FGG: F.Steinman in P Banovec, Ljubljana 1996.

[9] Projektna naloga: Reško jezero v Kočevski reki - Sanacija in rekonstrukcija jezu.

[10] Projektni pogoji Zavoda za gozdove Slovenije OE Kočevje, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje

zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zveza za ribištvo Slovenije, Zavod RS za varstvo narave,

Agencija RS za okolje in ostalih.

[11] Izsek iz odloka o PUP za KS Kočevska Reka (PUP 3) v občini Kočevje (Ur.l. RS, št. 52/01), Občina Kočevje, marec

2013.

[12] Prostorski informacijski sistem, http://www.geoprostor.net/piso.

[13] Smernice za zagotavljanje varnosti pregradnih objektov, IZS MSG, januar 2012.

http://www.geoprostor.net/piso



[14] Pravilnik o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Ur.l. RS, št. 92/99 in 44/03).

[15] Design of Gravity Dams – A Water Resources Technical Publication, Denver, Colorado, USA 1976.

[16] Guidelines for the design and construction of small embankment dams, California Department for Water

Resources, januar 1993.

[17] Design of small dams, A Water Resources Technical Publication, Third Edition, 1987.

[18] The National Dam Safety Program – Hydrologic Issues for Dams, november 14-15, 2001, Davis, California.

1.4 Predpisi in standardi

[19] Zakon o graditvi objektov ZGO-1/UPB-1.

[20] Tehnične specifikacije za ceste TSC 06 in premostitvene objekte TSC 07.

[21] Tehnični standardi za gradbene konstrukcije SIST EN (Eurocode).

[22] SIST EN 1504

[23] SIST EN 206-1

[24] SIST EN 10080

[25] SIST EN 10025

[26] Vsi ostali v Republiki Sloveniji veljavni zakoni, tehnični predpisi, standardi in smernice, ki obravnavajo

projektiranje in izgradnjo inženirskih objektov.

1.5 Geološko – geomehanski pogoji

V tem poglavju povzemamo geološko – geomehanski elaborat. Za podrobnosti glej originalni dokument [5] in [6].

Na licu mesta bo potreben geomehanski pregled temeljnih tal, vzdolž celotnega objekta. Pregled mora opraviti za

to usposobljen pooblaščen inženir geolog – geomehanik. Ugotovite pregleda se mora vpisati v gradbeni dnevnik ter

jih posredovati tudi projektantu. Na podlagi ugotovitev je geolog – geomehanik dolžan podati predlog izvedbe

temeljenja glede na dejansko stanje oz. potrditi ustreznost predpostavljenih lastnostih tal in posledično temeljenja

predpisanega s strani projektanta.

1.5.1 Geotehničin model in karakteristične vrednosti materialov

Terenske preiskave so pokazale, da območje le lokalno prekriva zemljinski pokrov. Temeljna tla so zgrajena iz bolj

ali manj pretrtega dolomita. V ožjem območju prelomov tako gradi območje dolomit nizke do srednje trdnosti,

drugje pa dolomit srednje do visoke trdnosti.

Na podlagi terenskih preiskav smo določili geološko-geomehanske karakteristike tal. Karakteristike za hribino smo

določili na podlagi Hoek Brownovega kriterija s pomočjo programske opreme RocLab.

Na podlagi podatkov smo ugotovili, da je objekt v celoti temeljen na prepereli hribinski podlagi za katero se

ocenjuje, da je dobro nosilna.



Preglednica 1: Mehanske karakteristike slojev

Plast Klasifikacija zemljin ϒ Cu qu* ϕ c E Eoed

[kN/m3] [°] [MPa

] [kPa] [MPa

] [GPa] [kPa]

1 Humus 16,0 45 / / / / 4000

2 Zaglinjeni peščeni melji z gruščem (clsagrSi) 19,0 165

/ / / / 25 000

3 Popolnoma pretrt dolomit (prelomna cona) 26,0 / 15 25 1,3 1,68 /

4 Dolomit 26,0 / 75 29 3,6 9,79 /

*- intaktna hribina

1.6 Hidrološko – hidravlični pogoji

V tem poglavju povzemamo hidrološko – hidravlični elaborat. Za podrobnosti glej originalni dokument [7].

1.6.1 Zatečeno stanje

Maksimalna gladina vode ob nastopu visokovodnih valov z različnimi povratnimi dobami za jezero je izračunana na

osnovi naslednjih predpostavk:

1) Izpustna cev za zagotavljanje minimalnega pretoka v potoku dolvodno od pregrade se zamaši (pretok čez

izpust je 0).

2) Zadrževalni prostor za pregrado je poln do najnižje kote preliva 515.03 m n.v.

3) Ko gladina vode za pregrado naraste do krone preliva (515.03 m n.v.), se začne voda prelivati (pretok narašča

z višino gladine v akumulaciji).

4) Jez je vodotesna konstrukcija.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 10 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Gladina vode v

jezeru naraste na koto 515.34 m n.v., kar je 31 cm nad koto preliva.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 50 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Maksimalna

gladina vode v jezeru je na koti 515.48 m n.v., kar je 45 cm nad koto preliva.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 100 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 6 ur. Maksimalna

gladina vode je na koti 515.52 m n.v., kar je 49 cm nad koto preliva.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 500 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 5 ur. Gladina vode

v jezeru je na koti 515.62 m n.v., kar je 59 cm nad koto preliva.

1.6.2 Predvideno stanje

V predvidenem stanju smo upoštevali projektirano geometrijo preliva. Maksimalna gladina vode ob nastopu

visokovodnih valov z različnimi povratnimi dobami za jezero je izračunana na osnovi naslednjih predpostavk:

1) Izpustna cev za zagotavljanje minimalnega pretoka v potoku dolvodno od pregrade se zamaši (pretok čez

izpust je 0).

2) Zadrževalni prostor za pregrado je poln do najnižje kote preliva 515.11 m.n.v.

3) Ko gladina vode za pregrado naraste do krone preliva (515.11 m n.v.), se začne voda prelivati (pretok narašča

z višino gladine v akumulaciji).



4) Jez je vodotesna konstrukcija.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 10 let je val, ki ga povzročajo padavine s trajanjem 9 ur. Za pregrado v

jezeru gladina vode naraste na koto 515.40 m n.v., kar je 29 cm nad koto preliva.

Merodajni visokovodni val s povratno dobo 50 let je val, ki ga povzroče padavine s trajanjem 9 ur. Maksimalna






1.6.3 Zaključek

Namen elaborata je bila izdelava strokovnih hidrološko – hidrotehničnih osnov in določitev kart poplavne

nevarnosti za območje jezera v Kočevski Reki za sedanje in predvideno stanje. Ocenjena je bila potrebna pretočna

sposobnost izpusta ter predlagan premer novega izpusta, narejen je bil izračun za podslapje.

Z izračuni in modeliranjem se je izkazalo, da se predvidene spremembe bistveno ne odrazijo na spremembah

gladin Reškega jezera. Dolvodno od jezu se bo z ustrezno izpustno cevjo v pregradi zagotavljal biološki pretočni

minimum potoka. Zaradi tega ocenjujemo, da se odtočne razmere ne poslabšujejo in da se poplavna ogroženost ne

povečuje.

Pri vseh ukrepih je ob gradnji predvsem potrebno paziti, da se ne povečuje poplavne ogroženosti širšega območja

predvidene gradnje in da se bistveno ne poslabšuje pretočnih razmer vodotokov.

Ob upoštevanju zgoraj napisanega ocenjujemo, da predvideni posegi ne povečajo sedanje stopnje ogroženosti

na območju obdelave in izven njega in da predvideni posegi nimajo v primeru poplav škodljiv vpliv na vode,

vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavne ogroženosti širšega območja predvidene gradnje.



2 Konstrukcijska zasnova objekta in okolice

Ker gre za rekonstrukcijo, je nov del jezu logično in sistematično nadaljevanje starega. To pomeni, da so v

nadaljevanju te dokumentacije predstavljene tehnične rešitve, ki so močno odvisne od dejanske geometrije

obstoječe jezovne zgradbe. Zaradi tega dejstva se je izvedel geodetski posnetek [3] obstoječega jezu (glej dodatek:

prečni profili jezu, POD JEZOM-PROFIL 1.dxf), ki je služil kot podloga za celotno nadaljnjo obravnavo.

Geodetski posnetek [3] in meritve na terenu [5] so izkazale zahtevno geometrijo jezu, ki se vzdolž osi prilagaja

obstoječem terenu brez ravnih oz. pravilnih oblik. Ugotovljeno je bilo tudi lokalno pojavljanje anomalije v smislu

spremenljivega naklona vidnih betonskih površin in širine krone.

Vse ugotovitve smo upoštevali tekom projektiranja ter konstrukcijsko zasnovo jezu oblikovali tako, da omogoča

relativno enostavno prilagajanje morebitnemu odstopanju po višini in debelini obstoječega jezu. Prav tako je

prilagojena geometrija armaturnih palic in mrež, katere z večanjem/manjšanjem preklopa omogočajo prilagajanje

spremembam.

2.1 Jezovna zgradba

Celotna rekonstruirana jezovna zgradba je sestavljena iz obstoječe konstrukcije in novega dela. Na kontaktnih

površinah starega in novega betona je zagotovljena strižna povezava (sidrna armatura), ki zagotavlja sovprežno

delovanje obeh delov. Skupna dolžina jezovne zgradbe znaša 44,3 m oz. kot je obstoječa dolžina. Vzdolžni potek je

razdeljen na posamezne profile od PP1 (stac. 0,0) do PP10 (stac. 45,0).

Za potrebe gradnje se celotna dolžina razdeli na tri območja:

• Vzhodni del, dolžine 18,3 m (od stac. 0,00 do stac. 18,3)

• Prelivno območje dolžine 18,45 m (od stac. 18,3 do stac. 36,7)

• Zahodni del, dolžine 7,56 m (od stac. 36,7 do stac. 44,3)

2.1.1 Prelivno območje

Prelivno območje je zasnovano tako, da se ohrani ravnina prelivanja iz zatečenega stanja, na koti 515,11 n.m.v.

Rekonstruiran preliv se izvede z armiranim betonom v širini 1,3 m in debelini 0,5 m. Vidna površina preliva se preko

radija R=0,6 m v naklonu 75° spušča do hribinske osnove vse do ca. 0,3 m pod obstoječo jezovno zgradbo. Skupna

debelina jezu pri temelju preliva znaša ca. 4,3 m, od tega je ca. 2,70 m novega in 1,5-1,6 m starega dela. Izven

preliva oz. na njegovem boku je jezovna zgradba nadvišana za 0,2 m, kar zagotavlja kanaliziranje vode na prelivno

območje.

Skupna širina preliva je 18,45 m, pri tem je efektivna odprtina 17,85 m. Nad prelivom je zagotovljena svetla višina

0,85 m (0,2 m do krone jezu + 0,65 m do spodnje linije brvi za pešce). Funkcija preliva je omejena samo na pretoke

do kote 515,31 n.m.v., nato se voda preliva preko dela oz. celotne krone jezu.

2.1.2 Vzhodni in zahodni del jezovne zgradbe

Izven preliva se jezovna zgradba nadviša za 0,2 m oz. do kote do kote 515,31 n.m.v. Od te kote se krona jezu počasi

dviguje v naklonu 0,5-4 %, na levem bregu do kote 515,59 n.m.v. in na desnem bregu do kote 515,35 n.m.v.



Krona in telo pregrade je na tem območju konstruirana enako, kot na prelivu saj se v primeru ekstremnih voda,

Q10, Q50, Q100 in Q500 voda preliva preko celotne jezovne zgradbe.

2.1.3 Stebri

Kratki stebri potekajo po kroni jezu na razmaku 6,25 m. Skupno je 8 stebrov, ki so spremenljive višine od 0,37 m

do 0,85 m, z debelino 0,3 m in širino 1,4 m. Višino stebrov je določena tako, da brv za pešce ne ovira pretoka

ekstremne vode Q500, ter zagotavljamo varnostno višino 0,33 m. V primeru vode Q100 varnostna višina znaša 0,4

m. Stebri predstavljajo glavno podporno konstrukcijo brvi za pešce.

2.1.4 Temeljenje

Temeljenje novega dela jezu se izvede ca. 0,3 m nižje od obstoječega jezu, na predhodno očiščeno in sanirano

hribinsko podlago. Na prelivnem območju se na tem delu izvede tudi povezava za konstrukcijo podslapja. Globina

klesanja hribinske osnove sledi spodnji liniji obstoječe jezovne zgradbe.

2.2 Podslapje

Zasnova podslapja je določena tako, da se v njem omogoča disipacija energije vode. Pod jezovno zgradbo

formiramo tolmun oz. vodni bazen, ki deluje kot blažilnik vodnega curka in zagotavlja, da je vtekajoč curek

potopljen. Zaradi turbulence, ki nastane v vodnem bazenu dosežemo umiritev vodnega toka tako, da voda iz

podslapja odteka v režimu mirnega toka.

Da se zagotovi čim bolj sonaravna ureditev smo podslapje utrdili zgolj na območju preliva in sicer od stac. 18,3 m in

do stac. 36,7 m. Območje novega podslapja je določeno tako, da umirja tok za vode z 2 letno povratno dobo in

manj, kar je najbolj pogost pojav. Območje izven utrditve oz. obstoječe podslapje pa se samo očisti plavja in

mestoma sanira s polnilnim betonom.

Utrditev podslapja se izvede z armiranim betonom v širini 19,45 m in dolžini ca. 2,5 m. Stik podslapja z jezovno

zgradbo je členkast. Od členka se konstrukcija preko radija R=2,40 m spusti do globine ca. 0,65 m pod obstoječ

teren. Sledi 1,20 m ravnega dela, ki se na koncu zaključi z vertikalnim pragom oz. steno višine 0,65 m, tako, da se

preliv naveže na vrh obstoječega terena. Debelina podslapja je 0,5 m.

2.3 Brv za pešce

Brv za pešce poteka po koroni jezu. Vzdolžni potek je povsem horizontalen s koto pohodne površine na 514,13

n.m.v.. Svetla širina brvi je 1,25 m, kar zadošča za srečanje dveh ljudi. Višina ograje je 1,2 m. Dostop na brv je

omogočen preko klančine.

Podporno konstrukcijo brvi sestavljajo kratki stebri debeline 0,3 m in osnim razmakom 6,25 m. Višina stebrov na

prelivu je 0,85 m med tem, ko so ostali stebri spremenljive višine.

Glavno nosilno konstrukcijo predstavljajo jekleni profili tipa HEA120, ki potekajo kontinuirano preko stebrov, po

celotni jezovni zgradbi. Kontinuiranost se doseže z 6,25 m dolgimi segmenti, ki se jih povezuje z čelnim vijačnim

spojem. Vzdolžni nosilci so na vsake 2,0 m prečno povezani z prečnimi nosilci tipa HEA120. Spoj je varjen. Sidranje

nosilcev v AB steber je izvedeno z 4x sidrnimi vijaki premera 16 mm.

Pohodna površina se izvede iz lesenih plohov z debelino 5 cm, dolžino 133 cm in širina 12 cm. Plohe se pritrjuje na

letev dimenzije 5/8 cm, ki poteka vzdolž zgornje pasnice HEA nosilca. Vzdolžna letev se na pasnico pritrjuje z vijaki.



2.4 Ureditev prostora ob objektu

Ureditve se izvaja skladno s projektno dokumentacijo in projektnimi pogoji sogasodajelcev.

2.4.1 Dostopne poti do jezu

Uredi se vse dostopne poti do jezu v razdalji ca. 20 m od objekta. Urejanje poti zajema razširitev do 0,8 m in

utrditev pohodne površine. Pri prehodu obstoječe poti na novo jekleno rampo (levi breg) se teren prilagodi tako,

da je prehod čim bolj kontinuiran. Pri tem pa se zagotovi, da lesena pohodna površina ni v stiku s terenom.

2.4.2 Dostopna pot do podslapja

Na levem bregu se uredi dostop na dolvodno stran jezu. Dostopna pot poteka ob jekleni rampi, ki se nadaljuje ob

suhi strani jezu, vse do podslapja. Skupna dolžina poti je ca. 25 m. Od tega se jo v dolžini ca. 5 m delno vkleše v

brežino (ob rampi), preostal del pa poteka po dolomitni podlagi.

2.4.3 Platoji

Pred objektom se iz obstoječe dostopne poti uredi tudi plato, ki omogoča srečevanje večjih skupin obiskovalcev.

Na vzhodni strani (levi breg) se plato izvede z delnim klesanjem v hribino, med tem, ko se na zahodni strani (desni

breg) plato izvede delno z klesanjem in delno na obstoječi hribinski podlagi.

2.5 Rege

Vsi detajli in postopki reg na objektu morajo ustrezati spodaj navedenim pogojem:

• Upoštevati razred vodnega pritiska W2 (hv = od 5 m do 10 m...pritisk 0,5-1,0 bar).

• Tehnologija izvedbe rege mora ustrezati tehnični specifikaciji materiala za tesnenje.

• Material za tesnenje reg mora ustrezati TSC 07.116 in TSC 07.118 ter zagotavljati uporabnost pri izbranem

razredu vodnega pritiska.

Delovni stiki:

• Horizontalni stik med starim vrhom jezu in novo krono se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo nabrekajočega

tesnilne traku. Trak se pritrdi na vodni strani ca. 15 cm od robu betona.

• Horizontalni stik med jezovno zgradbo in podslapjem se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo nabrekajočega

tesnilne traku. Trak se polaga v sredini debeline plošče, tik za moznikom.

• Horizontalni stik med posameznimi segmenti betoniranja se izvede v vodotesni izvedbi z uporabo dvojnega

nabrekljivega traku. Trak se vodi 20 cm od robu betona.

Navidezna rega:

• Navidezna rega med prelivom in preostalo jezovno zgradbo se izvede v vodotesni izvedbi z vgradnjo dvojnega

PVC tesnilnega traku. Trakove se na mestu križanja s horizontalnimi nabrekajočimi trakovi ustrezno spaja.

2.6 Opaži, obdelave in obloge vidnih betonskih elementov

Obdelava betonskih površin mora ustrezati smernicama TSC 07.111 in DBV/BDZ ter standardu EN 13670. Kot

dodatne pogoje se upošteva zahteve Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki predpisujejo čim bolj

sonaraven končni videz konstrukcije.



Lastnosti betonskih površin:

• Vse robove elementov za katere ni posebej predpisana obdelava je potrebno posneti s trikotno letvico

dimenzije 3x3 cm.

• Razred vidnih betonov je SB2.

• Vse vidne površine betonskih segmentov A, B in C je potrebno izvesti kot: NEGLADKE Z IZPOSTAVLJENIMI

ZRNI AGREGATA.

Površinska obdelava strjujočega betona se izvede s površinskimi zavlačilci vezanja (npr.: KULIRPASTA T12,

ali podobno), ki zagotavljajo globino spiranja ca. 2,5 mm. Pred izvedbo je potrebno narediti testno polje!



3 Oprema objekta

3.1 Ograja

Ograja za pešce je sestavni del jeklene brvi. Nosilno konstrukcijo sestavljata stojka in ročaj, ki sta med seboj togo

povezana. Za ročaj se uporabi jeklene profile tipa SH 80/80/3,2 med tem, ko se za stojke uporabi 2x pločevina

debeline 16 mm in širine 80 mm. Razmak pločevin je 70 mm. Stojke potekajo na razmaku 2,0 m. Višina ograje

znaša 1,2 m.

Polnilo med stojkami se izvede iz nerjavne jeklene spiralne vrvi premera 4 mm. Osni razmak med vrvmi je 140 mm.

Vrvi se vgrajuje skozi v naprej pripravljene luknje v stojkah ograje. Dolžina posamezne vrv je ca. 6,25 m. Na konceh

se spiralna vrv napne in sidra v stojko ograje.

Protikorozijska zaščita ograje se izvede z vročim cinkanjem ali uporabi alternativo, nerjavna jekla. Na željo

investitorja se lahko, za dosego vizualnega učinka, ograjo dodatno barva v odtenkih, ki niso vpadajoči in ustrezajo

okoljskim značilnostim. Pri tem pa se mora investitor obvezno posvetovati s projektantom.

3.2 Rešetke za lovljenje naplavin

Na gorvodni strani jezu se med krono in jekleno brvjo vgradi jeklene rešetke za lovljenje hlodov, vejevja in drugih

naplavin ter preprečitvijo prehoda ribjega zaroda preko pregrade.

Kljub temu, da obstoječa rešetka (ki se jo odstrani) vsebuje vrata, pri novi teh ni več. Vse naplavine bo potrebno

deponirati na gorvodni strani. V kolikor se ugotovi, da so vrata smiselna, se lahko le ta brez večjih težav lahko

vgradi v zasnovano rešetko. Pozicija potencialnih vrat je lahko samo med stac. 20,3 m in stac. 22,3 m.

Vzdolž jezu se rešetke prilagaja širini vrzeli med krono jezu in brvjo. Rešetke se vgrajuje segmentno z dolžino 6,25

m, kar ustreza osnemu razmaku betonskih stebrov. Pri vsakem stebru se rešetke dilatira. Širina dilatacije je 50 mm.

Rešetka je sestavljena iz tankih jeklenih pločevin širine 50 mm in debelino 5 mm. Razmak med pločevinami je ca 84

mm. Rešetka se obesi na glavni jekleni nosilec preko člankastih točkovnih spojev na razmaku 2,09 m oz. spoj pri

vsakem prečnem nosilcu. Spodnji del rešetk prosto visi ob kroni jezu. Zaradi ekscentričnosti spoja se rešetka

nasloni na beton.

Protikorozijska zaščita rešetk se izvede z vročim cinkanjem ali uporabi alternativo, nerjavna jekla. Barvanje je

možno pod enakimi pogoji kot pri ograji.

3.3 Hidromehanska oprema

3.3.1 Talni izpust

Talni izpust vode za zagotavljanje biološkega pretočnega minimuma potoka je omogočen preko jeklene cevi

premera 400 mm. Cev se vgradi na lokacijo obstoječega izpusta (65 cm nad dnom jezera) tako, da se obstoječo

odstrani in poveča odprtino. Pri vgradnji nove cevi se stik cevi s starim betonom izvede vodotesno.

Na vodni strani se pred cevjo vgradi jekleno zapornico z ročnim upravljanjem (npr.: VAG Teleskopic stem

extension). Nosilni okvir zapornice se pritrdi s kemijskimi sidri v obstoječ beton jezu. Loputa zapornice ima



podaljšano vreteno (teleskopsko) dolžine ca. 6 m, ki omogoča ročno upravljanje zapornice iz brvi na kroni jezu.

Podaljšano vreteno se zaradi stabilnosti dodatno sidra v krono jezu ca. 0,25 m pod vrhom betona.

Na suhi strani se iztok naredi z rezom jeklene cevi pod kotom betonske površine.

3.3.2 Drenaža

Jezovno zgradbo se drenira s pomočjo drenažne membrane (high-density polyethylene HDPE).

Membrano se vgrajuje na stiku obstoječe in nove konstrukcije. Širina membrane je 0,33 m. Drenaža poteka

vertikalno po vidni steni obstoječega jezu, s prečnim razmakom od 4 do 5 m. Pri temelju se membrana nadaljuje

vse do plošče podslapja, kjer se priklopi v drenažni kanal širine 0,33 m in višine 0,1 m. Izven območja podslapja se

drenažna membrana zaključi z drenažnim betonom.

3.4 Merilni čepi

Za potrebe monitoringa v uporabni dobi jezu, se na jezu namesti 7 merilnih čepov. Merilne čepe se vgradi na

dolvodno stran stebrov, ki se nahajajo v osi B do H. Pozicija čepa je ca. 25 cm pod vrhom stebra.

Tip merilnega čepa je skladen s TSC 07.112, slika 10.

3.5 Ozemljitev

Celotna jeklena konstrukcija brvi se ozemlji. Ozemljitev se izvede pri stebru v osi A in H, kjer se valjanec dimenzije

25/4 mm pritrjuje s sidrnim vijakom na sidrno pločevino glavnega nosilca. Valjanec nato poteka po celotni višini

stebra in jezu vse do temeljne podlage, kjer se sidra v hribino preko sonde dolžine 1 m. Sonda je iz polne cevi

premera 20 mm.

Valjanec in sonda sta iz pocinkanega železa.



4 Materiali

4.1 Jeklene konstrukcije

4.1.1 Konstrukcijsko jeklo

Konstrukcijsko jeklo mora biti v skladu s standardom SIST EN 10025-(deli 1 do 6). Pri vseh jeklenih elementih je

potrebno uporabiti jeklo z ustrezno lomno žilavostjo po Charpy testu. Predlaga se jeklo, ki je odporno na

temperaturo –20°C. Ustrezno trajnost se doseže z upoštevanjem standarda SIST EN ISO 12944-2. Skladno s

poglavjem 5.1, tabela 1 omenjenega standarda, okolje v katerem se konstrukcija nahaja, razvrstimo v razred C2.

Izbrani materiali jeklenih elementov:

• Rešetke in sidrišča: S 235 JR, C2

• Nosilna konst. brvi: S 235 JR, C2

• Ograja: S 235 JR, C2

Vse jeklene elemente se protikorozijsko zaščiti z vročim cinkanjem.

4.1.2 Natezni elementi

Jeklene vrvi morajo biti v skladu s standardom SIST EN 1993-11, SIST EN 10264-(deli 1 do 4) in SIST EN 12385-(deli 4

in 10). Ustrezno trajnost se doseže z upoštevanjem razreda izpostavljenosti Class 2, skladno s tabelo 2.1 standarda

SIST EN 1993-11.

Vrv mora biti sestavljena iz nerjavne žice. Priporočena natezna nosilnost žice fu=1450 N/m2.

4.1.3 Vijačne zveze

Vse vijačne zveze se pritrjuje z vijaki kvalitete 8.8.

4.2 Betonske konstrukcije

4.2.1 Beton

Betonska mešanica mora biti v skladu z SIST EN 206-1. Pri izdelavi betona se mora upoštevati, da je beton

izpostavljen velikim podtlakom in eroziji, zato mora biti kot tak izrazito odporen na obrus. Uporabi se agregat iz

kremena.

Izbrani materiali za betonske elemente:

• Podložni beton: C12/15 XC0

• Točkovni temelj: C30/37, XC4, XF1, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm

• Stebri brvi: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5

• Krona: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5

• Telo jezu: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5

• Podslapje: C30/37, XC4, XF3, XM2, PV-II, Dmax=32 mm, c=50 mm, v/c<0,5



4.2.2 Armaturno železo

Uporabljeno je mehko armaturno železo kvalitete B 500 razreda duktilnosti B.

4.3 Lesene konstrukcije

Lesene konstrukcije morajo biti v skladu s standardom SIST EN 1995.

Vsi leseni elementi so iz hrastovega lesa kvalitete D30, II. kategorije po SIST EN 1995-1-1, ki mora biti ustrezno

sušen (vlažnost lesa do 20%, sekan pozimi).



5 Projektni pogoji gradnje in ureditev gradbišča

5.1 Projektni pogoji

• Gradnja objekta in okolice mora potekati v smislu ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva

okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

• Tekom gradnje je potrebno dosledno upoštevati vse projektne pogoje zadevanjih soglasodajalcev. Izvajalec

je dolžan preučiti vse pogoje ter jih upoštevati pri planiranju gradnje.

• Za vse postopke, opremo, materiale in detajle, ki niso posebej navedeni, veljajo splošni in posebni pogoji

proizvajalcev ter ostale priznane tehnične norme, predpisi in standardi.

• Tekom celotne gradnje se mora zagotavljati prost in varen prehod ljudi preko Reškega jezera. Izvajalec mora

morebitnim obiskovalcem omogočiti prehod preko začasnega nasipa.

• Gradnja se mora izvajati izven najobčutljivejših obdobij prosto živečih živalskih vrst in sicer med julijem in

decembrom tekočega leta.

• Vsi morebitni poseki vegetacije ob jezu se izvedejo izven glavne gnezditvene sezone ptic in sicer med

oktobrom in februarjem. Odstranjeno vegetacijo za potrebe gradnje se po koncu gradnje nadomesti s

avtohtonimi drevesnimi ali grmovnimi vrstami. Pri tem pa se izvede ukrepe, ki preprečijo širjenje invazivnih

tujerodnih rastlinskih vrst.

• Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih

vrst, ki poseljujejo vodni prostor (glej projektni pogoj Zavoda za ribištvo Slovenije, št. dok. 420-17/2014/3,

tabela 1).

• Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih (25.

člen ZSR1b). Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč se ne izvajajo med 01.04 in 30.06.

• Ob predvidenih delíh v vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje glede

na lokacijo posega obvestiti Ribiško družino Kočevje o začetku gradnje, da lahko izvede ali organizira izvedbo

intervencijskega odlova rib na predvidenem območju posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko

prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti Ribiško družino

Kočevje o vsakem novem posegu v strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred

vsakim novim posegom v strugo vodotoka.

• Pri izvajanju predvidenih posegov ob vodotoku Reško jezero in Reški potok se mora obstoječa obrežna

vegetacija ohranjati v največji možni meri, oziroma se mora na odsekih kjer je bila uničena ponovno zasaditi z

avtohtonimi rastlinskimi vrstami.

• Gradnja nasipov mora biti načrtovana tako, da se ne poslabšuje stanje vodotokov in stoječih voda oziroma ne

preprečuje izboljšanja stanja vodotokov. Ohranja se zgradba in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.

• Odvzem plavin (proda, gramoza, peska, mulja) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske

razmere za ribe, rake in druge vodne živali. Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in

priobalna zemljišča, ne odlaga. Material se takoj po odstranitvi odpeljejo na ustrezno legalno deponijo.

• Ohrani naj se naravno dno vodotokov.

• Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor Reškega jezera in Reškega potoka le, kolikor je to nujno

potrebno; zemeljska dela, izkopavanja v brežino ali strugo je treba tehnično izpeljati tako, da se v Čim večji

možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode.



5.2 Ureditev gradbišča

Gradbišče mora v celoti potekati znotraj odkupljenih in s soglasjem pridobljenih mej.

Med gradnjo ni dovoljeno odlaganje izkopnega, rušenega ali kako drugače pridobljenega materiala na vodno ali

priobalno zemljišče. Morebitne začasne deponije se izvede tako, da ne ovirajo odtok površinskih voda in da ne

prihaja do erozije le teh.

Med izvajanjem del je potrebno preprečiti morebitno onesnaževanje okolja zaradi transporta, skladiščenja ali

uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi.

Po končani gradnji je potrebno vse površine prizadete med gradnjo ustrezno urediti oz. povrniti v obstoječe stanje.

Pri tem pa se izvede vse ukrepe, ki preprečijo širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.



6 Tehnologija gradnje

6.1 Tehnologija in faznost gradnje

Nominiran izvajalec mora imeti ustrezne izkušnje s sanacijskimi in rušitvenimi deli. Izvajalec mora pred pričetkom

gradnje natančno preučiti vso pridobljeno dokumentacijo in opozoriti na vse morebitne pomanjkljivosti.

Zaradi težke dostopnosti do gradbišča se mora posebna pozornost nameniti ureditvi in organizaciji gradbišča.

Sledi predviden potek dela, ki opisuje ključne faze gradnje:

1) Preddela

1.1. Izvedba krovne plošče

1.2. Ureditev gradbišča z vsemi potrebnimi oznakami ter varovanjem.

1.3. Izvedba začasnega platoja in ureditev dostopne poti do obstoječe jezovne zgradbe. Pot poteka po trasi

obstoječe poti oz. steze ter po levem bregu Reškega jezera.

1.4. Postavitev žerjava za potrebe transporta materiala do jezovne zgradbe.

1.5. Ureditev dostopa do suhe strani jezu in podslapja. Dostop širine min. 0,8 m, delno s klesanjem v hribino.

1.6. Spustitev gladine jezera do višine 512,4 n.m.v. Spuščanje preko obstoječega talnega izpusta in dodatnih

cevi (prečrpavanje). Po padcu gladine do predpisane kote, se začne izvedba začasne zajezitve. Tekom

celotne gradnje se mora zagotavljati nivo gladine jezera na koti 512,4 n.m.v.

1.7. Izvedba začasne zajezitve iz blokov ali gabionov med katere se vgradi nasip.

• Z montažnimi elementi naredimo dve vzporedni vrsti na razmaku ca. 2,0 m, med njima nasujemo

ekološko neoporečen, vodo nepropusten nasipni material, ki zagotavlja tesnenje.

• Višina zajezitve med gradnjo je ca. 3,0 m oz. do kote 512,5 n.m.v.

• Os začasnega nasipa poteka ca. 6,0 m od jezovne zgradbe.

• Širina nasipa mora zagotavljati prosti prehod ljudi preko Reškega jezera tekom celotne gradnje.

1.8. Osušitev jezovne zgradbe s pomočjo črpanja vode, ki se nahaja med jezom in nasipom. Predviden volumen

črpane vode je ca. 300 m3. Med osuševanjem je potrebno ribe, ki so ostale ujete med objektoma v čim

večjem številu poloviti in prestaviti na gorvodni del Reškega jezera.

1.9. Vgradnja prečrpalnega sistema, ki zagotavlja minimalni ekološko sprejemljiv pretok vode na dolvodni

strani. Pri tem pa mora sistem vzdrževati začasni nivo jezera na koti 512,4 n.m.v. tekom celotne gradnje.

1.10. Vgradnja začasnih merilnih točk za spremljavo obstoječega in začasnega jezu tekom gradnje.

1.11. Ureditev dovozne rampe, ki povezuje levi breg in dno jezera, za odvoz sedimentov in rušenega materiala.

1.12. Čiščenje sedimentov v delti jezu. Čiščenje se izvaja na način, da bo kaljenje vode minimalno. Ter omejeno

na prostor med začasnim nasipom in jezovno zgradbo. Zaradi verjetne anoksičnosti (brez kisika)

izkopanih sedimentov se le te odpelje na trajno deponijo.

2) Rušitvena dela

2.1. Odstranitev obstoječe brvi in vse ostale opreme jezu (lovilne rešetke, zasun, itn.).

2.2. Odstranitev jeklenih sidrišče z rezanjem vijakov.



2.3. Izravnava hribine na suhi strani obstoječe jezovne zgradbe, za potrebe betoniranja novega dela jezu.

Ureditve se izvaja nekje od 1,0 m pri bregovih in do 3,0 m v osrednjem območju (preliv) oz. po potrebi

glede na prečne prereze novega jezu. Klesanje in odvoz materiala.

2.4. Odstranitev talnega izpusta. Razširitev obstoječe luknje na predviden premer 400 mm.

2.5. Izkop za izvedbo točkovnih temeljev rampe brvi.

2.6. Horizontalno rezanje obstoječe krone jezu, brez dodatnih vibracij. Globina reza ca. 1,1 m, možno

dvostransko rezanje. Dodatna ročna obdelava ostrega robu na suhi strani (rezanje robu pod kotom 45°)

3) Sanacija objekta

3.1. Grobo in površinsko čiščenje betona s pomočjo vodnega topa s pritiskom 300-500 barov.

• Odstranitev poškodovanih nevezanih delov betona in čiščenje alg.

• Predpriprava površine za nadaljnjo sanacijsko obdelavo. Obdelava vseh betonskih površin (mokra

in suha stran jezu).

3.2. Injektiranje širših razpok (nad 0,5 mm) ter vsa obsežnejša porozna mesta z nabrekajočo cementno

silikatno injekcijsko maso. Sanacija poteka na mokri in suhi strani jezu.

3.3. Injektiranje manjših razpok s pomočjo PU injekcijskimi smolami.

3.4. Zatesnitev kontakta jezovne zgradbe in dolomitnega terena z nabrekajočo cementno silikatno injekcijsko

maso. Injektiranje z dolvodne strani.

• Začetek vrtine ca. 0,3 m nad terenom v obstoječem jezu.

• Vrtina pod kotom 45° do globine 1,0 m.

3.5. Utrditveno injektiranje preperele hribine pod novim delom jezu.

• Injektiranje v eni vrsti z odmikom 0,25 m od konca novega betona.

• Injektiranje do globine 0,5 m na rastru 0,5 m v vzdolžni smeri jezu.

3.6. Izvedba tesnilne zavese na gorvodni strani jezu.

• Injektiranje v eni vrsti z odmikom 0,30 m od roba obstoječega jezu.

• Injektiranje do globine 2,0 m na prelivu oz. 1,0 m na preostalem območju.

• Prečni odmik vrtin je 0,5 m.

3.7. Površinska obdelava očiščenega betona z reparaturno malto debeline do 5 mm. Izvedba dodatne zaščita

betona pred korozijo in atmosferskimi vplivi. Obdelava se izvaja samo na mokri strani jezu.

3.8. Pred izvedbo rekonstrukcije, se preveri dimenzije obstoječe krone in višine jezu ter preveri skladnost s

projektom. Vsa ugotovljena neskladja se posreduje projektantu v preučitev.

4) Rekonstrukcija objekta

4.1. Izvedba novega talnega izpusta.

4.2. Izvedba nove zapornice.

• Vgradnja nosilnega okvirja na vodni strani. Vgradnja z delnim klesanjem utorov v obstoječ beton.

• Sestava celotne zapornice z vsemi pripadajočimi deli, vključno s sidranjem teleskopskega zasuna.

4.3. Izvedba vertikalnih drenaž in drenažnega kanala.

4.4. Pred betoniranjem jezovne zgradbe je potrebno pripraviti opaž tako, da se pri vseh vidnih površinah

betona doseže površinska obdelava: negladka z izpostavljenimi zrni agregata.



• Uporabi se površinsko zavlačilo vezanja (npr.: KULIRPASTA T12), ki zagotavlja debelino spiranja ca.

2,5 mm.

4.5. Kampadno betoniranje novega dela jezu. Vertikalne rege se izvedejo vodotesno. Celotno dolžino jezu

razdelimo na 3 kampade, ki se izvajajo po zaporedju:

• 1. Faza: izvedba 2. Kampada (prelivno območje dolžine 18,6 m)

• 2. Faza: izvedba 3. Kampada (desni del jezu dolžine 7,5 m)

• 3. Faza: izvedba 1. Kampada (levi del dolžine 17 m)

4.6. Vsaka kampada se višinsko betonira v treh fazah s horizontalnimi delovnimi stiki na ca. 2,0 m višine.

Horizontalne rege med bloki se izvedejo vodotesno v naklonu 4%. Faznost betoniranja ene kampade je:

• 1. Faza: betoniranje segmenta C, do nivoja 511,5 n.m.v. (kontaktno betoniranje s hribino)

• 2. Faza: betoniranje segmenta B, do nivoja 513,5 n.m.v.

• 3. Faza: betoniranje segmenta A (krona jezu)

4.7. Spiranje površine betona za dosego negladke površine. Postopek in časovni potek dela, skladno s tehnično

specifikacijo proizvajalca zavlačilca vezanja.

4.8. Vgradnja merilnih čepov v betonske stebre. Pritrjevanje čepa na armaturni koš.

4.9. Betoniranje stebrov na kroni jezu, ki služijo kot podporna konstrukcija jeklene brvi. Stik stebra in krone se

izvede vodotesno.

4.10. Ureditev platojev pred objektom.

4.11. Betoniranje točkovnih temeljev za dostopni rampi.

4.12. Montaža jeklene brvi in lovilne rešetke.

• Segmentna vgradnja brvi, z začasnim podpiranjem prostih koncev. Vsakemu segmentu sledi

pripadajoč segment rešetke. Segmente brvi in rešetk se vgrajuje zaporedno.

• Med vgrajevanjem je potrebno zagotoviti, da se viseči del rešetke nasloni/dotika krone betona, po

celotni dolžini rešetke.

• Sidranje brvi v AB stebre.

4.13. Vgradnja ozemljitve.



7 Pogoji za izvedbo

7.1 Pogoji za izvedbo betonov

7.1.1 Pogoji za vgradnjo in pripravo betonske mešanice

Betonska mešanica mora biti v skladu z SIST EN 206-1.

Poleg pogojev iz projekta konstrukcije je potrebno upoštevati tudi zahteve slovenskih standardov za proizvodnjo

betona ter gradnjo betonskih konstrukcij:

• SIST EN 206-1: Beton-1.del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost,

• SIST 1026: Beton-1.del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost - Pravila za uporabo SIST EN 206-1.

Pred pričetkom armiranobetonskih del na objektu je potrebno izvesti projekt betona. Projekt betona se nanaša na

licu mesta vgrajenega betona. Projekt betona mora zajemati tudi izvedbo površinske obdelave vidnih betonov, kot

jih predvideva načrt gradbenih konstrukcij.

Projekt betona mora biti potrjen s strani nadzora ter projektanta gradbenih konstrukcij.

7.1.2 Strokovni nadzor

1) Zahteva se stalni strokovni nadzor. Izvajalec je pred izvedbo dolžan pripraviti program tekoče kontrole, ki

vsebuje vrsto in pogostost preiskav. Program potrdi tehnična služba investitorja ali superkontrole. Zagotoviti

je potrebno odvzemanje preizkusnih betonskih prizem kot to določa standard SIST EN 206-1 (betonarna).

2) Beton se pripravlja v betonarni, ki mora imeti izdan certifikat proizvodnje. V uporabljenih recepturah bodo

zastopani tudi kemijski dodatki (plastifikator, hiperplastifikator, expanditor…). Vrsto ustreznih dodatkov, ki

zagotavljajo kvalitetno izdelane betone, ter vodotesne nekrčljive betone, mora predpisati projekt betona.

3) Za vse trdnostne razrede predvidenih betonov projektant podaja tudi razrede izpostavljenosti glede na

pogoje okolja v skladu z EN 206-1. Določena je zaščitna krovna plast betona, ter maksimalno zrno betona.

4) Posebno pozornost je potrebno posvetiti izvedbi konstrukcij iz vidnega betona, t.i. obdelava vidnih površin.

5) Sestavine betonov in proizvedene betone v smislu SIST EN 206-1 tekoče preizkuša proizvajalec. Zunanja

pooblaščena institucija preverja ustreznost tekoče kontrole in njeno redno izvajanje ter za to izdaja certifikat

proizvodnje. Za vse uporabljene osnovne materiale pri pripravi betonske mešanice, mora proizvajalec betona

zagotoviti Izjave o skladnosti uporabljenih materialov.

6) Vse tehnološke posege v beton opravljala pooblaščena odgovorna oseba na gradbišču: tehnolog-tehnik.

7) Preizkuse otrdelega betona po programu bo izvajal laboratorij, ki mora biti potrjen oz. cartificiran.

7.1.3 Osnovne zahteve za pripravo betonskih mešanic

1) Zagotoviti je potrebno ustrezno plastičnost betona.

2) Vodocementno razmerje je lahko v/cmax 0,5.

3) Minimalna količina cementa za pripravo sveže betonske mešanice brez dodatka DCmin = 380 kg/m3.

4) Uporabljen mora biti frakcioniran in pran mineralni agregat, ki je po svojih fizikalnih in mehanskih ter

petrografsko mineraloških lastnostih ustrezen za pripravo kakovostnega betona. Primerni so agregati, ki so

skladni s prEN 12620: 2000.

5) Cement za pripravo betona mora ustrezati EN 197-1.



6) Uporablja se pitna voda oziroma voda, ki je skladna s prEN 1008:1997.

7) Dodatki betonu se smejo uporabljati, če so v skladu z SIST EN 934-2.

7.1.4 Način vgradnje betona

1) Pred vgrajevanjem svežega betona je potrebno opaže in dele, kjer se betonira očistiti nesnage (odpadke žic,

žaganje, itd.).

2) Prosti pad betona z žleba avto-mešalca ali cevi črpalke ne sme presegati 1,5 m.

3) Pri črpnem betonu je dovoljena največ polurna prekinitev betoniranja.

4) Mazalno mešanico pri črpnem betonu mora črpalka izprazniti izven opaža.

5) Betonirati je treba od nižjega mesta (dna opaža) navzgor.

6) Beton delavci vgrajujejo v slojih po projektu betona predpisani višini (največ 70 cm). Pri vidnem betonu smejo

biti sloji največ 30 cm.

7) Vgrajevanje betona mora biti organizirano tako, da se z naslednjim betonom betonira najkasneje v eni uri

(pod 15˚C v 90 minutah), da ne bi prišlo do »hladnih stikov«.

8) Med stresanjem betona v opaž se z betonom ne sme škropiti po višje ležeči armaturi.

9) Med vibriranjem betona le-ta ne sme iztekati skozi stike opažne lupine.

10) Med vibriranjem sloja mora delavec z iglo potiskati tudi v nižji sloj, da se revibrira, hkrati pa dobro zgostiti stik

dveh slojev.

11) V primeru betoniranja z veznim slojem je treba zagotoviti izvedbo »sveže na sveže«.

12) Prosto površino morajo delavci negovati sprotno, ko je površina primerna za to, torej, ko postane motna in se

več ne sveti, nikakor pa ne šele po zaključku betoniranja.

7.1.5 Razopaženje konstrukcijskih elementov

Razopaženje elementov je odvisno od njihove pomembnosti in zunanje temperature. Trdnost betona pri

odstranitvi vertikalnih opažev mora biti dovolj visoka, da ne pride do poškodb betonske površine. Če s projektom

konstrukcije ni drugače določeno, se upošteva pogoj:

• Stebri in stranice temeljev se lahko razopažijo po 3 dneh oz. ko je minimalna dosežena tlačna trdnost betona

40% projektne.

• Posamezni segmenti kampade jezu se lahko razopažijo po 3 dneh oz. ko je minimalna dosežena tlačna trdnost

betona 40% projektne.

7.1.6 Betoniranje v hladnem vremenu

Betoniranje v hladnem vremenu predvideva izvedbo betonskih del v obdobju, ko so temperature v teku dneva pod

0˚C in ko srednje dnevne temperature več kot tri dni zaporedoma padejo pod +5˚C. Obdobje hladnega vremena

preneha, ko je temperatura zraka vsaj tri dni zapored pol dneva nad 10˚C. Prehodno obdobje je, kadar so ponoči

možne temperature pod 0˚C. Srednja dnevna temperatura je povprečje najvišje in najnižje izmerjene temperature

od polnoči do polnoči. Na mestu vgrajevanja je treba z vseh površin, ki bodo prišle v stik z betonom odstraniti ves

sneg in led (opaži, armatura,…). Ne sme se betonirati na zamrznjen že zabetonirani element ali tla. Najnižja

dovoljena temperatura betona pri vgradnji in v času zaščite je odvisna od najmanjše dimenzije prereza-glej

preglednico 7.1. Betonira naj se v najvišjih delovnih temperaturah.



Preglednica 7.1: Najnižja dovoljena temperatura betona pri vgradnji

Manj od 30 cm 11˚C

Od 30 cm do 90 cm 9˚C

Od 90 cm do 180 cm 7˚C

Več kot 180 cm 5˚C

Najnižja temperatura betona pri

vgrajevanjuNajmanjš i presek elementa

V hladnem vremenu je treba beton zaščititi in negovati najmanj tri dni oziroma toliko časa dokler ni dosežena za

konstrukcijsko varnost potrebna trdnost. S toplotno zaščito se v strjajočem betonu zagotavlja potrebna toplota za

normalni potek hidratacije. Za ustrezno toplotno zaščito betona se štejejo naslednji ukrepi:

1) Prekritje z izolacijskimi ploščami (stiropor, mineralna volna, gradbena folija).

2) Uporaba toplotno izoliranih opažev.

3) Nega z vodno paro.

4) Zaprtje prostora in segrevanje z grelci.

Nego s paro ali vodo v mrzlem vremenu je treba končati vsaj en dan pred koncem zaščite in betonu omogočiti, da

se osuši preden je izpostavljen mrazu.

7.1.7 Negovanje svežega betona

Neposredno po betoniranju je treba beton zaščititi pred prehitrim sušenjem, ohlajevanjem, padavinami in

mehanskimi poškodbami, ki lahko spremenijo notranjo strukturo in sprijemnost betona med vezanjem in začetnim

strjevanjem. Z ustreznim postopkom nege se v strjujočem betonu zagotavlja potrebna količina vode. Ukrepe za

preprečitev izsuševanja je treba izvajati, če je po odstranitvi zaščite:

1) Beton toplejši od 15˚C, temperatura zraka pa je 10˚C ali več.

2) Temperatura zraka je višja od 10˚C, vlažnost pa je nižja od 40%.

3) Kadar se pokriti element ali zaprti prostor suho segreva z grelci.

4) Pri močnem vetru, ob visoki temperaturi betona.

Minimalni čas negovanja je 7 dni ali čas, ko beton doseže 50 % projektirane tlačne trdnosti, za vodotesne betone

pa vsaj 70 % projektirane tlačne trdnosti oz. minimalno 10 dni.

Za ustrezno zaščito betona pred izsuševanjem se štejejo naslednji ukrepi:

1) Obrizg betonske površine z kemičnim sredstvom Kontrasol.

2) Prekritje z vodo nasičeno tkanino.

3) Prekritje z nepropustno folijo.

Za vodotesne betone se uporabi zaščito pred izsuševanjem z vodo nasičenim filcem ter dodatnim prekritjem z PVC

folijo. Takšna zaščita mora trajati vsaj 10 dni po zabetoniranju.

V primeru padavin je potrebno sveže površine zaščititi z PVC folijo, da preprečimo spiranje sveže površine.

7.2 Pogoji za izvedbo bele kadi

Celotna jezovna zgradba je predvidena kot vodotesna po sistemu bele kadi.



Za izvedbo objekta po sistemu bele kadi morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1) Vsi betoni morajo biti ustrezne stopnje glede vodo neprepustnosti.

2) Vsi delovni stiki morajo biti ustrezno varovani s tesnjenjem.

3) Vse dilatacije morajo biti ustrezno varovane s tesnjenjem.

4) Vezava opažev mora biti vodotesna.

5) Kvalitetna vgradnja betona ob delovnih stikih.

7.2.1 Beton

Betoni so za vse konstruktivne elemente, ki so v stiku z okoliškim terenom, temeljnimi tlemi ali nasutjem

projektirani na stopnjo vodo neprepustnosti PV II. Ta stopnja zagotavlja dovolj majhen prodor vode iz površine

betona v notranjost, kjer bi lahko prisotnost vode povzročila korozijo armature. Istočasno so zaščitne plasti betona

v teh konstrukcijah določene v skladu s standardom, da omogočajo trajno zaščito armature pred korozijo.

Izvajalec in nadzor sta tokom gradnje dolžna kontrolirati kvaliteto vgrajenega betona in zaščitne plasti.

7.2.2 Debeline konstrukcijskih elementov

Vse obodne konstrukcije stene so projektirane v debelini minimalno 30 cm kar je več od minimalno potrebnega

pogoja za izvedbo bele kadi. Dovolj veliki prerezi betona omogočajo ustrezne zaščitne plasti betona in kvalitetno

vgrajevanje betona.

7.2.3 Delovni stiki

Posebno pozornost je potrebno nameniti delovnim stikom. Vse izbrane stike se vgrajuje v skladno z navodili

proizvajalca ter načrta gradbenih konstrukcij.

Na objektu je izbran sistem tesnjenja delovnih stikov z uporabo nabrekljivih trakov. Minimalne zahteve za

nabrekljiv trak:

1) sočelno stikovanje ali stranski preklop

2) sposobnost nabrekanja min. 200%

3) reveribilno nabrekanje, zapoznelo prvo nabrekanje

4) ne sme se izpirati in postati krhek

5) min. širina 2,0 cm, min. debelina 7,0 cm

7.2.4 Navidezne rege

Posebno pozornost je potrebno nameniti navideznim regam. Izbrana rega se vgrajuje v skladno z navodili

proizvajalca tesnilnega materiala in načrtu gradbenih konstrukcij.

Na objektu je izbran sistem tesnjenja s sredinskimi PVC trakovi. Minimalne zahteve za tesnilni trak iz PVC:

1) natezna trdnost skladno z DIN 53455 (> 8 N/mm2)

2) minimalna širina 32 cm

3) minimalna debelina 4,5 mm



7.2.5 Opaženje

Za vezavo opažev se uporablja vodotesna vezava kot za bazene, in se vgrajuje po naslednjih navodilih:

1) Opaževanje obodnih sten po sistemu »BELE KADI« zahteva tesnitev vezav opaža. Vezave se v tem primeru

izvajajo z uporabo mikroarmiranih betonskih distančnih cevk, ki jih po razopaženju tesnimo z

vlaknocementnim čepom nalepljenim z epoksidnim lepilom.

2) V primeru, da vezava ni pravokotna na opaž (pri manjših zamikih opaža) je potrebno plastične konuse na

konceh betonskih cevk porezati pod kotom, da se lepo prilegajo na opaž in tesnijo, da ne pride do zalitja

veznih vijakov.

3) Pri vibriranju betona je potrebno paziti, da se z vibratorji ne poškoduje mikroarmiranih distančnikov.

7.2.6 Betoniranje

Za zagotavljanje vodotesnosti je izrednega pomena kvaliteta vgradnja betona ob delovnih stikih. Delovni stiki so

potencialna mesta, kje prihaja do iztekanja cementnega mleka. Na ta način ostane beton brez veziva in potrebne

strukture-porozen kar je nevarno potencialno mesto za korozijo armature oziroma zamakanje. Zato je potrebno na

teh mestih uporabiti ustrezna tesnila, ki preprečijo iztekanje cementnega mleka in nastanek poroznosti. Sledi opis

potrebnih materialov in postopkov:

1) Tesnilne penaste »vrvi« premera 2 cm se polaga med temeljno konstrukcijo (hribino) in opaž sten. Vrv se pod

težo opaža splošči in tesni kljub manjšim nepravilnostim v temeljni konstrukciji, plošči.

2) Tesnjenje opaža na stiku s talno ploščo je ključnega pomena za pravilno tesnjenje delovnega stika temeljna

konstrukcija – stena in pravilno delovanje PREPRUFE tesnilnega pločevinastega traku - iztekanje cementnega

mleka botruje poroznosti delovnega stika in s tem omogoča globlje prodiranje vode v steno.

3) Za tesnjenje opaža na vertikalnih in horizontalnih delovnih stikih z že izvedenimi stenami se uporablja penaste

tesnilne trakove 20×5 mm. Najprej se na mestu delovnega stika prilepi lepilni PVC trak 50 mm, nanj pa se

prilepi črni tesnilni penasti trak 20×5 mm. Črnega tesnilnega traku se ne sme lepiti direktno na beton, saj se

ga zelo težko odstrani!

7.3 Pogoji za izvedbo jeklenih konstrukcij

7.3.1 Izbrani razred konstrukcije, okolje izpostavljenosti

Okolje v katerem se konstrukcija nahaja razvrščamo v razred C2 (SIST EN ISO 12944-2).

7.3.2 Splošni pogoji za izvedbo

1) Pri izdelavi in montaži jeklenih konstrukcij se mora upoštevati standard:

a) SIST EN 1090-1: Izdelava jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij-1.del: Zahteve za ugotavljanje

skladnosti sestavnih delov konstrukcije,

b) SIST EN 1090-2: Izdelava jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij-2.del: Tehnične zahteve za

izvedbo jeklenih konstrukcij.

2) Ves osnovni in dodajni material mora biti dobavljen z atesti, močneje obremenjeni elementi morajo imeti

dokazilo o kontroli materiala.

3) Izdelava in montaža konstrukcije mora biti pregledana s strani nadzornega organa nevtralne pooblaščene

organizacije.



4) Vsi elementi morajo biti v delavnici zapisniško prevzeti po pregledu kvalitete izdelave in kontroli izmer.

7.3.3 Varjenje

Vsi zvari morajo odgovarjati razredu kakovosti C v skladu s standardom SIST EN ISO 5817 razen, če ni predpisano

drugače pri posameznih zvarih.

Montažo lahko opravljajo le varilci z atesti za tovrstne konstrukcije in položaje varjenja.

7.3.3.1 Debelina zvarov

1) Praviloma se izvajajo obojestranski zvari. Enostranski zvari se izvajajo na mestih kjer ni mogoče izvesti

dvostranskega zvara. Enostranski zvari so praviloma obdelani zvari.

2) Vsi zvari v vseh čelnih spojih so polno nosilni in so izvedeni obojestransko v debelini a=2x 0.55t, razen na

nedostopnih mestih kjer se lahko izvede le enostranski zvar (npr. cevnih profili). V teh primerih se zaradi

nedostopnosti izvajajo obdelani zvari v debelini a=1x t (t=debelina pločevine, ki se vari).

3) Vsi ostali zvari se izvajajo obojestransko v debelini a=2x 0.4t, oziroma V-zvari debeline a=0.8t kjer ni izvedljiv

obojestranski zvar.

4) Minimalna debelina zvarov, ki se še uporablja, je 3 mm. Obojestranski kotni zvari minimalne debeline 3 mm

se lahko uporabljajo za varjenje pločevin do maksimalne debeline 6 mm. Enostranski zvari minimalne

debeline 3 mm se lahko uporabljajo za varjenje pločevin do maksimalne debeline 4 mm. Minimalne zvare se

lahko uporablja tudi za neskončne zvare med stojino in pasnico elementa kjer je debelina stikovane lamele

maksimalno 12 mm.

7.3.3.2 Kontrola kvalitete zvarov

Preizkušanje zvarov se izvede v skladu s standardom SIST EN ISO 17635.

V preglednici 7.2 je določen pregled zvarov za posamezne elemente.

Preglednica 7.2: Predpisani pregled zvarov

natezni zvar tlačeni zvar strižni zvar

3. čelni spoj primarnih nos i lcev na s tebre

4. čelni spoji veša lk na osta le elemente

5. čelni spoji vertika lnih povezi j

6. podal jševanje sekundarnih profi lov

7. čelne plošče na sekundarnih profi l ih

8. čelni spoji horizontalnih povezi j

9. prikl jučevanje s tojine nos i lca na s teber / / 50% UZ

10. neskončni vzdolžni zvari med stojino in pasnico / / 30% UZ

11. prikl jučna rebra na nos i lcih in s tebrih / / 50% UZ

12. montažna rebra na nos i lci j in s tebrih / / 30% UZ

13. zvari ojači tvenih lamel okol i prebojev nos i lcev / / 30% UZ

80% UZ 30% UZ

STRIŽNI

SPOJI

zahtevan obseg kontrole

100 % RTG a l i 100% UZ 50% UZ

SPOJ ELEMENT

1. podal jševanje glavnih nos i lnih elementov

(primarni nos i lci , s tebri , veša lke, pa l ičja , povezja)

2. čelne plošče na glavnih nos i lnih elementih

(primarni nos i lci , s tebri , veša lke, pa l ičja , povezja)ČELNI SPOJI

(momentni

spoj)



Vsi ostali zvari, ki niso navedeni v preglednici 7.2 se morajo pregledati z ultrazvokom, pregledano mora biti vsaj

40% vseh zvarov.

Obseg kontrole, ki je določena v preglednici 7.2 se poveča ob pojavu slabih rezultatov tako, da se za vsakih 5%

slabih vzorcev, obseg kontrole poveča za 5%,

Vizualni pregled se vrši na vseh zvarih konstrukcije.

7.3.4 Vijačne zveze

1) Priprava in montaža se izvaja v skladu s standardom SIST EN 1090-1 in SIST EN 1990-2.

2) Uporablja se vijake kvalitete 8.8

3) Vijake se ne sme variti, toplotno ali mehansko obdelovati oz. predelovati.

4) Vijačni spoji so kategorizirani v kategorijo A (običajni vijačen spoj brez prenapenjanja).

5) Vsi vijaki v spojih kategorije A so priviti z momentnim ključem tako, da se zagotovi tesno privitje vijaka oz.

tesno naleganje stikovanih elementov.

7.3.5 Montaža jeklene konstrukcije na armiranobetonsko konstrukcijo

1) Pred izdelavo in montažo jeklene konstrukcije mora izvajalec del izdelati načrt montaže, ki ga mora potrditi

nadzorni organ ter odgovorni projektant načrta gradbenih konstrukcij.

2) Vse jeklene elemente, ki se jih transportira in dviguje je potrebno dvigovati skrbno, počasi ter na način, da so

elementi v času transporta ali dvigovanja čim manj obremenjeni (podprti v več točkah ali po celotni dolžini,

postavljeni naj bodo tako, da se jih obremenjuje v njihovi močni osi in ne šibki). Elemente, ki so utrpeli

nepovratne deformacije je potrebno zamenjati, prepovedano je toplotno obdelovanje elementov.

3) Pred montažo jeklene konstrukcije se preveri položaj sidrnih plošč ter sidrnih vijakov.

4) Vsa sidra, ki niso specificirana kot tovarniško izdelani vijak in se vgrajujejo v beton so kvalitete najmanj 8.8.

7.3.6 Začasno podpiranje jeklenih elementov v času izvedbe

V načrtu montaže jeklene konstrukcije mora biti obdelano začasno podpiranje vseh nosilcev in začasnih montažnih

segmentov.

7.3.7 Antikorozijska zaščita jeklene konstrukcije

Antikorozijska zaščita jeklene konstrukcije mora biti izdelana v skladu z standardom SIST EN ISO 12944-(deli 1 do 8)

ter SIST EN ISO 8501-(deli 1 do 4).

Poleg navodil določenih s standardom SIST EN ISO 12944-(deli 1 do 8) je potrebno upoštevati tehnične specifikacije

o nanosu uporabljenega zaščitnega sredstva, predpisane pogoje o pripravi površine nanosa ter delovnega okolja,

hkrati pa zagotoviti zahtevam vseh vzporednih standardov, ki so trenutno v veljavi in se sklicujejo na zaščito

jeklenih konstrukcij.

Za vse elemente, ki so vroče cinkani je potrebno upoštevati zahteve standarda SIST EN ISO 14713-(deli 1 do 3) in

SIST EN ISO 1461:2009.



7.4 Pogoji za izvedbo lesenih konstrukcij

7.4.1 Zaščita lesa pred vlago

Uporabijo se lahko pokrivne pigmentne barve, lazurne barve ali brezbarvni laki. V času nanosa zaščitnega premaza

vlaga lesa ne sme biti večja od 12-15%, kar je odvisno od zaščitnega sredstva, ki ga nanašamo. Trajnost zaščitnih

sredstev naj bo minimalno 2 leti.

7.4.2 Zaščita lesa pred insekti

Se izvede z fungicidnimi in insekticidnimi sredstvi, ki so lahko organskega ali anorganskega izvora. Tovrstna zaščita

se izvede vsaj enkrat v življenjski dobi konstrukcije (prva zaščita se izvede pred vgradnjo lesa v objekt). Pred zaščito

lesa mora biti les popolnoma obdelan. Po impregnaciji lesa z zaščitnim sredstvom dodatna obdelava ni več

dovoljena. Čelne strani lesa je dovoljeno premazati samo s sredstvi, ki ne preprečujejo zračenja lesa iz strani.

Documents

Jez na Reškem jezeru - · PDF fileVrsta projekta Projekt za izvedbo ... 6 Tehnologija gradnje ... 7.1.7 Negovanje svežega betona