Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER
Anja Urh
JEZIK MLADOSTNIŠKIH SMS-OV
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: izr. prof. dr. Vesna Mikoli�
Študijski program: slovenistika
Koper, 2010
2
Zahvale za nastanek diplomskega dela sprva posve�am mentorici za vse
nasvete, napotke, predloge in koristne informacije, izr. prof. dr. Vesni Mikoli�,
prijateljicam/prijateljem in znankam/znancem za pridobljene sms-e, katere so izro�ili
za jezikovno analizo, družini in partnerju za moralno podporo in tehni�no pomo�,
Tini za pomo� pri prevajanju v angleš�ino ter vsem knjižni�arkam in knjižni�arjem
Osrednje knjižnice Kranj za njihovo pomo� in usluge pri pridobivanju potrebne
literature.
Diplomsko delo posve�am vsem jezikoslovcem, ki se ukvarjajo z
raziskovanjem podobe jezika v sodobnih elektronskih medijih, saj le ti prinašajo
veliko novosti na jezikoslovnem podro�ju in imajo mo�an vpliv na rabo jezika v
sodobnem �asu.
3
IZJAVA O AVTORSTVU
Študentka ANJA URH, z vpisno številko 92043042, vpisana na študijski program
SLOVENISTIKA, rojena 16.12.1985 v kraju KRANJ, sem avtorica diplomskega
dela z naslovom:
JEZIK MLADOSTNIŠKIH SMS-OV
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izklju�no rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo
po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za
predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;
- je elektronska oblika identi�na s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne_________________ Podpis avtorice:______________________
4
IZVLE�EK
Sodobni elektronski mediji so spremljevalci vsakega posameznika v današnjem
�asu, saj se razli�ne generacije sre�ujejo z njimi doma, v šoli, službi ipd. Mednje
poleg ra�unalnika s svojimi storitvami vsekakor sodijo tudi mobilni telefoni. S
svojimi funkcijami omogo�ajo posameznikom govorno in pisno komunikacijo,
pošiljanje slikovnega gradiva, dostop do interneta, poslušanje glasbe in še marsikaj
drugega.
Z jezikoslovnega vidika nam sms-i, kot ena izmed funkcij prenosnega telefona,
prinašajo ogromno zanimivega gradiva za raziskavo podobe jezika v njih. S to vrsto
sporazumevanja v pisno komunikacijo pronicajo zna�ilnosti govorne komunikacije,
kar prinaša spremembe ob tradicionalni klasifikaciji knjižnega in neknjižnega jezika
glede na prenosniško delitev, kjer je knjižni jezik primarno pisen, neknjižni pa
govorjen. Tako se v mladostniških sms-ih poleg govorne forme v pisni komunikaciji
pojavljajo še najrazli�nejše splošno sprejeto in novo, inovativno ter ožjemu krogu
poznano krajšanje besed, neverbalna sredstva, ki dopolnjujejo in nadgrajujejo
jezikovni del sms-a, vplivi tujih jezikov itd.
Diplomsko delo je razdeljeno v dva razdelka, in sicer teoreti�ni del, kjer je
opisan pomen in funkcija sodobnih elektronskih medijev z družbenega in jezikovno
ter besedilno zvrstnostnega vidika, razmerje med govorno in pisno komunikacijo,
pojav jezikovnega izbiranja, ki je prisoten pri kakršnemukoli jezikovnemu
sporazumevanju, kontekst, ki ima pomembno vlogo pri tvorjenju in interpretaciji
tovrstnih besedil, prikazana je prav tako struktura sms-ov, zna�ilnosti pogovornega
in knjižnega jezika, ki se pojavljata v besedilih mladostniških sms-ov ter jezikovne in
nejezikovne zna�ilnosti teh besedil. Sms-i se pojavljajo tako v okviru uradne kot
neuradne komunikacije, zato sem razliko med njima povzela v enem izmed poglavij.
Drugi, prakti�ni del zaobjema 155 sms-ov, katere so napisale tri razli�ne generacije,
in sicer srednješolci, študenti ter nekaj zaposlenih posameznikov, starih od 16 do 30
let. Konkretni sms-i prikazujejo podobo jezika, ki se dandanes pojavlja med mladimi
v tovrstni komunikaciji na podro�ju Gorenjske. Tudi v tem delu so jezikovne in
5
nejezikovne zna�ilnosti sms-ov razvrš�ene v ve� razdelkov; tako so prikazani
konkretni sms-i, ki se navezujejo na interpunkcijo, sms-i, katerih jezik se je
prilagodil lastnostim mobilnega telefona, najve�ji delež sms-ov pa se navezuje na
lastnosti pogovornega jezika, ki se odražajo v omenjenih besedilih (gre za
prepletanje pogovornega jezika s prvinami slenga in nare�ij, vpliv tujih jezikov,
krajšanje posameznih besed, nejezikovna sredstva ipd.).
Klju�ne besede: sodobni elektronski mediji, sms-komunikacija, jezikovna in
besedilna zvrstnost, govorna in pisna komunikacija, pogovorni jezik, krajšanje besed,
emotikon.
6
ABSTRACT
Modern electronic media today are companions of every individual, because
different generations face with them at home, in school, at work, etc. Beside
computers with its services, mobile phones are certainly among those electronic
media. With its functions they enable every individual spoken and written
communication, sending of images, internet access, listening to music and much
more.
From linguistic point of view sms-es, as one of the functions of mobile phone,
bring a lot of interesting material for research of the image of the language inside
them. With this kind of communication, spoken communication transmits its features
to written communication, which brings changes to traditional classification of
literary and nonliterary language according to division of transfer were literary
language is primary written and nonliterary is spoken. This is the reason that in
adolescent sms-es, beside spoken form in written communication, we can find
different generally accepted, new and innovative shortening of words which is know
to a smaller circle of people, nonverbal means that complement and upgrade
linguistic part of sms, influence of foreign language, etc.
Diploma paper is divided on two sections, theoretical part which is about the
meaning and function of modern electronic media from social and linguistic aspect
as well as from the aspect of text types, relationship between spoken and written
communication, phenomenon of linguistic selection that is present at any kind of
spoken communication, context that has a special part of forming and interpreting
those kind of texts, the structure of sms-es, features of colloquial and literary
language that appears in adolescent sms-es and also about linguistic and
nonlinguistic features of those texts. Sms-es appear in official and nonofficial
communication and the difference between them is shown in one of the chapters.
Second, practical part consists of 155 sms-es, which were written by three different
generations: high school students, university students and some employed
individuals between the age of 16 and 30. Actual sms-es show the image of the
7
language that appears today among young people in this kind of communication in
Gorenjska region. This part also consists of several sections about linguistic and
nonlinguistic features of sms-es; we can find actual sms-es that relate to
interpunction, sms-es which language adapts to the features of mobile phone and the
largest part represent sms-es that relate to features of spoken language and is
reflected in mentioned text (it is about interweaving of colloquial language with
elements of slang, dialects, influence of foreign languages, shortening of individual
words, nonverbal means, etc.).
Key words: Modern electronic media, sms-communication, linguistic and
nonlinguistic forms, spoken and written communication, colloquial language,
shortening of words, emoticon.
8
KAZALO
1 UVOD.......................................................................................................................11
2 JEZIK V BESEDILIH SODOBNIH ELEKTRONSKIH MEDIJEV.......................13
3 MOBILNA TELEFONIJA IN SMS-KOMUNIKACIJA.........................................16
4 POMEN IN ZNA�ILNOSTI SMS-OV V SODOBNEM NA�INU ŽIVLJENJA ..18
5 FUNKCIJE SMS-OV ...............................................................................................20
5.1 Družbeni vidik ...................................................................................................20
5.2 Jezikovno in besedilno zvrstnostni vidik ...........................................................21
5.2.1 Teorija govornih dejanj...............................................................................28
6 SMS – VDOR GOVORNE OBLIKE JEZIKA V PISNO........................................30
6.1 Razlike med govorno in pisno komunikacijo ....................................................30
6.2 Meja med govornim in pisnim jezikom v sms-ih ..............................................33
7 JEZIKOVNO IZBIRANJE .......................................................................................36
8 KONTEKST PRI TVORJENJU IN INTERPRETACIJI SMS-OV .........................39
8.1 Kriteriji besedilnosti v povezavi s kontekstom sms-sporazumevanja ...............40
9 STRUKTURA SMS-OV ..........................................................................................44
9.1 Pojav ekonomi�nosti pri sms-komunikaciji.......................................................46
9.2 Komunikacijski obrazci na za�etku in v zaklju�ku sms-a .................................46
10 JEZIKOVNA PODOBA SMS-OV.........................................................................48
10.1 Sms-i v razmerju do pogovornega jezika ........................................................49
10.2 Sms-i v razmerju do knjižnega jezika..............................................................51
10.3 Jezikovna zvrstnost v sms-ih ...........................................................................54
10.3.1 Lastnosti pogovornega jezika ...................................................................55
11 JEZIKOVNE IN NEJEZIKOVNE ZNA�ILNOSTI SMS-OV..............................57
11.1 Krajšanje ..........................................................................................................57
11.1.1 Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini slovenš�ine.....................................60
11.2 Slengizmi .........................................................................................................63
11.3 Slogish .............................................................................................................64
11.4 Izvor jezikovnih zna�ilnosti sms-ov ................................................................65
11.5 Neverbalna sredstva v sms-ih ..........................................................................66
9
11.6 Najpogostejši pojavi v okviru posameznih kategorij pri sms-ih......................68
12 RAZLIKE MED URADNO IN NEURADNO SMS-KOMUNIKACIJO..............71
13 SMISELNOST STANDARDIZACIJE JEZIKA SMS-OV....................................75
14 GRADIVO ZA JEZIKOVNO ANALIZO..............................................................77
14.1 Hipoteze ...........................................................................................................78
15 JEZIKOVNA ANALIZA .......................................................................................79
15.1 Sms z vidika jezikovne in besedilne zvrstnosti ...............................................79
15.2 Raznolikost komunikacijskih obrazcev na za�etku in v zaklju�ku sms-ov .....82
15.3 Interpunkcija ....................................................................................................85
15.3.1 Uporaba presledkov med besedami ..........................................................86
15.4 Zna�ilnosti mobilnega telefona, ki vplivajo na jezik sms-ov ..........................87
15.4.1 Pojav ekonomi�nosti pri izražanju............................................................87
15.4.2 Neuporaba šumevcev................................................................................89
15.4.3 Raba w namesto v .....................................................................................90
15.4.4 Raba velikih za�etnic ................................................................................90
15.5 Zna�ilnosti pogovornega jezika, ki se odražajo v sms-ih ................................91
15.5.1 Retori�na vprašanja...................................................................................91
15.5.2 Medmeti ....................................................................................................92
15.5.3 Strukture z okrnjeno zgradbo....................................................................92
15.5.4 Nesklanjanje samostalnikov .....................................................................92
15.5.5 Združitev predloga z zaimkom .................................................................93
15.5.6 Izpuš�anje glagolov ..................................................................................93
15.5.7 Samoglasniške redukcije ..........................................................................94
15.5.8 Krajšanje glagolov ....................................................................................95
15.5.9 Krajšanje samostalnikov...........................................................................96
15.5.10 Krajšanje predlogov................................................................................97
15.5.11 Slengizmi ................................................................................................97
15.5.12 Vpliv angleš�ine na jezik sms-ov ...........................................................99
15.5.13 Vpliv drugih tujih jezikov na jezik sms-ov...........................................100
15.5.14 Menjavanje koda...................................................................................101
15.6 Krajšave .........................................................................................................103
15.7 Nedoslednost pri pisanju sms-ov ...................................................................105
10
15.8 Raba neverbalnih sredstev .............................................................................107
15.9 Verižna sporo�ila ...........................................................................................108
16 ZAKLJU�EK .......................................................................................................110
17 LITERATURA IN VIRI.......................................................................................112
17.1 Literatura........................................................................................................112
17.2 Internetni viri .................................................................................................117
18 SEZNAM SLIK IN TABEL .................................................................................119
18.1 Seznam slik ....................................................................................................119
18.2 Seznam tabel ..................................................................................................119
11
1 UVOD
V sodobnem življenju se kot posamezniki težko ognemo novodobnim
elektronskim medijem in njihovemu vplivu na naše življenje. Mednje vsekakor
sodijo tako ra�unalniki kot mobilni oziroma prenosni telefoni, brez katerih si
dandanes težko predstavljamo življenje, saj jih sre�ujemo že skoraj na vsakem
koraku. Z ra�unalnikom se otroci sre�ujejo že od malih nog, saj ga ima že skoraj
vsako gospodinjstvo, kasneje pa se z razli�nimi ra�unalniškimi programi in
internetom zopet sre�ajo v osnovni šoli, kasneje v srednji šoli in na fakulteti, saj je v
današnjem �asu potrebno poznati nekaj osnovnih programov, in na splošno,
delovanje ra�unalnika. Z raznovrstno ponudbo na internetu se je popularnost rabe
ra�unalnika še pove�ala, saj nudi ogromno razli�nih informacij, za katere se zanima
tako mlajša kot starejša populacija. Nadgradnjo omenjene popularnosti interneta pa
poleg elektronske pošte predstavlja pojav najrazli�nejših elektronskih klepetalnic,
kjer si posamezniki menjujejo razli�ne informacije; tako se sporazumevajo med
seboj, povprašujejo, ponujajo najrazli�nejše re�i ipd. Ob razmahu uporabe interneta
med ljudmi lahko zraven priklju�imo še mobilne telefone, saj jih ima zaradi svoje
uporabnosti in cenovne dostopnosti že skoraj vsak posameznik. Tudi mobilni telefoni
ponujajo ogromno razli�nih funkcij, zaradi katerih je njihova popularnost v nekaj
letih mo�no narasla. Tako poleg klicanja omogo�ajo pisanje in pošiljanje kratkih
sporo�il oziroma sms-ov, pošiljanje slikovnega gradiva, tj. mms-ov, dostop do
interneta ipd.
Zaradi mo�nega vpliva sodobnih medijev na posameznika, sem se tudi
odlo�ila, da zaradi svoje študijske usmeritve posvetim vsebino diplomskega dela
jeziku, ki se pojavlja v omenjenih medijih, bolj natan�no, jeziku, ki se pojavlja v
mladostniških sms-ih. Vsekakor se tudi sama sre�ujem s tovrstnimi mediji, zato me
še posebej zanima podoba jezika, ki se pojavlja v njih. Zaradi govorne oblike, ki
prodira v pisni na�in komuniciranja, prinašajo sms-i, z jezikoslovnega vidika, skupek
lastnosti, ki so zna�ilne za komunikacijo v sodobnih medijih; gre za pojavljanje
slenga kot govorice mladih, menjavanje koda (menjavanje slovenskega in tujega
12
jezika in menjavanje koda znotraj jezikovnozvrstnih podsistemov), inovativno
krajšanje besed, opuš�anje lo�il in šumevcev, uporaba neverbalnih sredstev ipd.
13
2 JEZIK V BESEDILIH SODOBNIH ELEKTRONSKIH MEDIJEV
V sodobnem �asu postajajo besedila v razli�nih elektronskih medijih vse
pogostejša, s tem pa njihova funkcija po�asi prevzema oziroma nadomeš�a pisna
sporo�ila. Mednje sodijo, še posebej med mladimi, zelo priljubljeni mobilni telefoni
in ena izmed njihovih funkcij, sms-i. »Uporaba sms-ov naj bi imela dva glavna
namena. Prvi je komunikacija z uporabniki, v okviru katere se sms-i pošiljajo z
namero klepetanja s prijatelji, dogovorov za sestanke oziroma sre�anja, obvestil,
vabil, voš�il itd. Drugi pa je pove�anje prora�una ponudnikov tovrstnih storitev, ki
vklju�uje pla�ljive storitve preko interneta (omogo�a jih storitev WAP1), kamor
sodijo npr. pošiljanje informacij o vremenu, športnih dogodkih, finan�nih informacij,
naro�anje mobilnih melodij, sodelovanje v nagradnih igrah, dostop do ra�unalniških
iger, pla�evanje preko sms-ov, verižni sms-i itd.« (Jarnovi�, 2007, 63–64). Vse
omenjene možnosti uporabe sms-ov prispevajo k njihovi vedno ve�ji popularnosti.
Prenosni telefoni predstavljajo v sodobni družbi elektronski, globalni in interaktivni
medij. To dejstvo vsekakor vpliva na jezik, ki se pojavlja v njih. Jezik sms-ov
predstavlja pravi izziv za jezikoslovce, saj gre za pisno komunikacijo, kamor
prodirajo lastnosti govorjenega jezika. Ob pojavu novih medijev se velikokrat
pojavlja vprašanje, kako opisati ta novi jezik, ki vsebuje karakteristike govorjenega,
pisnega jezika in druge, novemu elektronskemu mediju prilagojene jezikovne
zna�ilnosti.
Poleg prenosnih telefonov, v današnjem �asu ne moremo zanikati tudi pomena
interneta kot globalnega medija. Ob tem se lahko vprašamo, kakšen je vpliv tega
globalnega medija na jezik in življenje nasploh oziroma ali lahko govorimo na
splošno o jeziku interneta ali moramo ob opredelitvi upoštevati razli�ne potrebe,
namene, torej razli�na ozadja uporabnikov. Posledi�no bi lahko govorili o razli�nih
jezikih interneta, tako kot so nam poznani razli�ni �loveški jeziki, s katerimi se
sporazumevamo. Danes se vedno bolj ob poimenovanju jezika interneta pojavlja
termin mrežna govorica – angl. Netspeak (Crystal, 2002; Kranjc, 2003). Mrežna
1 Angl. Wireless Application Protocol (http://sl.wikipedia.org/wiki/WAP)
14
govorica ni identi�na niti z govorjeno niti s pisno komunikacijo, temve� selektivno in
prilagodljivo svojemu mediju prikazuje zna�ilnosti obeh. Po mnenju Davisa in
Brewerja se ljudje pri pisanju v elektronskem mediju prilagajajo konvencijam
govornega in pisnega diskurza do te mere, da zadovoljijo svoje lastne
komunikacijske potrebe. Fenomen mrežne govorice prav tako spreminja na�in
našega mnenja o jeziku o njegovih osnovah, saj internet predstavlja nov medij. Prav
tako se mrežna govorica nenehno nadgrajuje, saj se pojavljajo razli�ni trendi in
pritiski, ki vplivajo nanjo. Poleg tega je internet izjemno individualen in kreativen
medij, kar lahko zasledimo pri številnih na�inih rabe jezika uporabnikov interneta,
saj le ti nenehno preizkušajo nove na�ine pisanja (Crystal, 2002).
Ob internetu, kot t. i. globalnem mediju, bi lahko uvrstili tudi mobilne telefone,
ki so s svojimi najrazli�nejšimi funkcijami prisotni kot popularen elektronski medij v
komunikaciji med govorcem in poslušalcem ali piscem in bralcem. Ko govorimo v
okviru interneta o njegovem lastnem jeziku, t. i. mrežni govorici, bi lahko zraven
vklju�ili tudi jezik sms-ov, saj je jezik v obeh medijih zelo podoben. Sms-i veljajo za
eno izmed popularnih in uporabnih funkcij mobilnega telefona, zato bi lahko rekli,
da predstavlja jezik sms-ov pomemben vpliv na podobo jezika v sodobni družbi.
Zaradi razli�nih dejavnikov, ki jih prinaša sodobna tehnologija, ima ta jezik druga�no
podobo kot npr. jezik v klasi�nih pismih (v primerjavi z e-pošto) in se nagiba h
govorjenemu jeziku, kar nam v praksi dokazujejo besedila sms-ov, ki jih pišejo
mlajši uporabniki mobilnih telefonov, pogovori v e-klepetalnicah, e-pošta ipd.
David Crystal je eden od jezikoslovcev, ki meni, da je internet za jezik tretja
revolucija, gre za t. i. elektronsko revolucijo, takoj za iznajdbo pisave in tiska.
Besedila, ki nastajajo v elektronskih medijih so vedno bolj pogosta, zato je na tem
mestu primerno razmisliti o jeziku v vsej njegovi pojavnosti, pri �emer na�in pisanja
elektronskih sporo�il (pa tudi sms-ov) pripomore k širšemu pogledu uporabe jezika.
»Z razvojem elektronskih medijev, ki omogo�ajo hitro komunikacijo z možnostjo
množi�nega razpošiljanja, je dana možnost za razmah u�inkovitega pisnega
sporazumevanja (e-pošta, kratka sporo�ila), ki na daljavo nadomeš�a govorno, zato
se na�eloma v njem odražajo lastnosti govora, kot so spontanost, neposrednost,
naravnost, individualnost ipd.« (Orel, 2004, 416). Ob raziskovanju besedil v
15
elektronskih medijih nas torej zanima ali je »na�in uporabe jezika na internetu postal
tako druga�en od našega predhodnega jezikovnega vedenja, da ga lahko preprosto
opišemo kot revolucionarnega« (Crystal, 2002, 5).
16
3 MOBILNA TELEFONIJA IN SMS-KOMUNIKACIJA
Za�etek mobilnih telekomunikacij sega v Skandinavijo s t. i. prvo generacijo
NMT2, ki je bila analogna. V Sloveniji je bila uvedena leta 1991 in ukinjena konec
leta 2005. Z drugo generacijo – GSM3 je bil uveden digitalni sistem mobilnih
komunikacij. Njegova poglavitna naloga je prenos govornega signala, kot dodatna
možnost pa se je pojavil prenos podatkov. S slednjo generacijo so se tako pojavili
sms-i, ki so se zelo hitro razširili med mlajšo generacijo uporabnikov mobilnih
telefonov. Nadgradnjo druge generacije predstavlja vmesna generacija GPRS4, ki je
ponudila sms-om konkuren�ne mms-e5, ki pa se niso tako uveljavili. S tretjo
generacijo mobilne telefonije, tj. UMTS6 pa se pojavi izpopolnitev v prenosu
podatkov, in sicer v hitrosti in kakovosti (Michelizza, 2008).
Mobilni telefoni predstavljajo najpogostejši stik oziroma fizi�ni kanal za
prenos sms-ov. V sms-komunikacijo sta vklju�ena dva mobilna telefona, eden je
pošiljateljev, drugi naslovnikov (eden ali drugi pa sta lahko nadomeš�ena z
ra�unalnikom). Sms-e lahko torej pošiljamo tudi iz ra�unalnika, predvsem v primeru,
ko je naslovnikov ve�, saj takšen na�in predstavlja hitrejšo storitev. Na ra�unalniku
obstajajo nekatere spletne strani, kjer je mogo�e brezpla�no pošiljati sms-e na
mobilne telefone razli�nih operaterjev (npr. na spletni strani http://najdi.si/ je
posamezniku omogo�eno brezpla�no pošiljanje sms-ov v vsa slovenska omrežja;
dnevno je mogo�e poslati 40 brezpla�nih sms-ov.). Prejeti sms-i, ki so poslani z
mobilnega telefona, se pogosto zbirajo na ra�unalniku, in sicer v primerih, ko obstaja
možnost, da je naenkrat poslano ve�je število sms-ov. Takšne storitve se uporabljajo
na radiu, televiziji ipd. Pri novejših mobilnih telefonih je mogo�e poslati sms v
predal elektronske pošte, zato lahko naslovnik dostopa do sms-a tudi preko
ra�unalnika (Michelizza, 2008).
2 Angl. Nordic Mobile Telephone (http://en.wikipedia.org/wiki/Nordic_Mobile_Telephone)3 Angl. Global System for Mobile Telecommunication (http://sl.wikipedia.org/wiki/GSM)4 Angl. General Packet Radio Service (http://sl.wikipedia.org/wiki/GPRS)5 Angl. Multimedia Messaging System (http://sl.wikipedia.org/wiki/Multimedijski_sporo�ilni_sistem)6 Angl. Universal Mobile Telecommunication System (http://sl.wikipedia.org/wiki/UMTS)
17
Sms je torej dodatna storitev v omrežju GSM/UMTS in omogo�a sprejemanje,
pošiljanje kot tudi shranjevanje kratkih tekstovnih sporo�il. Gre za tekste, ki
obsegajo do najve� 160 razli�nih �rk, številk in znakov, ki se pošiljajo prek sms-
centra za prenašanje sporo�il v omenjenem omrežju (Michelizza, 2008).
Predstavljajo eno od mnogih funkcij mobilnega telefona. Kratica izhaja iz angleškega
jezika in v neskrajšani obliki pomeni Short Message Service7. V literaturi lahko
zasledimo ve� vrst poimenovanj (in na�inov zapisa) tovrstne storitve mobilnih
telefonov, in sicer sms, SMS, SMS-sporo�ilo, kratko telefonsko sporo�ilo, kratko
sporo�ilo ipd. (zaradi krajšega zapisa bom v nadaljevanju uporabljala prvi na�in, tj.
sms).
Pisanje sms-ov ni staro niti dvajset let. Ideja o sms-ih kot dodatni storitvi
mobilnih telefonov sega na za�etek osemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ni bila
mišljena kot sporo�anje med posamezniki, ki predstavlja danes eno od zelo
popularnih in razširjenih funkcij mobilnega telefona. Sprva so bili sms-i mišljeni le
za pošiljanje opozoril uporabniku mobilnega telefona; npr. o prispeli glasovni pošti8.
Lahko bi rekli, da je mobilna telefonija s svojo razširjenostjo, vseprisotnostjo in rabo
»najavila pomembno novo kulturo komuniciranja« (Thurlow v: Kalin-Golob, 2008,
283–284). Sms-i predstavljajo novejši na�in vsakodnevnega govornega
komuniciranja, kjer prevladuje prakti�nosporazumevalna vrsta, le da gre za
»spremembo prenosnika iz prvotno govorjenega diskurza v pisnega« (Orel, 2003,
408).
7 Povzeto po: http://www.ensico.si/slovarcek/prikaz.asp?crka=S8 Povzeto po: http://en.wikipedija.org/wiki/SMS
18
4 POMEN IN ZNA�ILNOSTI SMS-OV V SODOBNEM NA�INU
ŽIVLJENJA
Sms-i so v današnjem �asu eden od spremljevalcev sodobnega na�ina življenja.
Zaradi svoje priro�nosti in enostavnosti pri prenosu informacij skupaj z drugimi
informacijskimi mediji, kot so radio, televizija in internet, ustrezajo hitremu tempu
življenja. Razlog, da ima danes že skoraj vsakdo mobilni telefon, lahko iš�emo v
cenovni dostopnosti, zato lahko posameznik kadarkoli pokli�e kogarkoli oziroma
komurkoli napiše sms. Zaradi dejavnikov mobilnega telefona, kot so cenovna
ugodnost, zanesljivost dostave ter diskretnost, naraš�a priljubljenost tega medija kot
tudi vsesplošna razširjenost uporabe sms-ov (Jarnovi�, 2006). Tako so sms-i kot ena
izmed številnih funkcij mobilnega telefona zaradi omenjenih dejavnikov postali del
našega vsakdana. Pojav le teh od uporabnikov na nek na�in zahteva novo oziroma
druga�no opismenjevanje, ki temelji na poznavanju mobilnih tehnologij. Vse to se
kaže v novem na�inu komuniciranja, ki je prisoten med ljudmi. Tako kot pri
ra�unalniku, kjer sta »/p/oznavanje elementov ter obvladovanje pravil oziroma
na�inov strukturiranja ra�unalniških znakov […] nujen pogoj za uspešno
komunikacijo« (Javornik, 2002, 175), tako je potrebno pri mobilnem telefonu poznati
pravila in pomen znakov, da je komunikacija med tvorcem in prejemnikom besedila,
torej sms-a, uspešna.
Sms-i so besedila, ki so odvisna od prostorskih omejitev mobilnega telefona.
Predstavljajo produkt sodobne potrošniške družbe. Uporabljajo se v v razli�nih
situacijah za razli�ne namene. Poznamo sms-e tako za javno kot zasebno rabo,
vendar se slednji, predvsem med mladimi, pojavljajo v ve�jem številu. Mladi
dojemajo sms-e kot zasebno obliko komunikacije, pri kateri knjižni jezik ne igra
pomembne vloge, zato je v ospredju vsebina sporo�ila, oblika pa se s pomo�jo
razli�nih krajšav in redukcij podreja znakovnemu obsegu enega sms-a, kar je
dokazala tudi raziskava Urške Jarnovi� (2006). Sms-i torej predstavljajo na�in
komuniciranja, kjer se pisni jezik prilagaja potrebam kratkih pogovorov. Sms-i in
druge novejše oblike komuniciranja, ki jih prinašajo novi mediji, predstavljajo torej
19
odklone od knjižnega jezika. Prav tako se z novimi na�ini komuniciranja, kjer
govorni jezik prodira v pisnega, spreminja vprašanje razlik med tradicionalnim
modelom, kjer je knjižno predvsem pisno in neknjižno predvsem govorno. Za vse
novejše oblike sporo�anja, ki jih prinaša informacijski razvoj, bi lahko rekli, da že v
temeljih spreminjajo rabo pisnega jezika, saj njihovi uporabniki, predvsem mlajša
generacija, piše svojo razli�ico pogovornega, nare�nega jezika, tudi njuno mešanico
(Kalin-Golob, 2008).
Komunikacija, ki poteka preko sms-ov, je usmerjena k poenostavitvi (oziroma
ekonomi�nosti, ki je že tako zna�ilna za govorno komunikacijo), kar lahko
razumemo kot posledico obravnavanega medija (Kranjc, 1999), zato lahko v
besedilih sms-ov, še posebej pri mlajših generacijah, poleg pogovornega jezika v
tovrstni pisni komunikaciji zasledimo še ogromno skrajšanih oblik posameznih
besed, kratic (npr. »lp« pomeni lep pozdrav, »tnx« pomeni zahvalo v angleš�ini –
thanks ali thank you ipd.) ter drugih neverbalnih sredstev, katerih se poslužujejo
tvorci teh besedil (npr. smeški oziroma emotikoni).
20
5 FUNKCIJE SMS-OV
5.1 Družbeni vidik
Sms-i, kot klju�en del sms-komunikacije, zavzemajo v vsakdanjem življenju
mnogo funkcij; z njimi nadomeš�amo telefonske klice, pošiljamo voš�ila, pozdrave,
glasujemo itd. Sms-i torej nadomeš�ajo tako govorjena kot pisana besedila in so del
uradne ali neuradne komunikacije. Na nastanek novega koda – jezika sms-ov
odlo�ilno vplivajo svetovni splet, sleng, vsestransko prodirajo�a angleš�ina ter
omejitev na 160 znakov (Michelizza, 2008).
Raziskava Urške Jarnovi� (2006), ki je potekala med študenti, je pokazala, da
se sms-i uporabljajo v razli�nih situacijah. Mladi sms najve�krat uporabijo kot
odgovor na prejeti sms oziroma v primeru, ko se prijatelj ne oglasi na telefonski klic.
Manjša je uporaba sms-ov za sodelovanje v nagradnih igrah, za navezovanje prvega
stika s �lovekom ali v primeru, da je na mobikartici malo denarja (razlog za slednje
bi lahko iskali v tem, da ima ve�ina posameznikov sklenjeno naro�niško razmerje z
mobilnim operaterjem, saj je tarifa posameznih naro�niških paketov cenejša kot pri
uporabi mobikartic). Sms-i se kljub temu uporabljajo v razli�ne namene, vendar
njihovo uporabo vedno pogojuje kakšen dodaten dejavnik, kot npr. že prejet sms,
predhoden klic, na katerega naslovnik ni odgovoril, dokaj velik strošek klicanja iz
tujine, uporabljajo pa se tudi v primerih nujnega sporo�ila ali kakršnegakoli voš�ila.
Ob pisanju sms-ov se velikokrat poraja vprašanje, ali gre pri tovrstnem pisanju
za nadomeš�anje telefonskih pogovorov. Monika Kalin-Golob (2008) je s svojo
raziskavo mladostniških sms-ov ugotovila, da pri številnih sms-ih ne gre za
nadomestilo telefoniranja, temve� gre za izkoriš�anje negovornega stika. Sms-i na
nek na�in zapolnjujejo praznino med direktnim in simultanim govornim stikom na
eni strani, ter pisanjem e-pošte, ki ni tako zasebno, na drugi strani. To vlogo sms-ov
raziskovalci povezujejo z na�inom rabe in spravljanja mobilnih telefonov; ti so
21
zasebni, imamo jih ves �as pri roki in ve�inoma so kar ob telesu, kar na nek na�in
pove�uje ob�utek intimnosti. Takšno prednost kažejo sporo�ila, kot so opravi�ila, ki
jih je lažje zapisati kot izre�i, ljubezenske izjave, izražanje nestrinjanja, lahko tudi
groženj, saj se preko sms-a izognemo direktnemu konfliktu. Posebna skupina sms-
ov, ki pa zagotovo niso nadomestek telefoniranja, so sms-i, ki naslovniku sporo�ajo o
zasedenosti oziroma razlogu, zakaj se dolo�en posameznik ne oglasi na mobilni
telefon.
Pojav nove tehnologije, v našem primeru prenosnih telefonov, je prinesel
takojšnje posledice na rabo jezika. Leta 1990 je industrija mobilnih telefonov razvila
sms, funkcijo prenosnega telefona, ki je postala zelo popularna med, predvsem
mlajšo populacijo. Gre za cenejšo možnost sporazumevanja v primerjavi s
tradicionalnim telefonskim klicanjem, poleg tega pa predstavlja bolj privaten na�in
sporazumevanja, saj lahko uporabniki komunicirajo, ne da bi ob tem verbalno motili
ljudi, ki so ob njih med �asom pisanja sms-a. Raziskava v Veliki Britaniji je leta
2000 pokazala, da 81% uporabnikov mobilnih telefonov, starih od 15 do 24 let,
uporablja mobilne telefone za pisanje sms-ov, s katerimi sooblikujejo svoje socialno
življenje; sms-e uporabljajo za flirtanje, izpovedovanje ljubezni ipd. So�asno pa je
raziskava pokazala, da se sms-i uporabljajo tudi v druge namene, in sicer za spolno
nadlegovanje, šolske spore med u�enci, politi�ne govorice in interakcijo med
preprodajalci drog in njihovimi kupci (Crystal, 2002).
5.2 Jezikovno in besedilno zvrstnostni vidik
Vloga oziroma funkcije sms-ov v sodobni družbi so tesno povezane s funkcijo
sms-ov kot besedil, zato je na tem mestu smiselno obravnavati tovrstna besedila v
povezavi s funkcijsko zvrstnostjo in s tem posledi�no funkcijo razli�nih vrst besedil,
saj se danes »pozornost vedno bolj preusmerja na prou�evanje besedila in diskurza
22
kot besedila v polnem delovanju oziroma besedila, realiziranega v konkretnih
okoliš�inah in s konkretnim vplivom9« (Mikoli�, 2007, 431).
Funkcijske zvrsti Toporiši� definira kot »jezikovne zna�ilnosti, lastne vrsti
besedil za dolo�eno uporabo. Zna�ilen snop funkcijskih zvrsti je štiri�lenski, saj lo�i
prakti�nosporazumevalno, publicisti�no, umetnostno in strokovno zvrst ali jezik. /.../
Funkcijska zvrst jezika ima predvsem besedne (izrazijske) in skladenjske izrazitosti,
do dolo�ene mere pa tudi oblikoslovne; v okviru prenosnika še zvo�ne in pisne«
(Toporiši�, 1992, 46).
Klasifikacij funkcijskih zvrsti je ve�, kot npr. Havránkova. Ta �eški filolog je
ugotovil štiri funkcije knjižnega jezika in na omenjeni osnovi dolo�il t.i. funkcijske
jezike. Havránkova klasifikacija torej pozna govorni/konverzacijski (sporazumevalna
funkcija), delovni (prakti�nostrokovna funkcija), znanstveni (teoreti�nostrokovna
funkcija), in pesniški (estetska funkcija) jezik. Avtor vklju�uje tudi druge funkcijske
zvrsti kot npr. publicisti�no, vendar jih ne uvrš�a v štiri�lensko shemo, zato lahko
sklepamo, da jim pripisuje sekundarni pomen. (Havránek v: Pogorelec, 1986 in
Skubic 1994/95).
Govorjena besedila (v ta sklop besedil lahko prištevamo tudi besedila sms-ov,
saj so si podobna v mnogih zna�ilnostih) zelo težko uvrš�amo samo v eno funkcijsko
zvrst, saj se med seboj razlikujejo zaradi razli�nih dejavnikov. Sem lahko prištevamo
govorni položaj (formalni : neformalni), izbran krog naslovnikov (javna : zasebna),
sporo�ilni namen (predstavitvena, pozivna, ekspresivna, povezovalna itd.), ne smemo
prezreti tudi družbenega razmerja med sporo�evalcem in naslovnikom
(prakti�nosporazumevalna, uradovalna, strokovna, publicisti�na besedila) (Kranjc,
2004).
V razumevanju funkcijskih zvrsti je prišlo do premika v drugi polovici
prejšnjega stoletja, kar se lahko zasledi v delih pragmalingvistov. Jezikovna
9 »Od leta 1976, ko je Jože Toporiši� v Slovenski slovnici opisal funkcijske zvrsti jezika, je bil v slovenskem jezikoslovju na podro�ju funkcijske zvrstnosti poudarek predvsem na oblikovanju in zna�ilnostih jezikovnih zvrsti z vidika sporo�eval�evega namena, manj pa na samih besedilnih zvrsteh in vrstah« (Mikoli�, 2007, 431).
23
pragmatika je jezikoslovno-filozofska panoga, ki se je razvila na osnovah oxfordske
šole jezikovne filozofije in postavlja v središ�e pragmati�no funkcijo izrekov
oziroma besedil. Gre za namen spremembe stanja stvari, s katerim je besedilo
tvorjeno. Te spremembe stanja stvari, ki jih govorec želi dose�i z izre�enim, so
razli�nih vrst in obsegajo vse, kar se v realnosti spremeni s tem, ko je govor
realiziran. Tako se spremenijo in pojavijo vednosti ali �ustvene naravnanosti
udeležencev v komunikaciji, poleg tega tudi druge vrste razmerij do propozicij (gre
za zavezanost govorca ali naslovnika, da udejanji, kar stoji v propoziciji) in razmerja
med stvarmi (npr. sklepajo se razli�ne kup�ije, osebe dobivajo dolo�ene statuse itd.).
Glede na to, katera funkcija prevladuje v dolo�enem besedilu, Skubic lo�uje štiri
pragmati�ne funkcije govora, in sicer znanstveni govor, sporo�anjsko-vplivanjski,
konvencionalnoperformativni in umetnostni govor (ta razvrstitev besedilnih zvrsti se
delno pokriva s prej omenjeno Havránkovo klasifikacijo). Za obravnavana besedila,
ki se pojavljajo v sms-ih je najbolj zanimiva druga funkcija, in sicer sporo�anjsko-
vplivanjska. Govor s slednjo funkcijo po Skubicu »poleg tradicionalne
strukturalisti�ne domene prakti�nosporazumevalnega in publicisti�nega govora
pokriva dobršen del strokovnega govora« (Skubic, 1994/95, 161). Govorec (oziroma
tvorec besedila) pri sporo�anjsko-vplivanjskem govoru uporablja razli�ne strategije,
ki jih obvlada za dosego svojega cilja. V okvir strategij sodi premišljenost rabe
propozicij, instrumentaliziranih za doseganje u�inkov. Vsekakor so bistveni pogoji
za njihovo u�inkovitost razumljivost, prepri�ljivost in upoštevanje zahtev okoliš�in.
»Razumljivost pomeni predvsem generiranje takih propozicij, ki naslovniku
omogo�ajo, da ob vednosti, ki mu je na voljo, dešifrira njihov smisel« (Skubic,
1994/95, 161). Za razumljivost je poleg naslovnikove izobrazbe potrebno upoštevati
njegovo poznanje dolo�enih dejstev, ki bi lahko bila relevantna za smisel propozicije.
Tvorec besedila, ki se zanaša na to, da naslovnik pozna dolo�ena dejstva, lahko
doseže želeni u�inek na razli�ne na�ine. Tvorec želi z besedilom, ki ga ustvari, ne
glede na pisno ali govorjeno komunikacijo, na nek na�in vplivati na naslovnika. Pri
sporo�anjsko-vplivanjskem govoru je prikritost smisla in njegovega ilokucijskega
naboja posebnost, ki ga mo�no lo�uje od znanstvenega in
konvencionalnoperformativnega govora. Zaradi pogoste uporabe posrednega
sporo�anja smislov in posrednega vplivanja na naslovnika, bi lahko rekli, da gre pri
24
prikrivanju smislov za retori�no sredstvo, ki prepri�ljivost pove�a. Za uspešno
komunikacijo je poleg razumljivosti pomembna tudi prepri�ljivost. V sporo�anjsko-
vplivanjskem govoru logi�no dokazovanje ni edino sredstvo prepri�evanja v
nasprotju z znanstvenim govorom. Za u�inkovitost pri sporo�anjsko-vplivanjskem
govoru je pomembno, da velja govorec pri naslovniku za verodostojnega. V
nasprotnem primeru, se mora govorec zatekati k nenehnem dokazovanju in razli�nim
postopkom »snubljenja« pri naslovniku (Skubic, 1994/95).
Procesi oblikovanja kriterijev besedilne zvrstnosti so razli�ni, zato se
»tipologije in poimenovanja besedilnih vrst [...] oblikujejo na osnovi slogovnega
ubeseditvenega na�ina (npr. poro�ilo, opis, pripoved, razlaga), prevladujo�e
vplivanjske vloge besedila (npr. informacija, prošnja, prisega, zahvala), okoliš�in
sporo�anja (npr. uradna prošnja, javna zahvala), reference (npr. vremensko poro�ilo,
športne vesti) ipd.« (Mikoli�, 2007, 341).
Vsa besedila, ki jih ustvarjamo, imajo vplivanjsko vlogo, zato nam izhodiš�e za
zvrstnost besedil predstavlja ravno Austinova teorija govornih dejanj, kjer je vsako
dejanje tudi ilokucijsko dejanje, kar pomeni, da želi tvorec vsakršnega besedila na
nek na�in vplivati na naslovnika. To pomeni, da je sporo�eval�ev namen razlog za
oblikovanje vloge, ki jo ima posamezno besedilo; tako govorimo o razli�nih tipih
besedila10 (Bešter, 1994). Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da »vplivanjsko vlogo
kompleksnega govornega dejanja lahko predstavlja vsota vplivanjskih dejanj, ki si
zaporedno sledijo, ali pa je vplivanjska struktura besedila hierarhi�na; to pomeni, da
eno dejanje dominira nad drugimi oziroma da so glavnemu sporo�eval�evemu
namenu podrejeni drugi nameni, s pomo�jo katerih pa se glavni namen uresni�uje«
(Bešter in Hudej v: Mikoli�, 2007, 342).
Teorija govornih dejanj nam tako pomaga pri klasifikaciji besedilnih zvrsti in
posledi�no tudi vrst11. Tako z vsakim besedilom sporo�evalec izraža svoj namen, s
tem pa besedilo izraža dolo�eno vplivanjsko vlogo (lahko tudi skupek ve�ih
10 Pojem tip besedila se navezuje na t. i. ilokucijsko strukturo besedila, »ki kaže sporo�eval�evo strategijo pridobivanja naslovnika; sporo�evalec jo dolo�i na podlagi svojega namena, ki ga ima v odnosu do naslovnika, s katerim se sporazumeva« (Bešter, 1994, 44). 11 Besedilna zvrst je širši pojem od besedilne vrste; zvrst je »to, kar je zna�ilno za ve� vrst oz. podzvrsti, se pravi neke skupne zna�ilnosti razli�nega« (Toporiši�, 1992, 380).
25
vplivanjskih vlog), ki je zna�ilna za posamezno besedilno zvrst in posledi�no tudi
vrsto (Mikoli�, 2007).
V nadaljevanju sledi tipologija besedilnih zvrsti, ustvarjena glede na razli�ne
vplivanjske vloge besedil (Mikoli�, 2007, 343):
Slika 1: Razvrstitev besedilnih zvrsti glede na njihovo vplivanjsko vlogo
Vplivanjska vloga
(ilokucija)
Spoznavna Sporazumevalna/interaktivna Izvršilna Umetnostnoizrazna
vloga vloga vloga vloga
(konstativi) (‘konverzativi’/‘interaktivi’) (deklarativi) (verdiktivi)
znanstvena sporazumevalna/interaktivna izvršilna/uradna umetnostna
besedila besedila besedila besedila
Prikazovalna Usmerjevalna/pozivna Zavezovalna Povezovalno-izrazna
vloga vloga vloga vloga
(reprezentativi) (direktivi) (komisivi) (ekspresivi)
prikazovalna usmerjevalna/pozivna zavezovalna povezovalna, izrazna
besedila besedila besedila besedila
Vir: Modifikacija podstave in argumentacijska struktura besedilnih vrst, Mikoli� V.,
2007, 343.
26
Upoštevajo� zgoraj prikazano razvrstitev besedilnih zvrsti glede na njihovo
vplivanjsko vlogo, se sporazumevalna/interaktivna besedila delijo v podskupine
zaradi razli�nih vplivanjskih vlog znotraj omenjenih besedil. Tako želi sporo�evalec
pri prikazovalnih besedilih vplivati na naslovnikovo vednost (npr. šolski u�benik,
poro�ilo, novica, diagnoza), pri usmerjevalnih/pozivnih besedilih gre za najbolj
ekspliciten sporo�eval�ev namen, saj želi slednji naslovnika najbolj neposredno
prepri�ati, da kaj stori (npr. ukaz, nasvet, oglas), pri zavezovalnih besedilih se
sporo�evalec zaveže, da bo nekaj storil za naslovnika (npr. obljuba, grožnja), pri
povezovalnih/izraznih besedilih pa sporo�evalec izraža svoje ob�utke ali stališ�a, s
�imer vzpostavlja razmerje do naslovnikovih ob�utij ali stališ� (npr. opravi�ilo,
sožalje, zahvala, pozdrav komentar) (Mikoli�, 2007). Vsi štirje tipi besedil, znotraj
sporazumevalnih/interaktivnih besedil, se pojavljajo tudi v sms-ih tako uradne kot
neuradne sms-komunikacije.
Sms-i, ki jih pišejo mladi, so torej besedila, kjer prevladuje
sporazumevalna/interaktivna vloga; po Skubi�evi klasifikaciji funkcijskih zvrsti pa bi
jezik sms-ov uvrstili v sporo�anjsko-vplivanjski govor, kjer se jezik pojavlja kot
»sredstvo za sporazumevanje«, medtem ko se pri konvencionalnoperformativnem
govoru jezik kaže kot »sredstvo za spreminjanje sveta«, pri znanstvenem govoru se
pojavlja jezik kot »sredstvo za oblikovanje novih vednosti«, pri umetnostnem govoru
pa je jezik prisoten kot »sredstvo za izražanje kompleksnih notranjih doživetij in
intuitivnih spoznanj« (Skubic, 1994/95, 167). Sporo�anjsko-vplivanjski govor torej
zajema govorna dejanja, ki so sicer »najbolj neposredno usmerjena na naslovnika«
(Mikoli�, 2007, 343).
Tako kot marsikatera besedila, pa naj bodo spletna besedila, osebna pisma,
razli�na navodila, opozorila itd., so tudi sms-i ustvarjeni zato, da bi tvorci z njimi
vplivali na naslovnika. V tem primeru gre za vplivanjsko funkcijo (ilokucija). Da
tvorec besedila doseže u�inek pri naslovniku, se pri pisanju sms-a poslužuje razli�nih
sredstev. Prenosni telefoni, tako kot internet, zaradi svoje tehni�ne narave ponujajo
veliko možnosti. Tako se lahko kot pisci sms-ov poslužujemo verbalnega in
neverbalnega jezika. Posledi�no bi lahko rekli, da poleg predstavitvene funkcije, sodi
v okvir sporazumevanja z sms-i tudi estetska funkcija (Kranjc, 2003). K slikovnem
27
gradivu prištevamo najrazli�nejše slike, smeške, ki so sestavljeni iz lo�il (dvopi�ja,
podpi�ja, vezaja in oklepaja) ali pa so v obliki slike že shranjeni v mobilnem telefonu
in ponazarjajo �ustveno stanje tvorca besedila, lahko tudi njegov odnos do vsebine
besedila: gre torej za govorne signale, ki so v besedilu sms-a nadomeš�eni z
neverbalnimi sredstvi.
Sodobno pojmovanje zvrsti postavlja v ospredje temeljno funkcijo besedila, in
sicer vplivanje na naslovnika. Vsak tvorec, bodisi govorec ali pisec besedila za ta
namen izbira sredstva; tista, ki so mu na voljo v njegovem, besedilnem svetu in tudi
tista, ki jih nudi jezik, v katerem besedilo tvori. Pri tem ne smemo zanemariti
upoštevanja prenosnika kot prvine konteksta, se pravi okoliš�in, v katerih nastaja
besedilo. V govorjenih besedilih je koherenca ali »sklenjenost besedila« (Pogorelec,
1986, 14) dosežena s kontekstom, ki ga razumemo kot sobesedilo in okoliš�ine, v
katerem je besedilo nastalo. Pri interpretaciji besedila je potrebno upoštevati fizi�ni
kontekst (govorni položaj, se pravi kraj, �as in udeležence), socialni (gre za socialno
razdaljo ali bližino med udeleženci v komunikacijskem procesu, razliko v starosti
ipd.) in mentalni kontekst (želje, potrebe, prepri�anja ipd.) tako tvorca kot naslovnika
besedila. H koherentnemu in kohezivnemu govorjenemu besedilu vsekakor sodijo
neverbalna sredstva, ki prispevajo velik delež pri oblikovanju, posledi�no tudi pri
razumevanju tovrstnih besedil (Kranjc, 2004).V okviru sms-ov neverbalna sredstva
nadomestijo smeški, ki imajo razli�ne vloge. Pri tvorjenju sms-ov se mora tvorec
besedila zavedati prednosti in pomanjkljivosti prenosnega telefona kot medija, da
besedila uspešno u�inkujejo na naslovnika.
Sodobni mediji, med katere sodita internet in prenosni telefon, vplivajo in
sooblikujejo življenje v sodobni družbi ter posledi�no vplivajo na komunikacijo v
njej. Spletna besedila, ki se pojavljajo na internetu in v prenosnih telefonih, gre
namre� za e-pošto in sms-e, se torej tvorijo z namenom, da bi tvorci le teh vplivali na
naslovnika. Bistvena funkcija omenjenih besedil je, že prej omenjena, vplivanjska
funkcija oziroma ilokucijska. Za doseganje omenjenega u�inka so tvorci za�eli
posegati po sredstvih, ki so nam bila pred leti popolnoma tuja. Tako lahko v okviru
pisne komunikacije zajamemo tako verbalna kot neverbalna sredstva, ki dopolnjujejo
in celo nadgradijo pisno komunikacijo (Kranjc, 2004).
28
5.2.1 Teorija govornih dejanj
Ker teorija govornih dejanj predstavlja izhodiš�e za besedilno zvrstnost, saj
vsako besedilo na nek na�in u�inkuje oziroma vpliva na naslovnika, jo je na tem
mestu primerno podrobneje opisati.
Gre za zanimanje za dejanja, ki strukturno ustrezajo stavkom. Sam koncept
govornih dejanj je uvedel John Austin, ki je iskal na�ine za obravnavo jezika kot
dejanja. Sprva je lo�eval med konstativnimi in performativnimi izjavami. V
omenjeni dihotomiji so konstativi izjave, v katerih re�emo (ali napišemo) nekaj, kar
lahko preverimo, ali je resni�no, medtem ko so performativi izjave, v katerih storimo
nekaj, kar ne moremo preveriti ali je resni�no ali ne; z drugimi besedami performativ
»oznamuje, da je formulirati izrek izvesti neko delo – normalno nam ne pomeni, da
je zgolj nekaj rê�i« (Austin, 1990, 18). Vse izjave vsebujejo tako konstativne kot
performativne sestavine, saj v vseh nekaj re�emo in so�asno storimo. Zaradi
omenjenega je Austin konstativno – performativno terminologijo zamenjal s trojno
razdelitvijo, in sicer:
1. lokucije – gre za dejanja, ki sestojijo iz tega, da nekaj re�emo,
2. ilokucije – so to, kar storimo, ko nekaj re�emo,
3. perlokucije – so to, kar storimo s tem, da nekaj re�emo (Verschueren, 2000).
Ko govorec torej izvaja lokucijsko dejanje, uporabi govor. Gre torej za izvedbo
dejanja, ko govorec nekaj re�e. Poleg tega Austin govori, da pomeni izvesti
lokucijsko dejanje tudi izvesti ilokucijsko dejanje, saj ko izvajamo prvo vrsto
dejanja, izvajamo še nekaj drugega (sprašujemo ali odgovarjamo na vprašanje,
obveš�amo, zagotavljamo ali svarimo, razglašamo razsodbo ali namen, izrekamo
kazen ali kritiko, se dogovarjamo za sestanek, identificiramo ali opisujemo itd.).
Govor se torej uporablja v mnogih funkcijah in na veliko na�inov. Mnogo razlik
najdemo v primeru, ko svetujemo, predlagamo ali pa samo ukazujemo in ali
obljubljamo ali zgolj nakazujemo na namen ipd. Izvedba dejanja v tem smislu je
mišljena kot izvedba ilokucijskega dejanja in pomeni izvedbo dejanja, ko govorec
29
re�e kaj (v nasprotju z lokucijskim dejanjem, tj. izvedbo dejanja, da govorec re�e
kaj). S tem, ko nekaj re�emo, pogosto vplivamo na misli in delovanje ob�instva,
govorca ali drugih ljudi. Ko pa govorec izvede dejanje, ki se nanaša na izvedbo
lokucijskega in ilokucijskega dejanja, govorimo o izvedbi perlokucijskega dejanja.
Slednja vedno vsebujejo kakšne posledice, v ve�jem ali manjšem obsegu, nekatere
vnašamo celo nehote (Austin, 1990).
Tradicionalna teorija govornih dejanj pa zagovarja tudi misel, da vsa govorna
dejanja, ne glede na vrsto jezika, pripadajo eni od petih kategorij:
1. aseritvi izražajo verjetje in prilagajajo besede stvarnosti ter zavezujejo
govorca k resni�nosti tega, kar govori (npr. kakršnakoli trditev),
2. direktivi izražajo željo in prilagajajo stvarnost besedam; veljajo za nekakšen
poskus, da govorec pripravi poslušalca do tega, da nekaj stori (npr. prošnja),
3. komisivi izražajo težnjo in prilagajajo stvarnost izre�enim besedam, zato
veljajo za govor�evo zavezo, da bo storil dolo�eno dejanje (npr. obljuba),
4. ekspresivi izražajo razli�na duševna stanja in ne poznajo smeri prilagajanja
med besedami in stvarnostjo; veljajo za izraze duševnega stanja (npr.
opravi�ilo, zahvala),
5. deklarativi ne izražajo razli�nih duševnih stanj, besede prilagajajo stvarnosti
in obratno, njihovo bistvo je, da z izre�enim povzro�ajo spremembe v
(predvsem institucionalni) stvarnosti (npr. krš�evanje, vojna napoved)
(Verschueren, 2000).
Na tem mestu je potrebno omeniti, da se kategorije med seboj nikakor ne
izklju�ujejo, saj je v jezikovni rabi veliko vrst jezikovnih dejanj, kjer se zgoraj
omenjene kategorije prepletajo (Verschueren, 2000).
30
6 SMS – VDOR GOVORNE OBLIKE JEZIKA V PISNO
Kot je bilo že omenjeno, sre�ujemo pri sms-ih veliko zna�ilnosti govornega
jezika, �eprav gre za komunikacijo v pisnem prenosniku. Za pisni jezik je sicer
zna�ilno, da je to »najvišji kulturni izraz jezikovne skupnosti« (Pogorelec, 1965,
132), da gre za en sam sistem, ki se razlikuje po jezikovnih zna�ilnostih knjižnih
zvrsti. Med teksti, ki sodijo v razli�ne knjižne zvrsti, je najve�ja razlika v besedju,
medtem ko so razlike v stav�nih zvezah manjše.
V sms-ih gre za pronicanje govorne oblike jezika v pisno, kar lahko opazimo
tako v besediš�u kot v stav�nih oblikah. Stav�ne strukture, ki jih uporabljamo v
govorni komunikaciji, ne moremo direktno prenesti v pisani jezik, saj se stav�na
zgradba iz govorjenega jezika razlikuje od stav�nih zgradb, ki se obi�ajno pojavljajo
v pisanem jeziku. V slednjem govorimo samo z jezikovnimi izraznimi sredstvi, in
sicer z besedami in stavki. Z lo�ili se nekako približamo govoru, saj z njimi približno
zaznamujemo stav�no melodijo in premore. Na drugi strani, torej v govoru, pa se
jeziku pridružijo še mimika, kretnje in okolica, torej prizoriš�e, ljudje, s katerimi se
pogovarjamo ipd. (Pogorelec, 1965). Pri sms-ih bi lahko v okvir neverbalne
komunikacije poleg lo�il priklju�ili še raznovrstne slike in smeške oziroma
emotikone.
6.1 Razlike med govorno in pisno komunikacijo
V sms-ih, ki jih pišejo mladi, ve�inoma zasledimo pogovorno strukturo in
posledi�no izbiro jezika, ki je zna�ilna bolj za govorno kot pisno komunikacijo, saj
so uporabljeni predvsem za zasebno rabo. Lahko bi lahko rekli, da v sms-pogovorih,
kljub temu, da potekajo v pisni obliki, prevladujejo zna�ilnosti govornega jezika.
Slednje lahko opazimo tako v leksiki, strukturi, izbiri jezika ipd. Ko govorimo o
približevanju govorni formi, se moramo zavedati razlik med govorno in pisno
31
komunikacijo, saj se v sms-ih tesno prepletata med seboj. Razlika med obema je
povzeta po Crystalu (2002, 26–28):
Tabela 1: Razlike med govorno in pisno komunikacijo
Govorna komunikacija Pisna komunikacija
1. Govor je �asovno vezan, dinami�en,
prehoden. Je del interakcije, v kateri sta
obi�ajno prisotna oba udeleženca, to sta
tvorec in naslovnik.
1. Pisanje je vezano na prostor, je
stati�no, trajno. Gre za rezultat situacije,
kjer je pisec obi�ajno oddaljen od bralca,
kar pomeni, da tvorec in naslovnik
obi�ajno nista prisotna v istem prostoru.
Pisec pogosto ne ve, kdo bo bralec.
2. Med produkcijo in recepcijo skoraj ni
�asovnih razlik, zato lahko tvorec pri
oblikovanju sporo�ila upošteva reakcije
naslovnika. Zaradi neposrednega
oblikovanja sporo�ila (tj. spontanosti pri
oblikovanju sporo�ila) prihaja do
samokorektur, ponavljanja, napa�nih
startov. Pojavljajo se tudi �lenitveni
signali, ki imajo funkcijo zapolnjevanja
vrzeli (npr. »a veš«). Intonacija in odmori
razdelijo dolge izreke na obvladljive
enote; kljub temu pa so meje med izreki
pogosto nejasne.
2. Med produkcijo in recepcijo so vedno
�asovne razlike. Tvorec besedila se mora
zavedati, da bodo njegovo sporo�ilo
interpretirali razli�ni naslovniki v
razli�nih prostorih in �asih. Pisanje
omogo�a tvorcu, da sporo�ilo ponovno
prebere, ga analizira in pazljivo
organizira, kar pomeni, da ima tvorec
dovolj �asa, da sporo�ilo preoblikuje in
popravi. Enote besedila so obi�ajno jasno
prepoznavne zaradi uporabe lo�il.
3. Pri govorni komunikaciji gre obi�ajno
za »iz o�i v o�i« interakcijo (face-to-face
interaction), kar pomeni, da se lahko
tvorec sporo�ila zanaša na neverbalna
sredstva naslovnika, kot sta mimika
obraza in kretnje, s �imer se lahko
naslovnik med sprejemanjem sporo�ila
3. Zaradi odsotnosti vizualnega stika med
udeleženci se tvorec na more zanašati na
to, da bo kontekst lahko razjasnil smisel
izreka. Pri pisni komunikaciji prav tako
ni takojšnjega oziroma neposrednega
odziva prejemnika, zato se v pisni
komunikaciji obi�ajno izogibamo uporabi
32
odziva. Kadar gre za neposredno
komunikacijo, kjer sta tvorec in
naslovnik v istem prostoru, je možna tudi
uporaba deikti�nih sredstev – besed, ki se
neposredno nanašajo na situacijo (npr. to,
tukaj, zdaj).
deikti�nih sredstev.
4. Veliko besed in sama zgradba
sporo�ila je zna�ilnost (predvsem
neformalnega) govora. Dolžina stavkov
je normalna in pogosto so kompleksni;
pojavljajo se nesmiselne besede,
slengovski izrazi, ki se v dolo�eni meri
ne pojavljajo v pisni komunikaciji, v
primeru, da so prisotni v njej, so
pojavljajo kot grafi�ni evfemizem12 (npr.
angleška beseda f***).
4. Besediš�e in sama zgradba sporo�ila je
zna�ilnost pisne komunikacije, kot npr.
veliko primerov podredij v enem stavku,
uravnoteženi sintakti�ni vzorci in tudi
nekaj strani dolgi stavki v nekaterih
pravnih dokumentih. Dolo�ene besede,
besedne zveze, ki se pojavljajo v pisni
komunikaciji, v govorjeni niso prisotne
(npr. deoksiribonukleinska kislina :
DNK).
5. Govor je primeren v situacijah, kjer se
pojavlja želja po vsakodnevnem,
nena�rtovanem diskurzu. Prav tako je
primeren za izražanje socialnih odnosov,
osebnih mnenj v razli�nih niansah, ki so
izražene s prozodijo in neverbalnimi
sredstvi.
5. Pisanje je primerno za zapisovanje
dejstev in komunikacijo o razli�nih
idejah. Zapisani podatki so lažji za
shranjevanje, tabele prikazujejo zveze
oziroma odnose med razli�nimi stvarmi,
zapiski in seznami skrbijo za
ohranjevanje spomina. Tekst se lahko
bere z razli�nimi hitrostmi; vsak
posameznik si jo izbere glede na lastne
zmožnosti, z namenom, da se nau�i
dolo�ene vsebine.
6. Pri govorni komunikaciji ima tvorec
sporo�ila možnost preoblikovanja
6. Napa�ne izjave in drugi neustrezni
podatki so lahko pri pisanju odstranjeni v
12 Evfemizem je »beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, v�asih tudi neprimernemu izrazu« (SSKJ, 1994, 207).
33
sporo�ila, medtem ko prejemnik posluša
(ponovni za�etki, dodajanja). Vsako
napa�no izjavo, podatek, ki je izgovorjen,
se ne da ve� preklicati; govorec mora
sprejeti posledice z izgovorjenim. Zaradi
neposrednega oblikovanja sporo�ila
prihaja do prekinitev, motenj in
prekrivanj, vendar je sporo�ilo kljub
temu razumljivo za naslovnika.
kasnejših zapisih, tako da bralec oziroma
prejemnik sporo�ila nikoli ne izve zanje.
V primeru, da pride pri pisanju do
prekinitev, motenj, so te nevidne pri
prejemanju sporo�ila v pisni
komunikaciji, torej pri branju. To
pomeni, da jih bralec ne more zaznati.
7. Unikatne zna�ilnosti, poteze pri
govorni komunikaciji vklju�ujejo
prozodijo. Gre za veliko nians v
intonaciji, kontrastov pri glasnosti,
tempo, ritem, pavze in druge tone glasu,
kateri ne morejo biti zapisani, da bi
u�inkovali tako kot pri govorni
komunikaciji.
7. Unikatne zna�ilnosti pri pisni
komunikaciji vklju�ujejo strani, vrstice,
velike in male tiskane �rke, prostorsko
organizacijo in kar nekaj na�inov
postavljanja lo�il. Nekaj zapisanih oblik
(npr. urniki, grafi, kompleksni formularji
ipd.) ne morejo biti jasni pri glasnem
branju; u�inkovito jih predstavimo le s
pomo�jo vizualne predstavitve.
Vir: Language and the Internet, Crystal D., 2002, 26–28 .
6.2 Meja med govornim in pisnim jezikom v sms-ih
V okviru pogovornega jezika, ki se pojavlja v sms-ih, katerih tvorci so mladi,
se nam zastavlja zanimivo vprašanje, ali je meja med pisnim in govornim jezikom
jasno za�rtana; ali lahko dolo�eno obliko, stavke ali frazo, ki se v govornem jeziku
pogosto pojavlja, zapišemo brez zadržkov. Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da lahko
posamezne stalne zveze z dolo�enim pomenom v pogovornem jeziku izgubijo
prvotno vrednost v knjižnem jeziku. Enako se zgodi pri istih besedah, saj imajo lahko
34
slednje v razli�nih plasteh jezika razli�no vrednost. Tako bi v pogovornem jeziku
rekli na primer Ne vem, �e pride, medtem ko bi zapisali vprašalnico ali: Ne vem, ali
pride. Zaradi razli�nih okoliš�in vemo, da prvega primera ne moremo zapisati v
vsakem besedilu (Pogorelec, 1965). V besedilih sms-ov je meja med pisnim in
govornim jezikom bolj zabrisana kot v nekaterih drugih besedilih, saj se v njih
pojavlja veliko lastnosti govorjenega jezika; z drugimi besedami govorjeni jezik v
tekstih sms-ov pronica v zapisanega. Razli�ne raziskave jezika sms-ov (Jarnovi�
2006 in 2007, Orel 2004, Kalin-Golob 2008) so pokazale, da se mladi v sms-ih raje
odlo�ajo za pogovorni jezik z vplivi dolo�enega nare�ja oziroma nare�ij kot pa za
knjižnega. »Razlog, ki govorce vodi v izbiro neknjižnega pogovornega jezika, bi
lahko iskali v dejstvu, da govorci knjižni pogovorni jezik v nekaterih situacijah �utijo
kot prisiljeno obliko in se zato raje odlo�ajo za nekoliko nižje variante« (Kranjc,
2004, 400).
Pri pisnih besedilih ima tvorec navadno �as, da v njem preoblikuje kon�no
vsebino in obliko. Na drugi strani pa imamo govorjeno besedilo, za katerega je
zna�ilno, da vsebuje posebnosti, ki jih narekuje spontano izražanje v kontaktu z
naslovnikom. V tem primeru je �as za formulacijo kratek, kar se pozna pri izbiri in
organizaciji jezikovnih sredstev; v primerjavi z zapisanim sporo�ilom je pri
govorjenem izbor jezikovnih sredstev ožji, stavki so preprostejši, v�asih tudi
nepopolni in neusklajeni med seboj. Dialogi predstavljajo zna�ilnosti
konverzacijskega stila13. Te omenjene zna�ilnosti govorjenega jezika bi lahko
pripisali tudi jeziku sms-ov. Govorno sporo�ilnost podkrepi še nekaj dejavnikov,
med katere sodi melodija besed in stavkov, glasnost, višanje in nižanje glasu, ritem,
tempo govora in tudi premori, v primeru, da govorca vidimo, se k omenjenem
pridruži še govorica kretenj in mimika (Urban�i�, 1987). Vsi omenjeni dejavniki, ki
jih sre�ujemo ob govorjeni komunikaciji, so nam v primeru klasi�ne pisne
komunikacije zakriti (kar ne moremo re�i za sodobno pisno komuniciranje v
elektronskih medijih). V sms-ih lahko neverbalni jezik le delno pokrivajo lo�ila (tudi
njihova pretirana raba), smeški, ki ponazarjajo �ustveno stanje tvorca besedila,
13 Konverzacija je mišljena kot »pogovor, družabni pomenek« ( Slovar tujk, 2002, 611), »(družabni) pogovor sploh« (SSKJ, 1994, 430), kar predstavlja klju�no zna�ilnost zasebne sms-komunikacije.
35
njegov odnos do napisane vsebine ipd. Vsekakor pa se v razli�nih pisanih besedilih
sodobnih medijev kaže pronicanje govorjenega jezika v zapisanega.
Vsakršno sporazumevanje z jezikovnimi sredstvi, pa naj bo to pisava ali govor,
se realizira z opti�nimi in akusti�nimi znaki. Pisano in tiskano se ponavadi pojavlja v
knjižnem jeziku, govorno pa v v knjižni in vsakdanji govorici (Urban�i�, 1987). S
pojavom razli�nih sodobnih medijev, kot sta internet in prenosni telefoni, se je ta
meja med knjižnim in pogovornim jezikom v pisnem jeziku zabrisala, saj je v njem
prisotnih veliko lastnosti govorjenega jezika. Slednji se pojavlja v besedilih sms-ov
ali interneta, pri razli�nih klepetih, elektronski pošti ipd.
Iz izkušenj torej vemo, da je izbiranje izraznih sredstev v govoru druga�no od
izbire v pisanem jeziku. Govorimo z glasom, ki ima razli�ne pomenske odtenke. Ti
so izraženi z raznimi stav�nimi melodijami in z osebno barvo glasu. Pri oblikovanju
besedila v pisanem jeziku moramo to nadomestiti z drugimi, že prej omejenimi
izraznimi sredstvi. Pri govoru je potrebno upoštevati naglico govorjenja, ki nas sili,
da se v trenutku odlo�imo za dolo�eno obliko sporo�ila. Ta naglica govorcem
povzro�a manjšo svobodo pri izbiri, kot jo imamo v primeru pisanja. Zaradi nje se v
trenutku pogovora odlo�imo za, v našem spominu, že avtomatizirane zveze. Slednje
so tudi v pisanem jeziku, le da imamo v tem primeru ve� �asa za oblikovanje
besedila in možnost za preoblikovanje. Nasprotje pa predstavlja govor, kjer nimamo
�asa, da oblikujemo daljše in bolj zapletene stav�ne zveze. Zaradi tega se slovnica
pogovornega jezika razlikuje od slovnice knjižnega jezika zaradi svojih zvez in tudi
oblik. Uporaba knjižne ali pogovorne oblike jezika je odvisna od motivike in
okoliš�in pripovedi, velik delež pa je odvisen od stopnje kultiviranosti posameznika,
ki si izbira, okoliš�inam primerno, jezikovno plast (Pogorelec, 1965).
36
7 JEZIKOVNO IZBIRANJE
Besedila, ki se pojavljajo v sodobnih medijih kažejo proces izbiranja, saj tvorci
izbirajo med jezikovnimi prvinami; od leksike, strukture, do izbire jezika in
jezikovnih zvrsti – vse to se kaže kot elementarna izbira. Verschueren meni, da
jezikovna raba nujno sestoji iz »nenehnega jezikovnega izbiranja, ki je lahko
zavestno ali nezavedno in za katero obstajajo jeziku notranji (tj. strukturni) in/ali
jeziku zunanji razlogi – to pa je banalni odgovor na naše splošno vprašanje. Te izbire
lahko najdemo na vseh ravneh jezikovne oblike: foneti�ni/fonološki, morfološki,
sintakti�ni, leksikalni in semanti�ni. Lahko gre za izbire med razli�icami ali pa za
izbire med regionalno, socialno ali funkcionalno razvrš�enimi tipi variacij«
(Verschueren, 2000, 89).
Jezikovno izbiranje je klju�nega pomena za vsako govorno situacijo, saj ima
lahko vsakršna izbira neznaten u�inek na interpretacijo ali, po drugi strani, hude
posledice. Verschueren razdeljuje sedem to�k v okviru procesa izbiranja
(Verschueren, 2000):
1. Vsaki�, ko se odlo�imo za rabo jezika, najprej izberemo enega od približno
6000 jezikov ali neko mešano obliko, do novega izbiranja pa lahko prihaja z
vsako novo besedo ali frazo. Temu sledi izbiranje zvrsti in tvorjenje stavkov,
ki zahtevajo izbire besed in slovni�nih oblik. Pri govorjeni komunikaciji
izbiramo in posledi�no proizvajamo intonacijske vzorce in iz spremenljive
široke palete fonoloških in foneti�nih variant oblikujemo besede. V vsaki
govorni situaciji moramo oceniti, katera zvrst je primerna; to storimo še
preden izberemo jezik. Izbiranje na razli�nih ravneh najpogosteje poteka
so�asno.
2. Govorci (ali pisci) ne izbirajo samo oblik, ampak tudi strategije. V primeru
izbire strategije spoštljivosti bodo govorci (ali pisci) verjetno posegali po
potrebnih specifi�nih izbirah na razli�nih strukturnih ravneh, ki se navezujejo
na omenjeno strategijo; tej strategiji primerne bodo izbire na ravni jezika,
sloga, oblik naslavljanja, besediš�a na splošno itd.
37
3. Sam izraz »izbiranje« se ne navezuje samo na zavestno dejanje, temve�
obsega kakršnokoli stopnjo zavedanja. Vsakodnevno se sre�ujemo z
razli�nimi govornimi situacijami, zato so dolo�ene izbire zelo zavestne, druge
samodejne (sam proces izbiranja zajema jezikovne zna�ilnosti, ki jih imamo
ponavadi za zgolj slovni�ne; npr. ujemanje med stav�nimi �leni, kot je
ujemanje med povedkom in osebkom).
4. Do izbiranja prihaja tako pri proizvajanju kot interpretaciji vsakršne izjave.
Oba omenjena tipa izbiranja sta klju�nega pomena za potek komunikacije in
na�in tvorjenja pomena.
5. Uporabnik jezika se ne more svobodno odlo�ati ali bo izbiral ali ne. To lahko
stori le na ravni, na kateri se ima možnost odlo�iti ali bo v dolo�eni situaciji
uporabil jezik ali pa bo ostal tiho. Tudi tišina ali kakršnakoli druga
neverbalna sredstva so v nekaterih okoliš�inah enako pomenska kot verbalna.
V trenutku, ko se posameznik odlo�i za uporabo jezika, pa mora izbirati,
zavestno ali nezavedno.
6. Jezikovne izbire praviloma niso enakovredne. Lingvistika lo�uje med
zaznamovanimi in nezaznamovanimi izbirami. Na primeru kakršnekoli
ponudbe imamo dve možnosti: da jo sprejmemo ali zavrnemo. Želeno je, da
jo sprejmemo, zato je primerno, da zavrnitve ublažimo. Po omenjeni
terminologiji je zaželeni odgovor na ponudbo, torej sprejetje, nezaznamovan,
medtem ko je zavrnitev zaznamovana. Nezaznamovanosti pa ne smemo
zamenjati z nevtralnostjo v splošnem pomenu besede.
7. Jezikovne izbire »evocirajo, torej vsebujejo svoje alternative. To pomeni, da
vsaka izbira oblike, ki jo motivira njena umestitev v kateri koli razsežnosti
pomena, ne zaznamuje le te specifi�ne umestitve, temve� evocira celotno
razsežnost« (Verschueren, 2000, 92). V slovenskem jeziku (kot v nekaterih
drugih, npr. v angleš�ini) izbire glagolskega �asa v predstavitev dejanja ali
dogodka neizogibno vnašajo �asovno razsežnost (kar nam omogo�a
slovni�no izraženo nanašanje na preteklost, sedanjost in prihodnost). Isto
na�elo velja v primeru, ko izbiramo med sorazmerno preprostimi
kontrastnimi pari. Tako npr. izraz priti evocira na kontrastni par priti – oditi,
izraz kupiti pa na kontrastni in komplementarni par kupiti – prodati.
38
Nobenega od omenjenih izrazov ne bi mogli razumeti, �e ga ne bi povezali z
svojim nasprotjem, ki pa v procesu izbiranja ostane nedotaknjeno.
Tudi sms-i, ki jih pišejo mladi, kažejo zanimive procese izbiranja sredstev na
vseh ravneh jezikovnega opisa. Od posameznika je odvisna oblika besedila, saj
nekatera vsebujejo nagovor, kon�ni pozdrav in podpis, druga ne. Lahko bi rekli, da je
skupno vsem jedrno sporo�ilo, saj tvorec napiše sms prav zaradi slednjega. Tvorci
obravnavanih sporo�il se poslužujejo razli�nih sredstev, skupna pa jim je uporaba
krajšav, emotikonov in zapis, ki se približuje foneti�nemu. Skladenjsko so besedila v
sms-ih nezapletena, kar je posledica narave prenosnika, ob�asno pa je posamezne
skladenjske enote težko prepoznati, saj v besedilu ni lo�il, velikih za�etnic, tj.
zunanjih, formalnih znakov strukturno zaklju�enih enot. Velikokrat je za boljšo
razumljivost potrebno takšna besedila prebrati na glas; npr. »mwa« (Kranjc, 2004).
Po mnenju Simone Kranjc (2004) je kultiviranost govorca najpomembnejši
dejavnik pri izbiri jezika na razli�nih ravneh. Od nje je odvisno, ali se bo
govorec/pisec odlo�il za primerna verbalna in neverbalna sredstva (ta so pri
prenosnih telefonih nadomeš�ena z razli�nimi znaki), s pomo�jo katerih bo oblikoval
besedilo in z njimi vplival na naslovnika. Ravno ustreznost izbire je tista, ki v veliki
meri vpliva na uspešnost komunikacije in posledi�no na u�inkovanje pri naslovniku.
39
8 KONTEKST PRI TVORJENJU IN INTERPRETACIJI SMS-OV
»Natanko tako kot je v realnosti govorjenih ali pisnih jezikov beseda brez
jezikovnega konteksta zgolj izmišljija in ne predstavlja ni�esar razen sebe, v realnosti
govorjenega živega govora izjava nima nobenega pomena, �e ni izre�ena v kontekstu
situacije« (Malinowski v: Verschueren 2000, 116). Kljub temu, da Malinowski
govori o kontekstu situacije v govornem jeziku, ne smemo zanemariti dejstva, da ga
tudi pisni jezik vsebuje. Vsakršna jezikovna raba je vedno umeš�ena v kompleksno
ozadje, s katerim se povezuje na razli�ne na�ine. V okvir konteksta je potrebno
vklju�iti fizi�ni, socialni in mentalni svet tako tvorca kot prejemnika sporo�ila,
slednja pa predstavljata osrednji to�ki, saj v nasprotnem primeru kontekstualni vidiki
fizi�nega, socialnega in mentalnega sveta v jezikovni rabi ponavadi niso dejavni vse
do takrat, ko jih sprožijo kognitivni procesi uporabnikov jezika. Mentalni svet
vsebuje kognitivne in emotivne elemente; prvi predstavljajo most med mentalnim in
socialnim svetom v obliki konceptualizacij, s pomo�jo katerih interpretiramo
socialno interakcijo, medtem ko emotivni elementi ta most predstavljajo v obliki
fenomenov, ki se ponavadi prou�ujejo z oznakama afekt in udeleženost. Kadar
govorimo o socialnem svetu, ne moremo mimo socialnih dejavnikov, ki vplivajo na
jezikovne izbire; gre predvsem za lastnosti socialnih situacij in institucij. To pomeni,
da so »v razmerju med jezikovnimi izbirami in socialnim svetom izjemnega pomena
komunikacijske norme, specifi�ne za situacijo, institucijo ali skupnost« (Verschueren
2000, 138–139), katere morajo upoštevati uporabniki pisne ali govorjene
komunikacije. Pod okriljem fizi�nega sveta pa se najbolj obravnavata �asovna in
prostorska deikti�nost kot najvidnejša na�ina umeš�anja jezikovnih izbir v ta svet
(Verschueren, 2000).
Skoraj vse izjave so v izolaciji nedolo�ene prav zaradi mnogih kontekstualnih
konstelacij, v katere se prilegajo. Takoj, ko v jezikovno analizo vklju�imo kontekst, s
tem povzro�imo ve�jo natan�nost in razumljivost vsake izjave. Kljub temu pa
konteksta ne smemo popredmetiti in razumeti kot nekaj togega. Ta prispeva k ve�ji
jasnosti, saj se lahko o njem dogovarjamo, ga razumemo ali zavrnemo ipd. Ta proces
40
se imenuje kontekstualizacija in velja za enega najpomembnejših sestavin verbalnega
tvorjenja pomena. Kontekstualne interpretacije so tudi dejavno signalizirane in/ali
uporabljene, zato so v jezikovni analizi zelo uporabne, saj se jih lahko spremlja
(Verschueren, 2000).
Kontekst sporazumevanja torej obsega neposredno fizi�no okolje, v katerem se
odvija komunikacija; gre za udeležence sporazumevanja – govorec, poslušalec, kraj
in �as komunikacije, dejavnosti, ki potekajo vzporedno s komunikacijskim dejanjem,
poleg omenjenega pa sodi zraven še jezikovno izraženo sobesedilo, v katerega je
vpeto govorno dejanje (predhodni in naslednji diskurz). Vse omenjene prvine ne
zaobjemajo celotne lestvice dejavnikov, ki vplivajo na rabo in interpretacijo
govornega dejanja. Poleg omenjenih je torej potrebno upoštevanje socialnega in
psihološkega sveta, v katerem govorec – tj. tvorec besedila deluje v dolo�enem
�asovnem obdobju. V ta svet sodijo kulturne vrednote in pri�akovanja, ki s pomo�jo
miselnih in medosebnih odnosov vplivajo na govorca na razli�nih kulturnih in
jezikovnih podro�jih. Kontekst je torej tisti del vedenj (gre za jezikovna in
nejezikovna, situacijska in zunajsituacijska, fizi�na in socialna), ki ima velik pomen
za govorca in je »relevanten za sposobnost jezikovne performance« (Ochs v: Kranjc,
1999, 51).
8.1 Kriteriji besedilnosti v povezavi s kontekstom sms-sporazumevanja
Sms-i so kot ena od funkcij mobilnega telefona zelo razširjeno in, med
mladimi, zelo popularno komunikacijsko sredstvo. Pisanje kratkih sporo�il je v veliki
meri odvisno od tehnoloških in prostorskih omejitev mobilnega telefona, namena
sporo�anja, prejemnika sporo�ila; gre za upoštevanje fizi�nega, mentalnega in
socialnega konteksta. Slednje pomeni, da ima kontekst pri pisanju tovrstnih besedil
klju�no vlogo. Kontekst kot pomembni dejavnik pri preu�evanju razli�nih besedil ni
41
enoplastna, temve� ve�plastna pojavnost14. Posamezne plasti se velikokrat med seboj
prepletajo in dopolnjujejo. Posamezne kontekstualne elemente, ki jih ne smemo
zanemarjati pri raziskovanju in preu�evanju sms-ov, lahko povezujemo s kriteriji
besedilnosti Beaugranda in Dresslerja (1992), ki velja kot eno izmed vplivnejših
besediloslovnih teorij v slovenskem in svetovnem raziskovalnem podro�ju.
Najbolj neposreden kontekst obsega jezikovno okolje, ki zajema besede,
besedne zveze, stavke in besedilo v celoti. Glede na kriterije besedilnosti bi lahko
slednje povezali s kohezijo in koherenco. Govorjena oblika jezika v sms-ih, ki se v
veliko primerih pojavlja pri mladih, bi lahko bila posledica prostorske omejitve, saj
je sms obi�ajno omejen na 160 znakov, zato se pisci sms-ov poslužujejo skrajšanih
oblik besed in kratic kot npr. »lp« za lep pozdrav, »rtm« namesto rad/rada te imam,
»ly« namesto angleške besedne zveze love you itd. Izbira besed in besednih zvez
oziroma njihovih okrajšav nakazuje na podrejenost mediju, preko katerega se sms-i
prenašajo. »Uporaba govorjenega jezika se lahko na tej ravni (ni pa nujno) zaradi
prostorske omejitve tovrstnih sporo�il s strani medija kaže v t. i. prostorskem vidiku
gospodarskega izražanja« (Jarnovi�, 2007, 63), saj skrajšane besede, kot so »ho�m«
namesto ho�em, »pršu« namesto prišel, »želu« namesto želel ipd. zavzamejo manj
prostora. Kljub govorjenemu jeziku, ki se pojavlja v pisni obliki sms-ov med
mladimi, bi lahko rekli, da so tovrstna besedila kohezivna, koherenca pa je odvisna
od sprejemnika sporo�ila (Jarnovi�, 2007).
Zgoraj omenjenemu neposrednemu kontekstu sledi kontekst komunikacijskega
dejanja, ki je malo bolj oddaljen od samega besedila. Vklju�uje situacijske dejavnike,
fizi�no in socialno okolje posameznega besedila. Glede na kriterije besedilnosti
Beaugranda in Dresslerja mu ustrezajo kriteriji situacijskosti, namernosti in
informativnosti. Iz vsakdanjih izkušenj vemo, da imamo uporabniki mobilnega
telefona svoj telefon skoraj ves �as pri sebi, zato lahko kadarkoli, ko imamo �as,
14 V primeru, da diskurz razumemo kot »uporabo jezika v dolo�enem prostoru in �asu na na�in in s sredstvi, ki nam omogo�ajo (medsebojno) delovanje, razmišljanje, vrednotenje, izražanje mnenj in stališ� [...], spletni diskurz dolo�a virtualno okolje, kibernetski prostor, ki omogo�a komunikacijo med ljudmi in kreacijo njihovih skupnih interesov, neodvisno od realnega �asa in prostora ali geografske, fizi�ne distance, ki ju lo�i [...]. Tako se oblikuje kibernetska skupnost v virtualnem okolju kot prostoru diskurzivne interakcije vseh, ki se v ta prostor vklju�ijo. Spletni diskurz je kot nadkategorija z mnoštvom podkategorij, ki jih družijo skupne lastnosti, hkrati pa lo�ujejo specifi�ne« (Gorjanc, 2005, 22–23).
42
napišemo ali odgovorimo na prejeti sms. Sodobna tehnologija omogo�a skoraj 100%
zanesljivost pri dostavljanju sms-ov, tudi takrat, ko je prejemnikov telefon izklju�en.
V tem primeru sporo�ilo po�aka, dokler uporabnik ne vklju�i mobilnega telefona. To
pomeni, da ima prejemnik možnost, da glede na svoje �asovne zmožnosti napiše ali
odgovori na prejeto sporo�ilo (Jarnovi�, 2007).
Zaslon mobilnega telefona predstavlja neposreden vpliv na velikost sms-ov. V
latini�nih pisavah in v omrežju GSM (Global System for Mobile Communication), ki
se navezuje predvsem na Evropo, en sms obi�ajno obsega 160 znakov, medtem ko v
nelatini�nih (npr. arabš�ina, ruš�ina, bolgarš�ina, srbš�ina, kitajš�ina, korejš�ina,
japonš�ina itd.) 70 znakov15. Tipke na mobilnem telefonu vplivajo na razli�ne na�ine
pisanja, poleg tega se lahko posamezniki poslužujejo nejezikovnih prvin, ki dolo�ajo
vizualno podobo sms-ov, kjer pa se kažejo individualne zna�ilnosti posameznega
uporabnika. Uporabnik mobilnega telefona pri pisanju sms-a izbira �rke, njihovo
velikost in lo�ila glede na to, kateri znaki so mu v mobilnem telefonu lažje ali hitreje
dostopni za lo�evanje posameznih besed v sporo�ilu, ki ga pišejo. Z omejitvijo v
kapaciteti mobilnih telefonov je povezan tudi obseg sms-ov, zato je v enem sms-u, ki
vsebuje 160 znakov, nanizanih ogromno informacij. Tako si uporabniki mobilnih
telefonov pogosto s pomo�jo razli�nih na�inov gospodarskega izražanja prizadevajo
sporo�iti bistveno informacijo glede na namen sporo�ila (Jarnovi�, 2007).
Kontekstu komunikacijskega dejanja sledi kontekst, ki je še bolj oddaljen od
slednjega in od samega besedila, zato vsebuje širše okoliš�ine kot npr. avtorstvo,
kulturo, tradicijo, razli�ne zgodovinske dejavnike ipd. Vse omenjeno bi lahko glede
na kriterije besedilnosti Beaugranda in Dresslerja ustrezalo kriterijem
medbesedilnosti, tudi sprejemljivosti, namernosti in informativnosti (Jarnovi�, 2007).
Vsi omenjeni dejavniki predstavljajo del konteksta komunikacijskega dejanja,
ki obsega medij, ustvarjalnost pri izražanju, družbeno situacijo uporabe sms-ov,
njihovo popularnost in kontekst širših okoliš�in, kjer gre za zgodovino in namen
nastanka sms-ov. Vse to je potrebno upoštevati pred samo jezikovno analizo sms-ov,
15Standardna velikost sms-a je 140 bajtov. V latini�ni pisavi je en znak velik 7 bitov (1 bajt = 8 bitov). To pomeni, da lahko v en sms napišemo do vklju�no 160 znakov. Sms v nelatini�nih pisavah obsega manj, tj. 70 znakov, saj velikost enega znaka 2 bajta (Michelizza, 2008).
43
saj prispevajo pomembne informacije o zgodovinsko-družbenem okolju ustvarjanja
sms-ov, vzrokih za njihovo popularnost in njihovo jezikovno raznolikost (Jarnovi�,
2007).
44
9 STRUKTURA SMS-OV
Tako sms-i kot e-besedila postajajo vse bolj zanimiva tema jezikoslovne
analize. Besedila so zanimiva na strukturni ravni, �eprav tudi pomenske ne smemo
zanemariti. Ta besedila nimajo dolgoletne tradicije, zato se morajo udeleženci nau�iti
dolo�enih pravil, ki so zna�ilna za to vrsto komunikacije (Kranjc, 2004).
Besedila, ki nastajajo v komunikaciji preko mobilnih telefonov, se prenašajo
preko vizualnega prenosnika. �e jih opazujemo v okviru njihove strukture, imajo
obliko pogovora, tako kot besedila, ki nastajajo v komunikaciji po internetu. Klepeti
po internetu potekajo na dva na�ina, in sicer sinhrono ali asinhrono (Crystal, 2002),
medtem ko sms-i potekajo le na slednji na�in. V prvem primeru poteka
komunikacijski proces med udeležencem v realnem �asu, v drugem pa ne gre za
isto�asno sodelovanje v komunikacijskem procesu, temve� gre za odlog na kasnejši
�as. S tem je povezano menjavanje vlog, ki predstavlja strukturno na�elo govorne
komunikacije. V sms-u poteka menjavanje vlog ve�inoma po verižnem vzorcu, kjer
si vlogi udeležencev komunikacije sledita zaporedno (ABAB), medtem ko se po
internetu pojavljajo še drugi, kot npr. oklepajo�i, mešani ipd. V okviru govorne
komunikacije poznamo za pridobivanje, vzdrževanje in predajanje vlog veliko
strategij. Besedilna strategija se kaže »kot ciljno usmerjeno na�elo združevanja niza
izjav v besedilo« (Enkvist v: Kranjc, 2003, 439). Ko se udeleženci odlo�ijo za vstop
v komunikacijski proces, imajo možnost za izbiro razli�nih strategij. V povezavi z
udeleženci lo�ujemo med dvema vrstama strategij, in sicer med strategijami
organizacije in tvorjenja besedil ter strategijami razumevanja besedil. V sklop
sistema strategij sodijo Griceove maksime, in sicer maksima koli�ine
(informativnosti), maksima kvalitete (resni�nosti), maksima relacije (relevantnosti),
maksima na�ina (jasnosti). Maksime predstavljajo le smernice, ki jih tvorci besedil v
pogovoru obi�ajno upoštevajo. Eden od dejavnikov, ki tudi vpliva na izbiro strategij
je vrsta govornega položaja, v katerem se odvija pogovor. Tako lahko že pri
besedilih, ki nastajajo v formalnem ali neformalnem govornem položaju, opazimo
veliko razlik, in sicer v izbiri besed, skladenjski strukturi, torej pri na�inu
45
povezovanja besed v ve�je enote, kako si sledijo besede oziroma informacije ipd.
Vse to pripomore k besedilu, ki mora biti tako kohezivno kot koherentno, da je
pogovor med udeležencema v komunikacijskem procesu uspešen (Kranjc, 2003).
Rabo jezika v sms-ih dolo�a sam medij, poleg njega pa še najrazli�nejše
funkcije teh sporo�il. Kratkost obravnavanih besedil je povezana s stroški sporo�il,
pri dolo�enih posameznikih imajo glavno vlogo napori pri tipkanju (gre za
posameznike, ki sms-ov ne pišejo prav pogosto, poleg tega pa je na tem mestu
potrebno omeniti še majhnost same tipkovnice na mobilnem telefonu, ki je za
nekatere nefunkcionalna) in omejitev na 160 znakov v enem sms-u. Kratkost
tovrstnih sporo�il se ne kaže samo v številu znakov, temve� tudi v izpuš�anju
(nenaglašenih) samoglasnikov oziroma pogostem soglasniškem pisanju. Kratkost
sms-ov torej ne izhaja samo iz zna�ilnosti pogovornega jezika, temve� tudi iz
nerodnega tvorjenja (tipkanja) sporo�ila, saj morajo tvorci tovrstnih besedil ve�krat
pritiskati na majhne telefonske tipke (na eni tipki so po najmanj tri �rke; zato je tudi
pogosta raba w namesto v, saj je za v potrebno na isto tipko pritisniti trikrat
zaporedoma, za w pa le enkrat) (Kalin-Golob, 2008).
Besedila v sodobnih medijih, ki jih prestavljajo elektronska pošta (e-pošta),
sms-i, razli�ni medmrežni klepeti, se torej bolj nagibajo k pogovorni strukturi in
izbiri zvrsti, ki je bolj prisotna v govorjeni kot pisni komunikaciji (Kranjc, 2004).
Kljub nagibanju k zna�ilnostim govorjene komunikacije, se sms-i od slednje
razlikujejo v posameznih elementih kot npr. vzorec menjavanja vlog, kar lahko
razumemo kot posledico medija. Govorni signali, ki jih poznamo pri govorjeni
komunikaciji, so pri sms-ih najpogosteje nadomeš�eni s smeški (emotikoni), ki so
sestavljeni iz razli�nih lo�il, in sicer iz dvopi�ja, podpi�ja, vezaja in oklepaja, pri
novejših prenosnih telefonih pa jih ni potrebno ve� sestavljati iz lo�il, saj so v obliki
slike shranjeni v telefonu. Ritem poteka komunikacije preko sms-ov je veliko
po�asnejši kot v primeru govorjene, zato simultani odziv ni mogo�, kar je prav tako
posledica tehnologije.
46
9.1 Pojav ekonomi�nosti pri sms-komunikaciji
Zaradi dejstva, da so besedila v sms-ih (enako velja za e-besedila) omejena z
zmogljivostjo telefona (ali ra�unalnika), hitrostjo prenosa podatkov, prostorom na
strežniku, se temu primerno, kot tvorci takšnih besedil, tudi ekonomi�no obnašamo.
Prav zaradi omenjenega smo previdni pri izbiranju informacij, ki jih želimo zapisati.
Ta ekonomi�nost ni zna�ilna le za obravnavano vrsto komunikacije, temve� tudi za
druge vrste, predvsem govorjeno (Kranjc, 2004).
Sms-i so zelo podobni elektronskim sporo�ilom, npr. pri izbiri verbalnih in
neverbalnih sredstev, vendar so še bolj odvisni od tehnologije, kar lahko opazimo pri
omejenemu številu znakov, neergonomi�ni tipkovnici ipd. V slednji bi še posebej
lahko iskali vzrok za pretirano ekonomi�nost sms-ov, ki lahko za nepou�ene
predstavlja nerazumljivost. Enkratne krajšave so nerazumljive predvsem širši
javnosti; razumljivost je prav tako otežena zaradi foneti�nega zapisa, verjetno zato,
ker takšnega zapisa v pisni komunikaciji ne pri�akujemo, isto�asno zapisana besedila
predvsem beremo in ne izgovarjamo na glas. Pri dešifriranju pomena posameznih
besed si lahko pogosto pomagamo ravno z izgovorjavo (npr. »mwa«) (Kranjc, 2004).
9.2 Komunikacijski obrazci na za�etku in v zaklju�ku sms-a
Pomemben vpliv na pojav sms-ov ima vsekakor hiter na�in sodobnega
življenja, kar nam dokazujejo tovrstna besedila, kjer izginjajo obi�ajni pozdravi, zato
so ti klasi�ni pozdravi na za�etku ali na koncu sms-a bolj redki. Zaradi dejstva, da
smo pri pisanju sms-ov omejeni s prostorom, lahko to nizko pojavnost klasi�nih
pozdravov razlagamo tudi s tem, da posamezen sms predstavlja le del komunikacije.
V sklopu neuradnih sms-ov se na mestu pozdrava pojavljajo razli�ni vzorci
kombinacij imena ali vzdevka pošiljatelja s pozdravom (Michelizza, 2008):
47
1. ime/vzdevek + pozdrav
»[...] Kemo s sabo – deal! neSa *ta ta*«
2. pozdrav + ime/vzdevek
»[...] Te zvrcnem k utegnem … Ajd ese.«
3. ime/vzdevek
»[...] vale? nesic + odpis plosm«
V zaklju�kih posameznih sms-ov velikokrat zasledimo »mwa« (poljub), »rtm«
(rad/a te mam) ipd., ki na nek na�in zamenjujejo obi�ajne pozdrave. Prav tako se v
velikem številu ob kon�nem pozdravu pojavljajo razli�ni emotikoni, katere v�asih
lažje ali težje prepoznamo v funkciji pozdrava (Michelizza, 2008).
48
10 JEZIKOVNA PODOBA SMS-OV
Jezikovna podoba sms-ov je vsekakor odvisna od prostorskih omejitev
mobilnega telefona, kar nakazuje na gospodarnost izražanja. Slednja se med drugim
kaže tudi v jezikovni svobodi pri pisanju sms-ov, kar lahko povezujemo z dejstvom,
da so sms-i ve�inoma namenjeni zasebni rabi (Jarnovi�, 2006).
Jezikovne zna�ilnosti, ki jih najdemo v sms-ih, funkcionalno izhajajo iz
sporo�anjske situacije, v kateri uporabljamo sms-e, pa tudi iz zna�ilnosti medija.
Pisanje sms-ov predstavlja asinhroni na�in komunikacije, kar pomeni, da udeleženci
tovrstne komunikacije niso simultano na zvezi. Prav tako smo pri pisanju sms-ov
omejeni s številom znakov, pa tudi s �asom, ki ga porabimo za nerodno tipkanje.
Razli�ne študije kažejo, da je najve� sms-ov izmenjanih med ljudmi, ki se zelo dobro
poznajo (prijatelji, partnerji, družinski �lani, sodelavci ipd.) (Segerstad v: Kalin-
Golob, 2008). Pisanje sms-ov je v primerjavi z govorjenjem bolj okorno, saj moramo
tipkati po majhni tipkovnici na mobilnem telefonu. Posledica tega je, da so tvorci
tovrstnih sporo�il razvili razli�ne strategije, ki jim prihranijo tako �as, napor kot
prostor; tako posameznemu sporo�ilu dodajo osebno noto. Sms-i so v veliki meri
zasebni in predstavljajo pogost na�in komuniciranja in zanimivo gradivo za
raziskovanje jezikovne ustvarjalnosti pri uporabnikih (Kalin-Golob, 2008).
Jezikovna podoba sms-ov je odvisna od posameznikove izobrazbe ter
dojemanja tovrstne komunikacije, kar dokazuje raziskava Urške Jarkovi� (2007),
vendar je bolj kot z vprašanji uporabe t. i. knjižnega oziroma pogovornega jezika
pogojena s posameznikovo ustvarjalnostjo pri izražanju, kar nakazuje na dodatno
razsežnost pisne kompetence posameznikov.
V sms-ih, katerih tvorci so mladi, zasledimo leksikološke, skladenjske,
oblikoslovne in foneti�ne spremembe jezika. Te jezikovne zna�ilnosti se pojavljajo v
primerih neuradne sms-komunikacije, v okviru katere je jezik sms-ov opredeljen v
ožjem smislu besede. V širšem smislu pa je jezik razumljen kot vsakršna raba jezika
v sms-u. Jezik sms-ov velja za svojevrsten kod, saj kakršnokoli vklju�evanje v sms-
49
komunikacijo zahteva t. i. sms-pismenost, pri kateri gre za poznavanje dolo�enih
zna�ilnosti jezika sms-ov ter vsaj osnovno poznavanje delovanja mobilnega telefona
(Michelizza, 2008).
10.1 Sms-i v razmerju do pogovornega jezika
S pragmati�nega vidika gledano, je »pogovor kot osnovna oblika konverzacije
neformalen klepet dveh ljudi, tj. dvogovor z vrsto topikov (tem), ki so v našem
primeru omejene na vsakdanje govorne dogodke [...]« (Orel, 2004, 410). K
pogovornem jeziku sodijo razli�ni kriteriji, kot so na�elo sodelovanja ali
kooperativnosti s štirimi maksimami/implikaturami po Griceu; gre za kvaliteto
(kakovost, resni�nost), kvantiteto (koli�ina, jedrnatost, informativnost), relevanco
(bistvenost) ter na�in (jasnost) (Verschueren, 2000). Z maksimami se ujema tudi
izbira jezikovnih prvin, ki so za pogovorni jezik svobodnejše, nekonvencionalne,
oplajajo se v stiku z drugimi jeziki, odvisne so tudi od trenutne mode, vsekakor pa so
podvržene posameznikovi osebni ustvarjalnosti in razli�nim preklapljanjem, in sicer
v kodih, slogih ipd.
Sms-i veljajo za sodobno obliko komunikacije, ki jo dolo�ajo globalni (tj.
tehni�ni, tehnološki in družbeni) vidiki uporabe mobilnih telefonov. Prav tako je
potrebno omeniti, da se v njih izražajo individualne zna�ilnosti vsakega
posameznika. Zaradi pogovornega jezika, ki se v veliki ve�ini pojavlja v sms-ih, ki
jih jih pišejo mladi, se zastavlja vprašanje o razmerju do knjižnega jezika ter uporabi
lo�il, presledkov, krajšav, nejezikovnih prvin ipd. (Jarnovi�, 2007).
Sms-i so torej tista besedila, kjer se tvorci mlajših generacij odlo�ajo bolj za
neknjižni pogovorni jezik, kamor spada tudi sleng, ki je med mladimi zelo pogost, in
nare�je, ki zaznamuje vsakega posameznika na dolo�enem geografskem podro�ju.
Raba pogovornega jezika je vsekakor odvisna od konteksta v njegovem najširšem
pomenu, kjer moramo upoštevati udeležence v komunikacijskem procesu. Pri sms-ih
50
bi lahko vzrok za izbiro neknjižnega pogovornega jezika pri tvorcih tovrstnih besedil
iskali v dejstvu, da posamezniki knjižni pogovorni jezik v dolo�enih situacijah
razumejo kot prisiljeno obliko in se zato odlo�ijo za nižje variante, med katere sodi
tudi sleng. Ta je med mladimi zelo pogost, kar se bo kasneje pokazalo v konkretnih
primerih. Nižje variante pogovornega jezika so zna�ilne predvsem za besedila, ki
nastajajo spontano, torej niso pripravljena vnaprej (Kranjc, 2004). Slednje je zna�ilno
tudi za sms-e, kjer tvorci v veliko primerih uporabljajo nižje variante pogovornega
jezika, saj pišejo sms-e bolj za zasebno rabo (vzpostavljanje stikov s prijatelji,
partnerji, družino ipd.)
Sms-i, ki jih tvorijo mladi, predstavljajo zglede konverzacijskega diskurza, ki
vsebujejo tipi�ne fraze, pozdravne, vljudnostne klišeje, tujejezi�ne interference, ožje
nare�ne jezikovne prvine. Poleg tega sms-e dolo�a razli�na izbira ali menjavanje
koda, predvsem angleš�ine, razli�ne stopnje književnosti, pogovornosti, nare�nosti,
raznolikost slogovnih sredstev (od pesniških do vulgarnih), raba okrajšav, tipi�nih
besednih zvez, nagovorov itd. Besedila sms-ov, ki se pojavljajo med mladimi, so
besedila, ki se navezujejo na starostno omejeno skupino ljudi, zato takšna besedila
vsebujejo razli�ne jezikovne kode, prihaja tudi do preklapljanja med njimi, in sicer
od knjižnega do pogovornega jezika, nare�ja, sociolekta, idiolekta do izbire drugih,
tujih jezikov. Pri sms-ih lahko govorimo o spremembi prenosnika iz prvotno
govorjenega diskurza v pisnega in skupni funkcijski, tj. prakti�nosporazumevalni
vrsti (Orel, 2004). Tako kot v elektronski pošti, je torej tudi v sms-ih zna�ilno
približevanje govorjenemu jeziku. Gre za skladnjo, ki je zna�ilna za govorno
komunikacijo, deikte16, okrajšave – gre za zna�ilnosti, ki jih v klasi�ni pisni
komunikaciji ni (npr. v klasi�nih pismih) (Kranjc, 2004).
Prebiranje sms-ov, ki jih pišejo mladi, ni lahko po�etje, saj povzro�ajo mnogo
težav pri razumevanju, ker vsebujejo najrazli�nejše slengizme, argotizme in
navajenost na neknjižni zapis. Raziskava, ki je potekala pod vodstvom Monike
Kalin-Golob (2008), je pokazala, da mladi uporabljajo neknjižni zapis v pisnem
16 Fenomen deikti�nosti obsega umeš�anje izjave v stvarnost, ki jo obkroža. Kazalniki, ki sodijo zraven, se imenujejo indeksikalni izrazi ali indeksikali. Ti zavzemajo štiri temeljne razsežnosti, in sicer �as, prostor, družbo (zlasti sogovornike) in diskurz (gre za potekajo�o jezikovno dejavnost) (Verschueren, 2000).
51
prenosniku. Prav tako je razlika s starejšo generacijo (tj. starši) vidna v izboru
leksike, saj se med mladimi pojavlja ve� slengizmov, argotizmov, vulgarizmov,
anglizmov, kaže pa se tudi frekventejša oziroma splošna raba splošno sprejetih in
posebnih krajšav ter kratic (npr. »rtm« – rad te mam, »rtmf« – rad te mam ful, »nzk«
– ni za kaj, »ju3« – jutri), znakov (<3 – srce, x – poljub, * – poljub) ter
najrazli�nejših izpeljav smeškov (:) nasmeh, veselje, :( žalost ipd.).
10.2 Sms-i v razmerju do knjižnega jezika
Tvorci sms-ev izbirajo razli�na jezikovna sredstva, zaradi katerih jezikoslovci
razmišljajo o spremembah, ki jih je v jezikoslovno rabo prinesla nova oblika
komuniciranja. Sms-i predstavljajo nov na�in pisnega komuniciranja, pri katerem
pisni jezik ni ve� samodejno povezan s knjižno normo. Lahko bi celo rekli, da se je
slovenski pisni jezik prilagodil funkcijam sms-ov (Kalin-Golob, 2008).
Za sms-e velja, da so primarno le + pisna, – govorjena besedila, saj gre za
enosmerna pisna sporo�ila s potencialno predvidljivostjo dialoga v obliki odgovora,
�asovno nedolo�enega, �eprav sam medij, v tem primeru telefon, implicira na ustno
sporazumevanje. Ta pisna komunikacija, ki poteka preko mobilnih telefonov med
mladimi, je zasebna pisna komunikacija, knjižna ali neknjižna, odvisno
posameznikove stopnje kultiviranosti, izhaja iz govora, slengovske govorice, ki je
zna�ilna za mlade, vendar ni enotna v slovenskem prostoru, niti pri posamezniku. Pri
sms-ih gre predvsem za kratka pisna sporo�ila svojim sošolcem, ljubljenim,
prijateljem, v širšem pogledu pa vsem znancem ali klju�nim bralcem; v slednjem
primeru gre za sms-e, ki so objavljeni v dolo�eni reviji oziroma prilogi in se nanašajo
na dolo�eno temo, razpisano v reviji ali prilogi. Izbira jezikovnih sredstev pri sms-ih
je svobodnejša, subjektivna, ekspresivna, vezana na slengovsko interesno podro�je,
ob�asno tudi prostorsko, tj. nare�no obarvana, lahko pa se v celoti ali samo delno
ujema s knjižno normo. Besedila sms-ov, ki jih pišejo mladi, med seboj druži raba
govornih fraz, okrajšav, vsekakor pa tudi pokrajinsko razli�na oziroma skupna
52
izrazna/leksikalna izbira (v primeru razli�nih ali enega nare�no obarvanega
geografskega podro�ja). Besedila sms-ov nam prav tako odpirajo vprašanja o
umestnosti slovenske jezikovne �lenitve predvsem v okviru socialnih zvrsti. Erika
Kržišnik meni, da v aktualnih spremenjenih okoliš�inah »obvladovanje in raba (ene,
ve� ali vseh) socialnih zvrsti slovenskega jezika nista povezana s socialnim statusom
nosilca, ampak predvsem z njegovo izobrazbo (obvladovanje) in z drugimi
okoliš�inami komunikacije (raba)« (Kržišnik, 1998, 55). Iz vsakdanjih izkušenj
vemo, da je na ravni govorjenega jezika možna izbira v vseh podvrstah, knjižni in
neknjižni, v primeru, da govorec obvlada vse, se izbira lo�uje od pragmati�nih
okoliš�in; tj. govornega položaja, sogovornika. Na ravni pisanega jezika pa je
pri�akovan le knjižni zborni jezik, razen v umetnostni zvrsti (Orel, 2004). Besedila v
sodobnih medijih pa to mejo brišejo, saj se v veliki meri v besedilih v elektronski
obliki pojavlja zapisani jezik, ki ima ve� zna�ilnosti govorjenega.
Knjižni jezik je torej prvotno pisni jezik, je priu�en, »prisvoljiv« (Toporiši�,
2000, 15), lahko se prenaša na govorjeno raven, ko gre za reprodukcijo besedil pri
javnih govorcih; tu gre za formalne, uradne govorne položaje. Na drugi strani pa je
neknjižni jezik, med katere sodi pogovorni, nare�ni, sociolektalni, ki ne more biti
jezik v javnem ali uradnem okolju, temve� je del zasebnega govornega ali pisnega
komuniciranja; pri slednjem gre lahko tudi za zapis govora, ki je obi�ajen v
govorjeni komunikaciji in lahko tudi podro�no specifi�en. Prehodnost med obema je
enostranska in možna le na ravni govorjenega jezika; knjižni jezik prodira v
neknjižnega, obratna smer ni dovoljena zaradi kodifikacije – gre za uzakonjenje
knjižnega jezika, ki je stabilnejši. Knjižni jezik je torej primarno pisen, neknjižni
govorjen; obratno je seveda tudi možno, vendar gre za drugotno stilisti�no raven.
Jezikovna razli�nost med knjižnim in neknjižnim jezikom se vzpostavlja glede na
prenosniško delitev:
1. knjižni jezik: pisno+, govorjeno- (� + (formalni, uradni položaji)),
2. neknjižni jezik: govorjeno+, pisno- (� + (slogovna raba, zapis govora)):
pogovorni jeziki, nare�ja, interesne govorice, idiolekti (Orel, 2004).
53
Za pisni jezik veliko stilisti�nih pristopov prepoznava pet glavnih zna�ilnosti,
ki pa za besedila sms-ov ne veljajo v celoti:
1. grafi�ne funkcije: gre za predstavitev in organizacijo pisanega besedila;
tipografija, oblika strani, razmiki, uporaba ilustracij in barv,
2. pravopisne funkcije: gre za sistem pisanja posameznega jezika; raba abecede,
velikih za�etnic, �rkovanje, raba lo�il in razli�ni na�ini izražanja poudarkov,
3. slovni�ne funkcije: gre za razli�ne možnosti sintakse in oblikoslovja;
struktura stavka, besednega reda in upogibanja besed,
4. leksikalne funkcije: gre za besediš�e posameznega jezika; skupek besed in
fraz, ki se uporabljajo v dolo�enih okoliš�inah,
5. diskurzivne funkcije: gre za strukturno organizacijo besedila, povezano s
koherenco, relevantnostjo, strukturo odstavkov in logi�nim napredovanjem
idej (Crystal, 2002).
Raziskava Urške Jarnovi� (2006), ki je potekala med študenti, je pokazala, da
sms-i potekajo v obliki pogovorne slovenš�ine, pri �emer knjižni jezik nima ve�
osrednje vloge. Sms-i tako vsebujejo razli�ne krajšave, nekatere že uveljavljene kot
npr. »lp«, ki pomeni lep pozdrav, kot tudi spontano ustvarjene, npr. »ju3«, ki pomeni
jutri. Poleg omenjenega se pojavljajo raznovrstne redukcije in oblike besed, ki so
zna�ilne za pogovorni jezik ali nare�je dolo�enega dela Slovenije, v katerem
posamezniki živijo, kot npr. »js«, »dns«, »cajta« ipd. Pojavljajo se tudi sms-i, pisani
v angleš�ini ali razli�nih mešanicah slovenskega knjižnega jezika, pogovornega
jezika in tujega jezika, kot npr. »Hi, kaxi? A mas ju3 cas za en walk v park?«.
Rezultati raziskave so pokazali, da študentje pišejo sms-e v razli�nih oblikah
pogovorne slovenš�ine, so pa omenili, da se jim zdijo sms-i, pisani v knjižni
slovenš�ini, »smešni«, »nenaravni«, »prisiljeni«, »preve� uradni«, »neosebni« ter
»predolgi«. Kljub temu nimajo ni� proti sms-om, pisanim v knjižni slovenš�ini, zdijo
se jim lažje razumljivi kot tisti, ki so pisani v razli�nih oblikah pogovorne
slovenš�ine. Sms-e razumejo kot zasebno obliko komunikacije, pri kateri ima
prednost vsebina in ne oblika, zato sami redko napišejo sms v knjižni slovenš�ini.
Slednji torej med mladimi ne predstavlja ve� »prestižnega« sredstva izražanja,
katerega obvladovanje je bilo nekdaj simbol višjega družbenega sloja.
54
10.3 Jezikovna zvrstnost v sms-ih
V besedilih sms-ov se zvrsti jezika prepletajo. V vsakem pisnem besedilu je
prisoten velik delež »splošnega, skupnega jezika (standarda; na vseh sistemskih
ravneh) in ustrezen delež za posebno funkcijsko zvrst zna�ilnih izraznih sredstev.
Prav ta sredstva imajo v besedilih dominantno vlogo; po njih navzo�nosti
ugotavljamo pomenske lastnosti besedila in jim pripisujemo temeljne zvrstnostne
oznake« (Pogorelec, 1986, 12). Poleg tega se moramo zavedati, da »pišemo druga�e,
kot govorimo« (Pogorelec, 1965, 132), �eprav se v besedilu sms-ov ta zna�ilnost ne
opazi tako o�itno kot npr. v tradicionalnih/klasi�nih pisnih besedilih, pa je vendarle
prisotna.
V sms-ih lahko opazujemo, katero zvrst jezika uporabljajo tvorci tovrstnih
besedil v komunikacijskem procesu. Sms-i so v ve�ini primerov namenjeni zasebni
rabi, kar pomeni, da se tvorci takšnih besedil poslužujejo jezika, ki ga uporabljajo v
vsakdanji rabi. Tako v sms-e (kot tudi v besedila na internetu; npr. v e-pošto) prodira
govorna forma in njene zna�ilnosti, kot je skladnja, zna�ilna za govorjeno
komunikacijo, okrajšave, ki so zelo pogoste, nare�ni izrazi, ogromno je tudi
angleških izrazov; gre za zna�ilnosti, ki jih v klasi�nih zapisanih besedilih ne
najdemo (npr. v klasi�nem pismu). Na tem mestu je po mnenju Simone Kranjc
takšno pisanje posledica dejstva, da se tvorci besedil ne morejo nasloniti na pravila,
ki so postala skozi nekajletno prakso nekako univerzalna. Pisanja klasi�nih pisem (s
tem so mišljena pisma, napisana na papirju in poslana v pisemskih ovojnicah) se
u�imo že v šoli, medtem ko se pisanja sms-ov ali e-pisem ne. Tako sms-i kot e-pisma
nimajo tako dolgoletne tradicije kot klasi�na pisma, saj se pogosteje uporabljajo šele
zadnje desetletje, zato se bo potrebno nau�iti njihove oblike, da bodo ustrezala
posameznemu mediju, preko katerega jih pošiljamo (Kranjc, 2003).
55
10.3.1 Lastnosti pogovornega jezika
»Pogovorni jezik je �edalje bolj splošna oblika govornega jezika, vendar ni
ustaljen ali za vse Slovence enak. Ta oblika jezika namre� nima zapisane in
predpisane slovnice, kakor jo ima zapisani jezik. Pogovorni jezik sproti nastaja in je
pod stalnim vplivom dveh jezikovnih plasti: govorjene plasti nare�ja in pisanega
knjižnega jezika. �im ve�ji je vpliv nare�ja, zlasti v glasovnem sistemu in
oblikoslovju, tem ve�ja je razlika med pogovornimi jeziki, ki nastajajo v posameznih
predelih slovenskega ozemlja. […] Zanimivo je, da povzro�a to prepletanje vplivov,
da tudi pri enem samem govorniku pogovorni jezik ni vedno dosledna oblika s trdno
slovnico in drugimi zna�ilnostmi enovitega jezikovnega sistema« (Pogorelec, 1965,
134–135).
Vse bolj se v vsakdanjem življenju poleg visokega pogovornega jezika pojavlja
nižja jezikovna plast, ki je bližja nare�ju. Tudi žargon sodi med nižje plasti
pogovornega jezika in se po svojem osnovnem sistemu (tj. glasovih in oblikah) ne
razlikuje od drugih oblik pogovornega jezika, vendar pa vsebuje vrsto fraz in
metaforiko, ki jo pripisujejo navadno manjšim skupinam ljudi, ki delajo v skupnem
okolju. Med posebne vrste govorjenega jezika sodijo tudi nare�ja. Znotraj njih
lo�imo ve� plasti: visoko, ki je namenjena za posebno rabo (sem sodi ljudska
besedna umetnost) ter druge, bolj vsakdanje plasti jezika. Nare�ja se od ina�ic
pogovornega jezika razlikujejo v tem, da imajo razmeroma ustaljen jezikovni sistem,
medtem ko pogovorni jezik ni tako ustaljen, saj se zaradi križanja razli�nih plasti
govorjenega jezika neprestano spreminja. Vse omenjene tipe govorjenega jezika
združujeta dve zna�ilnosti; kljub razlikam v glasovju ali oblikah so si plasti
govorjenega jezika podobne v stav�nih strukturah, le da se nekatere razlikujejo od
stav�nih zgradb v pisanem jeziku. Slednje je razumljivo, saj z govornikom govori
oziroma sodeluje situacija pogovora, zato je besedilo, kljub ponavljanjem,
nedokon�anosti izrekov, prekinitvam zvez ipd., še vedno razumljivo. Z drugimi
besedami bi lahko rekli, da »v govoru nastajajo „spri�o postopnega razvoja teme“
vrzeli, ki se pri komunikaciji dopolnjujejo z zunajjezikovno situacijo in
56
zunajjezikovnimi izraznimi sredstvi.« (Pogorelec, 1986, 14). V govoru se tako z
jezikovnimi kot nejezikovnimi sredstvi kaže govornikovo razpoloženje in
�ustvovanje (Pogorelec, 1965).
Pogovorni jezik je torej vmesna, neknjižna in pokrajinsko obarvana tvorba med
nare�jem in knjižnim jezikom, zato bi lahko rekli, da gre za rezultat zbliževanja
nare�ja in knjižnega jezika s prevladovanjem neknjižnih elementov. Razmerje med
pokrajinskimi in knjižnimi jezikovnimi sredstvi v pogovornem jeziku se spreminja
glede na to, koliko je govorec pod vplivom knjižnega jezika in kakšno razmerje med
omenjenimi sredstvi mu narekuje posamezna situacija. Kjer se pojavlja ve�
pokrajinskih in knjižnih elementov in posledi�no manj ozkonare�nih (ti so zna�ilni
za podeželje), govorimo o t. i. mestni govorici. V njej je nadnare�nost pogovornega
jezika najizrazitejša. Pogovorni jezik je torej neenoten in za posamezne geografske
predele ga je možno okvirno opisati, vendar pa za funkcijo, ki jo ima v
sporazumevanju, ne potrebuje normiranja in kultiviranja. Poleg omenjenega, se
moramo zavedati dejstva, da si vsak posameznik v skladu s kulturno stopnjo,
okoljem in lastnim temperamentom izoblikuje lasten tip govorjenega jezika, ki pa ni
enoten, saj vsebuje razli�ne kulturne plasti (Pogorelec, 1965).
V besedilih sms-ov se med mladimi pojavlja predvsem pogovorna plast jezika,
kljub temu, da govorimo pri sms sporo�ilih o pisnem jeziku, ki naj bi po tradicionalni
klasifikaciji pisnih in govorjenih besedil vseboval knjižni jezik. V omenjenih
besedilih najdemo besede, ki so zna�ilne za sleng, ki je med mladimi zelo pogost,
sledi nare�ja, ki jih pri posameznikih ne smemo zanemariti17, pa tudi žargon, ki je
zna�ilen za manjše skupine ljudi iz istega delovnega okolja. Poleg tega se v sms-ih v
veliki meri pojavljajo neverbalna sredstva, saj pisci med jezikovni del tovrstnih
besedil vklju�ujejo razli�ne variante smeškov, njihova vloga pa nakazuje na tvor�evo
razpoloženje, njegov odnos do obravnavane tematike ali pa gre samo za dodatek k
besedilu, da deluje privla�no za naslovnika.
17 Glede dejstva, da nare�ja v slovenskem jezikovnem prostoru prevzemajo tudi vloge, ki so sicer namenjene knjižnemu jeziku, Smoletova izpostavlja tri vzroke: 1. individualizacijo družbe ob siceršnji globalizaciji, 2. oddaljevanje knjižnega jezika od žive rabe z vse ve�jo rabo tujega, t. i. globalnega angleškega jezika, kar usmerja nosilce slovenskega jezika k iskanju novih na�inov izražanja identitete, 3. jezikovno modo, nastalo s sprejemom nare�ne zvrsti v medije (2009, 557–563).
57
11 JEZIKOVNE IN NEJEZIKOVNE ZNA�ILNOSTI SMS-OV
11.1 Krajšanje
Vzrok za vse ve�jo pojavljanje krajšav v sms-ih, bi lahko iskali v današnjem
na�inu življenja, kjer je potreba po hitri komunikaciji vse ve�ja. Prav tako je
pomemben vzrok za omenjen pojav specifi�na zna�ilnost sms-ov, in sicer omejenost
s prostorom. V nadaljevanju sledi prirejena klasifikacija krajšav, dodana je posebna
skupina, ki vsebuje krajšave, povezane z nastankom novega koda – jezika sms-ov
(Korošec v: Michelizza, 2008):
1. Kratica – lahko je inicialna ali neinicialna; v Slovarju slovenskega knjižnega
jezika (1994) je zapisano, da gre za ustaljeno okrajšavo ve�besednih imen,
navadno iz za�etnih �rk ali zlogov; tj. beseda, nastala iz sklopljenih krnov
ve�besedne zveze (Toporiši�, 1992).
2. Simbol – ne nastane kot posledica krnitve, temve� je preprosto izbran za
lo�evalne zna�ke.
3. Okrnjenka – v tej skupini krajšav lo�imo odzadnjo in odsprednjo krnitev.
4. Okrajšava in okrajšanka – okrajšano zapisana beseda ali besedna zveza,
zaznamuje jo pika; okrajšanka je priložnostna.
5. Posebna skupina – je tipi�na za jezik sms-ov, kjer posamezne dele besede
nadomeš�a ali matemati�ni znak ali številka, ki je izgovorjena enako ali pa
vsaj podobna delu besede, ki ga zamenjuje (npr. »ju3«, »5ra«). Drugi sklop
predstavljajo t. i. e-tvorjenke (Logar, 2004), kjer morfem e- najve�krat
nadomeš�a pridevnik elektronski. Gre za tvorjenke z enoglasovnim krnom.
Vzorec je prevzet iz angleškega jezika in v slovenskem jeziku se je prvi�
pojavil s prevodom e-mail v e-pošta. Pridevnik elektronski ima v teh novih
tvorjenkah prenesen pomen in ne pomeni ve� nanašanja na elektrone ali
elektriko (SSKJ, 1994), temve� je lahko te tvorjenke mogo�e lo�iti na tri
na�ine: 1. podstavni elektronski ima pomen, ki je vezan na ra�unalnik,
58
ra�unalniški (npr. »e-slovar«, »e-opravilo«, »e-zabava«), 2. podstavni
elektronski ima pomen, ki je vezan na internet, internetni (npr. »e-pošta«, »e-
naslov«, »e-knjižnica«), 3. podstavni elektronski ima pomen, ki je vezan na
informacije, informacijski (npr. »e-ministrstvo«, »e-študent«, »e-vladni«).
Poleg omenjenih je v uporabi tudi nekaj tvorjenk z morfemom m-, ki je nastal
iz pridevnika mobilni (npr. »m-poslovanje«, »m-prodaja«, »m-informacija«,
»m-ban�ništvo« ipd.).
V nadaljevanju sledijo primeri krajšav iz neuradne in uradne sms-komunikacije
(Michelizza, 2008, 158):
Tabela 2: Primeri krajšav iz uradne in neuradne sms-komunikacije
Krajšave »Neuradni« sms-i »Uradni« sms-i
Kratica rtm – rada te mam
rd – rojstni dan
rtmf – rada te mam ful
rtm olpn – rada te mam od
lune pa nazaj
na pkk-ju – profesionalno,
kreativno, kvalitetno
s SMS-jem (iz angl.)
ok (iz angl.)
gsm (iz angl.)
sms (iz angl.)
msn (iz angl.)
LP – lep pozdrav
SS – študentski servis
GFK (iz angl.) - Growth
from Knowledge
DDV – davek na dodano
vrednost
PS (iz lat.)
SMS (iz angl.)
MMS (iz angl.)
GPRS (iz angl.)
59
lol (iz angl.) - laughing out
loud
Simbol H (iz angl.) - hour C – Celzij
Okrnjenka
a) odzadnja
babi – babica
za gefo – za geografijo
kemo – kemijo
anglo – angleš�ino
mato – matematiko
na comp (iz angl.) - na
computer
med kontro – med
kontrolno nalogo
za kemo – za kemijo
pr mati – pri matematiki
Info – informacije
b) odsprednja Lenki - Alenki
Okrajšava
Okrajšanka
vp. - vprašati ga. - gospa
d. d. - delniška družba
st. - stopinj
del.cas – delovni �as
po dog. - po dogovoru
60
Inf. na – informacije na
Posebna skupina u3 – jutri
=zik – jezik
ju3 - jutri
e-nostavna – elektronska
enostavna
e-Studentskega –
elektronskega
Študenstskega
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 158.
Raziskava Mije Michelizze (2008) je pokazala, da je med t. i. uradnimi in
neuradnimi sms-i najve�ja razlika v okrnjenkah, katerih v uradnih sms-ih skoraj ni,
medtem ko jih mladostniki, predvsem dijaki, pogosto uporabljajo. Okrajšave se v
omenjeni raziskavi pojavljajo v ve�jem številu v uradnih sms-ih, medtem ko se
kratice pojavljajo v obeh vrstah sms-ov, vendar prevladujejo inicialne, kar pomeni,
da je ve� tistih, ki so sestavljene iz prvih �rk. Kot je opazno iz tabele, je v okviru
okrnjenk (tj. odzadnjih krnitev) najve� tistih, ki poimenujejo šolsko stvarnost (npr.
»gefa«, »kema«, »angla«).
11.1.1 Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini slovenš�ine
Leta 2001 je podjetje Mobitel d. d. spodbudilo mlajše uporabnike mobilnih
telefonov, da na njihovi spletni strani vpišejo inovativne kratice in s tem ustvarjajo
nov jezik, tj. »sms-jezik«. Prav tako je podjetje izdalo brošuro Slovenski kratkopis:
Slovar�ek mini slovenš�ine18, ki vsebuje na�in zapisovanja, ki ga je prinesel
tehnološki napredek v razvoju mobilnih telefonov in ne upošteva »zmeraj šolskih
pravil zapisa, ampak najde krajše in navadno tudi bolj duhovite oblike.« Kratkopis ne
18 Mobitelov slovenski kratkopis je v lasti avtorice diplomske naloge; vsebina tega poglavja je povzeta iz omenjene brošure.
61
pomeni samo zapisovanje kratic, saj so te le del njega. Gre za kombiniranje razli�nih
delov besed s številkami, kraticami in zapisi po posluhu v nove oblike zapisovanja,
ki so v�asih zelo uporabne. Brošura vsebuje 29 primerov krajšav, katere naj bi
poznali (verjetno predvsem mladi) uporabniki mobilnih telefonov.
Za za�etnike kratkopisa veljajo ameriški študenti, ki so se pri pisanju
zgledovali po pravilu »piši kot misliš, da se napiše.« To je povzro�ilo nastanek
slede�ih primerov: »U2«(you, too), »sox« (socks), »ASAP« (as soon as posible) ipd.
Slednji primer se uporablja tudi v slovenskem jezikovnem okolju, vendar pobudniki
Slovenskega kratkopisa predlagajo zapise v slovenskem jeziku, zato je v tem primeru
potreben prevod v »BKBM« (brž ko bo mogo�e). Pri tvorjenju omenjenega
kratkopisa je možno izrabiti vse možnosti, ki jih ponuja slovenski jezik. V tem
primeru, Mobitelova brošura prikazuje primer z X. Ponavadi ga beremo kot �rko
»iks«, pomeni pa tudi znak pri množenju, torej »krat«. �e jo uporabimo v kratici
»SOX«, v angleškem jeziku pomeni socks, medtem ko v slovenskem jeziku pomeni
Sokrat. V slovenskem kratkopisu so torej dovoljene vse kratice, ki so jasne vsakemu
pismenemu posamezniku (npr. »Ne @j se, mi =mlješ a5it. U3 te s5 pokli�em, na
Xko«).
V brošuri so navedene kratice, ki so razdeljene v štiri razdelke, in sicer:
1. Kratice, ki bi jih moral poznati vsak: sem so vklju�eni kratki odgovori, kadar
je potrebno odložiti pogovor ali pisanje sms-a (npr. »KK« – kli�i kasneje,
»PP« – pokli�em pozneje, »SS« – sem suh/a (torej me ti pokli�i), »TT« –
telefoniraj takoj, »BBC« – baterija bo crknla, »NI.SI« – nisem v Sloveniji,
»SNS« – sem na skretu, »SVK« – se vidimo kasneje ),
2. Male prijaznosti: gre za ve� vrst kratic, ki izražajo prijaznost in nadomestijo
pogosto uporabljeno kratico »LP« (npr. »TZH« – tvoja zlata (ali zblojena)
h�i, »TSM« – tvoja skrbna (ali sitna) mama, »TRO« – tvoj razumevajo�i (ali
razo�arani) o�e, »BJZ« – babica je zakon, »MN« – mislim nate, »HV« –
hvala, »DJ« – dobro jutro, »DD« – dober dan, »LD« – lep dan, »LN« – lahko
no�, »LS« – lepo sanjaj, »LPP« – lep pozdrav in poljub),
62
3. Neprijetne resnice: z sms-i se lahko v neprijetni situaciji ognemo
komunikaciji »iz o�i v o�i« (»PM2« ali »PMPM« – pusti me pri miru,
»NZM« – ne zanimaš me, »NKVD« – ne (bom še) kmalu vrnil denarja,
»TKTV« – trpim, ko te vidim, »MBMZ« – mogo�e bom malo zamudil,
»SZTB« – še žal ti bo, »BV« – brez veze, »ZA0« – zani�),
4. Kaj pišemo zmeraj v kratkopisu: imena mest (»MB«, »NM«, »MS«, »GO«),
nazive valut (»EUR«), kratice za mere (»M«, »KG«, »DL«), okrajšave iz
zabavne industrije (»DJ«, »DVD«, »CD«), mobilne telefonije (»SMS«,
»WAP«, »GSM«, »UMTS«) in neodložljivih opravkov (»WC«).
Slika 2: Naslovna stran Mobitelove brošure Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini
slovenš�ine
Vir: Brošura je v lasti avtorice diplomske naloge.
63
11.2 Slengizmi
»Sleng je neformalna varianta ob�evalnega jezika, ki ozna�uje poseben slovar,
sestoje� bodisi iz novih izrazov ali pa iz starih z novim ali druga�e zaobrnjenim
pomenom« (Gjurin, 1974, 65). Tipi�ne zna�ilnosti slenga, kot ene »izmed interesnih
govoric iz podzvrstnega snopa socialnih zvrsti« (Toporiši�, 1992, 278), sta afektacija
in ekspresivnost in kaže se, da je prioriteta slenga presenetljiv na�in upovedovanja.
Pri slengu je torej prisotno hotenje, da se nekaj pove na nov, ne nujno dober, temve�
presenetljiv na�in; gre za nenavadnost (nekonvencionalnost) izražanja (Toporiši�,
2000, 25). Posledica tega je pojav velikega števila sinonimnih slengizmov, ki kaj
kmalu niso ve� aktualni; tako »pridejo iz mode in rabe ter, spodrinjeni od novih
utonejo v pozabo« (Gjurin, 1974, 65–66). Gjurin lo�i med:
1. slengovsko besedo, ki ne nastopa v drugih zvrsteh (npr. »žvájzniti« udariti,
»pájsniti« ukrasti),
2. in slengizmom, ki ima v drugih zvrsteh popolnoma druga�en pomen (npr.
»premaknjen« �udaški , nor, »kva�kati« govoriti neumnosti).
Slengizmi, ki se pojavljajo v govorici mladih, nastajajo po principu klasi�nih
besedotvornih na�inov, in sicer:
1. izpeljava: »zahojenec« (bedak, oseba, ki je vredna posmeha in zani�evanja),
»lenoritis« (namišljena bolezen, ki naj bi povzro�ala lenobo),
2. zlaganje: »Jugošvaba« (Jugoslovan, ki je delal v Nem�iji),
3. sestavljanje: »poštudirati« (koga ali kaj) (pogruntati),
4. sklapljanje: »filofaks« (Filozofska fakulteta), »vip« (veze in poznanstva),
5. onomatopeja: »škljoc« (fotografski aparat),
6. krnitev: »koka« (kokakola ali kokain), »homo« (homoseksualec),
7. konverzija: »masa« (zelo), »janez« (gre za generalizacijo lastnih imen; penis,
fant pri kartah), »teksas« (kraj, kjer se radi pretepajo),
64
8. sposojanje iz: a) nare�ij: »�ižme« (�evlji), b) žargonov: »katrca« (avto),
c) pogovornega jezika : »pir« (pivo), �) zbornega jezika: »smotka« (cigareta),
d) tujih jezikov: »ziher« (gotovo),
9. razširitev pomena po analogiji: »zažigati« (vzbujati ob�udovanje),
10. manj pogosto arbitrarno spajanje pomenov: »tata-mata« (traparija),
11. drugi postopki, kot npr. a) reduplikacija: »pengi-pengi« (denar), b) besedne
igre: »milo za žajfo« (milo za drago), c) šaljive napa�ne izgovorjave:
»fajfercajg« (vžigalnik), �) kon�aji: »sneguje« (sneži) (Gjurin, 1974).
11.3 Slogish
Angleš�ina kot lingua franca predstavlja poglavitno mesto pri prevzemanju
tujih jezikov v slovenš�ino. Dandanes prodira v ve�ino jezikov, zato so razli�ni
izrazi, ki se pojavljajo za poimenovanje mešanja jezika z angleš�ino, kot je slogish,
uveljavljeni tudi za druge jezike. Iz vsakdanjih izkušenj lahko re�emo, da so za
tovrstno prevzemanje še bolj dovzetni mladi. V sms-ih se pojavljajo razli�ni primeri
vplivanja drugih, tj. tujih jezikov, ki bi jih lahko razdelili v dve skupini, in sicer glede
na koli�ino prevzemanja (Michelizza, 2008):
1. Prevzetnost – gre za primere izrazov, ki so iz angleš�ine prevzeti v
slovenš�ino, kot npr. »kul«, »plis«, »ful«, »pliz«, »sorcy«, »sory« itd.
2. Citatnost – gre za citatne izraze, kot so »baby«, »joke«, »and«, »comp«,
»sorry«, »ok«, »okay«, »peace« itd.
Poleg najbolj vplivne angleš�ine, v besedilih sms-ov zasledimo tudi
prevzemanja iz drugih jezikov. Pri pozdravih je pogosta italijanš�ina (npr. »cao«,
»�aw/caw«), pojavlja se tudi španš�ina (»manana a las siete y media en elipsa para
contarte todo que ha pasado, vale?«), opazen je tudi velik vpliv srbš�ine/hrvaš�ine
(»jao«) (Michelizza, 2008).
65
11.4 Izvor jezikovnih zna�ilnosti sms-ov
Jezik, ki se pojavlja v sms-ih ima kar nekaj svojih zna�ilnosti, vendar zanje ne
moremo re�i, da so tipi�ne za tovrstna besedila. Te jezikovne zna�ilnosti so nam
znane že od prej:
1. sleng je že dolgo �asa uveljavljen kot jezik mladih,
2. jeziki so že od nekdaj v stiku z drugimi jeziki in prav zaradi tega vplivajo
eden na drugega in še dandanes je tako,
3. krajšanje besed nam je poznano iz najrazli�nejših zapiskov in
stenografije,
4. pomanjkanje prostora od nekdaj vpliva na pisanje t. i. »plonk« listkov,
5. emotikone bi lahko na nek na�in primerjali z posebnim na�inom izražanja
�ustev v pismih mladostnikov, kjer je »x«, že dolgo pred pojavom sms-
ov, nadomeš�al poljub,
6. opuš�anje lo�il je zna�ilnost, ki se pojavlja v telegramih,
7. opuš�anje strešic na šumevcih pa je posledica tehnološke pomanjkljivosti
pri mobilnih telefonih. Ta zna�ilnost je tudi v preteklosti predstavljala
težavo; gre za obdobje, ko tehnologija tiska še ni bila tako napredna, zato
so morali strešice pisati na roke (Grijelmo v: Michelizza, 2008).
Vse omenjene zna�ilnosti so se pojavljale že pred pojavom sms-ov, novost pa
je vsekakor so�asna pojavitev omenjenih pojavov v sms-ih in na spletu ter njihova
vsesplošno razširjena uporaba in vse ve�ja dostopnost. Dve glavni pomanjkljivosti
mobilnega telefona, ki ju predstavljata majhna tipkovnica in omejitev na 160 znakov,
sta razlog za prilagoditev jezika temu kanalu. Prav zaradi omenjenega, je razumljiva
skrb mnogih jezikoslovcev in u�iteljev, da mlajše generacije ne bodo ve� znale
pisati. Poleg tega pa je obi�ajno, da pride do nastanka novega koda, in sicer v
situacijah, kjer so pogoji za sporazumevanje specifi�ni (gluhi imajo kretalni jezik,
slepi braillovo pisavo, stenografija krajšanje, sms-i jezik sms-ov ipd.), to pa ne
pomeni vpliva na pismenost ali spremembo standardnega jezika (Grijelmo v:
Michelizza, 2008).
66
11.5 Neverbalna sredstva v sms-ih
Vsak govorec se v komunikacijskem procesu poslužuje tako jezikovnih kot
nejezikovnih sredstev. V primeru, da želi pisec u�inkovati s svojim besedilom na
naslovnika, torej na bralca, tako da se slednjemu zdi, kot bi govoril z njim, mora
takšno situacijo ustvariti z jezikovnimi sredstvi, kot so razli�ne fraze, stav�ne zveze,
pristavki in podobne jezikovne oblike, ki so zna�ilne za govorjeni jezik. Gre torej za
sredstva, s katerimi bralca postavimo v situacijo (Pogorelec, 1965). V sms-ih imajo
tvorci besedil možnost izbirati tudi med neverbalnimi sredstvi (smeški), ki
ponazarjajo njihovo razpoloženje, odnos do obravnavane tematike v besedilu,
dodatek k besedilu, ki ga naredi privla�nejšega ipd., med lo�ili, ki prav tako
nakazujejo na stav�no melodijo, premore ipd. Tako v pisno komunikacijo vnesejo
tudi nejezikovna sredstva, ki pripomorejo k boljšemu razumevanju vsebine (pretirana
raba emotikonov in lo�il pa lahko doseže ravno obratni u�inek pri razumevanju).
Nejezikovna sredstva so tista, ki tako v govornem kot v pisnem besedilu (v našem
primeru v besedilih sms-ov), nadgradijo jezikovni del konteksta.
Ena od izstopajo�ih zna�ilnosti, ki se pojavlja v besedilih sms-ov, so torej
krajšave in neverbalna sredstva, ki tovrstna besedila le nadgradijo. Obravnavana
neverbalna sredstva imenujemo tudi emotikoni. Med pogosto rabljene emotikone
sodijo slede�i: :) nasmeh, :( žalost, :)) veselje, velik nasmeh, :* poljub, ;) pomežik ali
nagajiv nasmeh, :P pokazati jezik (Felicijan v: Kranjc, 2004), pogoste krajšave pa so:
»lp« (lep pozdrav ali poljub), »mwa« (poljub�ek), v dolo�enih krogih so okrajšave
tudi tujejezi�ne:»imho« (in my humble opinion), »faq« (frequently asked questions)
(Kranjc, 2004), kot tudi »asap« (as soon as posible), »gr8« (great), »4yeo« (for your
eyes only), »4e« (for ever) itd. (Crystal, 2002).
Emotikoni v besedilih sms-ov pripomorejo k razumevanju tovrstnih besedil, saj
zaobjemajo nekaj osnovnih funkcij obrazne mimike, vendar je njihova semanti�na
vloga omejena. Po eni strani lahko naslovniku prepre�ijo napa�na dojemanja, po
drugi strani pa posamezen smeško ponuja veliko na�inov branja (npr. :) lahko
pomeni sre�o, šalo, simpatijo, dobro po�utje, užitek, zabavo ipd.), katera pa so
67
ustrezno razumljena s pomo�jo jezikovnega konteksta ob emotikonu. V
nepremišljeni rabi lahko uporaba smeška vodi v njegov nasproten pomen (�e je v
primeru besedila sms-a, ki izraža nestrinjanje ali celo jezo tvorca besedila, postavljen
smeško, lahko le ta povzro�i še ve�jo nestrinjanje ali jezo pri naslovniku sms-a; tako
smeško nima svoje glavne funkcije, tj. veselje, užitek ipd.). Po drugi strani pa lahko
pri posameznikih, ki imajo navado rutinskega navajanja smeškov ob jezikovnem delu
besedila, v primeru, da smeška ne postavijo, zopet vodi do narobnega razumevanja
vsebine, saj prejemnik sms-a postavitev smeška ob besedilu pri�akuje (Crystal,
2002).
Za za�etek emotikona bi lahko imeli nastanek nasmejanega rumenega obrazka,
ki se imenuje »smiley« (angl.), smeško, smejko oziroma znamenka. Za�etek sega v
leto 1963 ob združitvi dveh zavarovalniških družb, ko so novi direktorji najeli
grafika Harveya R. Balla z namenom dviga morale in splošnega vzdušja. V sms-ih se
je prvi emotikon uveljavil preko spleta, kjer se je prvi� pojavil leta 1982, in sicer na
pobudo raziskovalca na univerzi Carnegie v Pittsburgu, Scotta Fahlmana, ki je poslal
sporo�ilo z naslednjo vsebino (Michelizza, 2008):
I propose that the following character sequence for joke markers:
: – )
Read it sideways. Actually, it is probably more economical to mark things that are
NOT jokes, given current trends. For this, use
: – (
Sprva je bil emotikon mišljen za ozna�evanje šal, danes pa se uporablja v
širšem smislu. Z njim izražamo »svoje �ustveno stanje (ali ve�), (�ustveni) odnos do
prejemnika ali predmeta obravnave, besedilo s tem ekspresivno obarvamo«. Poleg
tega bi lahko rekli, da imajo v�asih »emotikoni zgolj estetsko vlogo: besedilo je
opremljeno z emotikoni z namenom, da deluje privla�no, zabavno, razgibano, s
�imer se razodevajo lastnostne poteze sporo�evalca.« (Mesari� v: Michelizza, 2008).
Takšno vlogo imajo tudi drugi znaki, ki se pojavljajo v sms-ih, kot npr. *.
68
V sms-komunikaciji torej primanjkujeta tako mimika kot kretnje, kot je to
možno opazovati pri govorni komunikaciji. Ta primanjkljaj je bil zgodaj opažen pri
razvoju mrežne govorice (gre za poimenovanje jezika na internetu), zato je le ta vodil
k nastanku emotikonov. Gre za kombinacije razli�nih znakov, �rk, števil in lo�il, ki
prikazujejo dolo�eno mimiko; torej �ustveno stanje na obrazu. Nahajajo se kjerkoli v
besedilu, obi�ajno pa so postavljeni na konec stavka za kon�nim lo�ilom, lahko pa
celo vplivajo na njegov izpust. Skoraj ve�ino emotikonov je potrebno brati postrani
(tiste, ki so sestavljeni iz znakov, številk, �rk in lo�il). Osnovna emotikona
predstavljata izraz veselja in žalosti (kjer je element za oznako nosu odvisen od
hitrosti tipkanja na tipkovnico mobilnega telefona ali osebnega okusa):
1. :-) ali :), ki pomenita veselje,
2. :-( ali :(, ki pomenita žalost (Crystal, 2002).
11.6 Najpogostejši pojavi v okviru posameznih kategorij pri sms-ih
Raziskava Monike Kalin-Golob je pokazala, da je v splošnem slovenski pisni
jezik, ki se pojavlja v sms-ih, katerih tvorci so mladi, mogo�e opisati podobno kot
vse druge jezike v sms-ih. Tabela je prilagojena slovenskim ugotovitvam, na prvem
mestu vsake kategorije pa je najpogostejši pojav (Kalin-Golob, 2008, 293):
69
Tabela 3: Najpogostejši pojavi v okviru posameznih kategorij pri sms-ih
Kategorija Pojav
Interpunkcija izogibanje lo�ilom
neobi�ajna raba lo�il
izogibanje presledkom
Pravopis pisava po izgovoru
nepredvidljivost
predvidljive ali obi�ajne krajšave
neobi�ajne krajšave
soglasniško pisanje
pisanje samo z malimi ali samo velikimi
�rkami
Slovnica glasovne zna�ilnosti glede na idiolekt
opuš�anje glagola (pomožnega ali vezi)
opuš�anje nedolo�nika
tipi�na leksika
spontani besedni red
Grafi�na (nepisna) sredstva znaki, ki nadomeš�ajo besede
smeški
Vir: SMS-sporo�ila treh generacij, Kalin.Golob M., 2008, 291–292.
70
V sms-ih torej prevladuje zapis po govoru, ki pa ni enoten niti pri
posamezniku, temve� se nenehno in spontano prilagaja tvor�evim potrebam in
željam (lahko gre za navezovanje stika s prijateljem, izpovedovanje �ustev,
izmenjavanje informacij o razli�nih dogodkih ipd.), zato je pisanje sms-ov velikokrat
oglaševano kot »popolnoma individualni na�in samoizražanja« (Thurlow v: Kalin-
Golob, 2008, 292).
71
12 RAZLIKE MED URADNO IN NEURADNO SMS-KOMUNIKACIJO
Sms-komunikacija predstavlja dandanes pomemben del našega vsakdana, saj
so sms-i, kot ena izmed funkcij mobilnega telefona, zelo razširjeno komunikacijsko
sredstvo. Ti nadomeš�ajo obe vrsti besedil, tako pisana kot govorjena in so del tako
uradne kot neuradne sms-komunkacije. Na novi kod, ki ga predstavlja jezik sms-ov,
odlo�ilno vplivajo sleng, prodiranje angleš�ine, omejitev na 160 znakov, zaradi �esar
prihaja do krajšanja besed, pojavljanja splošno sprejetih kratic in tudi še
neuveljavljenih ipd. Razlike med uradno in neuradno sms-komunikacijo so povzete
po Michelizzi (2008, 154–155):
72
Tabela 4: Tipi sms-ov uradne sms-komunikacije
Uradna sms-komunikacija
Pošiljatelj
= institucija
Prejemnik
= uporabnik
• Obvestilo (o stanju na ra�unu, o zgrešenih klicih, o poteku roka vrnitve
knjižni�nega gradiva, o izdanem naro�ilu, o pogojih za sodelovanje …)
• Potrdilo (o nakupu karte, vstopnice ipd., naro�ila, rezervacije, o prijavi in
odjavi na dolo�eno storitev ...)
• Oglas (operaterja v tujini, akcijske ponudbe ...)
• Posredovanje informacij (novice, prevodi iz slovarja, geslo za uporabo
storitev, vremenske informacije, horoskop, informacije o spremembi storitve,
ponudba za delo ...)
• Promocijski kupon oziroma popust
• Voš�ilo (ob novem letu ...)
• Pozdrav/dobrodošlica (operaterja v tujini ...)
Pošiljatelj
= uporabnik
Prejemnik
= institucija
• Glasovanje
• Nakup/pla�ilo (vozovnice, parkirnine, žetona na spletu ...)
• Zahteva (za posredovanje informacij, prijava, odjava, rezervacija ...)
• Potrdilo (udeležbe na sestanku ...)
• Igre (kviz, križanka ...)
• Donacija
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 154.
73
Tabela 5: Tipi sms-ov neuradne sms-komunikacije
Neuradna sms-komunikacija
Pošiljatelj
= uporabnik
Prejemnik
= uporabnik
• Poizvedovanje
• Posredovanje informacij
• Obljuba
• Potrdilo
• Voš�ilo
• Zahvala
• Opravi�ilo
• Pozdrav/dobrodošlica
• Želja
• Ukaz
• Prošnja
• Izražanje �ustev
• ...
Pošiljatelj
=
uporabnik
Prejemnik
=
uporabnik
= Pošiljatelj
=
uporabnik
Prejemnik
=
uporabnik
...
Verižna sporo�ila (šala, vic, pregovor, voš�ilo, izražanje �ustev, druga sporo�ila ...)
Pošiljatelj
= uporabnik
Posrednik
= institucija
Prejemnik
=bralec drugega medija
Pošiljanje SMS-ov za objavo na drugem mediju (revije, splet ...)
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 154–155.
74
Primerjava sms-ov neuradne in uradne komunikacije kaže razliko v jeziku
(zapis, besediš�e ipd.), pomembna pa je še ena, in sicer da enega od mobilnih
telefonov ponavadi zamenja ra�unalnik19. Gre za sms-strežnik, ki je velikokrat v lasti
posamezne institucije, ki trži tovrstne komunikacijske storitve. Komunikacija, ki
poteka med uporabnikom in institucijo, je možna le preko sms-ov. Uporabnik
mobilnega telefona na številko strežnika pošlje sms, ki vsebuje ali dolo�eno klju�no
besedo ali zaporedje ukazov, na osnovi teh pa sms-strežnik pošlje odgovor, zažene
oziroma ugasne izbrani program itd. Uradni sms-i se pojavljajo tudi kot le del uradne
sms-komunikacije med uporabnikom mobilnega telefona in dolo�ene institucije, ki v
razli�nih oblikah nastopajo prej ali potem oziroma prej in potem. V okvir uradne
sms-komunikacije bi lahko priklju�ili tudi sms-glasovanje. Klasi�no glasovanje, ki
poteka preko telefona je uveljavljeno že kar nekaj �asa, pojav mobilnih telefonov pa
je razširil na�in glasovanja, in sicer preko sms-ov. Tako lahko svoj glas oddamo v
razli�nih anketah, tekmovanjih ipd. (Michelizza, 2008).
19 Lo�evanje med uradno in neuradno sms-komunikacijo z delitvijo glede na prenosnik (tj. mobilni telefon ali ra�unalnik) ni mogo�e, je pa zelo pogosto (Michelizza, 2008).
75
13 SMISELNOST STANDARDIZACIJE JEZIKA SMS-OV
V sodobnem �asu se vse ve� raziskovalcev ukvarja s problematiko besedil v
sodobnih medijih. Besedila, ki se pojavljajo v njih, so veliko bolj živa in se
spreminjajo hitreje, kot to dopuš�ajo ustaljene norme pisnega jezika. Prav zaradi
omenjenega postane marsikatero takšno besedilo hitro zastarelo in neprimerno za
dolo�en �as, zato bi se bilo potrebno v jezikovnem smislu s tem pojavom ukvarjati
neprestano in s tem tudi neprestano dopolnjevati in aktualizirati gradivo. Zaradi
velike razširjenosti in uporabnosti omenjenega na�ina komuniciranja se obravnavi
tovrstnih besedil ne moremo izogniti (Kranjc, 2004).
Tako na spletu kot v knjižnih oblikah lahko najdemo literaturo o nekakšnih
navodilih, kako pisati sms-e, vendar praksa potrjuje, da se pisci pravil za tovrstna
besedila ne držijo. V Mobitelovi brošuri, Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini
slovenš�ine20, je omenjena maksima, katera bi lahko bila še najbolj uporabna za
pisanje sms-ov: »Uporabne so vse kombinacije, ki so dovolj jasne, da jih razume
normalno pismen �lovek.« Ameriški študenti, ki naj bi veljali za za�etnike
kratkopisa, pa so se držali slede�e maksime: »Piši kot misliš, da se napiše.« To t. i.
pravilo ameriških študentov v slovenskem jeziku ne drži, v praksi se bolj kaže
maksima »piši, kot govoriš.« Pogost napotek, ki se pojavlja za pisanje sms-ov, je
krajšanje s pomo�jo zamenjave dela besede oziroma cele besede z matemati�nim
znakom, kot npr. »=zik« (jezik) ali pa nadomeš�anje dela besede oziroma cele
besede z uporabo številk, kot npr. »ju3« (jutri), »5ek« (petek), »5ra« (Petra) ipd.
Standardizacija jezika sms-ov se še ne zdi smiselna, saj je v zapisu prisotna prevelika
variantnost, kar dokazuje tudi raziskava Mije Michelizze (2008) (npr. variante zapisa
dolg�as so slede�e: »dougcajt«, »dolgcajt«, »doug�as«, »dolg�as«, »tuga«,
»dowgcajt«, »douhcajt«, »boring«, »bedno«, »dog�s«, »bedn«). V tem primeru bi
bilo primerno, da bi se ustvaril korpus razli�nih zapisov besed, ki se pojavljajo v
20 Podjetje Mobitel, d. d., je 7. 9. 2001 izdalo brošuro Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini slovenš�ine, v katerem so zbrani kratki in humorni zapisi pogosto uporabljenih fraz za hitrejše pošiljanje in branje sms-ov. Prejeli so jo vsi uporabniki mobikartic, katerih naslov ni bil anonimen, in vsi naro�niki paketov Mobitel GSM (Logar, 2003).
76
sms-ih, in ta bi nam lahko pomagal pri dešifriranju obravnavanih besedil. Poleg tega
bi nam takšen korpus vsekakor pomagal pri dolo�anju tipi�nih izrazov, kratic,
krajšav ipd., ki se v dolo�enem obdobju pojavljajo v jeziku sms-ov (Michelizza,
2008).
77
14 GRADIVO ZA JEZIKOVNO ANALIZO
V prakti�nemu delu diplomskega dela sem se odlo�ila za jezikovno analizo
konkretnih sms-ov, s pomo�jo katerih se sporazumevajo mladi preko mobilnih
telefonov. Iz lastnih izkušenj sklepam, da je ve�ina sms-ov pisana v pogovornem
jeziku, kar pomeni, da knjižni jezik pri pisanju sms-ov nima ve� dominantne vloge,
kljub temu, da slednji velja za prvotno pisani jezik. S pojavom sodobnih tehnologij
se kaže vse ve�je prodiranje zna�ilnosti pogovornega jezika v tovrstno pisno
komunikacijo. V sms-ih me torej zanima, katere poteze pogovornega jezika se kažejo
v pisani obliki. Poleg tega lastnosti prenosnih telefonov vplivajo na sam jezik sms-
ov; na tem mestu imata poglavitno vlogo omejenost s prostorom in majhna
neprakti�na tipkovnica, ki marsikateremu otežuje pisanje, zato se mladi poslužujejo
razli�nih na�inov verbalnega in neverbalnega izražanja, kar nakazuje na individualno
jezikovno izražanje in širjenje pisne kompetence posameznikov.
Za prakti�ni del diplomske naloge sem zbrala 155 sms-ov, katere je napisalo 47
razli�nih oseb, od tega 20 deklet in 27 fantov, starih od 16 do 30 let. Njihova
izobrazba je raznolika, in sicer dokon�ana osnovna, srednja šola in fakulteta
(osnovnih in srednjih šol ter fakultet ne bom naštevala, saj nisem izbirala
posameznikov iz dolo�ene šolske ustanove).
Avtorji sms-ov so predvsem moji prijatelji ter znanci, kateri so privolili v
uporabo lastnih sms-ov za jezikovno analizo diplomskega dela. S pomo�jo sestri�ne,
ki obiskuje srednjo Ekonomsko šolo v Kranju, pa sem pridobila še gradivo, torej
sms-e, srednješolske generacije. Tako so v jezikovno obravnavo vklju�ene tri
razli�ne generacije, in sicer srednješolci, študenti ter nekaj zaposlenih posameznikov.
Ker tudi sama prihajam iz Kranja, je ve�ina mojega kroga poznancev, kateri so
posodili svoje sms-e za jezikovno analizo, prav tako iz omenjenega mesta in njegove
okolice, zato je v zbranih sms-ih veliko potez gorenjskega nare�ja.
Sms-e sem lastoro�no prepisala iz mobilnih telefonov posameznikov, kateri so
dovolili vpogled v lasten prenosni telefon. Vsi sms-i, zbrani za jezikovno analizo, so
78
v takšni obliki kot so zapisani v telefonu, skupaj z vsemi napakami, tako da je bila
potrebna velika pazljivost in natan�nost pri prepisovanju iz mobilnega telefona v
ra�unalnik (vsak prepisan sms sem še dodatno pregledala). Potem, ko sem prepisala
sms-e, sem v njih poiskala tiste zna�ilnosti, ki so omenjene v hipotezah in katere sem
opisovala v prvem delu diplomskega dela.
Za raziskavo podobe jezika sms-ov se izbrala induktiven pristop, kar pomeni,
da sem izhajala iz posameznih primerov, torej sms-ov, ki so pokazali neke skupne
to�ke vseh sms-ov, ki jih pišejo mladi. Tako sem iz vseh ugotovljenih empiri�nih
dejstev posameznih primerov sklepala na skupne zna�ilnosti vseh istovrstnih
primerov. S tem sem izoblikovala oziroma posplošila empiri�na dejstva; hipoteze, ki
sem si jih zastavila pred jezikovno obravnavo konkretnih primerov, sem posplošila
na celotno izbrano populacijo, tj. populacija, stara od 16 do 30 let.
14.1 Hipoteze
Hipoteze, katere sem si postavila na za�etku jezikovne obravnave so slede�e:
1. Sms-i so besedila, kjer se kaže posameznikovo individualno izražanje.
2. Sms-i so besedila v pisnem prenosniku, kjer se kršijo pravopisne zakonitosti.
3. Lastnosti mobilnega telefona vplivajo na jezikovno podobo sms-ov.
4. V sms-ih, ki jih pišejo mladi, se odražajo poteze pogovornega jezika, kar se
kaže predvsem v soglasniškem pisanju; knjižni jezik nima ve� dominantne
vloge.
5. Zaradi ciljne skupine; tj. predvsem srednješolska in študentska generacija, je
v sms-ih mo� zaslediti veliko potez mladostniškega izražanja, kar se kaže
predvsem v vplivu tujih jezikov na govorico mladih.
79
15 JEZIKOVNA ANALIZA
15.1 Sms z vidika jezikovne in besedilne zvrstnosti
Jezikovna podoba sms-ov kaže na mešanico prvin knjižnega in pogovornega
jezika; je vmesna oblika med govorjeno in pisno komunikacijo, kar velja za vse
novejše t. i. informacijsko-komunikacijske tehnologije (Katz in Aakhus v: Jarnovi�,
2007). Prav tako je celostna podoba sms-ov v veliki meri odvisna od
posameznikovega dojemanja tovrstne komunikacije, kar je dokazala raziskava Urške
Jarnovi� (2007), zato v primeru, da uporabniki mobilnih telefonov sms-komunikacijo
razumejo kot vsakodnevno sporazumevanje, zasledimo v takšnih sms-ih ogromno
potez govorjenega jezika. V tem primeru je govor ponazorjen v zapisani obliki in
vsebuje zveze, ki so tipi�ne za govorjeni jezik. Po glasovni plati pa se ti zapisi še
vedno razlikujejo od govorjenih zvez, saj gre za dve razli�ni vrsti komunikacije s
svojimi univerzalnimi zna�ilnostmi, kljub temu pa smemo trditi, da v sms-ih
prevladujejo lastnosti pogovornega jezika, medtem ko ima knjižni jezik manjšo
vlogo; z drugimi besedami, jezik sms-ov prikazuje komunikacijo v pisnem
prenosniku, kjer prevladuje foneti�ni zapis, zato nam marsikdaj pri razumevanju
tovrstnih besedil pomaga branje na glas (npr.»mwa«).
Cao anja! :)Kako si kaj? Jest se po delavni noci hladim s osvezilno pjaco in cakam da
temp. pade vsaj za par stopinj, da lahko normalno zadiham! Kje si ti kej? Vrjetno
pridna na sihtu in s diplomo! Morva it na kasno kavico:)! Kako si pa jutri kaj? mwa*
pa pa (Maja, 25 let)
Sms-e opredeljuje razli�na stopnja književnosti, pogovornosti in nare�nosti.
Zanje je zna�ilno, da so zasebni, individualni, slengovski, enosmerni oziroma
nesimultano dvosmerni. Izbira jezikovnih sredstev je v sms-ih svobodnejša kot pri
klasi�nih zapisanih besedilih; tudi subjektivna, ekspresivna, nare�no obarvana, lahko
se v celoti ali pa le delno ujema s knjižno normo. Jezikovne zna�ilnosti in zanimivi
80
procesi izbiranja se kažejo na vseh (jezikovnih) ravneh. Sms-i veljajo za izrazno
racionalne, ekonomi�ne (kar je posledica medija), zato v njih najdemo ogromno
okrajšav. Poleg tega so veliko bolj sproš�eni, nekonvencionalni v izbiri koda, ravni
pravopisa, glasovne podobe, skladenjske zgradbe in besedja.
Tvorci tovrstnih besedil pogosto prilagajajo jezik velikosti sms-a in se
poslužujejo razli�nih na�inov tvorjenja besed. Sms-e, katerih avtorji so mladi
uporabniki, opredeljuje raba slenga, ki ima tipi�no leksiko, prevzeto iz razli�nih
jezikov, s preklapljanji iz knjižnega izražanja v pogovorno s slengovskimi besedami,
frazami, lahko je tudi obratno. Skupne zna�ilnosti sms-ov, ki jih pišejo mladi, so
uporaba krajšav, emotikonov ter zapis, ki se približuje foneti�nemu (gre za
raznovrstne redukcije in oblike besed, ki so zna�ilne za pogovorni jezik oziroma
nare�je dolo�enega dela Slovenije, v katerem tvorec sms-a živi).
Sms-e mladi pišejo predvsem za zasebno rabo. Na to zna�ilnost kažejo
predvsem sms-i, pisani v obliki opravi�il, ljubezenskih izjav (ti so lahko pisani tudi v
verzih), izražanje nestrinjanja ipd. Namen pisanja sms-ov je raznolik, lahko gre za
odgovor na prejeti klic, pisanje pozdrava iz tujine, pisanje voš�ila za rojstni dan,
razli�ne praznike, obletnice, velikokrat pa se sms napiše v primeru, ko se prijatelj ne
javi na telefonski klic. Posledica tega je, da so sms-i razli�nih vsebin, in sicer
ljubezenski, prijateljski, šolski; gre torej za vsakodnevno sporazumevanje med
uporabniki mobilnih telefonov; vsekakor pa so v veliki meri sms-i pisani za zasebno
rabo.
Ljubim te miskic moj.;)pridem kmalu! (Uroš, 29 let)
Ewo ines se tebi en srecen bozic in naj se ti uresnicijo use zelje in wse kar si sama
najbol zelis mwa mwa! (Matic, 19 let)
Hvala za mnoge drobne stvari za katere med letom se zdi kot, da jih ni,pa vendar v
toplini novoletne noci zanje vemo le mi, prijatelji...SRECNO 2010. Ziga Lipar (Žiga,
17 let)
Oo, hvala Ines. Srecnga, veseuga pa debeuga ;) (Zoran, 18 let)
81
Ko me nezen jesenski veter boza in ko odpadli listi plesejo svoj ples na nebu mi
misel nate ne da miru!ker kot bi me ti objemala me objema veter in mi govori svojo
zgodbo!povsod si!dobro jutro!:)* (Uroš, 29 let)
Veter nosi tvoje ime,oblaki risejo tvoj obraz in sonce srce otopli,ker srce cuti da se
bo kmalu zapolnila praznina!*ljubim te in te komaj pricakujem* (Uroš, 29 let)
Dj me poklic k bos lahka :) (Šaban, 27 let)
Razli�ne ravni ali sloge jezika pogojuje subjektivna izbira jezika/jezikov in
jezikovnih sredstev; pri sms-ih gre za besedila, ki vsebujejo ali vulgarni, pogovorni,
slengovski, knjižni ali pesniški jezik (vse to nakazuje na pestrost slogovnih sredstev
v besedilih sms-ov).
Ej kje ste pickeeeeee mojeeeee hashahahahahaa (Žiga, 30 let)
Eja a ves kk razjezis hrvata na mej k te prasa ce mas kj za prjavt.....recs mu ja karto
za v juzno afriko-hehe (Matic, 18 let)
Zivjo kolega a me loh pokolas k se zbudis prosm. (Domen, 24 let)
Ena snezinka pada zate,drobna a z mnogo zelja... Za novo leto naj ti prinese najlepse
trenutke tega sveta. Srecno 2010!! (Ines, 18 let)
Tema pada,zemlja jo vsrkava,dotika mojih se oci.lupina sedaj se bo zaprla,a duh
proti svetlobi odleti.*poljub* (Uroš, 29 let)
Sms-i so besedila, ki so lahko že na prvi pogled privla�na zaradi svoje
druga�nosti od klasi�nih pisnih besedil. Vsebujejo tako verbalna kot neverbalna
sredstva, in sicer pretirano rabo lo�il, �rk, uporabo velikih za�etnic (gre za primere,
ko se kršijo pravopisne zakonitosti), menjavanje velikih in malih tiskanih �rk (kot
zanimivost lahko omenim, da samo ena oseba od 47-ih zbranih piše sms-e z velikimi
tiskanimi �rkami), emotikone, foneti�no uporabo števk itd. Z uporabo velikih
tiskanih �rk lahko tvorec sms-a poudarja dolo�eni del besedila.
82
Cao krompircek moj, tvoj moz tinkara kle!Js ti zelim sretan bozic-mehkani c-i puno
puno..TI ZE VES!=Dhaha!Mal mislm nate k jem rijomare=Pja no!pol 2
je,vem=Pupam d sm ti PRVA!!vosila(halo,itak=P) pa neglede na to d se selmo, te
NOCM zgubit k si 1 najbolsih stvari k se mij u zivljenju zgodila=) rtm4evr noc*
(Tinkara, 18 let)
Stara use najboLsee!!sorry, miska nism prsLa auto nm se ugasnu na bosancu=\ zdj
sm dam prsLa!!komi smo dam prsL..ne zamert!al Law ju pa use naj naj* (Adela, 19
let)
Z leto, ki prihaja ravnaj kot s cokolado: odvij, ugrizni in uzivaj....SLADKO in
SRECNO LETO 2010!**** (Kaja, 18 let)
No mi2 swa doma! Lahko noc in lllepe sanje... (Brigita, 24 let)
Aja, pozabla prej povedat – billy idol v lj -24.junij – SAM PEJMO! (Katja, 29 let)
Enaaako!(Brigita, 24 let)
SI TI SE KJE V TURIZMU (Uroš, 22 let)
15.2 Raznolikost komunikacijskih obrazcev na za�etku in v zaklju�ku sms-ov
Gledano s stališ�a strukture, se sms-i, zbrani za jezikovno analizo, mo�no
razlikujejo med seboj, saj nekateri vsebujejo nagovor, kon�ni pozdrav ter podpis,
drugi ne. Skupno vsem tovrstnim besedilom pa je jedrno sporo�ilo.
Pri opazovanju strukture so sms-i podobni klasi�ni strukturi pogovora, ki
sestoji iz uvoda, ki vsebuje pozdrav in nagovor, jedra in zaklju�ka. Vsekakor pa tega
ne moremo re�i za vse sms-e. Struktura je odvisna od pošiljateljevega na�ina pisanja
sms-ov, tj. njegovega razumevanja tovrstnih sporo�il, prejemnika, prav tako je
potrebno upoštevati namen sporo�anja, torej vse okoliš�ine sporazumevanja.
83
Klasi�ni pozdravi so bolj redki, zamenjujejo jih slengovski (tudi tujejezi�ni ali
medmetni): »cao«, »caw«, »hej«, »hey«, »hey hey«, »ahoj«, »hoj«, »oj«, »halo«,
»heey«, »hojla«, »oila«, »ojla«, »holouu«, »hellow«, »o«, »zivjo«, »ziwjo«,
»zdravo«, »daaan«, kljub temu je poleg omenjenih prisotnih (v manjšem številu)
nekaj klasi�nih pozdravov, kot so »dobro jutro« (tudi razli�ne variante, kot sta
»jutro«, »dobr jutr«), »dober vecer«, »pozdravljeni« (tudi »pozdravljen«), »lep
pozdrav«, tudi združitev dveh razli�nih pozdravov iz razli�nih jezikov, angleškega in
slovenskega, npr. »hey...dobro jutro«. Poleg klasi�nih in pogovornih (oziroma
slengovskih) pozdravov se pojavljajo tudi druga sredstva za navezovanje stika; npr.
imena in vzdevki (lahko tudi slede�i primeri: »lejo«; anafori�no referenco te besede
predstavlja osebni zaimek »ti«, »ei«, »eja« imata apelativno funkcijo, podobno kot
ime naslovnika).
�ao bejba! Kako gre? Prosim sporo�i mi za danes zve�er, da lahko mi2 uskladiva
plane. :) lp (Vesna, 24 let)
Hoj, kdaj kej delas? (Maruša, 27 let)
Heey kako si? Si doma? (Maja, 24 let)
Pozdravljeni..a bi si jutr uzel cas za kavico tukej v cerkljah...lep preostanek dneva
vama zelim (Nejc, 19 let)
Daaan...kako sta?! Se wedno uziwata?! Lep dan wama se zlim se naprej... (Brigita,
24 let)
Lejo...:)peljem se domow-konco!jea,jea!ucke no ja pocas bo! Kaj pa ti? Kako pa
si?lepo bod! (Brigita, 24 let)
Ei, dej bot faca pa upad na cetrtkanje xD. (Matic, 18 let)
Tako kot na za�etku, je tudi v zaklju�ku sms-ov, na mestu pozdrava, prisotnih
veliko drugih izrazov, ki zamenjujejo obi�ajnejše – klasi�ne. Zaklju�ki so, prav tako
kot za�etni pozdravi, pogovorni, slengovski (z medmetom), frazemski ali pa jih sploh
ni. Pojavljajo se slede�i: »lp«, ki je tudi najpogostejši, »l.p.«, »lp lp«, »papa«, »lepo
84
panckej«, »nocka«, »lepo bod«, »lpo se mej«, »cav«, »cao«, »caubau«, »fsm, se
slisva...papa«, »fsm,papa«, »mwa mwa«; nekaj je tudi klasi�nih: »lahko noc«, »lep
dan«, »lep dan zelim«, »lep preostanek dneva vama zelim«, »lepe pozdrave iz
dolenjskih soncnih hribov«, »lep pozdrav« itd. Poleg omenjenih zasledimo v
zaklju�kih kombinacije pozdravov in emotikonov ali samo emotikone med katerimi
sta najpogostejša :) in *: »;) lp«, »:) lp«, »pa pa*«, »*mwa*«, »lahko noc :)))«,
»nockaa*«, »*nocko in pozdravcek iz dolenske:)«, »*poljub*«, »*ljubim te*«,
»*sanje*«, »mwa:)«, »rtm4evr noc*«, »nocko* mwa mwa LOVE YOU«, »**«, »X«,
»:)«, »xD«. Pozdravi so tudi tujejezi�ni, pisani na razli�ne na�ine, in sicer italijanski
(»cao«, »ciao«), nemški (»cuus«), srbski/hrvaški (»ajde«), pojavljajo se kombinacije
slovenskega in tujega jezika, npr. angleškega »uzivej, see yaa*«. Redko pa se ob
pozdravu v zaklju�ku pojavi ime tvorca sms-a (možen je tudi vzdevek, samo
za�etnica imena, šifra, simbol ipd.): »l.p. David«, »Lp sasa«, »Lp blaz« ali samo ime
in priimek, »Ziga Lipar«. Ob vsakem prejetem sms-u se prejemniku po prebranem
sms-u izpiše ime pošiljatelja, zato bi lahko to dejstvo povezovali z opuš�anjem
podpisa tvorca sporo�ila v zaklju�ku posameznega sms-a.
Urke,a si ti se med budnimi.) l.p. David (David, 25 let)
Ni blo lih zabavno,ker smo imel res take zivljenske pogovore da cloveka kar malo
zbudi! Se bom ta tedn oglasila na eni kavici, ce lahko? Lepo panckej (Maja, 24 let)
Dober vecer! Sele zdej sm pogledal na mail. Ful ti hvala, gre jutri naprej, tak da
upam da bo zmaga! Hvala, cao (Jože, 26 let)
Bi pa mi2 res sla z wama u bohinj!Se slismo! Pa morm powedat, da nau tok slb
izpadu:)res ne we za datum sm jest slabo pogledala!leep dan (Brigita, 24 let)
Jutro..upam da vas nisem zbudu..drgac pa hvala za use..sta kr taprava..hehe..lep dan
zelim (Nejc, 19 let)
Uvodni in kon�ni pozdravi in druga sredstva za vzpostavljanje stika so
ponekod v sms-ih sicer komunikacijsko nepotrebna, vendar pa njihova raznolikost
85
vsekakor nakazuje na odražanje individualnih zna�ilnosti posameznih tvorcev
tovrstnih sporo�il.
15.3 Interpunkcija
Tvorci sms-sporo�il ve�inoma uporabljajo lo�ila. Za sms-e je zna�ilna tudi
brezbrižna raba lo�il; gre za ve�je ali manjše opuš�anje pisave vejice, saj najdemo
sms-e s pravilno postavitvijo vejic, s šolskimi napakami ali zaznamovanjem le
kon�nih lo�il; lo�ila v sms-ih so v ve�ini primerov poljubno postavljena oziroma
nepostavljena. Prav tako v sms-ih zasledimo pretirano rabo lo�il, kar nakazuje na
posameznikovo individualno izražanje v tovrstni komunikaciji. Prav ta pretirana raba
lo�il kaže na grafi�no izstopanje; slednje se kaže v uporabi zvezdic med �rkami,
podvajanju ali množenju zvezdic, lo�il ali istih �rk. Poleg najpogostejših in
razmnoženih lo�il, kot so pika, vejica, klicaj, vprašaj, se pojavljajo tudi pomišljaji,
vezaji, poševnice, ena�aji, oklepaji ipd. Razmnožena lo�ila v sms-ih poudarjajo
posamezen izrek, besedo (gre za dodatno semantizirano uporabo lo�il, npr. ?!, !!!,
emotikone, kot so :), ;); isto funkcijo imajo razmnožene �rke).
Hey....kako? Pridna ane?! Glede na to, da si si danes ponoci nafilala batarije....te
powabim na eno, dwe, tri ali wec drink! No tezko te pricakujemo.... (Brigita, 24 let)
dobro jutro.,Kawica?!Wabljena w Pehto;) (Brigita, 24 let)
Pozdravljeni...a bi sli dons na kavico mogoce..lep dan (Nejc, 19 let)
Evo anca, oblubla da te poklicem sam je ze tok ura da ti raj sms poslem! Smo mel en
tak fletn pogovorcek s kolegi in se je malo zavleklo! Lepe sanje ti/vama zelim!**
(Maja, 24 let)
Vse najboljse in vse naj naj, za 18. rojstni dan, veliko ljubezni, srece, uspeha, ti zelita
Barbara in Rebeka!!! mwa:) (Barbara, 16 let)
86
15.3.1 Uporaba presledkov med besedami
Ve�ina tvorcev sms-ov dela presledke med besedami, kar lahko razumemo, da
si le ti prizadevajo, da bil sms razumljiv za naslovnika. Raba presledkov je odvisna
predvsem od starosti posameznega uporabnika mobilnega telefona, njegove
izobrazbe, dojemanja tovrstnega komuniciranja ipd. Tako se (ali ne) uporabljajo
presledki za kon�nimi lo�ili, pred in za emotikoni itd. Prav tako lahko ista oseba
enkrat vstavi presledke za kon�nimi lo�ili, drugi� ne, kar nakazuje na njeno
nedoslednost pri pisanju sms-a. Izpust presledkov lahko razumemo tudi kot posledico
posameznikovega individualnega izražanja (npr. »krneki«, »ljubimte«, »papa«,
»loveyou«). Raziskava Urške Jarnovi� (2007) je pokazala, da tvorci sms-ov ne
uporabljajo presledkov med besedami v primeru, ko se jim mudi, nekateri želijo vse
informacije združiti v en sms, zato na koncu pišejo besede brez presledkov; v tem
primeru vsako besedo napišejo z veliko za�etnico (npr. »LahkoNo�«).
Ja 1:1 smo igral:-Sja do kdaj so pa trgovine odprte.?kako ti zdj misls a ti prids sm pa
greva pol skp al pa ce gres ti kupt pa ti js dam kes pol. (Ben, 22 let)
�ao! No, kako si danes kaj s �asom popoldne oziroma proti ve�eru? Za drink seveda.
;) lp (Vesna, 24 let)
Kva j zdj, a bo kavica al ne?:) (Marijana, 28 let)
No le dej :) Pocajti se-ksn snopck rukn,da bojo bacili pomrl,pa bo prec bols.Caubau!
(Marijana, 28 let)
O hvala Ines! Lepo se mej, pa se ju3 vidmo:) papa* (Eva, 19 let)
Sanje so dovoljene,zato jaz sanjam z odprtimi ocmi tebe,tvoje
dotike,poglede,poljube!*ljubimte in upam da uzivas*gre fantek rolat* (Uroš, 29 let)
Tipke na mobilnih telefonih mo�no vplivajo na na�in pisanja, posledi�no tudi
na vizualno podobo sms-ov. Uporabnik izbira med velikostjo �rk, lo�ili, s katerimi
87
lo�uje posamezne besede glede na to, kateri znaki so mu v mobilnem telefonu
najlažje in posledi�no najhitreje dostopni za takšno lo�evanje. Tako zasledimo
primere, kjer tvorci sporo�il lo�ujejo besede izklju�no s presledki, možno pa je tudi
lo�evanje posameznih besed s kombinacijo presledkov in lo�il (tudi s kombinacijo
presledkov in emotikonov ali s kombinacijo lo�il in emotikonov), v najve� primerih
se pojavljajo sms-i, znotraj katerih so besede lo�ene med seboj s presledki, lo�ili in
emotikoni.
Oj zivjo hafnr tle ti u cetrtek sm glih u kranj pa me zanima ce bi mela cas za na pjaco
(Mitja, 19 let)
Vse naj naj tebi in tvojim. Zelimo vam veliko zdravja, ljubezni, srece v letu 2010, da
bo tako uspesno in veselo al pa se bolj. (Barbara, 17 let)
Dej pol jutr k se zbrihtas pokoli za kavo ce bom se doma ;) (Domen, 24 let)
Srecnga pa zdravga! ;) Pa sex pa alko ;). Ciao! (Matic, 18 let)
Ejga srce upam da uzivar! Pozdrav anjo pa najraj vaju mam:) (Maja, 24 let)
15.4 Zna�ilnosti mobilnega telefona, ki vplivajo na jezik sms-ov
15.4.1 Pojav ekonomi�nosti pri izražanju
»Uporaba govorjenega jezika se lahko […] zaradi prostorske omejitve
tovrstnih sporo�il s strani medija kaže v t. i. prostorskem vidiku gospodarskega
izražanja« (Jarnovi�, 2007, 63). Tako se v sms-ih pojavljajo zapisi »ju3« namesto
jutri, »sm« namesto sem, »vrjetn« namesto verjetno, »ksno« namesto kakšno, »mel«
namesto imeli, »tok« namesto toliko, »kere« namesto katere, »fsm« namesto fajn se
imej, »k« namesto ker ipd., saj zavzamejo manj prostora. Tako omejitev sms-a na
88
160 znakov mo�no vpliva na jezik sms-a, saj je v njem lahko nanizanih ogromno
informacij, s katerimi želijo tvorci vplivati na naslovnika.
Anja, a pol ti ju3 ze delas? (Katarina, 30 let)
Jst sm pa napisala sms pa pozabla poslat:) za petk pa nvem se,vrjetn me nav! Sj se
kdaj tko vidmo kej, bomo lah se ksno rekl:) ce pa pridm pa poklicem! Upam da se
cimprej pozdravs, uzivej, nockaa* (Maja, 24 let)
Oila! Sele zdele smo mel konc meditacije..ful se je zavlekl...sam tok da ves zakaj me
ni:) bom pogledala kere dni je ta predstava,da jo bom sla pogledat. Fsm, se
slisva...papa (Ines, 20 let)
Cuci sam pozdravt sm vaja hotla k vaja mam rada:)uzivejta, papa* (Maja, 24 let)
Konkretni primeri ne nakazujejo samo posebnosti gospodarskega izražanja, ki
je posledica prostorskih omejitev mobilnega telefona temve� gre tudi za
posameznikovo ustvarjalno izražanje ter zna�ilnosti govornega okolja, od koder
tvorec posameznega sms-a prihaja (npr. »tk« namesto tako, »skp« namesto skupaj,
»sma« namesto sva).
Hey hey, aha ok stekam, tk da ni panike! Upam pa da si danes ze kaj bolje:)bomo pa
u petk enga spil skp pa eno rekl;)uzivej, see yaa* (Maja, 24 let)
En prisrcen pozdravcek;)Kako smo?Jaz trenutno na Dolenjskem.Zanima me, ce sta
vidva mogoce razmisljala, da bi sla jutri na Oldies Goldies v 4ko?Ker midva sma se
pogovarjala,ampak je bil Uros nekaj bolan in verjetno ne bo sel,mene pa se kr
mika,pa sem se na vaju spomnila;)Bi se blo fajn videt ane?*Uzivejta! (Tina, 25 let)
Skladenjske zgradba sms-ov ni vedno posledica ekonomi�nosti; ljubezenski
sms-i prihajajo iz gole izjave ljubezni, enako velja za voš�ila ali pozdrave, kjer ni
pomemben prostorski vidik gospodarskega na�ina izražanja, zato lahko prihaja poleg
enostavnih povedi do strukturno zapletenih ve�stav�nih povedi s prirednim in/ali
podrednim skladenjskim razmerjem. Iz izkušenj vemo, da se stav�na zgradba
govorjenega jezika razlikuje od stav�nih zgradb, ki so v pisanem jeziku obi�ajne. V
89
sms-ih zasledimo tako enostavne kot zapletene povedi, saj tvorci sms-ov tovrstno
komunikacijo razumejo na razli�ne na�ine, pogosteje pa so tovrstna besedila
skladenjsko nezapletena (kar lahko razumemo kot posledico medija). Ob�asno je
posamezne skladenjske enote težko prepoznati, saj v posameznih primerih ni lo�il,
presledkov niti velikih za�etnic, tj. zunanjih, formalnih znakov strukturno
zaklju�enih enot, kar lahko pri naslovniku povzro�a nerazumevanje sporo�ila.
Oj kje si bla ucer. (Ožbej, 20 let)
Dobro jutro kje bomo kavico spil? (Domen, 24 let)
Ahoj, a delas ze? (Maruša, 27 let)
Ljubezen je custvo ki me je doletelo ko sem spoznal tebe!Nikoli te nocem izgubiti,
ker je moje srce pri tebi*ljubim te in se srecava v sanjah** (Uroš, 29 let)
Majhen zajcek poln dobrot je vcasih skakal naokrog, a zdaj v casu recesije nima
prave energije, zato naj vsak manj pirhov zdaj zauzije,le sunke naj bo letos se obilo,
kajti drugo leto bo se te sfalilo.Vesele velikonocne praznike (Katja, 18 let)
15.4.2 Neuporaba šumevcev
V sms-ih v veliki ve�ini zasledimo neupoštevanje pravopisne zakonitosti
(predvsem velike za�etnice) in �rkopisa, kar je posledica prilagoditve telefonski
tipkovnici, ki ne vsebuje slovenskih znakov za �, ž, š. Majhnost tipkovnice
mobilnega telefona, kjer so na posamezni tipki vsaj tri �rke, je torej razlog, da mnogi
uporabniki pri pisanju sms-ov ne uporabljajo šumevcev, zato jih nadomestijo s
si�niki. Poleg dejstva, da je na eni tipki ve� �rk in da so si�niki pred šumevci, se
ve�ina odlo�a za si�nike, saj na tak na�in hitreje napišejo sms (za �rko c je potrebno
na tipko pritisniti trikrat, za �rko � pa štirikrat, medtem ko je za �rki s in z je
potrebno pritisniti štirikrat, za �rki š in ž pa petkrat). Kot zanimivost lahko omenim,
90
da samo dve osebi od 47-ih, kolikor jih zbranih za jezikovno analizo, uporabljata
šumevce namesto si�nikov.
Hvala ti za drinkico, pa dober tek vama zelim! Uzivejta, nocka (Maja, 24 let)
Ok..se slismo..enako;) (Nejc, 19 let)
Dober tek, pa se slismo! (Sebastian, 22 let)
15.4.3 Raba w namesto v
Enako kot pri šumevcih velja za �rko v, za katero je potrebno na tipko pritisniti
trikrat, na w pa le enkrat. Ta posebnost se pojavlja le pri dveh osebah od 47-ih, ki so
dovolili vpogled v svoje sms-e za jezikovno analizo.
Ziwjo! A bi lah se widwa z cerarjom dobila na pjaci k jest dones nimam casa?!
(Brigita, 24 let)
Uziwata...do wecera bi te rabla!lp (Šaban, 27 let)
No druš�ina izbrana imejte se lepo...mi2 swa sre�no prispela!:) (Brigita, 24 let)
15.4.4 Raba velikih za�etnic
Pisanje besed z velikimi za�etnicami za kon�nimi lo�ili ter lastnih imen je
odvisno od posameznika, njegovega dojemanja tovrstnega sporazumevanja s sms-i
ipd. Kadar želimo besedo napisati z veliko za�etnico, je potrebno posebej pritisniti
tipko za veliko tiskano �rko, kar tvorci tovrstnih besedil ponavadi ne po�nejo, kar
dokazujejo konkretni primeri. Tako se v sms-ih upošteva/neupošteva pravopisna
91
pravila (v primeru, da tvorec besedila uporabi veliko za�etnico pri posamezni besedi,
ki jo po pravopisnih pravilih nima, lahko to razumemo kot poudarjanje dolo�ene
informacije).
Zelim ti vesel bozic vsega Najbolsega, v letu, ki prihaja! (Mateja, 19 let)
Ines kje pa si?jz sm v kranju k sm ti reku da pridem v kranj za tedn mladih;)
(Bernard, 19 let)
Iz bohinja, ja. :) se slišimo, lp (Vesna, 24 let)
Dobro jutro..a bi mogoce lahko dons priletel na kavico v cerklje...lpo se mej (Nejc,
19 let)
15.5 Zna�ilnosti pogovornega jezika, ki se odražajo v sms-ih
15.5.1 Retori�na vprašanja
V dialogih govorjenega jezika so pogosto na koncu izjave prisotna napol
retori�na vprašanja (npr. »veš?«, »razumeš?«, »vidiš?«, »ni res?«, tudi pogovorna
oblika »an« ali »ane«) pa tudi druge besede, ki nakazujejo na razmerje med
udeležencema, tj. na razmerje govornika do poslušalca (Pogorelec, 1965). Ta
zna�ilnost govorjenega jezika se prav tako pojavlja v pisni komunikaciji preko sms-
ov.
Bom probou pridt an;)sam nism zih.ce bom tm se ga prbijemo po dolgmu casu skp
mal;) (Bernard, 19 let)
92
15.5.2 Medmeti
Zapisovanje medmetov v sms-ih na nek na�in popestri besedilo, prav tako pa
medmeti izražajo piš�evo razpoloženje.
O. Sm zj vidu da mi je uspel se prjavt na izpit, tko da se vidva jutr ali enkrat v tem
tednu. Ucenje kliceee. Bah. Lp! (Lucijan, 19 let)
15.5.3 Strukture z okrnjeno zgradbo
V sms-ih se pojavljajo nedokon�ani izreki, izreki z izpustom ali elipso katerega
izmed obveznih informacij v strukturi, katere je možno razbrati in rekonstruirati iz
konteksta, tako da pomen ni okrnjen. Nedokon�anost izrekov je pri posameznikih
nakazana s tripi�jem, lahko pa je tudi brez.
Ne smeti so pelal pa tel je pozabu pr sodelawcu (Brigita, 24 let)
Ok. Upam da bova že v bohinja tolk zgodj. Lp (Vesna, 24 let)
Vredi (Sebastian, 22 let)
Dobro jutro..a si bomo vzel cas za kavico dons... (Nejc, 19 let)
15.5.4 Nesklanjanje samostalnikov
V sms-ih zasledimo nesklanjanje samostalnikov. Tako se namesto »pri
zdravniku« uporablja »pr zdravnik«, namesto »v Kranju« pa »u kranj«. Tako
93
samostalnik pri sklanjanju v 5. sklonu ostane v osnovni obliki. Ta pojav je zna�ilen
za gorenjsko obmo�je.
Holouu, kako smo kaj? Kaj pa vajin cas, kako je? :) Zele sm pr zdravnik pa ce mata
pol kej casa bi na kavico prdirkala:) (Maja, 24 let)
Oj zivjo hafnr tle ti u cetrtek sm glih u kranj pa me zanima ce bi mela cas za na pjaco
(Mitja, 19 let)
15.5.5 Združitev predloga z zaimkom
Gre za združevanje predloga z zaimkom v eno besedo; npr. namesto »za njega«
se pojavi »zanga«. Tudi ta primer je tipi�en za govor na gorenjskem podro�ju.
Hey prej sm se ti pozabu zahvalt za pivo.. Naslednjic bom pa jst zanga dal. :D
kaksnega lepega soncnega popldneva. LP! (Rok, 25 let)
15.5.6 Izpuš�anje glagolov
Hitri na�in sodobnega življenja vpliva tudi na komunikacijo v sms-ih. Ljudje se
velikokrat znajdemo v stiski s �asom, zato je lahko to hitenje vzrok, da v sms-ih
velikokrat zasledimo izpuš�anje glagolov; kljub temu pa so sporo�ila razumljiva, saj
tako pošiljatelj kot prejemnik sms-a v ve�ini primerov poznata okoliš�ine
sporazumevanja.
Jutr dop. Sladoljed? :) (Klemen, 28 let)
94
Pri izpuš�anju glagolov je najbolj pogost glagol biti.
Hey, doma? (Maja, 24 let)
Najdla ga:) (Brigita, 24 let)
Zmenen (Nejc, 19 let)
Oj! Pozabila ti povedat da je moja diploma na netu. Pojdi na cobiss in vpiši not moje
ime in potem ti da link v pdf-ju. (Vesna, 24 let)
15.5.7 Samoglasniške redukcije
Ko govorimo o jeziku sms-ov, je potrebno poudariti, da gre pri sms-ih za
neknjižni zapis v pisnem prenosniku; gre za foneti�ni zapis. Skupna zna�ilnost sms-
ov, zbranih za jezikovno analizo so samoglasniške redukcije. Zaradi omenjenega se
velikokrat pojavlja izpuš�anje (nenaglašenih) samoglasnikov – gre za »soglasniško
pisanje«, kar je posledica pogovornega jezika pa tudi posledica
neprakti�ne/neergonomi�ne tipkovnice, kjer je potrebno pri tvorjenju sporo�ila
pritiskati na majhne tipke; ena tipka vsebuje po najmanj tri �rke (to pa ne velja samo
za samoglasnike - zaradi tega marsikateri posamezniki raje zapisujejo w namesto v,
saj je za slednjo �rko potrebno pritisniti trikrat na isto tipko, za w pa le enkrat; enako
velja za šumevce).
Ja blo je kr zanimivo:)sej ta vikend je tud se tedn mladih an?:) (Bernard, 19 let)
Te zvrcnem k startam da prstavš kavo. (Domen, 24 let)
Ja valda,se slismo!uzivejta (Sebastian, 22 let)
Po glasovih se pogovorni jezik razlikuje od knjižne oblike predvsem od
kratkopoudarjenih i, u, a, ki so postali v govorjenem jeziku polglasniki, ki jih tvorci
95
sms-ov ne zapišejo. Lahko bi tudi rekli, da je skupen glasovni pojav neknjižnih
sporo�il, torej sms-ov, iz razli�nih krajev Slovenije nezapisovanje polglasnika, ki pa
ni nujno, da je dosledno v enem samem besedilu.
Jutr bi prosila da prkirate pred ulco, ker nimam tolk placa pred bajto! Lp sasa (Saša,
25 let)
Oj! Js bom frej ob 13.15, a pridm kam? Lp (Lucijan, 19 let)
Zdravo, a mas mogoc dons v ene pol 7ih kej cajta. Sm mislu ce bi se dobila kej... Sm
lih v kranju k mam solo... Lep pozdrav (Borut, 22 let)
Lahko, np, ti kr delaj. Ko boš za, javi. Lp :) (Vesna, 24 let)
Samoglasniški upad v kratkih in nenaglašenih zlogih, ki se delno prekriva z
govorjeno podobo besede bi lahko bila posledica krajšega pisnega na�ina v tovrstnih
besedilih. V sms-ih so prisotne redukcije nenaglašenih samoglasnikov iz
pogovornega jezika; tudi i-ja v vzglasju in izglasju.
Oj! Ce ti je mimogrede se lahk ustavs okol 19h pr domu, mamo piknik te pocastim s
cevapcici in kozarckom rujnega vinca pa to... (Lucijan, 19 let)
Caw, jutr mam solo, tko da ce mas cs okrog treh povej:) (Borut, 22 let)
Danes po sihtu bi prisla jaz u kranj da bi se po obleko prsla. Kje bos okol 16h?
(Vesna, 24 let)
15.5.8 Krajšanje glagolov
Oblike, ki jih pogovorni jezik pogostno oziroma redno krajša, so glagoli, zlasti
nedolo�niki, kar zasledimo pri prebiranju sms-ov (npr. »razbit« namesto razbiti,
»spat« namesto spati). Druga�e je pri glagolskih oblikah v sedanjiku, saj se kon�nica
96
ne skrajša, ker razen v tretji osebi ednine ni na samoglasnik. V pogovornem jeziku in
posameznih nare�jih (npr. gorenjsko nare�je) se skrajša samoglasnik pred kon�nico,
npr. morm, morš, more, morva, morta, morta, mormo, morte, morjo ipd. Te
okrajšave so tam, kjer jih omogo�ajo soglasniške skupine (Pogorelec, 1965).
Krajšanje nedolo�nikov:
Torej? Moram prašat da ra�unam. :) lp (Vesna, 24 let)
Kvaj zdej!?kdaj si pol ti mislu prletet!? (Sebastian, 22 let)
Oj mala moja:) ne morem it jutri, pa tud drugace bo slabo vreme. Pri meni vse ok,
upam da pri tebi tudi:)se kaj slisimo:*nocko in pozdravcek iz dolenske:) (Andreja, 24
let)
Izpust samoglasnika pred kon�nico:
Jutro..a bi se lahko prot veceru dobila, ker morm prej se okol skakat... (Nejc, 19 let)
Halo anja..�e je možno bi se dons oglasu po cd-je:)?..�e maš �as pa loh tud sko�va
nekam na pija�o.lp (Danijel, 25 let)
Nism namenoma trobla, uslo mi je:) (Maja, 24 let)
O pridna sta, ni kej! Ja nc pol se pa drugic vidmo, pa lepo se mi imejta! Papa (Maja,
24 let)
15.5.9 Krajšanje samostalnikov
Lep pozdrav..a bi se lahko v cerklah na kavici ustavu dons..lpo se mej.. (Nejc, 19 let)
O. Mamo pocitnce mi, pridm sele v sredo dop enkrat. Se oglasim. Lepe pozdrave iz
dolenjskih soncnih hribov! (Lucijan, 19 let)
97
Brez centa ni miljona..hehe (Nejc, 19 let)
15.5.10 Krajšanje predlogov
Aha...tud ti pises zanimiwe smse;) ne dones sm pa frej! Po sluzbi grem mal domow
pogledat! Lahko waju poklicem k bom sla od doma pa se pr ama oglasim! (Brigita,
24 let)
A si ze pr ta zivih ? Res mi je gadno k sm te zaudu. (Domen, 24 let)
Hojla a bosta pol dons tm okol 6ih doma da pridm na eno pivce za zivce:) (Maja, 24
let)
Pozdravljeni..cez ksno urco, mam namen okol se vozt,pa greva lahko na kavico...
(Nejc, 19 let)
Hoj.Glih vaje. Poklicem okl 18.30.lp lp (Lucijan, 19 let)
Ojla, kako si? Ves jst bi pa mem uletela, al pa ce bosta vi2 kej u kranju a kasne plane
mata? (Maja, 24 let)
15.5.11 Slengizmi
Razumljivo je dejstvo, da se sms-i, katerih tvorci so mladi, tako v obliki kot
izboru leksike razlikujejo glede na to, komu so namenjeni; sms-i, ki jih tvorijo mladi
in so namenjeni njihovim sovrstnikom vsebujejo ve� slengizmov, argotizmov, tudi
vulgarizmov in anglizmov kot sms-i mladih, ki so namenjeni staršem, na splošno,
odraslim ljudem. Nepoznavanje slengizmov, argotizmov lahko marsikomu otežuje
razumevanje posameznih sms-ov.
98
Gjurin lo�uje ve� vrst slengov, in sicer družinski, otroški, mladostniški (sem je
vklju�ena še podvrsta – najstniški sleng, kamor sodita dijaški (srednješolski) in vsaj
še študentski sleng) ipd. Avtor pravi, da je še posebej za mladostniški sleng zna�ilna
»mo�na raba vulgarizmov, obscenega besedja in barbarizmov ter vrednostna
ekstremizacija« (1974, 72), Sms-i, pridobljeni v prakti�nem delu, v ve�ini sodijo v
mladostniški sleng, saj so avtorji teh sporo�il stari od 16 do 30 let. Zna�ilnosti, ki jih
Gjurin pripisuje mladostnemu slengu pa so v sms-ih le redko prisotne (le en primer
od vseh zbranih vsebuje takšno zna�ilnost):
Ej kje ste pickeeeeee mojeeeee hashahahahahaa (Žiga, 30 let)
Tuji jeziki mo�no vplivajo na interesne govorice, še posebej na sleng. Po
mnenju Gjurina (1974) ni to ni� posebnega, saj imajo prevzete besede ob�asno ve�jo
ekspresivno mo�, že zaradi nenavadnosti. V sodobnem �asu ima na sleng vsekakor
najve�ji vpliv angleš�ina, pojavljajo pa se tudi drugi jeziki (npr. španš�ina, nemš�ina,
italijanš�ina ipd.). Na posameznih podro�jih Slovenije, ki mejijo na sosednje države
pa zasledimo tudi mo�ne vplive le teh (na tem mestu ne smemo zanemariti tudi
zgodovinskih okoliš�in, ki so vplivale na posamezno jezikovno podro�je v Sloveniji
– npr. vpliv srbš�ine/hrvaš�ine na govorico mladih, ne glede na okolje, od koder
izhajajo; npr. »jao«, »�orav«, »blesav«, »zezati«, »gužva« ipd). Tako imamo na
gorenjskem obmo�ju vplive nemškega jezika (npr. »cajtng«, »kaput«, »cinkati«
ipd.), na Primorskem so prisotne prevzete besede iz italijanš�ine (danes že
mednarodni pozdrav »�ao«, »bjonda«, »makina« ipd.), obmo�je, ki meji s Hrvaško
vsebuje vplive hrvaš�ine (»gadno«, »ajde«), na podro�ju ob Madžarski pa so prisotni
vplivi madžarskega jezika. Vsi ti vplivi se kažejo tako v slengu kot v nare�ju, ki ga
govori posameznik, saj gre pri vsakodnevnem sporazumevanju za prepletanje obeh
socialnih zvrsti. Ob tem je potrebno poudariti, da se vplivi jezikov sosednjih držav ne
pojavljajo le na podro�jih ob meji, temve� po celotni državi (avtorji sms-ov, zbranih
za jezikovno analizo, živijo v ve�ini na podro�ju Gorenjske in kljub temu uporabljajo
besede tako iz angleš�ine kot iz srbš�ine/hrvaš�ine, nemš�ine, italijanš�ine,
španš�ine ipd.); gre za pojav globalizacije, ki je vedno mo�nejši na vseh podro�jih,
ne samo na jezikovnem.
99
15.5.12 Vpliv angleš�ine na jezik sms-ov
Prevzemanje tujih jezikov v slovenš�ino je pri mladih dandanes nekaj
vsakdanjega. Najve�ji vpliv ima danes na govorico mladih vse bolj razširjena
angleš�ina. Slogish je torej izraz za mešanico kateregakoli jezika z angleš�ino. V
sms-ih, zbranih za jezikovno analizo, najpogosteje zasledimo vplive angleškega
jezika, �eprav se pojavljajo tudi vplivi drugih. Gre torej za prepletanje slovenskega
jezika z angleškim, lahko pa je tudi cel sms napisan v angleškem jeziku.
Michelizza (2008) lo�uje dva na�ina prevzemanja, in sicer:
1. Prevzetnost – izrazi, ki so prevzeti iz angleš�ine v slovenš�ino (npr. »ful«,
»muzika«, »bizibizi«, »heey«, »holouu«, »plan«, »kofi«, »koffie«, »drinka«,
»drinkica«, »bejbi«, »heloow«, »sory«, »sorcy«, »frendica«, »kul«, »kulci«,
»ql«, »fak«, »faca«, »aI law ju«, »oki«):
Pridna :) jst sm pa mal mackasta:) uf tok sm vodke ucer spila, haha, bom dons kr mal
polezavala pa se basala s hrano:) Se slismo za kofi ce vama bo kej cajta ostal, cuus
(Maja, 24 let)
Hellow..a je kul da jst startam zdele, k mam glih prevoz z eno frendico..cav (Nejc, 19
let)
Kva je zj cuci, a si ql? Si prezivu:) (Maja, 24 let)
Oj,kako? Si za drinko (Darko, 21 let)
Hey bejbi, kako si? Lahko ti je zal da ne delas dons v kranju:) sm bla u trgovini pa
sm ti hotla polepsat dan:) ti ga bom pa drugic, uziui, cuus (Maja, 24 let)
Pozdravljeni..sory ce motm, a bi mel dons cas za eno kavico... (Nejc, 19 let)
100
Sorcy porcy k nism poklicala sam sm se tok cajta v nasovcah zadrzala, zj grem pa
sam se dam! Upam da ni zamere?! Dj nc ne oblubm za ju3, sam te pa poklicm v
vsakem primeru! Uzivejtaa, cuus (Maja, 24 let)
Aja,bizibizi torej;)lepo!jaz sem fajn drugac,vi?v pricakovanju toplega poletja;)mogli
bi se kaj videt,da nadoknadimo..ce je kaj novega pa to;)upam,da kmalu!lp;* (Tina, 25
let)
Oki... (Šaban, 27 let)
2. Citatnost – citatni izrazi (npr. »joy«, »please«, »shoot«, »me«, »hey«, »see«,
»link«, »drink«, »full«, »place«, »sorry«, »you«, »all right«, »bad«, »time«,
»love you«, »miss you«, »ok«):
Ja fak stari bad ,ja dej te pokolam k bom frei sm z babi pr dr. ... (Domen, 24 let)
Evo pikica ravn sa sihta zj p a tus pol pa scirooco time pa nevem kam da grem k
nimam tebe:( miss you pa lepo se mj mwa mwa (Matic, 20 let)
You come back to Black village, ait?:) (Katja, 29 let)
No, sporo�ava da nam je blo u�er full vše� v vajini družbi. Tudi aleš se je koj ujeu.
Sploh pa nam je biu uše� place tko da nekje avgusta ponovimo vajo, �e bosta za.
Duga�e pa sva na poti na morje. Lp P.s. Kaj misliš glede aleša? Bo? :) (Vesna, 24 let)
15.5.13 Vpliv drugih tujih jezikov na jezik sms-ov
Poleg angleš�ine imajo na govorico mladih vpliv tudi drugi jeziki. Pri
vsakodnevnem pozdravljanju z znanci se pojavlja vsesplošno sprejet pozdrav, ki
izhaja iz italijanskega jezika (v sms-ih je pisan na razli�ne na�ine: »cao«, »�ao«,
»caw«, »caubau«, »ciao«), pojavljajo se besede, ki izhajajo iz nemškega jezika
101
(pozdrav »cuus«, »suhi«, »cajt«, »frej«), srbskega/hrvaškega (»zarostiljati«, »ajde«,
»sretan«, »puno«, »kafica«), španskega (»chimichangas«).
Caw, ej tastar sm mislu da mi bo uspel vso muziko zapect do dons pa mi je zal
zmankal cajta:/ a se lahk zmenva da ti dam prepecence v torek? Lp blaz (Blaž, 22
let)
Cao punci! Jest pa za danes se nisem koncala faksa. Mamo terensko ekskurzijo v beli
krajini in pridem sele okrog desetih!Te poklicem, ce bom za kej, oz. ce bos ti za kej
se! Pa pa* (Maja, 25 let)
Ma jst tut u izi zmatrana, hehe, drgac sm bla pa ful ok na sihtu, pa tut nevem kaj
tezka ni bla:) grem zj u avstrijo z eno kolegico pa kolegam na izlet pa po kake suhe
ce se bo najdl kej pamtnga:) (Maja, 24 let)
Ce smo doma,se lah mimgrede ustavm pr teb v roku 10 min pa zarostiljamo :) majo v
mercatorju mrezco za 3,14e hehe. Lp lp (Lucijan, 19 let)
You, kvaj zej!stros tuki!poklic,k bos meu kj casa,da se dobiva!ajde (Sebastian, 22
let)
Sedim in pijem kafico, tak da pohiti, kulci je!:)juhu (Uroš, 29 let)
Chimichangas! :) Hvala za lustn dan/vecer/noc! Jaz ze na vlaku za Zagorje. Oh
joy,please shoot me! :)) Lepo se mejta, pa se vidimo! X (Katja, 29 let)
15.5.14 Menjavanje koda
V besedilih sms-ov, ki jih pišejo mladi uporabniki mobilnih telefonov,
zasledimo mešanico slovenskega (knjižnega in pogovornega) ter tujega jezika, kar
pomeni, da se v tovrstnih besedilih pojavlja razli�na izbira in menjavanje koda,
predvsem angleš�ine. V sms-ih, ki jih pišejo mladi, se poleg slenga, ki je sicer
102
zna�ilen za omenjeno starostno skupino, torej pojavlja menjavanje kodov, razli�ne
izbire med jeziki in socialnimi zvrstmi, kar pomeni, da prihaja do menjavanja kodov
tudi znotraj jezikovnozvrstnih podsistemov: knjižni jezik – pogovorni jezik
(ve�inoma slednji) se menjuje z nare�jem in s prvinami slenga (sociolekta).
Zamenjava jezika (slovenski – neslovenski, ve�inoma angleški) lahko v�asih obsega
celotno besedilo. V ve�jem številu pa v posameznem sporo�ilu prehaja do menjave
enega jezika v drugega; pisec citatno ali po izreki piše dolo�ene besede, besedne
zveze ali stavke, ki so ponavadi del slengovskega besedja (npr. »ful« in »full«,
»sory« in »sorry«).
Menjava slovenskega in tujega jezika:
ZADEVA: pool party CAS: 24.7.2010 PRIHOD: od 1h do 2h OBVEZNO: kopalke,
parkirni prostor pred ulico. PRISTOJBiNA: 15 € v ceno je vsteta hrana in pijaca,
soncne kreme nimam :), prosim za potrditev v roku enega tedna! SASA (Saša, 25 let)
Allright, pol se pa cimprej pozdravi;) pa poklic da greva na kavo k se pozdravis;) lp
(Blaž, 22 let)
Lepoticka moja sladko pancki pa kej mdne sanjej;)drugac se pa u sredo pol vidva k
smo ravn 5ga da greva nekam;)nocko* mwa mwa LOVE YOU (Matic, 20 let)
Hey...dobro jutro! Wceri je saban spal, 3x sm ga hotla zbudit pa ni slo! Sm se pa pa
zrawn ulegla pol je pa se mene zmankal!:)tk da sorry k nism klicala! (Brigita, 24 let)
Menjavanje koda znotraj jezikovnozvrstnih podsistemov (knjižni jezik –
pogovorni jezik – nare�je – sleng):
Hej miska!Kako smo kaj?Se vedno tak pridna:)Jaz zdaj malo delam,pa poskusam se
spravit k drugi diplomi pa mi nekako ne uspeva;)Bi ze bil cas,da bi se spet vidli
ane!?Tak da sporocam,da pridem v sre.v Lj, ker grema na Skisovo trznico in sem
razmisljala,da bi blo ful fajn,ce bi skupaj malo nazdravli tam pa to;)Prideta??Muzika
in dogajanje bo,samo pravo druzbo se rabimo;)No sporoci pa upam da se
vidimo.Lepo se mej pa pozdravi Cuca*mwa* (Tina, 25 let)
103
Posledica izbire razli�nih kodov so tudi glasoslovne posebnosti. Pri iskanju
skupnega imenovalca za izrazno stran pogovornega jezika na razli�nih koncih
Slovenije, bi v dolo�enih primerih neknjižnih sms-ov lahko razbrali nare�no
pripadnost na glasoslovni, leksikalni ravni in pri posameznih oblikoslovnih in
skladenjskih posebnostih (primeri kot so »grema«, »sma«, »tk«, »slb«, pojav
maskulinizacije v gorenjskem nare�ju itd.).
En prisrcen pozdravcek;)Kako smo?Jaz trenutno na Dolenjskem.Zanima me, ce sta
vidva mogoce razmisljala, da bi sla jutri na Oldies Goldies v 4ko?Ker midva sma se
pogovarjala,ampak je bil Uros nekaj bolan in verjetno ne bo sel,mene pa se kr
mika,pa sem se na vaju spomnila;)Bi se blo fajn videt ane?*Uzivejta! (Tina, 25 let)
Dobro jutro!mi2 morwa na piknik od klemena iz brodow j je mel rojstni dan!tk da
sorcy!uziwejta (Brigita, 24 let)
O pojavu maskulinizacije govorimo v primeru, ko srednji spol preide v
moškega. Tako dobimo »lep oken«, »gnil jajc«, »velik mest«, »lep vreme«, »dobr
jutr«, »dobr srce« ipd. Ta pojav je, poleg drugih obmo�ij, zna�ilen tudi za nare�je na
podro�ju gorenjske regije.
Dobr jutr! Prideta na kavo!? (Sebastian, 22 let)
15.6 Krajšave
Slog v sms-ih je jedrnat, zgoš�en, blizu telegrafskemu. Zanj so še posebej
zna�ilne dogovorjene ali ustaljene okrajšave tipi�nih besednih, lahko tudi stav�nih
zvez, leksemov, skupin grafemov, izrablja se foneti�na/glasovna vrednost številskih
in drugih splošnih simbolov; najbolj je pogosta raba angleških uveljavljenih okrajšav
iz medmrežnih pogovorov s števko 2, 3, 4, 5, 8. Mladi pri okrajšavah še ne
pretiravajo, zato okrajšujejo le tipi�ne besedne zveze, tako da besedilo še vedno
ostaja razumljivo (npr. »lp« lep pozdrav, »rtm« rad/a te imam, »fsm« fajn se imej,
104
»tnx« thanks, »mi2« midva, »ju3« jutri , »zju3« zjutri (zjutraj), »4u« for you,
»rtm4evr« rad/a te imam for ever, »5ra« Petra, »s5« spet, »gr8« great, »pr8« prosm,
sem sodijo tudi že uveljavljene kratice za mesta, kot npr. »LJ«, »KR«, okrajšave za
dneve v tednu »pon«, »sob«, nazive valut, pisanih na razli�ne na�ine »3,14e«,
krajšave za mere »min«, krajšave iz zabavne industrije »cd« itd). Najve�krat v sms-ih
zasledimo uporabo ustaljenih krajšav, ki ne povzro�ajo problemov pri
sporazumevanju, pojavljajo pa se tudi manj pogoste, ožjemu krogu uporabnikov,
razumljive krajšave. Vzrok za nastanek bolj ali manj ustvarjalnih na�inov krajšanja
besed v sms-ih je v prostorski omejitvi, zato sms-i predstavljajo dodatno razsežnost
pisne kompetence posameznika, kjer se odražajo individualne zna�ilnosti
posameznega uporabnika.
..a tako, ma dobro se slišiva potem raje nasledni�, vidim da maš natrpan urnik:)lepo
se mejte, pozdravi kajo.lp (Danijel, 25 let)
Prjatu a gres kej na bazen:) l.p. David (David, 25 let)
Iz bohinja, ja. :) se slišimo, lp (Vesna, 24 let)
Evo tnx;) mislm nate:))probam popravlat napace storjene do zdj... Lp (Blaž, 22 let)
Oila! Slovenscino smo prestavl na petek:) fsm,papa (Ines, 20 let)
Bi pa mi2 res sla z wama u bohinj!Se slismo! Pa morm powedat, da nau tok slb
izpadu:)res ne we za datum sm jest slabo pogledala!leep dan (Brigita, 24 let)
Hey navadn, zakaj bi bla huda, js sm sam predlog dala, itaq mam zj ze druge plane k
sm predvidevala da nimata cajta:) Zdravnik...ju3 al pa u pon zvem, neki mi sladkor
nagaja, upam da je sam stres in nic hujsega! Ju3 pa jst nemorm ves, je v kr en piknik
pa sm ze zmenena, lah pa uletis tja na ksno pivo, ob 15 se zacne pa do 23pomoje, je
pa na bosancu, ce ne pa enkat drug tedn, mej se, papa (Maja, 24 let)
Hval, res hitra, danes in jutri sem v lj, se slisiva se za ksno kavico. (Maruša, 27 let)
Zivjo a mas ze kej casa grem lih proti kr (Luka, 24 let)
105
Hehe no fajn:)drgac sm pa uredu, lih iz sihta:) a ti gres v pet na bled a delas v sob?
(Maja, 24 let)
Powem tocn cez 5 min (Šaban, 27 let)
Ce smo doma,se lah mimgrede ustavm pr teb v roku 10 min pa zarostiljamo :) majo v
mercatorju mrezco za 3,14e hehe. Lp lp (Lucijan, 19 let)
Halo anja..�e je možno bi se dons oglasu po cd-je:)?..�e maš �as pa loh tud sko�va
nekam na pija�o.lp (Danijel, 25 let)
15.7 Nedoslednost pri pisanju sms-ov
Zapis po govoru, ki je zna�ilen za sms-e, ni enoten niti pri posamezniku,
temve� se nenehno in spontano prilagaja potrebam in željam pošiljatelja (gre za
razli�ne namene pošiljanja sms-ov). Nedoslednost pisanja sms-ov ni odvisna le od
prejemnika sporo�ila, temve� od razli�nih okoliš�in sporazumevanja. V spodnjih
dveh primerih lahko pri istem tvorcu sms-a zasledimo razli�ni vrsti pozdrava v
uvodnem delu besedila (»Jutro« in »Pozdravljeni«), dva razli�na na�ina
poimenovanja kave (»koffie« in »kavica«), v prvem primeru se pojavi velika
za�etnica za kon�nim lo�ilom, medtem ko se v nadaljevanju in v drugem sms-u ne, v
drugem primeru je prisoten pozdrav v zaklju�ku, pri prvem ne, prav tako v prvem
primeru zasledimo tropi�je na koncu sms-a, medtem ko je povsod drugje tvorec
uporabil le dve piki. Ob vseh razlikah je potrebno še omeniti, da sta bila oba sms-a
poslana isti osebi.
Jutro..Ce mas cas lahko prides na koffie v storijo..saban itak drema, a kako... (Nejc,
19 let)
Pozdravljeni..a bi se jutr dobil na kavici..lpo se mejta.. (Nejc, 19 let)
106
V spodnji tabeli so prikazane variante zapisa posameznih besed, ki se
pojavljajo v sms-ih, zbranih za jezikovno analizo. Te razli�ice posameznih besed so
lahko posledica okolja, od koder pisec sms-a prihaja, tvorec izbira besede tudi zaradi
razli�nih namenov pisanja sporo�il, izbira besed v komunikaciji je prav tako odvisna
od prejemnika sporo�ila ipd. Zaradi omenjenih okoliš�in sporazumevanja se zgodi,
da prihaja do razli�nih variant zapisa ene besede tudi pri eni sami osebi, saj le ta
celotno sporo�ilo oblikuje glede na namen sporo�anja, prejemnika itd. V tabeli so
variante zapisa slede�ih besed: »zdaj«, »kava«, »jaz«, »pija�a«, »danes«, »�as«,
»vse«, angleška beseda »cool« in »jutri«.
Tabela 6: Variante zapisov posameznih besed v sms-ih
zdaj kava jaz pija�a danes �as vse cool jutri
zdaj
zj
zele
zjle
zej
zdej
zdj
zdele
kava
kavica
kofi
kafica
kawica
koffie
jaz
jest
jst
js
jz
pijaca
drinkica
drink
pjaca
danes
dons
dones
cas
cajt
cs
vse
use
wse
kul
ql
kulci
jutri
ju3
jutr
107
15.8 Raba neverbalnih sredstev
Neverbalna sredstva, ki spremljajo govorjeni jezik, v sms-ih nadomestijo
emotikoni. Smeška, ki velja za eno najpogosteje rabljenih ikon razpoloženja, Žist
opredeljuje kot »zaš�itni znak ra�unalniške omrežne subkulture«. Dandanes lahko v
razli�ni literaturi zasledimo pomene raznovrstnih emotikonov, vendar jih pisci sms-
ov, pisci elektronske pošte ali posamezniki v spletnih klepetalnicah v ve�ini ne
poznajo in »uporabljajo ve� ali manj do pet emotikonov« (Žist v: Logar, 2003, 130).
Emotikoni imajo v sms-ih razli�ne vloge; lahko izražajo piš�evo �ustveno stanje,
njegov odnos do obravnavane tematike v sms-ih, lahko pa imajo zgolj estetsko
vlogo, saj njihova pojavnost v sms-u že na prvi pogled popestri samo besedilo,
uporablja se jih lahko za lo�evanje posameznih enot v besedilu ipd. Zvezdice, katere
vklju�ujemo v kategorijo emotikonov, so lahko tudi znak za lo�evanje in vidno
izstopanje, za poljube, cenzuro nekaterih �rk pri kletvicah na koncu besede itd.
Najpogostejša emotikona, ki se pojavljata v zbranih sms-ih sta izraza veselja in
žalosti:
1. :) ali �
2. :( ali �
Poleg omenjenih dveh pa se v sms-ih pojavljajo tudi drugi:
3. ;)
4. :)) ali :)))
5. * ali **
6. :D
7. xD
8. =D
9. =)
10. =P
11. :\
108
12. :-S
13. itd.
Oj:) kaj pa kej dogaja cez vikend v kranju?da vem ce se mi splaca hodt;) (Bernard,
19 let)
Lahko noc :))) (Miha, 25 let)
Aaa..jaz pa ze misla,kje se potikas,da ne pises;)no saj upam da kmalu....bliza se spet
oni oddih na soncu v Mbju,tak da lahko prideta in spita pri meni.no se itak
slisimo*lupcka*obema! (Tina, 25 let)
Ce se ne motm mas ti rojstn dan dons=D. Use najbolse ! Velik sexa pa zurk pa tko
naprei, upam tud da ti bo s solo znesl=). Uzivej pa lepo praznuj xD. Caubau (Matic,
18 let)
Samo trenutek je dovolj,da se v mislih objemam z teboj in sem ob tebi*kako
samoumevne stvari dobijo globji pomen, ko jih ni*ljubim te in na krilih misli nate
jadram proti tebi*sanje* (Uroš, 29 let)
15.9 Verižna sporo�ila
Raziskava Urške Jarnovi� je pokazala, da verižni sms-i nimajo vplivanjske
mo�i, saj jih ve�ina anketiranih študentov ne bi posredovala naprej (Jarnovi�, 2006,
218). Glede na dejstvo, da z vsakim besedilom vplivamo na naslovnika, bi slednjo
trditev lahko zanikali. Vsebina verižnih sporo�il na koncu vedno opominja, da
posredovanje le teh dolo�enemu številu naslovnikov prinaša sre�o na razli�nih
podro�jih tistemu, ki tovrstna sporo�ila posreduje naprej. Lahko bi trdili, da tisti
posamezniki, ki verižna sporo�ila pošiljajo nadaljnim naslovnikom, ve�inoma
prijateljem, to storijo iz razli�nih vzrokov; nekateri verjamejo vsebini tovrstnih
sporo�il, drugi takšne sms-e pošiljajo zaradi šale, s posredovanjem takšnih sms-ov
109
lahko utrjujejo odnose med prijatelji, partnerji, v primeru, da se vsebina verižnega
sporo�ila nanaša na medosebne odnose ipd. Na drugi strani pa imamo posameznike,
ki se iz razli�nih razlogov odlo�ijo, da tovrstnih sporo�il ne bodo pošiljali naprej.
Tudi na njih lahko takšno sporo�ilo vpliva, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga
posredovali naprej; v tem primeru jih lahko vsebina verižnega sporo�ila zgolj
nasmeji, razvedri, vendar ne zaupajo oziroma verjamejo pomenu verižnih sporo�il,
zato se ne odlo�ijo za posredovanje nadaljnim naslovnikom.
Verižni sms-i, ki se pošiljajo med uporabniki mobilnih telefonov, so na meji
med uradno in neuradno sms-komunikacijo, saj naslovnik prejme sms, pri katerem se
pri�akuje, da ga bo v isti obliki poslal naprej. Pošiljatelj tovrstnega sms-a ponavadi
tudi ni njegov avtor (Michelizza, 2008). Vsebina tovrstnih sporo�il je raznovrstna;
lahko gre za vic oziroma šalo, pregovor, voš�ilo, izražanje �ustev ipd. Verižne sms-e
mladi še pošiljajo, vendar ne v velikem številu (to lahko potrdi tudi dejstvo, da sem
dobila le enega od 155 zbranih sms-ov za jezikovno obravnavo). Verižna sporo�ila
so lahko pisana v knjižnem, pogovornem jeziku, v njih lahko prihaja do menjavanja
jezikovnega koda (slovenski – tuji jezik ali menjavanje koda znotraj
jezikovnozvrstnih podsistemov), lahko pa so v celoti pisana v tujem jeziku.
Sex is good, sex is fine, doggy style or getting paid, everyone loves getting laid.
Poslji to sporocilo 5im osebam ki se ti zdijo potrebne, ce tega ne bos storil bos do
konca zivljenja imel nesreco v postelji! ;) (Katja, 18 let)
110
16 ZAKLJU�EK
Sms-i so besedila, ki prinašajo skupek jezikovnih in nejezikovnih zna�ilnosti,
ki so nam sicer poznane že od prej (sleng, jeziki v stiku, krajšanje besed, emotikoni,
opuš�anje lo�il in strešic itd.), vendar se tokrat vse skupaj pojavijo v eni vrsti besedil
– v besedilih sms-ov. Jezikoslovcem tovrstna besedila prinašajo ogromno
zanimivega gradiva za raziskovanje jezikovne ustvarjalnosti in obravnavanje stanja
ter podobe jezika sms-ov oziroma širše, sodobnih elektronskih medijev. Ob samem
jezikovnem kontekstu v obravnavanih besedilih je zanimiva prisotnost neverbalnih
sredstev, ki jezikovni del sms-a na nek na�in dopolnejo, nadgradijo, lahko pa imajo
le estetsko vlogo. Skupek vseh lastnosti, ki jih vsebujejo mladostniški sms-i, torej
prinašajo, iz jezikoslovnega vidika, vrsto komuniciranja v pisnem prenosniku, kamor
prodirajo poteze pogovornega jezika in s �imer se podirajo razlike med knjižnim in
neknjižnim jezikom glede na prenosniško delitev, kjer je knjižni jezik primarno pisen
in neknjižni govorjen. Tako je v mladostniških sms-ih v veliki meri prisotna vokalna
redukcija, ki se v obravnavanih besedilih kaže v foneti�nem zapisu; ob tem nas
takšen zapis spomni na velikega pesnika, pisatelja, zgodovinarja, etnografa,
jezikoslovca in reformatorja srbskega jezika Vuka Stefanovi�a Karadži�a, ki je v
svojem �asu s svojo slovnico prinesel ogromno pomembnih novosti pri normiranju
srbskega jezika in kjer je veljalo na�elo: piši kot govoriš, beri, kot je napisano (tako
je torej veljalo na�elo foneti�nega pravopisa in poenostavljene abecede)21.
Drugi, prakti�ni del diplomskega dela nam je prikazal konkretno stanje jezika v
mladostniških sms-ih na podro�ju Gorenjske. S konkretnimi primeri so se potrdile
hipoteze, katere sem zastavila na za�etku jezikovne analize. Sms-i, kot pisna
besedila, prinašajo novo razsežnost pisne jezikovne kompetence posameznikov, saj
se v vsakem posameznem sms-u kažejo individualne jezikovne zna�ilnosti tvorcev
tovrstnih besedil. Tako se ob jezikovnem kontekstu pojavljajo nejezikovna sredstva,
ki besedila naredijo privla�nejša na pogled. Prav tako se mladi v sms-ih radi
poslužujejo okrajševanja besed na nove, inovativne na�ine, kar se kaže tudi v
21 Povzeto po: Dani�i�, 1989, 74.
111
foneti�ni uporabi števk ali matemati�nih znakov. Vse omenjene zna�ilnosti vsekakor
dokazujejo na širšo pisno jezikovno zmožnost v sodobnih elektronskih medijih. Prav
tako so sms-i besedila, kjer se kršijo pravopisne zakonitosti, kar se kaže v nepravilni
rabi lo�il, presledkov med besedami ipd. Lastnosti mobilnih telefonov vsekakor
vplivajo na jezikovno podobo sms-ov, kar smo zasledili v ekonomi�nem izražanju,
neuporabi šumevcev, velikih za�etnic, saj je pisanje na takšen na�in hitrejše. Primeri
so prav tako pokazali, kako se pogovorni jezik odraža v pisnem prenosniku. Skupna
zna�ilnost vseh sms-ov je, že prej omenjeno soglasniško pisanje, saj je prisotno
ogromno vokalne redukcije. Zaradi dejstva, da so tvorci sms-ov v jezikovni
obravnavi predvsem srednješolci in študenti, pa se v tovrstnih besedilih kaže
mladostniško izražanje; gre za prvine slenga, vplive tujih jezikov, predvsem
angleš�ine, zato prihaja v tovrstnih besedilih do menjavanja koda tako med
slovenskim kot tujim jezikom kot tudi znotraj jezikovnozvrstnih podsistemov
(knjižni jezik – pogovorni jezik – nare�je - sleng).
Za zaklju�ek se mi zdi o obravnavani tematiki najprimerneje citirati besede
Davida Crystala, ki v svojem delu Language and the Internet (2002, 242) napisal
slede�e sklepne misli: »Ob razvoju novih elektronskih medijev je zanimivo, kako so
se ljudje hitro nau�ili in prilagodili jezik zahtevam nove situacije in s tem tudi
kreativno izkoristili nove medije pri oblikovanju novih na�inov izražanja, kar se je
zgodilo v nekaj desetletjih. The human linguistic faculty seems to be in good shape, I
conclude. The arrival of Netspeak is showing us homo loquens22 at its best.«
22 Homo loquens - "talking man", "govori �lovek"; �lovek kot edina žival, ki lahko jezika. (povzeto po: http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_alternative_names_for_the_human_species&ei=0soITMGIHsqbOICEuegP&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CBYQ7gEwAA&prev=/search%3Fq%3Dhomo%2Bloquens%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-a%26hs%3DPP9%26sa%3DG%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds)
112
17 LITERATURA IN VIRI
17.1 Literatura
Austin, J. (1990): Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana, Škuc in Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Beaugrande, R. in Dressler, W. (1992): Uvod v besediloslovje. Ljubljana, Park.
Bešter, M. (1994): Tip besedila kot izrazilo sporo�eval�evega namena. V: Kova�i�,
I.: Uporabno jezikoslovje. Analiza diskurza. Društvo za uporabno jezikoslovje.
Ljubljana, 44–52.
Crystal, D. (2002): Language and the Internet. Cambridge, Cambridge University
Press.
Dani�i�, M. (1989): Vuk Stefanovi� Karadži�. Beograd, Zajednica književnih
klubova Srbije.
Gjurin, V. (1974): Interesne govorice sleng, žargon, argo. Slavisti�na revija, letnik
22, številka 1. Ljubljana, 65–81.
113
Gorjanc, V. (2005): Diskurz slovenskih spletnih forumov – dokon�en pokop
strpnosti? V: Stabej, M.: Ve�kulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi:
zbornik predavanj / 41. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Center za
slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 20–29.
Logar N. (2004): Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki. V:
Kržišnik E. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: �lenitev jezikovne
resni�nosti / Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja 22 – metode in zvrsti. Center
za slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 121–132.
Jarnovi�, U. (2006): Sms-ov glas seže v deveto vas. V: Novak Popov, I.: Mesto in
meš�ani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj / 42. seminar
slovenskega jezika, literature in kulture. Center za slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 215–
219.
Jarnovi�, U. (2007): Diskurzivne zna�ilnosti sms-ov. Jezik in slovstvo, letnik 52,
številka 2. Ljubljana, 61–79.
Javornik, M. (2002): O predvidljivosti in nepredvidljivosti v razvoju kulture.
Slavisti�na revija, letnik 50, številka 2. Ljubljana, 171–182.
Kalin-Golob, M. (2008): SMS-sporo�ila treh generacij. V: Košuta, M.: Slovenš�ina
med kulturami. Slavisti�no društvo Slovenije. Ljubljana, 283–294.
114
Kranjc, S. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana, Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete.
Kranjc, S. (2003): Jezik v elektronskih medijih. V: Vidovi�-Muha, A.: Slovenski
knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve
slovenske knjige / Mednarodni simpozij Obdobja 20 – metode in zvrsti. Center za
slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 435–446.
Kranjc, S. (2004): Jezikovna zvrstnost v sodobnih medijih. V: Kržišnik, E.:
Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: �lenitev jezikovne resni�nosti
/ Mednarodni simpozij Obdobja 22 – metode in zvrsti. Center za slovenš�ino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, 395–405.
Kranjc, S. (2004): Besedilo v sodobnih medijih in pouk slovenš�ine kot tujega jezika.
V: Stabej, M.: Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj /
40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Center za slovenš�ino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, 68–79.
Kržišnik, E. (1998): Socialna zvrstnost in frazeologija. V: Kržišnik E.: 34. seminar
slovenskega knjižnega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Center za
slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 53–70.
115
Michelizza, M. (2008): Jezik sms-jev in SMS-komunikacija. V: Keber, J.:
Jezikoslovni zapiski 14. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ljubljana, 151–166.
Mikoli�, V. (2007): Modifikacija podstave in argumentacijska struktura besedilnih
vrst. Slavisti�na revija, letnik 55, številka 1/2. Ljubljana, 341–355.
Orel, I. (2004): Sporazumevanje neko� in danes – od vzorcev pogovorov do
mladostniških sms-ov. V: Kržišnik, E.: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na
Slovenskem: �lenitev jezikovne resni�nosti / Mednarodni simpozij Obdobja 22 –
metode in zvrsti. Center za slovenš�ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za
slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 407–422.
Pogorelec, B. (1986): Znanstveno besedilo, njegove jezikoslovne prvine in slog. V:
Vidovi�-Muha, A.: Simpozij Slovenski jezik v znanosti 1. Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete. Ljubljana, 11–22.
Pogorelec, B. (1965): Vprašanja govorjenega jezika. V: Vurnik, F. Jezikovni
pogovori. Cankarjeva založba. Ljubljana, 132–156.
Skubic, A. (1994/95): Klasifikacija funkcijske zvrstnosti in pragmati�na definicija
funkcije. Jezik in slovstvo, letnik 40, številka 5. Ljubljana, 155–168.
116
Smole, V. (2009): Pomen in vloga (slovenskih) nare�ij danes. V: Smole V.:
Slovenska nare�ja med sistemom in rabo / Mednarodni simpozij Obdobja 26 –
metode in zvrsti. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, 557–563.
Tavzes, M. (ur.) (2002): Veliki slovar tujk. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Toporiši�, J. (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana, Cankarjeva
založba.
Toporiši�, J. (2000): Slovenska slovnica. Maribor, Založba Obzorja.
Urban�i�, B. (1987): O jezikovni kulturi. Ljubljana, Delavska enotnost.
Verschueren, J. (2000): Razumeti pragmatiko. Ljubljana, Založba.
ZRC SAZU (1994): Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, Državna
založba Slovenije.
117
17.2 Internetni viri
Ensico Slovenija (2010-05): Slovar izrazov. Http://
http://www.ensico.si/slovarcek/prikaz.asp?crka=S
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): WAP. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/WAP
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): Sistem kratkih sporo�il. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/SMS
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): Nordic Mobile Telephone. Http://
http://en.wikipedia.org/wiki/Nordic_Mobile_Telephone
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): GSM. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/GSM
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): GPRS. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/GPRS
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): Multimedijski sporo�ilni sistem. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/Multimedijski_sporo�ilni_sistem
118
Wikimedia Foundations Inc. (2010-05): UMTS. Http://
http://sl.wikipedia.org/wiki/UMTS
Wikimedia Foundations Inc. (2010-06): Http://
http://translate.google.si/translate?hl=sl&sl=en&u=http://en.wikipedia.org/wiki/List_
of_alternative_names_for_the_human_species&ei=0soITMGIHsqbOICEuegP&sa=
X&oi=translate&ct=result&resnum=1&ved=0CBYQ7gEwAA&prev=/search%3Fq
%3Dhomo%2Bloquens%26hl%3Dsl%26client%3Dfirefox-
a%26hs%3DPP9%26sa%3DG%26rls%3Dorg.mozilla:sl:official%26channel%3Ds
119
18 SEZNAM SLIK IN TABEL
18.1 Seznam slik
Slika 1: Razvrstitev besedilnih zvrsti glede na njihovo vplivanjsko vlogo, stran 25.
Vir: Modifikacija podstave in argumentacijska struktura besedilnih vrst, Mikoli� V.,
2007, 343.
Slika 2: Naslovna stran Mobitelove brošure Slovenski kratkopis: Slovar�ek mini
slovenš�ine, stran 62.
Vir: Brošura je v lasti avtorice diplomske naloge.
18.2 Seznam tabel
Tabela 1: Razlike med govorno in pisno komunikacijo, stran 31–33.
Vir: Language and the Internet, Crystal D., 2002, 26–28.
Tabela 2: Primeri krajšav iz uradne in neuradne sms-komunikacije, stran 58–60.
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 158.
120
Tabela 3: Najpogostejši pojavi v okviru posameznih kategorij pri sms-ih, stran 69.
Vir: SMS-sporo�ila treh generacij, Kalin.Golob M., 2008, 291–292.
Tabela 4: Tipi sms-ov uradne sms-komunikacije, stran 72.
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 154.
Tabela 5: Tipi sms-ov neuradne sms-komunikacije, stran 73.
Vir: Jezik SMS-jev in SMS-komunikacija, Michelizza M., 2008, 154–155.
Tabela 6: Variante zapisov posameznih besed v sms-ih, stran 106.
